ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 61 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 48 |
|
|
Popravki |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, katerih objava je obvezna
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/1 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 380/2005
z dne 7. marca 2005
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi. |
(2) |
V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 8. marca 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2005
Za Komisijo
J. M. SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 7. marca 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
052 |
111,6 |
204 |
89,0 |
|
212 |
129,8 |
|
624 |
147,8 |
|
999 |
119,6 |
|
0707 00 05 |
052 |
182,7 |
068 |
159,6 |
|
204 |
147,0 |
|
999 |
163,1 |
|
0709 10 00 |
220 |
27,5 |
999 |
27,5 |
|
0709 90 70 |
052 |
176,9 |
204 |
149,2 |
|
999 |
163,1 |
|
0805 10 20 |
052 |
46,3 |
204 |
44,9 |
|
212 |
52,8 |
|
220 |
51,9 |
|
421 |
39,1 |
|
624 |
52,6 |
|
999 |
47,9 |
|
0805 50 10 |
052 |
55,6 |
220 |
22,0 |
|
624 |
51,0 |
|
999 |
42,9 |
|
0808 10 80 |
388 |
85,5 |
400 |
109,0 |
|
404 |
72,2 |
|
508 |
77,7 |
|
512 |
72,2 |
|
528 |
62,1 |
|
720 |
63,1 |
|
999 |
77,4 |
|
0808 20 50 |
052 |
196,3 |
388 |
69,4 |
|
400 |
99,6 |
|
512 |
83,1 |
|
528 |
62,3 |
|
720 |
45,1 |
|
999 |
92,6 |
(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/3 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 381/2005
z dne 7. marca 2005
ki spreminja Uredbo Komisije (ES) št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1592/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (1), in zlasti člena 5(4) in 6(3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 1592/2002 je bila izvedena z Uredbo Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (2). |
(2) |
Trenutno besedilo v odstavku 21.A.163(c) Priloge k Uredbi (ES) št. 1702/2003 glede ugodnosti odobrene proizvodne organizacije, da izda dovoljenje za sprostitev v uporabo („Obrazec EASA 1“) proizvodov, povzroča razlike pri razlagah in ne odraža njenega prvotnega namena, t.j. podeliti takšno ugodnost odobrenim proizvodnim organizacijam proizvodov. |
(3) |
Uredba (ES) št. 1702/2003 se skladno s tem spremeni. |
(4) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, temeljijo na mnenju, ki ga je Evropska agencija za varnost v letalstvu (3) izdala v skladu s členom 12(2)(b) in 14(1) Uredbe (ES) št. 1592/2002. |
(5) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenim s členom 54 Uredbe (ES) št. 1592/2002 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V odstavku 21A.163(c) Priloge k Uredbi (ES) št. 1702/2003 so besede „po 21A.307“ črtane.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan njene objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2005
Za Komisijo
Jacques BARROT
Podpredsednik
(1) UL L 240, 7.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1701/2003 (UL L 243, 27.9.2003, str. 5).
(2) UL L 243, 27.9.2003, str. 6.
(3) Mnenje št. 1/2004, 24.2.2004.
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/4 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 382/2005
z dne 7. marca 2005
o načinih izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1786/2003 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1786/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo (1), in zlasti člena 20 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za program neposredne podpore v okviru skupne kmetijske politike in o določenih programih podpore za kmete, ki spreminja uredbe (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (2), ter zlasti člena 71(2)(2) te uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 1786/2003 (3) zamenja Uredbo Sveta (ES) št. 603/95, zato je treba sprejeti nova pravila za uporabo. Zato je treba razveljaviti Uredbo Komisije (ES) št. 785/95 z dne 6. aprila 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 603/95 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo (4). |
(2) |
Zaradi jasnosti so potrebne določene opredelitve. |
(3) |
Ob upoštevanju pogojev, ki so določeni v členu 9 Uredbe (ES) št. 1786/2003, je treba za te proizvode ohraniti minimalno kakovost, ki se izraža z vsebnostjo vlage in beljakovin. Ob upoštevanju trgovinskih običajev je treba razlikovati vsebnost vlage glede na posamezne postopke proizvodnje. |
(4) |
Do upravičenosti do pomoči, ki jih predvideva Uredba (ES) št. 1786/2003, je treba izključiti krme, pridelane na površinah, ki so že upravičene do pomoči, predvidene v naslovu IV Uredbe (ES) št. 1782/2003. |
(5) |
Člen 13 Uredbe (ES) št. 1786/2003 predvideva, da države članice uvedejo nadzorni sistem za preverjanje, ali vsako podjetje ali kupec krme za umetno sušenje upošteva pogoje, določene v navedeni uredbi. Da se poenostavi ta nadzor in zagotovi upoštevanje pogojev za pridobitev pravice do pomoči, je treba zagotoviti, da za predelovalna podjetja in kupce krme za umetno sušenje velja postopek pridobitve dovoljenja. S tem namenom je treba opredeliti potrebne oznake, ki morajo biti navedene v zahtevkih za pomoči, v evidenci blaga in v izjavi o dostavi predelovalnih podjetij. Treba je določiti druga dokazila, ki jih je treba predložiti. |
(6) |
Upoštevanje zahtev glede kakovosti posušene krme mora biti strogo nadzorovano na podlagi rednega vzorčenja končnih proizvodov, ki zapustijo podjetje. V primeru mešanja teh proizvodov z drugimi snovmi mora biti izvedeno vzorčenje pred postopkom mešanja. |
(7) |
Za preverjanje usklajenosti med količino surovin, ki je dostavljena podjetjem, in količino posušene krme, ki zapusti ta podjetja, morajo navedena podjetja sistematično izvajajti tehtanje krme, ki jo predelujejo in določati njeno stopnjo vlage. |
(8) |
Za olajšanje trženja krme za predelavo in da se omogoči pristojnim organom izvajanje pregledov, potrebnih za preverjanje pravice do pomoči, je treba, da se pogodbe med podjetji in kmeti sklenejo pred dostavo surovin in se predložijo pristojnim organom pred določenim datumom, da ti se lahko seznanijo z obsegom proizvodnje, ki se jo da predvideti. Zato je nujno, da so pogodbe sestavljene v pisni obliki in vsebujejo zlasti navedbo datuma sklenitve pogodbe, zadevnega tržnega leta, imen in naslovov pogodbenih strank, narave proizvodov za predelavo ter navedbo identifikacije kmetijske parcele, kjer je bila pridelana krma za predelavo. |
(9) |
V določenih primerih pogodbe niso v uporabi in morajo predelovalna podjetja sestaviti izjave o dostavi, ki morajo biti v skladu s pogoji, veljavnimi za pogodbe. |
(10) |
Za zagotovitev enotnega izvajanja sistema pomoči, je treba opredeliti podrobna pravila njihovih izplačil. |
(11) |
Uredba (ES) št. 1786/2003 predvideva več pregledov pri vsaki fazi postopka proizvodnje vključno z izmenjavanjem integriranega upravnega in nadzornega sistema, ki ga predvideva Uredba (ES) št. 1782/2003. Zato je treba povezati preglede za identifikacijo zadevnih kmetijskih parcel s pregledi, ki se opravljajo v okviru tega sistema. |
(12) |
Glede na sistem iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 1782/2003, je treba, da pristojni organi izvajajo navzkrižno preverjanje kmetijskih parcel, navedenih v pogodbah in/ali v izjavah o dostavi ter tistih, ki jih proizvajalci prijavijo v svojih zahtevkih za enotno pomoč, da se prepreči dodelitev neupravičene pomoči. |
(13) |
Za zagotovitev upoštevanja pogojev, predvidenih z Uredbo (ES) št. 1786/2003 in s to uredbo, zlasti glede upravičenosti do pomoči, je treba predvideti določena znižanja in izključitve pomoči, da bi preprečili zlorabe, ob upoštevanju principa sorazmernosti in posebnih težav v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin. Treba je uravnotežiti znižanja in izključitve glede na resnost nepravilnosti in predvideti popolno izključitev upravičenosti do pomoči za določeno obdobje. |
(14) |
Za zagotovitev dobrega upravljanja trga za posušeno krmo je treba določene informacije redno sporočati Komisiji. |
(15) |
Z namenom, da se pripravi poročilo o sektorju, predvideno za leto 2008 v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1786/2003, je treba uvesti sporočila glede površin za pridelavo krme in porabe energije, v povezavi s proizvodnjo posušene krme. |
(16) |
V skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 1786/2003, je treba predvideti prehodni ukrep glede zalog obstoječih dne 31. marca 2005. |
(17) |
V primeru izvajanja neobveznega prehodnega obdobja, predvidenega v členu 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003, je treba določiti pogoje dodelitve pomoči glede na ta člen. |
(18) |
Uredba (ES) št. 1786/2003 se uporablja od 1. aprila 2005, datuma začetka tržnega leta 2005/2006. To uredbo je treba uporabljati od istega datuma. |
(19) |
Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Skupnega upravljalnega odbora za žita in neposredna plačila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE 1
ZADEVA, OPREDELITVE IN POGOJI UPRAVIČENOSTI DO POMOČI
Člen 1
Zadeva
Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1786/2003 za skupno ureditev trga za posušeno krmo.
Člen 2
Opredelitve
Za namene te uredbe se upoštevajo naslednje opredelitve:
1. |
„posušena krma“, proizvodi iz člena 1 Uredbe št. 1786/2003, z razlikovanjem naslednjih kategorij:
|
2. |
„predelovalno podjetje“, predelovalno podjetje za posušeno krmo iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1786/2003, ki ga uradno odobri država članica, kjer ima sedež, in ki izvaja eno izmed naslednjih del:
|
3. |
„kupec krme za sušenje in/ali krme za mletje“, fizična ali pravna oseba iz člena 10(c)(iii) Uredbe (ES) št. 1786/2003, ki jo država članica, iz katere izhaja, uradno odobri in ki pri proizvajalcu kupi svežo krmo, da jo dostavi predelovalnim podjetjem; |
4. |
„partija“, določena količina krme enotne kakovosti glede na njeno sestavo, stopnjo vlage in vsebnost beljakovin, ki jo hkrati obdela predelovalno podjetje; |
5. |
„mešanica“, proizvod za živalsko krmo, ki vsebuje posušeno krmo, sušeno in/ali zmleto v predelovalnem podjetju in dodatke; „dodatki“ so proizvodi drugačne narave kot posušena krma, vključno z vezalci in koagulanti, ali pa enake narave, vendar posušeni in/ali zmleti drugje. Vendar posušena krma, ki vsebuje dodatke do najvišje meje 3 % celotne teže končnega proizvoda, se ne šteje kot mešanica, razen če celotna vsebnost dušika glede na suho snov dodatka ne presega 2,4 %; |
6. |
„kmetijske parcele“, identificirane v skladu s sistemom identifikacije kmetijskih parcel integriranega upravnega in nadzornega sistema iz členov 18 in 20 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 (5); |
7. |
„zahtevek za enotno pomoč“, zahtevek za pomoč iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in členov 12 ter 14 Uredbe (ES) št. 796/2004; |
8. |
„končni prejemnik partije posušene krme“, zadnja oseba, prejemnica te partije v enaki obliki, kot je bila po predelavi v predelovalnem obratu, za nadaljnjo obdelavo posušene krme ali za uporabo za živalsko krmo. |
Člen 3
Proizvodi, upravičeni do pomoči
Za izvajanje te uredbe je do pomoči iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1786/2003 upravičena posušena krma, ki ustreza zahtevam dajanja na trg za živalsko krmo, ki:
(a) |
izhaja v nepredelanem stanju ali v mešanici iz predelovalnega podjetja, če pa se tam ne more skladiščiti, mora za prostor, kjer je skladiščena zaradi pregleda skladiščene krme, ki ga vnaprej odobri pristojni organ, imeti potrebno jamstvo; |
(b) |
ima po obdelavi v predelovalnem obratu naslednje lastnosti:
|
Upravičenost do pomoči je omejena na količino proizvodov, pridobljenih s sušenjem krme, ki je proizvedena na parcelah, uporabljenih za kmetijstvo v skladu s členom 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003.
Člen 4
Izključitev
Upravičenost do pomoči iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1786/2003 ne velja za krmo, kjer zemljišča prejemajo pomoč, predvideno v naslovu IV Uredbe (ES) št. 1782/2003. Vendar je na zemljiščih, ki prejemajo pomoč za seme iz poglavja 9, naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, izključitev pomoči za predelavo posušene krme omejena na krmne rastline, iz katerih so bila semena pobrana.
Po drugi strani pa zemljišča, upravičena do plačila na površino za poljščine iz poglavja 10, naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko dobijo pomoč za predelavo v posušeno krmo, če so bila popolnoma posejana s poljščinami po lokalnih pogojih.
POGLAVJE 2
PREDELOVALNA PODJETJA IN KUPCI KRME ZA SUŠENJE IN/ALI MLETJE
Člen 5
Dovoljenje predelovalnih podjetij
Za dovoljenje iz člena 2(2), predelovalno podjetje:
(a) |
pristojnemu organu predloži spis, ki vsebuje:
|
(b) |
da na razpolago pristojnemu organu svojo osveženo evidenco zalog in finančno računovodstvo; |
(c) |
olajša postopke pregleda; |
d) |
mora upoštevati pogoje iz Uredbe (ES) št. 1786/2003 in te uredbe. |
V primeru spremembe ene ali več vsebin spisa iz prve alinee točke (a), predelovalno podjetje obvesti pristojni organ v roku desetih koledarskih dni, z namenom, da se pridobi potrditev dovoljenja.
Člen 6
Dovoljenje kupcev krme za sušenje in/ali mletje
Za dovoljenje iz člena 2(3), kupec krme za sušenje in/ali mletje:
(a) |
vodi register zadevnih proizvodov, ki mora vsebovati vsaj dnevne nakupe in prodajo po proizvodih, za vsako partijo pa označbo količine, navedbo pogodbe s proizvajalcem, ki je proizvod dostavil, in po potrebi označbo prejemnega predelovalnega podjetja; |
(b) |
da na razpolago pristojnemu organu svojo osveženo evidenco zalog in finančno računovodstvo; |
(c) |
olajša postopke pregleda; |
(d) |
mora upoštevati pogoje iz Uredbe (ES) št. 1786/2003 in iz te uredbe. |
Člen 7
Dodelitev in odvzem dovoljenj
Za dovoljenja iz člena 2(2) in (3) zainteresirani zaprosijo pred začetkom tržnega leta.
Dovoljenja izda pristojni organ vsake države članice pred začetkom tržnega leta. V izjemnih primerih lahko pristojni organ izda začasno dovoljenje v obdobju, ki ni daljše od dveh mesecev po začetku zadevnega tržnega leta. V tem primeru se podjetje šteje kot odobreno, dokler ji pristojni organ ne dodeli dokončnega dovoljenja.
Ne glede na člen 30, kadar ni več izpolnjen eden ali več pogojev iz člena 5 ali 6, pristojni organ odvzame dovoljenje, razen če predelovalno podjetje ali kupec krme za sušenje in/ali mletje naredi vse potrebno v roku, ki se ga določi na podlagi resnosti težave, da je ponovno v skladu z zgoraj navedenimi pogoji.
Člen 8
Obveznosti glede proizvodnje krme
Kadar neko predelovalno podjetje hkrati proizvaja tako posušeno krmo in/ali beljakovinske koncentrate, kot tudi na soncu sušeno krmo:
(a) |
je treba posušeno krmo proizvajati v prostorih ali mestih, ločenih od tistih za proizvodnjo na soncu sušene krme; |
(b) |
je treba proizvode, ki so proizvedeni po dveh postopkih, skladiščiti v dveh različnih prostorih; |
(c) |
je v podjetju prepovedano mešanje proizvoda iz ene skupine s tistim, ki pripada drugi skupini. |
Člen 9
Obveznosti glede vhodov in izhodov proizvodov
Pred vnosom proizvodov, ki niso krma za sušenje in/ali mletje, v obrat za proizvajanje mešanic, predelovalno podjetje pristojnemu organu zadevne države članice sporoči naravo in količino proizvodov za vnos.
Kadar gre za vnos krme, ki je bila sušena in/ali mleta v nekem drugem predelovalnem podjetju, mora podjetje poleg tega pristojnemu organu navesti njeno poreklo in namembni kraj. V tem primeru se vnos lahko izvede le pod nadzorom pristojnega organa in pod pogoji, ki jih ta postavi.
Posušena krma, ki zapusti predelovalno podjetje, lahko vanj ponovno vstopi le za namene prepakiranja pod nadzorom pristojnega organa in pod pogoji, ki jih ta postavi.
Proizvodi, ki so vstopili ali ponovno vstopili v predelovalno podjetje v skladu s tem členom, se ne smejo skladiščiti s posušeno in/ali zmleto krmo zadevnega podjetja. Poleg tega so zajeti v računovodski dokumentaciji podjetja v skladu z odstavkom 1 člena 12.
Člen 10
Določitev teže, vzorčenja in analize posušene krme
1. Vzorčenje in tehtanje posušene krme iz člena 13(2) Uredbe (ES) št. 1786/2003 izvaja predelovalno podjetje ob izhodu posušene krme iz podjetja.
Vendar, kadar se posušena krma meša v predelovalnem podjetju, se vzorčenje in tehtanje izvedeta pred postopkom mešanja.
Kadar je mešanje izvedeno pred ali med sušenjem, mora biti vzorec vzet po sušenju in ga mora spremljati obvestilo, da gre za mešanico s točno navedbo narave dodatka, poimenovanja, vsebnosti dušikove snovi v celoti glede na suho snov in njegovega deleža v končnem proizvodu.
2. Pristojni organ lahko zahteva, da ga vsako predelovalno podjetje obvesti vsaj dva koledarska dneva vnaprej o vsakem izhodu ali mešanju posušene krme z navedbo datumov in količin, za izvedbo potrebnega pregleda.
Pristojni organ redno izvaja vzorčenje in tehtanje pri vsaj 5 % teže posušene krme, ki zapusti podjetje, in vsaj pri 5 % teže mešane posušene krme na tržno leto.
3. Določitev vsebnosti vlage in vseh surovih beljakovin iz člena 3 se izvede z vzorčenjem količine nad 110 ton vsake partije posušene krme, ki zapusti predelovalno podjetje ali je tam mešana po metodi, določeni v direktivah Komisije 76/371/EGS (6), 71/393/EGS (7) in 72/199/EGS (8). V primeru izhoda ali mešanja več partij enotne kakovosti glede na sestavo, delež vlage in vsebnost beljakovin, in pri katerih je celotna teža manjša ali enaka 110 ton, se vzame en vzorec na partijo. Vendar pa se analiza izvede na podlagi reprezentativne mešanice teh vzorcev.
Člen 11
Tehtanje krme in merjenje deleža vlage v krmi za umetno sušenje
1. Podjetja za predelavo s sistematičnim tehtanjem določijo natančne količine za umetno sušenje in za sušenje na soncu, od količin, ki so jim dostavljene za predelavo.
2. Obveznost sistematičnega tehtanja ne velja, kadar proizvodnja zadevnega podjetja ne preseže 1 000 ton na tržno leto in kadar podjetje pristojnemu organu države članice zadovoljivo dokaže, da ne more uporabljati sistema javnih naprav za tehtanje, ki so v radiju petih kilometrov. V tem primeru so lahko dostavljene količine določene v skladu s katero koli drugo metodo, ki jo vnaprej potrdi ta pristojni organ.
3. Povprečni delež vlage pri določenih količinah krme za umetno sušenje meri predelovalno podjetje s primerjanjem uporabljenih količin s pridobljenimi količinami posušene krme.
4. Pred koncem prvega meseca vsakega četrtletja predelovalna podjetja pristojnemu organu sporočijo povprečni delež vlage iz odstavka 3, ki so jo ugotovila v prejšnjem četrtletju pri predelani krmi za umetno sušenje.
Člen 12
Evidenca zalog predelovalnih podjetij
1. Evidenca zalog predelovalnih podjetij iz člena 10(a) Uredbe (ES) št. 1786/2003 je sestavljena v povezavi s finančnim računovodstvom in omogoča dnevno spremljanje:
(a) |
količin proizvodov za umetno sušenje in/ali mletje ob vhodu z oznako vsakega prejema z:
|
(b) |
proizvedenih količin in količin vseh morebitnih dodatkov, uporabljenih v predelavi; |
(c) |
količin ob izhodu in pri vsaki partiji z označbo datuma izhoda, ugotovljenega deleža vlage in vsebnosti beljakovin; |
(d) |
količin posušene krme, za katere je predelovalno podjetje že bilo upravičeno do pomoči in ki so vstopile ali ponovno vstopile v podjetje; |
(e) |
zalog posušene krme na koncu vsakega tržnega leta; |
(f) |
proizvodov, ki jih je podjetje mešalo ali dodalo posušeni in/ali zmleti krmi, z navedbo narave, poimenovanja, vsebnosti dušika glede na suho snov in njihovega deleža v končnem proizvodu. |
2. Predelovalna podjetja morajo posebej voditi evidenco zalog za umetno sušeno krmo, na soncu sušeno krmo, beljakovinske koncentrate in dehidrirane proizvode.
3. V primeru, da podjetje umetno suši ali proizvaja proizvode, ki niso posušena krma, mora posebej voditi evidenco zalog za te druge dejavnosti umetnega sušenja ali predelave.
Člen 13
Dokazila za evidenco zalog
1. Predelovalna podjetja morajo pristojnemu organu na njegovo zahtevo dati na razpolago zlasti naslednja dokazila:
(a) |
podatke za določitev zmogljivosti proizvodnje podjetja; |
(b) |
navedbo zalog goriva v podjetju ob začetku in koncu proizvodnje; |
(c) |
račun nakupa goriva in zapis porabe elektrike med proizvodnjo; |
(d) |
navedbo ur delovanja sušilnikov in mlinov v primeru na soncu sušene krme; |
(e) |
popolno oceno porabe energije v skladu s Prilogo I; |
(f) |
pogodbe in /ali izjave o dostavi. |
2. Predelovalna podjetja, ki prodajajo svoj proizvod, morajo pristojnemu organu poleg dokazil iz odstavka 1 dati na razpolago račun nakupa krme za sušenje in/ali mletje in prodajni račun posušene krme z zlasti količine in sestave prodanega proizvoda ter imena in naslova kupca.
Podjetja, ki predelujejo proizvodnjo svojih članov in jim dobavljajo posušeno krmo, morajo poleg dokazil iz odstavka 1 pristojnemu organu dati na razpolago izhodne dokumente ali katere koli druge računovodske dokumente, ki jih odobri pristojni organ, z navedbo zlasti količine in sestave dostavljenega proizvoda ter imen prejemnikov.
Podjetja, ki proizvajajo posušeno krmo za kmeta in mu dobavijo proizvedeno, morajo pristojnemu organu poleg dokazil iz odstavka 1 dati na razpolago račune stroškov proizvodnje, zlasti z navedbo količine in sestave proizvedene posušene krme ter imena kmeta.
POGLAVJE 3
POGODBE IN IZJAVE O DOSTAVI
Člen 14
Pogodbe
1. Vsaka pogodba v skladu s členom 10(c)(i) in (iii) Uredbe (ES) št. 1786/2003 mora poleg navedb iz člena 12 navedene uredbe vsebovati zlasti:
(a) |
priimke, imena in naslove pogodbenih strank; |
(b) |
datum sklenitve pogodbe; |
(c) |
zadevno tržno leto; |
(d) |
vrsto ali vrste krme za predelavo in njeno predvideno količino; |
(e) |
identifikacijo kmetijske parcele ali parcel, kjer je pridelana krma za predelavo, z navedbo zahtevka za enotno pomoč, kjer so bile prijavljene te parcele v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004 in v primeru, da sta bili pogodba ali izjava o dostavi sklenjeni pred datumom vložitve zahtevka za enotno pomoč, obveza, da se te parcele v zahtevku za enotno pomoč prijavijo. |
2. Kadar predelovalno podjetje v skladu členom 12(2) Uredbe (ES) št. 1786/2003 izvaja pogodbo za predelavo, sklenjeno z individualnim kmetijskim proizvajalcem oziroma z enim ali več njegovih članov, mora ta pogodba med drugim določiti:
(a) |
končni proizvod za dostavo; |
(b) |
stroške, ki jih mora plačati proizvajalec. |
Člen 15
Izjave o dostavi
1. V primeru, da podjetje predeluje lastno proizvodnjo ali da skupina predeluje proizvodnjo svojih članov, je treba sestaviti izjavo o dostavi, ki mora vsebovati vsaj:
(a) |
datum dostave ali po potrebi okvirni datum, če je bila dostava izvršena po datumu vložitve izjave o dostavi pri pristojnem organu; |
(b) |
količino prejete krme ali krme za prejem; |
(c) |
vrsto ali vrste krme za predelavo; |
(d) |
po potrebi ime in naslov člana skupine, ki dostavlja; |
(e) |
identifikacijo ene ali več kmetijskih parcel, kjer je pridelana krma za predelavo, z navedbo zahtevka za enotno pomoč, kjer so bile prijavljene te parcele v skladu členom s 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004 in v primeru, da sta bili pogodba ali izjava o dostavi sklenjeni pred datumom vložitve zahtevka za enotno pomoč, pa obveza, da se te parcele v zahtevku za enotno pomoč prijavijo. |
2. V primeru podjetja, ki ga je oskrboval odobren kupec, pa mora biti sestavljena izjava o dostavi, ki vsebuje vsaj:
(a) |
identifikacijo odobrenega kupca; |
(b) |
datum dostave ali po potrebi okvirni datum, če je bila dostava izvršena po datumu vložitve izjave pri pristojnem organu; |
(c) |
količine prejete krme ali krme za prejem, razdeljene po pogodbah, sklenjenih med kupci in proizvajalci, z navedbo teh pogodb; |
(d) |
vrsto ali vrste krme za predelavo; |
(e) |
identifikacijo ene ali več kmetijskih parcel, kjer se prideluje krma za predelavo, z navedbo zahtevka za enotno pomoč, kjer so bile te parcele prijavljene v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004, in v primeru, da je pogodba sklenjena ali izjava o dostavi sestavljena pred datumom vložitve zahtevka za enotno pomoč, obveza, da se te parcele prijavijo v zahtevku za enotno pomoč. |
Člen 16
Datum pogodbe ali izjave
Pogodbe in izjave o dostavi, predvidene v členih 14 in 15, se sestavijo pisno vsaj dva delovna dneva pred datumom dostave.
Ne glede na to lahko države članice predvidijo rok od dveh do osem delovnih dni pred datumom dostave.
Člen 17
Sporočila
Predelovalna podjetja in kupci krme za sušenje in/ali mletje morajo pristojnemu organu najkasneje 15. vsakega meseca predložiti združeni seznam sklenjenih pogodb iz preteklega meseca in sestavljenih izjav o dostavi iz preteklega meseca.
Seznam vključuje zlasti:
(a) |
identiteto sopogodbenice predelovalnega podjetja ali odobrenega kupca ali deklaranta v primeru podjetja, ki predeluje svoje lastno proizvodnjo, ali skupine, ki predeluje proizvodnjo svojih članov; |
(b) |
datum pogodbe ali izjave o dostavi; |
(c) |
navedbe identifikacije kmetijskih parcel; |
(d) |
navedbe zadevnega zahtevka za enotno pomoč. |
Pristojni organ lahko zahteva, da se seznam pošlje elektronsko.
POGLAVJE 4
ZAHTEVKI ZA POMOČ IN PLAČILO POMOČI
Člen 18
Datum vložitve zahtevka za pomoč
1. Da je predelovalno podjetje lahko upravičeno do pomoči, predvidene v členu 4 Uredbe (ES) št. 1786/2003, mora najkasneje 45 koledarskih dni po koncu določenega meseca vložiti zahtevek za pomoč, ki zadeva količino proizvodov, ki zapustijo omenjeno podjetje v tem mesecu.
2. Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin:
(a) |
vložitev zahtevka po preteku roka, predvidenega v odstavku 1, pomeni 1 % znižanje zneskov na delovni dan, do katerih bi bilo podjetje upravičeno, če bi bil zahtevek vložen v določenem roku; |
(b) |
kadar je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, je zahtevek nesprejemljiv. |
3. Noben zahtevek, vložen v tržnem letu, ne more biti vložen po 15. aprilu, ki sledi temu tržnemu letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin.
Člen 19
Vsebina zahtevkov
1. Zahtevek za pomoč mora vsebovati vsaj:
(a) |
priimek, ime, naslov in podpis prosilca; |
(b) |
količine, za katere se zaprosi za pomoč, razdeljene na partije; |
(c) |
datum izhoda vsake partije iz prostorov podjetja; |
(d) |
navedbo, da so bili vzorci vzeti po partiji v skladu s členom 10(3) ob izhodu iz predelovalnega podjetja ali pa v podjetju ob postopku mešanja proizvedene posušene krme, in vse potrebne podatke za identifikacijo teh vzorcev; |
(e) |
navedbo kakršnih koli dodatkov na partijo z navedbo njihove narave, poimenovanja, skupne vsebnosti dušika glede na suho snov in njihovega deleža v končnem proizvodu; |
(f) |
v primeru mešanja za vsako partijo navedbo vsebnosti vseh surovih beljakovin, ki sestavljajo mešanico v krmi, posušeni v podjetju, po odbitku skupne vsebnosti dušika, ki se nahaja v dodatkih. |
2. Dodelitev pomoči predelovalnemu podjetju zadeva le tam posušeno in/ali zmleto krmo po odbitku teže vseh dodatkov.
Člen 20
Predplačila
1. Za upravičenost do predplačila v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1786/2003 mora prosilec zahtevku za pomoč priložiti potrdilo, ki zagotavlja varščino iz navedenega odstavka.
2. Države članice sprejmejo ukrepe potrebne za preverjanje upravičenosti do pomoči v roku 90 koledarskih dni, ki se štejejo od datuma vložitve zahtevka.
Člen 21
Končni znesek pomoči
1. Komisija mora v skladu s postopkom iz člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1786/2003 določiti končni znesek pomoči iz člena 4(2) navedene uredbe. Ta znesek se izračuna na podlagi sporočil držav članic v skladu z drugo alineo člena 33(1) te uredbe.
2. V primeru, da po naknadnem preverjanju ena ali več držav članic sestavi drugo pravilno utemeljeno sporočilo v skladu z drugo alineo člena 33(1), ki navzgor popravlja prvo sporočilo, se to drugo sporočilo upošteva le, če ne vpliva na končni znesek pomoči, ki je izračunan na podlagi prvega sporočila. Za količine posušene krme, ki zato niso bile upoštevane, v tem primeru velja dodelitev v naslednjem tržnem letu.
3. Preostanek plačila predplačila iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1786/2003 se izplača, kjer je to ustrezno, v roku 60 koledarskih dni, ki se štejejo od datuma, ko Komisija objavi končni znesek pomoči za zadevno tržno leto v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 22
Menjalni tečaj
Datum uveljavitve menjalnega tečaja, ki se uporablja za pomoč v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1786/2003, nastopi prvi dan v mesecu, ko določena partija posušene krme zapusti odobreno predelovalno podjetje.
POGLAVJE 5
PREGLEDI
Člen 23
Splošna načela pregledov
1. Upravni pregledi in pregledi na kraju samem, predvideni v tej uredbi, se izvajajo tako, da se zagotovi učinkovito preverjanje upoštevanja pogojev dodelitve pomoči.
2. Zadevni zahtevki za pomoč se zavrnejo, kadar predelovalno podjetje prepreči izvajanje pregleda na kraju samem.
Člen 24
Upravni pregledi
1. Cilj upravnih pregledov je omogočiti, da se odkrijejo nepravilnosti, zlasti z uporabo navzkrižnega preverjanja.
Pristojni organi izvajajo navzkrižna preverjanja med kmetijskimi parcelami, prijavljenimi v zahtevku za enotno pomoč, v pogodbah in/ali izjavah o dostavi in med referenčnimi parcelami, ki so v sistemu identifikacije kmetijskih parcel, z namenom da se preveri upravičenost do pomoči za te površine in da se prepreči neupravičena dodelitev pomoči.
2. Sporočanje nepravilnosti, odkritih pri navzkrižnem preverjanju, poteka po drugih ustreznih upravnih postopkih, in po potrebi s pregledom na kraju samem.
Člen 25
Pregledi na kraju samem
1. Pregledi na kraju samem se izvajajo nenapovedano. Predhodno obvestilo, ki je strogo omejeno na najkrajše potrebno obdobje, se lahko vseeno izda, kadar se s tem ne škoduje cilju pregleda. To predhodno obvestilo ne sme prekoračiti roka 48 ur, razen v ustrezno upravičenih primerih.
2. Po potrebi se pregledi na kraju samem, predvideni v tej uredbi, izvajajo skupaj z drugimi pregledi v skladu z zakonodajo Skupnosti.
3. V primeru, da se pri pregledih na kraju samem opazijo znatne nepravilnosti v regiji ali v predelovalnem podjetju, pristojna oblast zato poveča število, pogostnost in obseg pregledov na kraju samem v zadevnih podjetjih za tekoče in naslednje leto.
4. Države članice določijo merila za izbor vzorcev, pridobljenih ob pregledu. Kadar pregled vzorca pokaže nepravilnosti, sta posledično velikost in osnova vzorca razširjena.
Člen 26
Pregledi na kraju samem v predelovalnih podjetjih
1. Pristojni organi vsaj enkrat v tržnem letu izvedejo preverjanje evidence zalog vseh predelovalnih podjetij v skladu s členom 12 in še posebej preverjanje povezave med evidenco zalog in finančnim računovodstvom.
2. Pristojni organi po naključnem izboru preverijo dokazila za evidenco zalog predelovalnih podjetij.
Vendar pri na novo odobrenih podjetjih preverjanje zajema vse zahtevke, vložene v času njihovega prvega leta dejavnosti.
Člen 27
Pregledi na kraju samem pri drugih zainteresiranih strankah
1. Pristojni organi redno izvajajo dodatne preglede pri dobaviteljih surovin in izvajalcih del, ki jim je bila posušena krma dostavljena.
Ti pregledi zajemajo:
(a) |
vsaj 5 % partij, zajetih v zahtevku za pomoč za preverjanje sledljivosti do končnega prejemnika; |
(b) |
vsaj 5 % pogodb in izjav o dostavi za preverjanje parcele porekla proizvodov, dobavljenih predelovalnim podjetjem. |
2. Zainteresirane stranke, pri katerih se izvaja pregled na kraju samem, pristojni organ izbere na podlagi analize tveganja, ki upošteva:
(a) |
znesek pomoči; |
(b) |
gibanje pomoči glede na preteklo leto; |
(c) |
rezultate pregledov, izvedenih v preteklih letih; |
(d) |
druge parametre, ki jih opredelijo države članice. |
Vsako leto pristojni organ izvede oceno učinkovitosti parametrov analize tveganja, uporabljenih v preteklih letih.
3. Pristojni organ sistematično vodi evidenco o razlogih za izbiro kmeta za pregled na kraju samem. Inšpektor, ki izvede pregled na kraju samem, je o tem ustrezno obveščen pred začetkom pregleda.
Člen 28
Poročilo o pregledu
1. Vsak pregled na kraju samem je zajet v poročilu o pregledu, ki natančno poroča o različnih vidikih pregleda.
2. Subjekt pregleda ima možnost, da podpiše poročilo in doda pripombe. Prejme eno kopijo poročila o pregledu.
POGLAVJE 6
ZNIŽANJA IN IZKLJUČITVE
Člen 29
Znižanja in izključitve v primeru prevelike prijave predelovalnih podjetij
Kadar je količina posušene krme, navedene v enem ali več zahtevkih za pomoč, večja od upravičene količine v skladu s členom 3, se uporabljajo naslednja pravila:
(a) |
kadar razlika, ugotovljena pri zahtevku za pomoč, ne preseže 20 % upravičene količine, se znesek pomoči izračuna na podlagi upravičene količine, ki se zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko; |
(b) |
kadar razlika, ugotovljena pri zahtevku za pomoč, preseže 20 % upravičene količine, se zahtevek za pomoč zavrne; |
(c) |
kadar razlika, ugotovljena pri zahtevku za pomoč, ne preseže 20 % upravičene količine, vendar sledi že eni podobni ugotovitvi v istem tržnem letu, se zahtevek zavrne; |
(d) |
kadar razlika, ugotovljena pri zahtevku za pomoč, preseže 50 % upravičene količine ali kadar se ponovno v istem tržnem letu ugotovi razlika večja od 20 % in manjša od 50 %, se za tekoče tržno leto pomoč ne odobri. |
Znesek, ki ga je treba izterjati, se odtegne od plačil za pomoč, do katerih je podjetje upravičeno na podlagi zahtevkov za pomoč, vloženih v tržnih letih, ki sledijo tržnemu letu, v katerem je prišlo do ugotovitve. Kadar se ugotovi, da je predelovalno podjetje nepravilnosti iz prve alinee storilo namerno, upravičenec za tekoče in naslednje tržno leto pomoči ne prejme.
Člen 30
Znižanja in izključitve v primeru neupoštevanja določenih pogojev za dovoljenje s strani predelovalnih podjetij in odobrenih kupcev
Kadar se ugotovi, da evidenca zalog ne izpolnjuje pogojev iz člena 12 ali, da povezave med evidenco zalog, finančnim računovodstvom in dokazili ni mogoče ugotoviti, se ne glede na znižanja in izključitve iz člena 29, predelovalnemu podjetju glede na težo kršitve določi znižanje med 10 % in 30 % zneska pomoči, zahtevane za tekoče tržno leto.
Kadar se v obdobju dveh let po prvi ugotovitvi ponovno ugotovijo nepravilnosti, pristojni organ odvzame dovoljenje predelovalnemu podjetju za obdobje najmanj enega in največ treh tržnih let.
POGLAVJE 7
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 31
Višja sila ali izjemne okoliščine
V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin mora biti pristojni organ z ustreznimi dokazi pisno obveščen v roku desetih delovnih dni, ki se štejejo od dne, ko odgovorni v predelovalnem podjetju to lahko stori.
Člen 32
Dodatni ukrepi in vzajemna pomoč med državami članicami
1. Države članice lahko sprejmejo kakršne koli dodatne ukrepe za dobro delovanje skupne ureditve trga za posušeno krmo in si vzajemno pomagajo pri izvajanju pregledov, predvidenih v tej uredbi. V tem smislu lahko države članice, če ustrezna znižanja in izključitve v tej uredbi niso predvidena, za zagotovitev upoštevanja pogojev dodelitve pomoči, uvedejo ustrezne nacionalne sankcije proti predelovalnim podjetjem ali drugim udeležencem v tržni verigi, kakor so kmetje ali kupci, ki sodelujejo v postopku dodelitve pomoči.
2. Države članice si vzajemno pomagajo, da zagotovijo učinkovitost pregledov in omogočijo preverjanje verodostojnosti predloženih dokumentov in/ali točnost izmenjanih podatkov.
Člen 33
Sporočila držav članic Komisiji
1. Države članice Komisiji na začetku vsakega četrtletja sporočijo količine posušene krme, za katere so bili v prejšnjem četrtletju vloženi zahtevki za pomoč v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1786/2003, z razdelitvijo glede na mesec, ko so te količine krme zapustile predelovalno podjetje.
Države članice najkasneje 31. maja vsako leto Komisiji sporočijo količine posušene krme, ki jim je bila v preteklem tržnem letu priznana upravičenost do pomoči.
Sporočilo s podatki iz prve in druge alinee je razdeljeno glede na kategorije iz člena 2(1). Komisija uporabi te podatke, da ugotovi, ali je zagotovljeno upoštevanje največje količine.
2. Države članice Komisiji sporočijo:
(a) |
najpozneje 30. aprila vsako leto predvidene količine zalog posušene krme v predelovalnih podjetjih dne 31. marca tega leta; |
(b) |
najpozneje 30. aprila 2005 količine zalog posušene krme dne 31. marca 2005 v predelovalnih podjetjih, ki uživajo ugodnosti določb člena 34; |
(c) |
najpozneje 31. maja vsako leto število novih dovoljenj, odvzetih dovoljenj in začasnih dovoljenj za preteklo tržno leto; |
(d) |
najpozneje 31. maja vsako leto statistične podatke pregledov, izvedenih v skladu s členi 23 do 28 ter glede znižanj in izključitev v skladu s členi 29, 30 ter 31 za preteklo tržno leto v skladu s Prilogo III; |
(e) |
najpozneje 31. maja vsako leto oceno porabe energije, uporabljene za proizvodnjo umetno sušene krme v skladu s Prilogo I, in razvoj površin, namenjenih za stročnice in druge zelene krme v skladu s Prilogo II, za preteklo tržno leto; |
(f) |
v mesecu, ki sledi koncu vsakega četrtletja, povprečne deleže vlage, ki so bili v preteklem četrtletju zabeleženi pri krmi za sušenje in ki so jih sporočila predelovalna podjetja v skladu s členom 11(4); |
(g) |
najpozneje 1. maja 2005 sprejete ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1786/2003 in te uredbe in zlasti ukrepe nacionalnih sankcij, ki so predvideni v členu 30 te uredbe. |
POGLAVJE 8
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 34
Zaloge dne 31. marca 2005
1. Za posušeno krmo, pridelano v tržnem letu 2004/2005, ki ne zapusti predelovalnega podjetja ali enega od skladiščnih mest, predvidenih v členu 3(a) te uredbe, pred 31. marcem 2005, se lahko prejme pomoč iz člena 3 Uredbe (ES) št. 603/95 v tržnem letu 2005/2006, pod pogojem, da:
(a) |
ustreza pogojem iz člena 3 te uredbe; |
(b) |
zapusti predelovalno podjetje pod nadzorom pristojnega organa ter pod pogoji, predvidenimi v členih 10 in 11 te uredbe; |
(c) |
da je evidentirana v okviru nacionalnih zajamčenih količin, dodeljenih zadevnim državam članicam za tržno leto 2004/2005; |
(d) |
da je prijavljena in potrjena v tržnem letu 2004/2005. |
2. Pristojni organi zadevnih držav članic sprejmejo vse nadzorne ukrepe, potrebne za zagotovitev upoštevanja določb odstavka 1.
Člen 35
Neobvezno prehodno obdobje
Države članice, ki uvedejo neobvezno prehodno obdobje v skladu s členom 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003, izplačajo pomoč, predvideno v členu 71(2)(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, predelovalnim podjetjem z namenom, da jo prenesejo na proizvajalce, in sicer na podlagi količin, za katere je priznana pomoč, predvidena v členu 4 Uredbe (ES) št. 1786/2003, in do zgornje meje, določene v točki D Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1782/2003.
V primeru oskrbe predelovalnega podjetja s krmo s poreklom iz druge države članice se pomoč, predvidena v členu 71(2)(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ne izplača predelovalnim podjetjem za prenos na proizvajalca, kadar je ta proizvajalec v državi članici, ki uvede neobvezno prehodno obdobje.
Znesek te pomoči in pomoči, predvidene v Uredbi (ES) št. 1786/2003, ne sme preseči najvišje podpore, predvidene za sektor v Uredbi (ES) št. 603/95.
Pomoč, predvidena v členu 71(2)(2) Uredbe(ES) št. 1782/2003, je določena v skladu s postopkom, predvidenim v členu 18(2) Uredbe (ES) št. 1786/2003, in bo izplačana predelovalnim podjetjem, ki jo bodo v roku petnajstih delovnih dni prenesla na proizvajalce.
Člen 36
Določba o tržnem letu 2004/2005
Uredba (ES) št. 785/95 se razveljavi. Vendar njene določbe, ki se uporabljajo za namene izvajanja sistema pomoči, veljavnega med tržnim letom 2004/2005, ostanejo veljavne do potrditve končnih rezultatov navedenega tržnega leta.
Člen 37
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. aprila 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2005
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 114. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 583/2004 (UL L 91, 30.3.2004, str. 1).
(2) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 118/2005 (UL L 24, 27.1.2005, str. 15).
(3) UL L 63, 21.3.1995, str. 1.
(4) UL L 79, 7.4.1995, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1413/2001 (UL L 191, 13.7.2001, str. 8).
(5) UL L 141, 30.4.2004, str. 18.
(6) UL L 102, 15.4.1976, str. 1.
(7) UL L 279, 20.12.1971, str. 7.
(8) UL L 123, 29.5.1972, str. 6.
PRILOGA I
Ocena porabe energije, uporabljene za proizvodnjo umetno sušene krme
Država članica:
Tržno leto:
|
Predmet |
Enota |
Količina |
||
a |
Proizvodnja umetno sušene krme |
Tone umetno sušene krme |
|
||
b |
Povprečna vlaga ob vhodu |
% |
|
||
c |
Povprečna vlaga ob izhodu |
% |
|
||
d |
Povprečna temperatura zraka ob vhodu v sušilnico |
° Celzija |
|
||
e |
Specifična poraba |
Megajoulov na kg umetno sušene krme |
|
||
f |
Vrsta uporabljenega goriva: (plin, premog, lignit, gorivo, elektrika, biomasa) |
|
|
||
g |
Specifična kalorična moč v megajoulih na energijsko enoto |
Megajoulov na energijsko enoto |
|
||
h |
Količina uporabljenega goriva: |
|
|
||
i |
|
|
PRILOGA II
Razvoj površin, namenjenih za stročnice in druge zelene krme
Država članica:
Tržno leto:
|
Oznake Cronos-Eurostat |
Zelena krma |
Površina v 1 000 hektarih |
||
a |
2611 + 2670 |
a = b + c Zelene krme, pridelane na orni zemlji, od katere: |
|
||
b |
2611 |
|
|
||
c |
2670 |
|
|
||
d |
2672 |
od katere: lucerna |
|
||
e |
0002 |
Skupna površina travinj in trajnih pašnikov |
|
PRILOGA III
A: Statistični podatki o nadzoru; populacija, ki je predmet nadzora
A Dovoljenja predelovalnih podjetij |
|||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
B Dovoljenja kupcev krme za sušenje in /ali za mletje |
|||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
C Pogodbe |
|||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
D Izjave o dostavi |
|||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
E Vloženi zahtevki |
|||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
B: Statistični podatki o pregledih; število pregledov in rezultati
|
Število zadevnih kmetov |
Število pogodb |
Število parcel |
Površina |
Neustrezne prijavljene količine |
Nacionalne sankcije (člen 32) |
||
A.1 Upravni pregledi: |
||||||||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
A.2 Pregledi prijavljenih površin na kraju samem: |
||||||||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
Število kupcev |
Število pogodb |
||
|
|
|
||
|
|
|
||
|
|
|
||
|
|
|
|
Število podjetij |
Število zahtevkov |
Število partij |
Količina posušene krme, ki zapusti podjetje |
Količina mešane posušene krme |
||
C.1 Upravni pregledi: |
|||||||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
C.2 Pregledi predelovalnih podjetij na kraju samem |
|||||||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
C.3 Sankcije, ki se uporabljajo (člen 29): |
|||||||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
Število partij |
Količina posušene krme, ki zapusti podjetje |
Količina mešane posušene krme |
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/20 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 383/2005
z dne 7. marca 2005
o določitvi datumov uveljavitve za menjalne tečaje, ki se uporabljajo za proizvode vinskega sektorja
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
op upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (1), in zlasti člena 3(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 2808/98 z dne 22. decembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo kmetijsko-monetarnega sistema za euro v kmetijstvu (2) določa datume uveljavitve za veljavne menjalne tečaje na podlagi meril iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2799/98, ne glede na kakršne koli posebne opredelitve ali izjeme, predvidene v predpisih za zadevne sektorje na podlagi teh meril. |
(2) |
Datumi uveljavitve za menjalne tečaje, ki se uporabljajo za nekatere ukrepe skupne ureditve trga za vino, so specifični in jih je zato treba določiti v posebni uredbi. |
(3) |
Člen 8 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (3) predvideva premijo, ki se lahko dodeli za trajno opustitev vinogradništva na določeni površini. Člen 8(5) Uredbe Komisije (ES) št. 1227/2000 z dne 31. maja 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino v zvezi z obsegom vinogradniških površin (4), določa najvišjo stopnjo premije na hektar. Zaradi administrativne izvedljivosti naj bo datum uveljavitve za menjalni tečaj za znesek te premije začetek vinskega leta. |
(4) |
Člen 11 Uredbe (ES) št. 1493/1999 vzpostavlja sistem za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov. Zaradi administrativne izvedljivosti naj se za finančna sredstva iz člena 14 navedene uredbe uporablja menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka nazadnje določila pred 1. julijem pred finančnim letom, za katerega so finančna sredstva določena. |
(5) |
Člena 27 in 28 Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvidevata odkupne cene, ki se plačajo proizvajalcem, ter pomoč, ki jo lahko prejme destilarna za destilacijo stranskih proizvodov pri proizvodnji vina in destilacijo vina iz grozdja za dvojni namen. Ob upoštevanju gospodarskih ciljev izvajanja ukrepov in postopka za njihovo izvajanje naj bo datum uveljavitve za menjalni tečaj za te zneske prvi dan zadevnega vinskega leta. |
(6) |
Člen 29 Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva minimalno ceno, ki se plača proizvajalcem, ter pomoč, ki jo lahko prejme destilarna za destilacijo, namenjeno podpori sektorja pitnega alkohola. Člen 30 te uredbe določa ukrep krizne destilacije pri izrednih motnjah na trgu zaradi znatnih presežkov ali problemov pri kakovosti. Zaradi administrativne izvedljivosti naj bo datum uveljavitve za menjalni tečaj, ki se uporablja v teh primerih, enkrat na mesec. |
(7) |
Uredba Komisije (ES) št. 1623/2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino ob upoštevanju tržnih mehanizmov (5) predvideva pomoč proizvajalcem alkoholiziranega vina. Ker je znesek te pomoči povezan z zadevnimi destilacijskimi ukrepi, je primerno isto načelo uporabiti pri določitvi datuma uveljavitve. |
(8) |
Člena 34 in 35 Uredbe (ES) št. 1493/1999 določata pomoč za posebne uporabe. Da bi bil datum uveljavitve čim bliže gospodarskemu cilju ter zaradi administrativne izvedljivosti naj bo datum uveljavitve za pomoč iz člena 34 navedene uredbe prvi dan meseca, v katerem se opravi prvi postopek obogatitve, in za pomoč iz člena 35 navedene uredbe prvi dan vsakega meseca, v katerem se opravijo postopki predelave. |
(9) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora za vino – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Obseg vinogradniških površin
1. Datum uveljavitve za menjalni tečaj, ki se uporablja za premijo za stalno opustitev vinogradništva iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1493/1999, je prvi dan vinskega leta, v katerem je bil predložen zahtevek za premijo.
2. Za finančna sredstva za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1493/1999 se uporablja menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka nazadnje določila pred 1. julijem pred finančnim letom, za katerega so finančna sredstva določena.
Člen 2
Tržni mehanizmi
1. Za destilacijo stranskih proizvodov pri proizvodnji vina je datum uveljavitve za menjalni tečaj, ki se uporablja za odkupno ceno in pomoč destilarnam iz odstavkov 9 in 11 člena 27 Uredbe (ES) št. 1493/1999, prvi dan vinskega leta, za katerega se plača odkupna cena.
2. Za destilacijo vina iz grozdja za dvojni namen je datum uveljavitve za menjalni tečaj, ki se uporablja za odkupno ceno in pomoč destilarnam iz odstavkov 3 in 5 člena 28 Uredbe (ES) št. 1493/1999, prvi dan vinskega leta, za katerega se plača odkupna cena.
3. Za destilacijo namiznega vina in vina, ustreznega za pridobivanje namiznega vina za oskrbovanje trga s pitnim alkoholom, je datum uveljavitve za menjalni tečaj, ki se uporablja za primarno pomoč in minimalno ceno iz odstavkov 2 in 4 člena 29 Uredbe (ES) št. 1493/1999, prvi dan meseca, v katerem se opravi prva dobava vina na podlagi pogodbe.
4. Za krizno destilacijo iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 je datum uveljavitve za menjalni tečaj, ki se uporablja za minimalno ceno, prvi dan meseca, v katerem se opravi prva dobava vina na podlagi pogodbe.
5. Za pomoč proizvajalcem alkoholiziranega vina v skladu s tretjim pododstavkom člena 69(3) Uredbe (ES) št. 1623/2000 je datum uveljavitve za menjalni tečaj isti kot za zadevne destilacijske ukrepe.
6. Datum uveljavitve za menjalni tečaj, ki se uporablja za pomoč za uporabo zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta za obogatitev v skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999, je prvi dan meseca, v katerem se opravi prvi postopek obogatitve.
7. Datum uveljavitve za menjalni tečaj, ki se uporablja za pomoč za uporabo grozdnega mošta ali zgoščenega grozdnega mošta v skladu s členom 35(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999, je prvi dan vsakega meseca, v katerem se opravijo postopki predelave.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati en dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2005
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 349, 24.12.1998, str. 1.
(2) UL L 349, 24.12.1998, str. 36. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1250/2004 (UL L 237, 8.7.2004, str. 13).
(3) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1795/2003 (UL L 262, 14.10.2003, str. 13).
(4) UL L 143, 16.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1389/2004 (UL L 255, 31.7.2004, str. 7).
(5) UL L 194, 31.7.2000, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1774/2004 (UL L 316, 15.10.2004, str. 61).
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/23 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 384/2005
z dne 7. marca 2005
o sprejetju programa priložnostnih modulov, ki zajemajo leta 2007 do 2009, za vzorčno raziskavo delovne sile, predvideno z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 z dne 9. marca 1998 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti (1), in zlasti člena 4(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 577/98 je treba določiti elemente programa priložnostnih modulov, ki zajemajo leta 2007 do 2009. |
(2) |
Sklep Sveta 2002/177/ES z dne 18. februarja 2002 o smernicah za politiko zaposlovanja v državah članicah za leto 2002 (2) navaja, da so s strani držav članic in Komisije potrebni posebni statistični podatki za razvoj ustrezne politike na področjih nesreč pri delu in z delom povezanih zdravstvenih problemov, položaja trga dela migrantov in njihovih potomcev ter vstopa mladih na trg dela. Navedena informacija se zato vključi v priložnostne module za leta 2007 do 2009. |
(3) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprejme se program priložnostnih modulov za vzorčno raziskavo delovne sile, ki zajemajo leta 2007 do 2009, kot je določeno v Prilogi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2005
Za Komisijo
Joaquín ALMUNIA
Član Komisije
(1) UL L 77, 14.3.1998, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2257/2003 (UL L 336, 23.12.2003, str. 6).
(2) UL L 60, 1.3.2002, str. 60.
PRILOGA
RAZISKAVA DELOVNE SILE
Večletni program priložnostnih modulov
1. NESREČE PRI DELU IN Z DELOM POVEZANI ZDRAVSTVENI PROBLEMI
Seznam spremenljivk: opredeliti pred decembrom 2005.
Referenčno obdobje: 2007.
Zadevne države članice in regije: vse.
Vzorec: opredeliti pred decembrom 2005.
Posredovanje rezultatov: pred 31. marcem 2008.
2. POLOŽAJ TRGA DELA MIGRANTOV IN NJIHOVIH NEPOSREDNIH POTOMCEV
Izvajanje modula za leto 2008 bo odvisno od rezultatov študij izvedljivosti, ki jih je treba dokončati pred koncem leta 2005.
Seznam spremenljivk: opredeliti pred decembrom 2006.
Referenčno obdobje: 2008.
Zadevne države članice in regije: vse.
Vzorec: opredeliti pred decembrom 2006.
Posredovanje rezultatov: pred 31. marcem 2009.
3. VSTOP MLADIH NA TRG DELA
Seznam spremenljivk: opredeliti pred decembrom 2007.
Referenčno obdobje: 2009.
Zadevne države članice in regije: vse.
Vzorec: opredeliti pred decembrom 2007.
Posredovanje rezultatov: pred 31. marcem 2010.
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/25 |
DIREKTIVA KOMISIJE 2005/21/ES
z dne 7. marca 2005
o prilagoditvi Direktive Sveta 72/306/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti emisiji okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev v vozilih
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 72/306/EGS z dne 2. avgusta 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisiji okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev v vozilih (1), in zlasti člena 4 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva Sveta 72/306/EGS je ena od posamičnih direktiv o postopku homologacije, ki je določen z Direktivo Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (2), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). |
(2) |
Zato se določbe iz Direktive 70/156/EGS v zvezi s sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami vozil uporabljajo za Direktivo 72/306/EGS. |
(3) |
Člen 9(2) Direktive 70/156/EGS določa enakovrednost med določenimi posebnimi direktivami in ustreznimi pravilniki Gospodarske komisije ZN za Evropo (UN-ECE). Zato je treba uskladiti tehnične zahteve glede svetlobnega vira pri merilniku motnosti, ki se ga uporablja za merjenje motnosti izpušnih plinov na podlagi pravilnika ECE R 24 in mednarodnih standardov. Primerno je tudi, da se uskladi gorivo, ki se uporablja za merjenje motnosti izpušnih plinov, z gorivom, ki je dovoljeno za merjenje emisij, kakor je navedeno v Direktivi Sveta 88/77/EGS (4). |
(4) |
Ukrepi, predvideni v tej direktivi so v skladu z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku, ki je bil ustanovljen z Direktivo 70/156/EGS – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloge k Direktivi 72/306/EGS se spremenijo skladno s Prilogo k tej direktivi.
Člen 2
Po 9. marcu 2006 države članice:
— |
ne smejo več podeljevati ES-homologacije po členu 4(1) Direktive 70/156/EGS, in |
— |
lahko zavrnejo nacionalno homologacijo |
za nov tip vozila iz razlogov, ki se nanašajo na emisije okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev, če niso skladne z določbami Direktive 72/306/EGS, kakor je spremenjena s to direktivo.
Ta direktiva ne razveljavi predhodno podeljenih homologacij na podlagi Direktive 72/306/EGS niti ne preprečuje podaljšanja takšnih homologacij pod pogoji direktive, po kateri so bile prvotno podeljene.
Člen 3
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 8. marca 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo. Države članice uporabljajo to direktivo od 9. marca 2006.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 4
Ta direktiva začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 5
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 7. marca 2005
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL L 190, 20.8.1972, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/20/ES (UL L 125, 16.5.1997, str. 21).
(2) UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/104/ES (UL L 337, 13.11.2004, str. 13).
(3) UL L 225, 10.8.1992, str. 1.
(4) UL L 36, 9.2.1988, str. 33. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/27/ES (UL L 107, 18.4.2001, str. 10).
PRILOGA
Seznam prilog med členi in Prilogo I se nadomesti z:
„SEZNAM PRILOG
Priloga I: |
Pomen izrazov, vloga za podelitev ES-homologacije, podelitev ES-homologacije, simbol korigiranega absorpcijskega koeficienta, predpisi in preskusi, sprememba tipa vozila, skladnost proizvodnje |
Dodatek 1: |
Opisni list |
Dodatek 2: |
Certifikat o homologaciji |
Priloga II: |
Primer simbola popravljenega absorpcijskega koeficienta |
Priloga III: |
Preskus pri stalnih vrtljajih na krivulji polne obremenitve |
Priloga IV: |
Preskus pri prostem pospeševanju |
Priloga V: |
Mejne vrednosti, uporabljene pri preskusih pri stalnih vrtljajih motorja |
Priloga VI: |
Značilnosti merilnika motnosti |
Priloga VII: |
Namestitev in uporaba merilnikov motnosti“ |
SPREMEMBE PRILOGE I K DIREKTIVI 72/306/EGS
1. |
|
SPREMEMBE PRILOGE III K DIREKTIVI 72/306/EGS
2. |
|
3. |
Priloga V se črta. |
4. |
Priloga VI postane Priloga V. |
5. |
Priloga VII postane Priloga VI. Oddelek 3.3 se nadomesti z: „3.3 Svetlobni vir Svetlobni vir mora biti žarnica z barvo temperature v območju od 2 800 do 3 250 K ali zelena svetleča dioda (LED) s temensko spektralno vrednostjo med 550 in 570 nm. Svetlobni vir mora biti proti osajenju zaščiten s sredstvi, ki na dolžino optične poti ne vplivajo preko meja, ki jih je postavil proizvajalec.“ |
6. |
Priloga VIII postane Priloga VII. V postavkah 2.16, 2.17 in 2.2.3 se beseda „Priloga VII“ nadomesti z besedo „Priloga VI“. |
II Akti, katerih objava ni obvezna
Komisija
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/28 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 7. marca 2005
o tranzitu živega goveda preko Združenega kraljestva
(notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 509)
(Besedilo velja za EGP)
(2005/177/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) in zlasti člena 15(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odločba Sveta 98/256/ES z dne 16. marca 1998 o nujnih ukrepih za zaščito pred govejo spongiformno encefalopatijo, ki spreminja Odločbo 94/474/ES in razveljavlja Odločbo 96/239/ES (2), določa, da mora Združeno kraljestvo zagotoviti, da goveda z njihovega območja niso odposlana v druge države članice ali tretje države. |
(2) |
Neizogibna prekinitev storitev s strani trajektnih družb, ki trenutno vozijo živo govedo z Irske v celinski del Evrope, bo resno ogrozila trgovanje z živim govedom med Irsko in drugimi državami članicami. |
(3) |
Zato je treba določiti pravila, ki bodo dovoljevala tranzit živega goveda z Irske preko Združenega Kraljestva. Vendar morajo za takšen tranzit veljati strogi pogoji in nadzor, da ne bi bili oslabljeni veljavni ukrepi, določeni z Odločbo 98/256/ES. |
(4) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Brez poseganja v Odločbo 98/256/ES Združeno kraljestvo dovoli neprekinjen tranzit živega goveda („živali“) z Irske preko Združenega kraljestva v druge države članice v skladu s pogoji iz te Odločbe.
Člen 2
Veterinarska spričevala, predvidena z Direktivo Sveta 64/432/EGS (3), s katerimi so opremljene živali v tranzitu z Irske preko Združenega kraljestva v druge države članice, vsebujejo naslednji stavek:
„Živali ustrezajo Odločbi Komisije 2005/177/ES z dne 7. marca 2005“
Člen 3
Tranzit živali z Irske preko Združenega kraljestva v druge države članice v skladu s členom 1 se dovoli samo, če pristojni organ na Irskem vsaj dva delovna dneva vnaprej pošlje uradno obvestilo:
(a) |
osrednjemu organu Združenega kraljestva; |
(b) |
osrednjemu organu za tranzit živali v vse države članice; ter |
(c) |
pristojnemu osrednjemu in lokalnemu organu namembne države članice. |
Člen 4
Pristojni organ na Irskem zagotovi, da je vozilo, ki prevaža živali, zapečateno z uradnim pečatom, ki mora ostati na svojem mestu med celotnim tranzitom čez Združeno kraljestvo, razen v primeru uradnih pregledov ali kadar je ogroženo zdravje živali, kot je določeno v členu 5.
Številko(-e) pečata(-ov) pristojni organ na Irskem zabeleži v veterinarsko spričevalo iz člena 2.
Člen 5
Če je treba živali za njihovo dobrobit ali zaradi uradnega pregleda raztovoriti v Združenem kraljestvu, prevoznik takoj uradno obvesti pristojni organ te države članice.
Te živali lahko pot nadaljujejo samo v primeru, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) |
ponovno natovarjanje nadzoruje pristojni organ Združenega kraljestva; |
(b) |
vozilo je ponovno zapečateno takoj po končanem natovarjanju; ter |
(c) |
zagotovi se dopolnilno spričevalo, kot je določeno v Prilogi. |
Člen 6
Pristojni organ Združenega kraljestva izvede ustrezna preverjanja, da se zagotovi izvajanje te odločbe, in predvsem nadzor neoporečnosti pečatov na vozilih, ki zapuščajo Združeno kraljestvo, kot je določeno v členu 5.
Ta pristojni organ skladnost s to odločbo potrdi z uradnim pečatom v veterinarskem spričevalu iz člena 2 ali z izdajo dopolnilnega spričevala, kot je določeno v Prilogi.
V primeru neizpolnjevanja te odločbe živali ne smejo nadaljevati poti do končnega namembnega kraja. Takšne živali so lahko, ob upoštevanju zdravja živali in javnega zdravja, zadržane do zakola, uničenja ali vrnitve v kraj porekla, ob soglasju države članice odpreme.
Člen 7
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 7. marca 2005
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1993/2004 (UL L 344, 20.11.2004, str. 12).
(2) UL L 113, 15.4.1998, str. 32. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2002/670/ES (UL L 228, 24.8.2002, str. 22).
(3) UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 21/2004 (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).
PRILOGA
Dopolnilno spričevalo (Odločba Komisije 2005/177/ES z dne 7. marca 2005)
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/31 |
PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 1. marca 2005
o usklajenem programu spremljanja Skupnosti za leto 2005 za zagotovitev skladnosti z najvišjimi mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v in na žitih ter v in na nekaterih drugih proizvodih rastlinskega izvora ter o nacionalnih programih spremljanja za leto 2006
(Besedilo velja za EGP)
(2005/178/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 211 Pogodbe,
ob upoštevanju Direktive Sveta 86/362/EGS z dne 24. julija 1986 o določanju najvišjih mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na žitu (1) in zlasti člena 7(2)(b) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov pesticidov v in na nekaterih proizvodih rastlinskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo (2) in zlasti člena 4(2)(b) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktivi 86/362/EGS in 90/642/EGS določata, naj Komisija postopoma vzpostavi sistem, ki bo omogočal oceno izpostavljenosti pesticidom v prehrani. Da bi omogočili realistične ocene, bi morali biti na razpolago podatki o spremljanju ostankov pesticidov v številnih živilskih proizvodih, ki predstavljajo glavne sestavine evropske prehrane. Splošno priznano je, da približno 20 do 30 živilskih proizvodov predstavlja glavne sestavine evropske prehrane. Z vidika virov, ki so na razpolago na nacionalni ravni za spremljanje ostankov pesticidov, lahko države članice v okviru usklajenega programa spremljanja analizirajo vzorce samo osmih proizvodov vsako leto. Pri uporabi pesticidov se kažejo spremembe v časovnem obdobju treh let. Zato bi bilo treba praviloma vsak pesticid spremljati v 20 do 30 živilskih proizvodih v seriji triletnih ciklov. |
(2) |
V letu 2005 bi bilo treba spremljati ostanke pesticidov, ki jih zajema to priporočilo, ker bo to omogočilo uporabo teh podatkov za oceno dejanske izpostavljenosti prehrane navedenim pesticidom. |
(3) |
Potreben je sistematičen statistični pristop do številnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti pri vsakem usklajenem programu spremljanja. Takšen pristop je določila Komisija v Codex Alimentarius (3). Na podlagi binomske verjetnostne porazdelitve se lahko izračuna, da pregled 613 vzorcev daje več kakor 99 % gotovost, da se zazna en vzorec, ki vsebuje ostanke pesticida nad mejo določitve (LOD), če manj od 1 % proizvodov rastlinskega izvora vsebuje ostanke nad navedeno mejo. Zbiranje teh vzorcev bi bilo treba porazdeliti med državami članicami na podlagi števila prebivalstva in porabnikov, z najmanj 12 vzorci na proizvod na leto. |
(4) |
Smernice glede „Postopkov nadzora kakovosti za analizo ostanka pesticidov“ so objavljene na spletni strani Komisije (4). Dogovorjeno je, da bi morali analitski laboratoriji držav članic uporabljati te smernice, kolikor je le mogoče, in jih stalno revidirati v luči izkušenj, pridobljenih pri programih spremljanja. |
(5) |
Direktivi 86/362/EGS in 90/642/EGS zahtevata, naj države članice določijo merila, ki se uporabljajo za oblikovanje nacionalnih inšpekcijskih programov. Take informacije bi morale vključevati merila, ki se uporabljajo pri določanju števila vzorcev, ki jih je treba jemati, in analiz, ki jih je treba opraviti, načine poročanja, ki se uporabljajo, ter merila, po katerih so bili določeni načini poročanja, ter podrobne podatke o priznavanju laboratorijev, ki opravljajo analize, na podlagi Direktive Sveta 93/99/EGS z dne 29. oktobra 1993 na temo dodatnih ukrepov v zvezi z uradnim nadzorom živil (5). Navesti bi bilo treba tudi število in vrste kršitev ter sprejetih ukrepov. |
(6) |
Najvišje dovoljene stopnje ostankov za otroško hrano so bile določene v skladu s členom 6 Direktive Komisije 91/321/EGS z dne 14. maja 1991 o začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke (6) in členom 6 Direktive Komisije 96/5/ES, Euratom z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (7). |
(7) |
Podatki o rezultatih programov spremljanja so zlasti primerni za obdelavo, shranjevanje in prenos z elektronskimi/informacijskimi metodami. Izdelani so bili obrazci za zagotovitev podatkov Komisiji z elektronsko pošto iz držav članic. Zato bi morale biti države članice sposobne pošiljati svoja poročila Komisiji v standardnem obrazcu. Nadaljnji razvoj takšnega standardnega obrazca najučinkoviteje poteka po smernicah, ki jih je izdelala Komisija. |
(8) |
Ukrepi, določeni v tem priporočilu, so skladni z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali – |
PRIPOROČA:
1. |
Države članice so pozvane, naj v letu 2005 jemljejo in analizirajo vzorce za kombinacije proizvod/ostanek pesticida, določene v Prilogi I, na podlagi števila vzorcev za vsak proizvod, ki jim je dodeljen v Prilogi II, ki izraža ustrezni delež države, Skupnosti oziroma tretje države na trgu države članice. Po možnosti bi bilo treba za pesticide, ki predstavljajo akutno tveganje, npr. OP-estri, endosulfan in N-metilkarbamati, na smiselnem številu vzorcev proizvodov: hrušk, krompirja, korenja, pomaranč ali mandarin ter kumar prav tako opraviti posamezno analizo posameznih delov na drugem laboratorijskem vzorcu, če se odkrijejo takšni pesticidi in zlasti če je to proizvod enega samega proizvajalca. Število enot bi moralo biti skladno z Direktivo Komisije 2002/63/ES (8). Odvzeti je treba dva vzorca. Če prvi laboratorijski vzorec vsebuje zaznaven ostanek ciljnega pesticida, je treba enote drugega vzorca analizirati posamezno. Vsaka država članica naj odvzame vsaj 10 vzorcev otroške hrane, pripravljene zlasti na podlagi zelenjave, sadja ali žit. Vzorce je treba jemati iz ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov. Število vzorcev naj bo sorazmerno s tržnim deležem ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov v vsaki državi članici, pri čemer mora biti vzorec najmanj eden. |
2. |
Države članice so pozvane, da najpozneje do 31. avgusta 2006 poročajo o rezultatih analiz vzorcev, testiranih za kombinacije proizvod/ostanek pesticida, določene v Prilogi I, z navedbo:
Poročilo mora biti izdelano na obrazcu, vključno z elektronskim obrazcem, ki ustreza smernici, namenjeni državam članicam, o izvajanju priporočil Komisije v zvezi z usklajenimi programi spremljanja Skupnosti, ki jih je določil Stalni odbor za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali. Rezultati vzorcev, odvzetih iz ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov, naj bodo navedeni na posebnem obrazcu. |
3. |
Države članice so pozvane, da najpozneje do 31. avgusta 2005 Komisiji in drugim državam članicam pošljejo podatke, zahtevane na podlagi člena 7(3) Direktive 86/362/EGS in člena 4(3) Direktive 90/642/EGS v zvezi s programom spremljanja za leto 2004, da se vsaj z naključnim vzorčenjem zagotovi skladnost z najvišjimi mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov, vključno z:
|
4. |
Države članice so pozvane, da najpozneje do 30. septembra 2005 Komisiji pošljejo svoje nacionalne programe spremljanja najvišjih mejnih vrednosti ostankov pesticidov, določene z direktivama 90/642/EGS in 86/362/EGS za leto 2006, vključno z informacijami o:
|
V Bruslju, 1. marca 2005
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL L 221, 7.8.1986, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/61/ES (UL L 127, 29.4.2004, str. 81).
(2) UL L 350, 14.12.1990, str. 71. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/115/ES (UL L 374, 22.12.2004, str. 64).
(3) Codex Alimentarius, „Ostanki pesticidov v živilih“, Rim, 1994, ISBN 92-5-203271-1, Zv. 2, str. 372.
(4) Dokument številka SANCO/10476/2003, http://europa.eu.int/ comm/food/plant/protection/resources/qualcontrol_en.pdf
(5) UL L 290, 24.11.1993, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(6) UL L 175, 4.7.1991, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/14/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 37).
(7) UL L 49, 28.2.1996, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/13/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 33).
(8) UL L 187, 16.7.2002, str. 30.
PRILOGA I
Kombinacije pesticid/proizvod, ki jih je treba spremljati
Ostanek pesticida, ki se ugotavlja z analizo |
|||||||||
|
2005 |
2006 (1) |
2007 (1) |
||||||
Acefat |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Aldikarb |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Azinfos-metil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Azoksistrobin |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Benomil skupina |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Bifentrin |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Bromopropilat |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Bupirimat |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Kaptan |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Karbaril |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Klormekvat (2) |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Klorotalonil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Klorprofam |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Klorpirifos |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Klorpirifos-metil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Cipermetrin |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Ciprodinil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Deltametrin |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Diazinon |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Diklofluanid |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Dikofol |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Dimetoat |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Difenilamin (3) |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Endosulfan |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Fenheksamid |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Fludioksonil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Folpet |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Imazalil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Imidakloprid |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Iprodion |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Kresoksim-metil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Lambda-cihalotrin |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Malation |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Maneb skupina |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Metalaksil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Metamidofos |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Metidation |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Metiokarb |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Metomil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Miklobutanil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Oksidemeton-metil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Paration |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Fosalon |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Pirimikarb |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Pirimifos-metil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Procimidon |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Propargit |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Piretrini |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Pirimetanil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Spiroksamin |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Tiabendazol |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Tolkloflos-metil |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Tolilfluanid |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Triadimefon |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
Vinklozolin |
(a) |
(b) |
(c) |
||||||
|
(1) Okvirni podatki za leto 2006 in 2007, ob upoštevanju programov, ki bodo za ti dve leti priporočeni.
(2) Prisotnost klormekvata bi bilo treba analizirati samo v hruškah in žitu.
(3) Prisotnost difenilamina bi bilo treba analizirati samo v jabolkah in hruškah.
PRILOGA II
Število vzorcev vsakega proizvoda, ki jih jemlje vsaka država članica
Oznaka države |
Vzorci |
AT |
12 |
BE |
12 |
CY |
12 |
CZ |
12 |
DE |
93 |
DK |
12 |
ES |
45 |
EE |
12 |
EL |
12 |
FR |
66 |
FI |
12 |
HU |
12 |
IT |
65 |
IE |
12 |
LU |
12 |
LT |
12 |
LV |
12 |
MT |
12 |
NL |
17 |
PT |
12 |
PL |
45 |
SE |
12 |
SI |
12 |
SK |
12 |
UK |
66 |
Število vzorcev skupaj: 613 |
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/37 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 4. marca 2005
o spremembi Odločbe 93/52/EGS in Odločbe 2003/467/ES v zvezi z razglasitvijo Slovenije kot države, proste bruceloze (B. melitensis) in enzootske goveje levkoze ter Slovaške kot države, proste tuberkuloze pri govedu in bruceloze pri govedu
(notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 483)
(Besedilo velja za EGP)
(2005/179/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (1) in zlasti Priloge A(I)(4), Priloge A(II)(7) in Priloge D(I)(E) k Direktivi,
ob upoštevanju Direktive Sveta 91/68/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovino znotraj Skupnosti z ovcami in kozami (2) in zlasti Priloge A(1)(II) k Direktivi,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odločba Komisije 93/52/EGS z dne 21. decembra 1992 o ugotovitvi skladnosti nekaterih držav članic ali regij z zahtevami glede bruceloze (B. melitensis) in o priznanju statusa države članice ali regije, uradno proste te bolezni (3), vsebuje seznam regij v državah članicah, ki so priznane kot uradno proste bruceloze (B. melitensis) v skladu z Direktivo 91/68/EGS. |
(2) |
V Sloveniji je ovčja ali kozja bruceloza že najmanj pet let bolezen, ki jo je treba obvezno prijaviti, in v tem obdobju uradno ni bil potrjen noben primer te bolezni. Navedena država članica je tudi prepovedala cepljenje proti tej bolezni za najmanj tri leta. Poleg tega se je Slovenija zavezala, da bo izpolnila nekatere druge pogoje iz Direktive 91/68/EGS v zvezi z naključnimi pregledi, ki se bodo izvajali po priznanju navedene države članice kot proste bruceloze. Slovenija mora biti zato v zvezi z gospodarstvi, ki se ukvarjajo z rejo ovc in koz, priznana kot država, uradno prosta bruceloze (B. melitensis). |
(3) |
Direktiva 64/432/EGS določa, da se države članice ali deli oziroma regije držav članic lahko razglasijo kot uradno proste tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze glede čred goveda, ki morajo izpolnjevati nekatere pogoje, določene v navedeni direktivi. |
(4) |
Sezname držav članic, razglašenih za proste tuberkuloze pri govedu, bruceloze pri govedu in enzootske goveje levkoze vsebuje Odločba Komisije 2003/467/ES z dne 23. junija 2003 o uvedbi statusa nekaterih držav članic in regij držav članic, uradno prostih tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze glede čred goveda (4). |
(5) |
Po tem, ko je Komisija proučila dokumentacijo, ki jo je predložila Slovenija kot dokazilo o izpolnjevanju ustreznih pogojev iz Direktive 64/432/EGS v zvezi s statusom države ali regije, proste enzootske goveje levkoze, se celotno državo članico razglasi kot prosto enzootske goveje levkoze. |
(6) |
Po tem, ko je Komisija proučila dokumentacijo, ki jo je predložila Slovaška kot dokazilo o izpolnjevanju ustreznih pogojev iz Direktive 64/432/EGS v zvezi s statusom države ali regije, proste enzootske goveje levkoze, se celotno državo članico razglasi kot prosto tuberkuloze pri govedu in bruceloze pri govedu. |
(7) |
Odločbi 93/52/EGS in 2003/467/ES je zato treba ustrezno spremeniti. |
(8) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Priloga I k Odločbi 93/52/EGS se spremeni v skladu s Prilogo I k tej odločbi.
Člen 2
Priloge I, II in III k Odločbi 2003/467/ES se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej odločbi.
Člen 3
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 4. marca 2005
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1/2005 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).
(2) UL L 46, 19.2.1991, str. 19. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2004/554/ES (UL L 248, 9.7.2004, str. 1).
(3) UL L 13, 21.1.1993, str. 14. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2005/28/ES (UL L 15, 19.1.2005, str. 30).
(4) UL L 156, 25.6.2003, str. 74. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2005/28/ES.
PRILOGA I
Priloga I k Odločbi 93/52/EGS se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA I
DRŽAVE ČLANICE
Koda ISO |
Država članica |
BE |
Belgija |
CZ |
Češka |
DK |
Danska |
DE |
Nemčija |
IE |
Irska |
LU |
Luksemburg |
HU |
Madžarska |
NL |
Nizozemska |
AT |
Avstrija |
SI |
Slovenija |
SK |
Slovaška |
FI |
Finska |
SE |
Švedska |
UK |
Združeno kraljestvo“ |
PRILOGA II
Priloge I, II in III k Odločbi 2003/467/ES se spremenijo:
1. |
V Prilogi I se poglavje 1 nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 1 DRŽAVE ČLANICE, URADNO PROSTE TUBERKULOZE
|
2. |
V Prilogi II se poglavje 1 nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 1 DRŽAVE ČLANICE, URADNO PROSTE BRUCELOZE
|
3. |
V Prilogi III se poglavje 1 nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 1 DRŽAVE ČLANICE, URADNO PROSTE ENZOOTSKE GOVEJE LEVKOZE
|
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/41 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 4. marca 2005
o dovoljenju državam članicam, da sprejmejo določena odstopanja na podlagi Direktive 96/49/ES glede prevoza nevarnega blaga po železnici
(notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 443)
(Besedilo velja za EGP)
(2005/180/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici (1) in zlasti členov 6(9), (11) in (14),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Države članice morajo v skladu s členom 6(9) Direktive 96/49/ES Komisiji posredovati predhodno obvestilo glede svojih odstopanj in sicer prvič do 31. decembra 2002 oziroma v dveh letih od datuma zadnjega sprejema dopolnjenih različic priloge k Direktivi. |
(2) |
Določene države članice so Komisijo o svoji želji sprejema odstopanj od Direktive 96/49/ES obvestile do 31. decembra 2002. Komisija je z Odločbo Komisije 2003/627/ES z dne 20. avgusta 2003, ki v skladu z Direktivo 96/49/ES državam članicam dovoljuje sprejem določenih odstopanj v zvezi s prevozom nevarnega blaga (2), dovolila sprejem odstopanj tistim državam članicam, katerih odstopanja so našteta v Prilogi I in II k navedeni odločbi. |
(3) |
Direktiva Komisije 2003/29/ES (3) je spremenila Prilogo k Direktivi 96/49/ES. Države članice so morale na podlagi Direktive 2003/29/ES najkasneje do 1. julija 2003 oziroma do zadnjega, v členu 6(9) Direktive 96/49/ES navedenega datuma, to je 30. junij 2003, uveljaviti nacionalno zakonodajo. |
(4) |
Nekatere države članice so sporočile svojo željo o sprejemu odstopanj. Komisija je obvestila preučila v zvezi s skladnostjo s pogoji, določenimi v členih 6(9), (11) in (14) Direktive 96/49/ES, in jih odobrila. Zato je treba tem državam članicam dovoliti sprejem odstopanj. |
(5) |
Hkrati bi bilo treba zbrati vsa odstopanja, ki so bila do sedaj dovoljena le v eni odločbi. Odločbo 2003/627/ES bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti. |
(6) |
Komisija bo najmanj vsakih pet let predlagala obsežno posodobitev vseh obstoječih odstopanj za zagotovitev rednega posodabljanja stanja odstopanj. |
(7) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za prevoz nevarnega blaga, določenega v členu 9 z Direktivo Sveta 94/55/ES (4) – |
SPREJELA TO ODLOČBO:
Člen 1
Državam članicam, navedenim v Prilogi I, se dovoli izvajanje odstopanj, določenih v Prilogi I, glede prevoza manjših količin določenega nevarnega blaga po železnici na njihovem območju.
Ta odstopanja se uporabljajo brez razlikovanja.
Člen 2
Državam članicam, ki so naštete v Prilogi I se dovoli izvajanje odstopanj, določenih v Prilogi II, prvič, prevoz nevarnega blaga, ki sestavlja del opredeljenega industrijskega postopka, ki je lokalne narave in je pod strogim nadzorom v skladu z jasno določenimi pogoji, na določenih imenovanih progah znotraj njihovega območja, in drugič, lokalni prevoz nevarnega blaga na kratkih razdaljah, znotraj obsega pristanišč, letališč ali industrijskih lokacij.
Člen 3
Odločba 2003/627/ES se razveljavi.
Sklicevanja na razveljavljeno odločbo se razumejo kot sklicevanja na to odločbo.
Člen 4
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 4. marca 2005
Za Komisijo
Jacques BARROT
Podpredsednik
(1) UL L 235, 17.9.1996, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/110/ES (UL L 365, 10.12.2004, str. 24).
(2) UL L 217, 29.8.2003, str. 67.
(3) UL L 90, 8.4.2003, str. 47.
(4) UL L 319, 12.12.1994, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/111/ES (UL L 365, 10.12.2004, str. 25).
PRILOGA I
Odstopanja držav članic glede manjših količin določenega nevarnega blaga
NEMČIJA
RA-SQ 3.1
Predmet: Izjema manjših količin določenega blaga za zasebno rabo.
Sklic na Prilogo k Direktivi 96/49/ES (v nadaljevanju „Direktiva“): Preglednica v poglavju 3.2 za določene UN številke v razredih 1 do 9.
Vsebina Priloge k Direktivi: Dovoljenje prevoza in določbe.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Gefahrgut-Ausnahmeverordnung – GGAV 2002 vom 06.11.2002 (BGBl. I S. 4350), geändert durch Artikel 2 der Verordnung vom 28.04.2003 (BGBl. I S. 595); Ausnahme 3.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Razredi 1 do 9; Izjema za zelo majhne količine različnega blaga v embalaži in količin za zasebno rabo; največ 50 kg na prevozno enoto; uporaba splošnih zahtev glede pakiranja za notranjo embalažo.
Pripombe: Odstopanje je omejeno do 31.12.2004.
Seznam št. 14*.
RA-SQ 3.2
Predmet: Kombinirano dovoljenje pakiranja.
Sklic na Prilogo k Direktivi: 4.1.10.4 MP2
Vsebina Priloge k Direktivi: Prepoved kombiniranega pakiranja.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Gefahrgut-Ausnahmeverordnung – GGAV 2002 vom 06.11.2002 (BGBl. I S. 4350), geändert durch Artikel 2 der Verordnung vom 28.04.2003 (BGBl. I S. 595); Ausnahme 21.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Razred 1.4S, 2, 3 in 6.1; dovoljenje kombiniranega pakiranja za predmete razreda 1.4S (naboji za manjše orožje), razpršila (razred 2) in čistilna ter obdelovalna sredstva razreda 3 in 6.1 (UN naštete številke), ki naj bi se prodajala kot komplet v kombinirani embalaži v skupini pakiranja II in v manjših količinah.
Pripombe: Seznam št. 30*, 30a, 30b, 30c, 30d, 30e, 30f, 30g.
FRANCIJA
RA-SQ 6.1
Predmet: Prevoz oddane prtljage v potniških vlakih.
Sklic na Prilogo k Direktivi: 7.7
Vsebina Priloge k Direktivi: RID snovi in predmeti, ki so izključeni iz prevoza kot prtljaga.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Arrêté du 5 juin 2001 relatif au transport de marchandises dangereuses par chemin de fer (Decree of 5 June 2001 on the transport of hazardous goods by rail, „RID-Decree“) – Article 18.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Kot prtljaga se lahko s potniškimi vlaki prevaža RID snovi in predmete, ki se lahko prevaža kot hitre pošiljke.
RA-SQ 6.2
Predmet: Pošiljke nevarnih snovi, ki jih imajo potniki v vlakih.
Sklic na Prilogo k Direktivi: 7.7
Vsebina Priloge k Direktivi: RID snovi in predmeti, ki so izključeni iz prevoza kot ročna prtljaga.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Arrêté du 5 juin 2001 relatif au transport de marchandises dangereuses par chemin de fer (Decree of 5 June 2001 on the transport of hazardous goods by rail, „RID-Decree“) – Article 19.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Prevoz pošiljk nevarnih snovi kot ročna prtljaga, namenjena za zasebno ali poklicno rabo potnikov, se dovoli pod določenimi pogoji: uporabljajo se samo določbe v zvezi s pakiranjem, označevanjem in etiketiranjem pošiljk, kot je določeno v 4.1, 5.2 in 3.4.
Pripombe: Prenosne plinske posode, dovoljene za bolnike z dihalnimi težavami v zadostni količini za eno potovanje.
RA-SQ 6.3
Predmet: Prevoz za potrebe železniškega prevoznega sredstva.
Sklic na Prilogo k Direktivi: 5.4.1
Vsebina Priloge k Direktivi: Na tovornem listu morajo biti navedeni podatki glede nevarnih snovi.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Arrêté du 5 juin 2001 relatif au transport de marchandises dangereuses par chemin de fer (Decree of 5 June 2001 on the transport of hazardous goods by rail, „RID-Decree“) – Article 20.2.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Prevoz količin, ki ne presegajo omejitev, določenih v 1.1.3.6, za potrebe železniškega prevoznega sredstva ni potrebno prijaviti kot tovor.
RA-SQ 6.4
Predmet: Izjema pri etiketiranju določenih poštnih vagonov.
Sklic na Prilogo k Direktivi: 5.3.1
Vsebina Priloge k Direktivi: Obveznost pritrditve oznak na stene vagonov.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Arrêté du 5 juin 2001 relatif au transport de marchandises dangereuses par chemin de fer (Decree of 5 June 2001 on the transport of hazardous goods by rail, „RID-Decree“) – Article 21.1.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Označeni morajo biti samo poštni vagoni, ki prevažajo več kot 3 tone materiala v istem razredu (drugo kot 1, 6.2 ali 7).
RA-SQ 6.5
Predmet: Izjema pri označevanju vagonov, ki prevažajo majhne zabojnike.
Sklic na Prilogo k Direktivi: 5.3.1
Vsebina Priloge k Direktivi: Obveznost pritrditve oznak na stene vagonov.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Arrêté du 5 juin 2001 relatif au transport de marchandises dangereuses par chemin de fer (Decree of 5 June 2001 on the transport of hazardous goods by rail, „RID-Decree“) – Article 21.2
Vsebina nacionalne zakonodaje: Vagonov ni potrebno označiti, če so pritrjene oznake na majhnih zabojnikih jasno vidne.
RA-SQ 6.6
Predmet: Izjema pri označevanju vagonov, ki prevažajo cestna vozila naložena s paketi.
Sklic na Prilogo k Direktivi: 5.3.1
Vsebina Priloge k Direktivi: Obveznost pritrditve oznak na stene vagonov.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Arrêté du 5 juin 2001 relatif au transport de marchandises dangereuses par chemin de fer (Decree of 5 June 2001 on the transport of hazardous goods by rail, „RID-Decree“) – Article 21.3.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Vagonov ni potrebno označiti, če imajo cestna vozila oznake, ki ustrezajo paketom, ki jih vsebujejo.
ŠVEDSKA
RA-SQ 14.1
Predmet: Železniško prevozno sredstvo, ki prevaža nevarno blago kot hitro blago, ni potrebno označiti.
Sklic na Prilogo k Direktivi: 5.3.1
Vsebina Priloge k Direktivi: Železniška prevozna sredstva, ki prevažajo nevarno blago, morajo imeti oznake.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Särskilda bestämmelser om vissa inrikes transporter av farligt gods på väg och i terräng.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Železniško prevozno sredstvo, ki prevaža nevarno blago kot hitro blago, ni potrebno označiti.
Pripombe: V RID obstajajo količinske omejitve za blago, ki se imenuje hitro blago. Zato velja za majhne količine.
ZDRUŽENO KRALJESTVO
RA-SQ 15.1
Predmet: Prevoz določenih manj nevarnih radioaktivnih snovi, kot so stenske ure, ročne ure, detektorji dima, številčnice kompasa.
Sklic na Prilogo k Direktivi: Večina zahtev RID
Vsebina Priloge k Direktivi: Zahteve, ki se nanašajo na prevoz snovi iz razreda 7.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Packaging, Labelling and Carriage of Radioactive Material by Rail Regulations 1996, reg 2(6) (as amended by Schedule 5 of the Carriage of Dangerous Goods (Amendment) Regulations 1999).
Vsebina nacionalne zakonodaje: Skupna izjema določb nacionalnih uredb za določene tržne proizvode, ki vsebujejo omejene količine radioaktivnih snovi.
Pripombe: To odstopanje je kratkotrajen ukrep, ki ne bo več potreben, ko bodo podobne spremembe IAEA uredb vključene v RID.
RA-SQ 15.2
Predmet: Prevoz pritrjenih enakomerno praznih cistern, ki niso namenjene za transportno opremo (N2).
Sklic na Prilogo k Direktivi: Del 5 in 7
Vsebina Priloge k Direktivi: Zahteve, ki se nanašajo na postopke pošiljk, prevoz, delovanje in vozila.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Bo naveden v naslednji uredbi.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Glej zgoraj.
Pripombe: Prevoz takšnih pritrjenih cistern ni prevoz nevarnega blaga v običajnem pomenu in RID določbe se ne morejo uporabiti v praksi. Ker so cisterne „enakomerno prazne“, je količina nevarnega blaga, ki se v njih dejansko nahaja, po opredelitvi izredno majhna.
RA-SQ 15.3
Predmet: Omilitev omejitev glede prevažanja mešanega tovora razstreliva in razstreliva z drugim nevarnim blagom v vagonih, vozilih in zabojnikih (N4/5/6).
Sklic na Prilogo k Direktivi: 7.5.2.1 in 7.5.2.2
Vsebina Priloge k Direktivi: Omejitve določenih vrst mešanega tovora.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Carriage of Dangerous Goods by Road Regulations 1996, reg.18; Carriage of Dangerous Goods by Rail Regulation, regs.17 and 24; Carriage of Explosives by Road Regulations, reg.14.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Nacionalna zakonodaja je manj omejujoča glede mešanega tovora razstreliv, pod pogojem, da se lahko takšen prevoz izvede brez tveganja.
Pripombe: Združeno kraljestvo želi dovoliti določena odstopanja pri mešanih pravilih glede razstreliv z drugimi razstrelivi in za razstreliva z drugim nevarnim blagom. Katero koli odstopanje bo imelo količinsko omejitev glede enega ali več sestavnih delov tovora in bo dovoljeno samo pod pogojem, da „so bili izvedeni vsi praktično izvedljivi ukrepi za preprečitev stika razstreliva z oziroma drugega načina ogrožanja ali ogroženosti zaradi katerega koli takšnega blaga“.
Primeri odstopanj, katere bi Združeno kraljestvo želelo dovoliti so:
RA-SQ 15.4
Predmet: Za dovoljenje različnih „največjih skupnih količin na prevozno enoto“ za blago razreda 1 v kategorijah 1 in 2 preglednice 1.1.3.1.
Sklic na Prilogo k Direktivi: 1.1.3.1
Vsebina Priloge k Direktivi: Izjeme v zvezi z naravo prevoznih postopkov.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Bo naveden v naslednji uredbi.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Določiti pravila glede izjem omejenih količin in mešanega tovora razstreliva.
Pripombe: Za dovoljenje različnih omejenih količinskih omejitev in množilnih faktorjev mešanega tovora za blago razreda 1, to je „50“ za kategorijo 1 in „500“ za kategorijo 2. V namen izračuna mešanih tovorov se množilni faktorji preberejo „20“ za prevozno kategorijo 2 in „2“ za prevozno kategorijo 3.
RA-SQ 15.5
Predmet: Sprejem RA-SQ 6.6.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Carriage of Dangerous Goods by Rail Regulations 1996, Schedule 5, paragraphs 6 and 9.
PRILOGA II
Odstopanja držav članic glede lokalnega prevoza, omejenega na njihovo ozemlje
NEMČIJA
RA-LT 3.1
Predmet: Prevoz PCB-kontaminiranega materiala razreda 9 v zabojnikih za razsuti tovor.
Sklic na Prilogo k Direktivi2 96/49/ES (v nadaljevanju „Direktiva“): 7.3.1
Vsebina Priloge k Direktivi: Prevoz v zabojnikih za razsuti tovor.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Gefahrgut-Ausnahmeverordnung - GGAV 2002 vom 06.11.2002 (BGBl. I S. 4350), geändert durch Artikel 2 der Verordnung vom 28.04.2003 (BGBl. I S. 595); Ausnahme 11.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Dovoljenje prevoza v zabojnikih za razsuti tovor v zamenljivih tovoriščih vozil ali hermetično zaprtih zabojnikih, ki so neprepustni za tekočine ali prah.
Pripombe: Izjema 11, omejena do 31.12.2004; od leta 2005, enake določbe v ADR in RID.
Glej tudi večstranski sporazum M137.
Seznam št. 4*.
RA-LT 3.2
Predmet: Prevoz pakiranih nevarnih odpadkov.
Sklic na Prilogo k Direktivi: Deli 1 do 5
Vsebina Priloge k Direktivi: Klasifikacija, pakiranje in označevanje.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Gefahrgut-Ausnahmeverordnung - GGAV 2002 vom 06.11.2002 (BGBl. I S. 4350), geändert durch Artikel 2 der Verordnung vom 28.04.2003 (BGBl. I S. 595); Ausnahme 20.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Razredi 2 do 6.1, 8 in 9: Kombinirano pakiranje in prevoz nevarnih odpadkov v paketih in IBC; odpadki morajo biti pakirani v notranjih paketih (kot zbrani) in kategorizirani v posebne skupine odpadkov (izogibanje nevarnim reakcijam znotraj skupine odpadkov); uporaba posebnih pisnih navodil v zvezi s skupino odpadkov in kot tovorni list; zbiranje domačih in laboratorijskih odpadkov itd.
Pripombe: Seznam št. 6*.
ŠVEDSKA
RA-LT 14.1
Predmet: Prevoz nevarnih odpadkov do obratov za odstranjevanje nevarnih odpadkov.
Sklic na Prilogo k Direktivi: del 2, poglavje 5,2, in 6.1
Vsebina Priloge k Direktivi: Klasifikacija, označevanje in etiketiranje ter zahteve glede sestave in testiranja pakiranja.
Sklic na nacionalno zakonodajo: Särskilda bestämmelser om vissa inrikes transporter av farligt gods på väg och i terräng.
Vsebina nacionalne zakonodaje: Zakonodajo sestavljajo poenostavljeni klasifikacijski kriteriji, manj omejujoče zahteve glede sestave in testiranja pakiranja in spremenjeno etiketiranje ter zahteve označevanja. Namesto klasificiranja nevarnih odpadkov v skladu z RID se je le-to preneslo na druge skupine odpadkov. Vsaka skupina odpadkov vsebuje snovi, ki so lahko pakirane skupaj (mešano pakiranje) v skladu z RID. Vsak paket mora biti označen z ustrezno oznako skupine odpadkov namesto z UN številom.
Pripombe: Te uredbe se lahko uporabljajo le pri prevozu nevarnih odpadkov iz javnih mest recikliranja do obratov za odstranjevanje nevarnih odpadkov.
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/48 |
SKLEP št. 2/2005 ODBORA ZA CARINSKO SODELOVANJE AKP-ES
z dne 1. marca 2005
o odstopanju od pojma „izdelki s poreklom“ zaradi upoštevanja posebnega položaja držav AKP glede proizvodnje konzerviranih tunov in filetov tuna (številka HS ex 16.04)
(2005/181/ES)
ODBOR ZA CARINSKO SODELOVANJE AKP-ES JE –
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000, in zlasti člena 38 Protokola I k Prilogi V Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 38(1) omenjenega protokola predvideva odstopanja od pravil o poreklu, ki jih je treba odobriti, kadar razvoj obstoječe industrije ali vzpostavitev nove to upravičuje. |
(2) |
Člen 38(8) omenjenega protokola določa, da so odstopanja dovoljena avtomatično, v mejah letne kvote 8 000 ton za v pločevinke konzervirane tune in 2 000 ton za filete tuna. |
(3) |
28. oktobra 2002 je bil sprejet Sklep št. 2/2002 Odbora za carinsko sodelovanje AKP-ES o odstopanju od pojma „izdelki s poreklom“ zaradi upoštevanja posebnega položaja držav AKP glede proizvodnje v pločevinke konzerviranih tunov in filetov tuna (številka HS ex 16.04). Odstopanje iz člena 1 tega sklepa se uporablja v obdobju od 1. oktobra 2002 do 28. februarja 2005. |
(4) |
Ob upoštevanju prenehanja veljavnosti te določbe so države AKP 8. novembra 2004 predložile zahtevo za novo skupno odstopanje od pravil o poreklu iz Sporazuma o partnerstvu AKP-ES za v pločevinke konzervirane tune in filete tuna, ki velja za vse države AKP, ter vključuje celotne letne količine, tj. 8 000 ton v pločevinke konzerviranih tunov in 2 000 ton za filete tuna, ki se v Skupnost uvažajo od 1. marca 2005 naprej. |
(5) |
Odstopanje je zahtevano skladno z ustreznimi določbami Protokola 1, zlasti v zvezi s členom 38(8), poleg tega zahtevane količine spadajo v okvir letne kvote, ki je avtomatično dovoljena na zahtevo držav AKP. |
(6) |
Ta sklep se uporablja od 1. marca 2005 do konca 2007, do sprejetja novih trgovinskih režimov, ki bodo začeli, v skladu s členom 37 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, veljati 1. januarja 2008. |
(7) |
Sklep št. 2/2002 se nanaša na „v pločevinke konzervirane tune“, vendar se dejansko uporablja za „konzervirane tune“. Izraz „konzervirani tuni“ vsebuje v pločevinke konzervirane tune, vakuumsko zapakirane tune v plastičnih vrečkah ali drugi embalaži. Kombinirana nomenklatura Evropskih skupnosti uporablja izraz „konzervirani tuni“, ki vključuje tudi „v pločevinke konzervirane tune“. Isto terminologijo je treba uporabljati v tem sklepu. |
(8) |
Količine, za katere je sprejeto odstopanje, mora upravljati Komisija v sodelovanju s carinskimi organi držav članic in držav AKP. V ta namen so sprejeta podrobna pravila – |
SKLENIL:
Člen 1
Z odstopanjem od posebnih določb v seznamu v Prilogi II k Protokolu 1 k Prilogi V Sporazuma o partnerstvu AKP-ES se konzervirani tuni in fileti tun pod številko HS ex 16.04, proizvedene v državah AKP iz tuna brez porekla, štejejo kot izdelki s poreklom z držav AKP v skladu s pogoji tega sklepa.
Člen 2
Odstopanje iz člena 1 se uporablja za izdelke in količine, navedene v Prilogi k temu sklepu, ki se v Skupnost uvažajo z držav AKP v obdobju od 1. marca 2005 do 31. decembra 2007.
Člen 3
Količine, določene v Prilogi, upravlja Komisija, ki sprejme vse upravne ukrepe, za katere meni, da so priporočljivi za učinkovito upravljanje. Členi 308a, 308b in 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93 o upravljanju tarifnih kvot (1) se smiselno uporabljajo za upravljanje količin iz Priloge.
Člen 4
1. Carinski organi držav AKP sprejmejo potrebne ukrepe za izvajanje količinskih pregledov pri izvozu izdelkov iz člena 1. V ta namen vsa potrdila, ki jih izdajo v skladu s tem sklepom, vsebujejo sklic nanje.
2. Pristojni organi navedenih držav vsake tri mesece posredujejo Komisiji preko Sekretariata skupine držav AKP, poročilo o količinah, za katere so bila izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 v skladu s tem sklepom, in zaporedne številke navedenih potrdil.
Člen 5
Polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1, izdanega v skladu s tem sklepom, vsebuje eno od naslednjih navedb:
— |
„Derogation – Decision No 2/2005“, |
— |
„Dérogation – Décision no 2/2005“. |
Člen 6
Države AKP, države članice in Evropska skupnost vsaka na svoji strani sprejmejo ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa.
Člen 7
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Ta sklep se uporablja od 1. marca 2005.
V Bruslju, 1. marca 2005
Za Odbor za carinsko sodelovanje AKP-ES
Sopredsednika
Robert VERRUE
Isabelle BASSONG
(1) UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2286/2003 (UL L 343, 31.12.2003, str. 1).
PRILOGA
Zaporedna št. |
Številka HS |
Poimenovanje blaga |
Obdobje |
Količine (v tonah) |
09.1632 |
ex 16.04 |
Konzervirani tuni (1) |
1.3.2005–28.2.2006 |
8 000 |
1.3.2006–28.2.2007 |
8 000 |
|||
1.3.2007–31.12.2007 |
6 666 |
|||
09.1637 |
ex 16.04 |
Fileti tuna |
1.3.2005–28.2.2006 |
2 000 |
1.3.2006–28.2.2007 |
2 000 |
|||
1.3.2007–31.12.2007 |
1 666 |
(1) V kateri koli obliki pakiranja s čimer se proizvod šteje kot konzerviran v pomenu številke HS ex 16.04.
Popravki
8.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 61/51 |
Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin
( Uradni list Evropske unije L 345 z dne 20. novembra 2004 )
V Prilogi XXIII, na strani 84, v deseti in enajsti alinei:
namesto:
„— |
vsi kmetijski proizvodi, navedeni v členu 146(1), in proizvodi, ki so pridobljeni iz teh proizvodov z vmesnim postopkom in ki so uporabljeni kot gorivo za proizvodnjo energije, |
— |
vsi proizvodi, navedeni v členu 146(1), in proizvodi, ki so pridobljeni iz teh proizvodov ter ko so namenjeni za energijske namene,“ |
beri:
„— |
vsi kmetijski proizvodi, navedeni v členu 145(1), in proizvodi, ki so pridobljeni iz teh proizvodov z vmesnim postopkom in ki so uporabljeni kot gorivo za proizvodnjo energije, |
— |
vsi proizvodi, navedeni v Prilogi XXII, in proizvodi, ki so pridobljeni iz teh proizvodov ter ki so namenjeni za energijske namene,“. |