26.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 53/29

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 16. marca 2004

o državni pomoči, ki jo je Italija izplačala ladjarskim družbam Adriatica, Caremar, Siremar, Saremar in Toremar (skupina Tirrenia)

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 470)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/163/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zadevnih strank, naj na podlagi zgoraj navedenih členov predložijo svoje pripombe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

I. POSTOPEK

(1)

Po številnih prijavah se je Komisija odločila, da sproži postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe v zvezi s pomočjo, izplačano šestim družbam skupine Tirrenia, in sicer družbam Tirrenia di Navigazione, Adriatica, Caremar, Saremar, Siremar in Toremar. Ta pomoč ima obliko subvencij, plačanih neposredno vsaki družbi v skupini za podporo storitvam pomorskega prevoza, ki jih zagotavljajo te družbe na podlagi šestih sporazumov, sklenjenih z državo leta 1991. Namen teh sporazumov je zagotoviti izvajanje storitev pomorskega prevoza, večina jih povezuje celinsko Italijo s Sicilijo, Sardinijo in drugimi manjšimi italijanskimi otoki.

(2)	S pismom z dne 6. avgusta 1999 je Komisija Italijo obvestila o svoji odločitvi, da sproži postopek. S pismom z dne 28. septembra 1999 so italijanski organi predložili svoje pripombe glede te odločitve.

(3)

Po objavi te odločitve v Uradnem listu (2) so številni zasebni prevozniki, ki opravljajo storitve pomorskega prevoza v konkurenci z drugimi družbami skupine Tirrenia, Komisiji predložilo svoje pripombe. Te pripombe so bile nato posredovane italijanskim organom, da bi lahko predložili lastne pripombe o tem.

(4)

18. oktobra 1999 je Italija pred Sodiščem vložila pritožbo za razveljavitev dela odločitve o uvedbi postopka, ki določa, da se izplačevanje pomoči začasno opusti (3). Poleg tega so družbe Tirrenia di Navigazione, Adriatica, Caremar, Saremar, Siremar in Toremar na podlagi člena 230(4) Pogodbe pred Sodiščem prve stopnje vložile pritožbo za razveljavitev (4).

(5)

Za časa preiskovalne faze so italijanski organi zaprosili za razdelitev primera skupine Tirrenia, da se prednostno doseže končna odločitev v zvezi z družbo Tirrenia di Navigazione. To zahtevo sta spodbudila želja italijanskih organov po privatizaciji skupine, začenši z družbo Tirrenia di Navigazione, in namen pospešitve postopka v zvezi s to družbo.

(6)

Glede te zahteve je Komisija ugotovila, da je družba Tirrenia di Navigazione delovala kot vodja skupine pri finančni in tržni strategiji skupine, medtem ko je šest družb članic, ki so pravno neodvisne, delovalo na geografsko zaokroženih segmentih tržišča ob različnih stopnjah konkurence tako s strani zasebnih italijanskih prevoznikov kot prevoznikov iz drugih držav članic. Komisija je tudi ugotovila, da so bile subvencije, plačane s strani italijanskih organov v skladu s sporazumi iz točke 1, izračunane tako, da krijejo neto izgube delovanja na linijah, ki jih pokriva vsaka od omenjenih družb, in da so bile izplačane neposredno tem družbam, ne da bi šle preko družbe Tirrenia di Navigazione. Nazadnje so drugi deli pomoči, zajeti v postopku – pomoč za naložbe in pomoč davčne narave – zahtevali posebno analizo za vsako družbo v skupini. Zato se je Komisija odločila, da lahko ugodi zahtevi italijanskih organov, in je z Odločbo 2001/251/ES (5) z dne 21. junija 2001 zaključila postopek v zvezi s pomočjo, izplačano družbi Tirrenia di Navigazione.

(7)

Ta odločba zadeva pomoč, ki jo je Italija dodelila drugim petim družbam skupine Tirrenia (v nadaljnjem besedilu „regionalne družbe“). Na različnih dvostranskih srečanjih med letoma 2001 in 2003 so italijanski organi za vsako izmed približno 50 linij, ki jih pokriva peterica regionalnih družb, posredovali informacije o posebnostih tržišč, spremembah v času za promet, ki ga opravljajo javne družbe, morebitni prisotnosti zasebnih družb, ki konkurirajo z javnimi družbami, in spremembah v znesku javne pomoči, izplačane vsaki družbi (dokumenti, registrirani pod številkami A/13408/04, A/13409/04, A/12951/04, A/13326/04, A/13330/04, A/13350/04, A/13346/04 in A/13356/04).

(8)

Poleg tega je januarja, februarja in septembra 2003 več družb pritožnic, predvsem nekateri zasebni prevozniki, ki konkurirajo z regionalno družbo Caremar v Neapeljskem zalivu, Komisiji predložilo dodatne informacije, ki jih je treba upoštevati v preiskovalnem postopku. Italijanski organi so bili pozvani, da podajo svoje pripombe o tem. 20. oktobra 2003 je bilo dvostransko srečanje, na katerem so italijanski organi sprejeli nekatere obveznosti glede več hitrih povezav v Neapeljskem zalivu. Te obveznosti so bile formalizirane s sporočilom 501 z dne 29. oktobra 2003, ki ga je Komisija prejela 31. oktobra 2003 (A/33506) in potrdila s sporočilom z dne 17. februarja 2004 (A/13405/04). Glede Adriatice so italijanski organi dne 23. februarja 2004 po faksu predložili Komisiji dodatne informacije (registrirane pod številko A/13970/04).

II. PODROBEN OPIS UKREPOV POMOČI

(9)

Družba Adriatica tradicionalno upravlja naslednje mednarodne povezave:

(i)

v srednjem in spodnjem Jadranu:

—	Ancona–Drač (Albanija),

—	Bari–Drač,

—	Ancona–Split (Hrvaška),

—	Ancona–Bar (Jugoslavija);

(ii)	v zgornjem Jadranu (istrska obala), med italijanskimi pristanišči Trst, Gradež in Lignano na eni strani in hrvaškimi pristanišči Piran, Poreč, Rovinj in Brioni na drugi strani.

Do leta 2000 je družba Adriatica delovala tudi na drugih mednarodnih progah, in sicer:

—	Trst–Drač (Albanija),

—	Brindisi–Krf–Igoumenitsa–Patras (Grčija).

(10)	Hkrati družba Adriatica opravlja izključno lokalne kabotažne povezave med otočjem Tremiti in celinskimi italijanskimi pristanišči Ortona, Vasto, Termoli, Vieste in Manfredonia.

(11)

Nazadnje Adriatica zagotavlja prevoz blaga na Sicilijo in z nje na naslednjih kabotažnih poteh:

—	Ravenna–Catania,

—	Benetke–Catania,

—	Livorno–Catania (6),

—	Genova–Termini Imerese (7),

(12)

Večina potniškega prometa družbe Adriatica je osredotočena na mednarodnih povezavah v srednjem in spodnjem Jadranu, še posebej povezave z Albanijo (49 % skupnega prometa družbe) in kabotažne povezave z otoki otočja Tremiti (8). Več kot 90 % celotnega obsega tovornega prometa Adriatice prispevajo kabotažne povezave s Sicilijo in mednarodnimi povezavami srednjega in južnega Jadrana (67 % skupnega tovornega prometa družbe) (9).

(13)

Družba Adriatica ima na linijah, na katerih deluje, različno konkurenco. V srednjem in južnem Jadranu na primer samo na dveh mednarodnih linijah delujejo tudi drugi ladijski prevozniki, in sicer:

—	Bari–Drač (Albanija), na kateri dva druga prevoznika Skupnosti delujeta vse leto,

—	Ancona–Split (Hrvaška), oskrbujejo jo trije drugi prevozniki, vključno s prevoznikom Skupnosti, ki deluje samo v turistični sezoni.

Na drugi strani so redne storitve do Grčije iz pristanišč Brindisi in Bari, na katerih je družba Adriatica delovala do leta 2000, upravljali tudi mnogi drugi prevozniki, vključno s prevozniki Skupnosti.

(14)

Na kabotažnem trgu z italijanskimi otoki se družba Adriatica sooča s konkurenco drugih italijanskih prevoznikov na povezavah z več otoki iz otočja Tremiti. Vendar pa ti prevozniki niso prisotni celo leto, saj so konkurenčne storitve večino časa izven turistične sezone opuščene. Na trgu kabotaže tovora s Sicilijo obstaja konkurenca drugih italijanskih prevoznikov na dveh poteh, in sicer Genova–Termini Imerese (10) in Ravenna–Catania.

(15)	Družba Saremar deluje samo na povezavah z otoki severnovzhodne in jugozahodne Sardinije in na liniji Santa Teresa di Gallura–Bonifacio med Sardinijo in Korziko.

(16)	Na teh poteh, na nekaterih izmed njih delujejo drugi konkurenti Skupnosti, ima družba Saremar skupno 64 % trga potniškega in 70 % trga tovornega prometa.

(17)

Razen povezave Korzika–Sardinija so druge poti, na katerih deluje, dokaj kratke in merijo v povprečju pet navtičnih milj, zaradi česar, skupaj s pogostostjo dnevnih potovanj, te pomorske povezave niso kot sistem primestnega prometa, namenjen zagotavljanju prevoza in preskrbe prebivalcem sosednjih otokov (11). Posebna narava tega trga izhaja tudi iz lokalnih geografskih in meteoroloških pogojev na morju, zaradi katerih je nujno uporabiti posebno vrsto ladje, ki ni ustrezna za uporabo drugje za druge vrste ladijskega prevoza.

(18)	Družba Saremar se sooča s konkurenco drugih italijanskih prevoznikov na treh od štirih linij, na katerih deluje, vključno s povezavo med Sardinijo in Korziko.

(19)

Družba Toremar deluje samo na pomorskih kabotažnih poteh med celino in Toskanskimi otoki (Elba, Gorgona, Capraia, Pianosa in Giglio). Družba pluje predvsem v omrežju lokalnih storitev, katerih pogostost in urniki zadostijo preskrbi in zahtevam po mobilnosti otoških prebivalcev. Značilnosti omrežja storitev, ki jih zagotavlja družba Toremar, se lahko primerjajo s primestnim omrežjem lokalnih prevoznih storitev (12).

(20)	Na dveh izmed šestih poti, na katerih deluje Toremar, vse leto delujejo tudi drugi italijanski prevozniki.

(21)

Družba Siremar deluje na lokalnih povezavah med pristanišči Sicilije in manjšimi otoki okoli Sicilije (Eolski otoki, Pelagijski otoki, Egadski otoki, Ustica in Pantelleria). Samo povezave z otočjem Eolskih otokov severno od Sicilije se širijo do polotoka (Neapelj). To je zgolj lokalna mreža poti; potovanja – običajno kratka, pogostost storitev in urnik pretežno služijo zahtevam mobilnosti otoških prebivalcev.

(22)	Kar zadeva Eolske in Egadske otoke Siremar deluje v konkurenci z zasebnimi italijanskimi prevozniki.

(23)

Eolske otoke, ki štejejo 12 000 prebivalcev s stalnim prebivališčem, od katerih jih je 9 000 na glavnem otoku Lipari, oskrbuje pet povezav, na katerih deluje družba Siremar iz sicilijanskega pristanišča Milazzo. Storitev se opravlja celo leto z uporabo kombiniranih plovil (potniških/za kopenska prevozna sredstva) ter hitrih potniških plovil. En italijanski prevoznik konkurira z družbo Siremar na štirih izmed petih poti, z uporabo kombiniranih plovil zmerne zmogljivosti, medtem ko drugi konkurira s storitvami hitre povezave na treh poteh izven turistične sezone in štirih v turistični sezoni.

(24)

Družba Siremar deluje na celoletnih povezavah s tremi otoki Egadskega otočja severovzhodno od Sicilije iz sicilskega pristanišča Trapani, z uporabo enega kombiniranega plovila (potniško/za kopenska prevozna sredstva) in dveh hitrih plovil. Na tem trgu sta navzoča dva zasebna italijanska prevoznika; prvi zagotavlja samo storitve tovornega prometa, medtem ko drugi zagotavlja storitve hitre povezave.

(25)	Družba Siremar se ne sooča s konkurenco zasebnih prevoznikov na drugih poteh, ki jih upravlja iz pristanišč Palermo in Agrigento. Družba Siremar je tako edini prevoznik, ki zadovoljuje zahteve po mobilnosti prebivalcev zadevnih otokov.

(26)

Družba Caremar deluje na omrežju lokalnih pomorskih povezav med celinskimi pristanišči Neapeljskega zaliva (Neapelj, Sorrento in Pozzuoli) in Partenopeanskimi otoki (Capri, Ischia, Procida) ter med celinskimi pristanišči Formia in Anzio (Lazio) ter manjšimi otoki Ponza in Ventotene. Storitve, ki jih zagotavljajo, v glavnem izpolnjujejo zahteve po mobilnosti lokalnih skupnosti.

(27)	V Neapeljskem zalivu družba Caremar deluje v konkurenci z drugimi zasebnimi italijanskimi prevozniki na poteh Capri–Neapelj, Capri–Sorrento, Ischia–Neapelj in Procida–Neapelj.

(28)

Družba Caremar se ne sooča s konkurenco na povezavah, na katerih deluje, z otoki Ponza in Ventotene, kjer deluje celo leto z uporabo kombiniranih potniških plovil/plovil za kopenska prevozna sredstva. Vendar pa se sooča s konkurenco zasebnega prevoznika na storitvah hitre povezave, ki deluje na progah Ponza–Formia in Ventotene–Formia.

(29)	Ponovno se lahko poti, na katerih deluje družba Caremar, primerjajo s primestnim transportnim omrežjem v smislu pogostosti in urnika, zlasti kar zadeva Neaplejski zaliv.

(30)

Člen 8 Zakona št. 684 z dne 20. decembra 1974 o prestrukturiranju pomorskih storitev večjega nacionalnega interesa (Zakon št. 684/1974) zahteva, da pomorske povezave z večjimi in manjšimi otoki izpolnijo pogoje, ki se nanašajo na gospodarski in socialni razvoj zadevnih regij, zlasti regije Mezzogiorno. V ta namen Zakon predvideva, da se prevoznikom zaupa opravljanje takšnih storitev, za katere se plačajo subvencije v skladu z javnimi naročili za storitve, ki trajajo 20 let.

(31)

Člen 9 Zakona št. 160 z dne 5. maja 1989 o spremembi in zamenjavi v uredbo z zakonsko močjo št. 77 z dne 4. marca 1989 v zvezi z nujnimi določbami glede pomorskega prometa in koncesij (Zakon št. 160/1989) določa, da morajo poti, ki delujejo in pogostost storitev, ki jih mora zagotoviti, določiti javni organi na podlagi tehničnih predlogov koncesijskih družb, ki morajo v ta namen vsakih pet let predložiti načrt storitev.

(32)	V skladu z Zakonom št. 169 z dne 19. maja 1975 o reorganizaciji pomorskih lokalnih poštnih in trgovinskih pomorskih storitev (Zakon št. 169/1975) morajo koncesijske družbe kot dodatno dejavnost zagotavljati storitev prevoza pošte in paketne pošte, kot tudi trgovinske storitve zgolj lokalne narave.

(33)

Predsedniška uredba št. 501 z dne 1. junija 1979 o izvajanju Zakona št. 684/1974, kot jo razlaga in spreminja Zakon št. 373 z dne 23. junija 1977 o prestrukturiranju pomorskih storitev večjega nacionalnega interesa (Uredba št. 501/1979) navaja različne elemente (prihodke in stroške), ki so vključeni v izračun subvencij, plačanih koncesijskim družbam in določa, da morajo biti ure odhoda in prihoda na vsaki poti, na kateri delujejo zgoraj omenjene družbe, odobrene z ministrskim odlokom. Kar zadeva plovila, predsedniška uredba zahteva, da koncesionarji uporabljajo ladje, ki niso starejše od 18 let, katerih morajo biti lastniki, razen če Ministrstvo izrecno odstopa od tega. Ta omejitev, ki obvezuje koncesijske družbe, da redno obnavljajo svoje ladjevje, predstavlja posebno obveznost tistih pomorskih družb. Poleg tega morajo biti uporabljena plovila, dodeljena posamezno na vsaki poti javne storitve. Poleg običajnih storitev člen 40 pooblašča ministra za trgovski ladijski promet, da poskrbi za opravljanje dodatnih storitev, da zadosti izrednim zahtevam v javnem interesu ali zaradi prometa.

(34)

Zakon št. 856 z dne 5. decembra 1986 o predpisih za prestrukturiranje javnega ladjevja (Skupina Finmare) in ukrepih v zvezi z zasebnim ladijskim prevozom (Zakon št. 856/1986) določa, da se prevoznine določajo z ministrskim odlokom na predlog koncesijskih družb. Za običajne potnike in rezidente ter delavce migrante veljajo različne prevoznine, zadnji dve kategoriji uživata preferencialne stopnje.

(35)

Julija 1991 je italijanska država sklenila enake sporazume z vsako izmed petih regionalnih družb skupine Tirrenia. V skladu s členom 2 sporazuma, se sporazumi uporabljani za nazaj, z veljavnostjo od 1. januarja 1989 in s trajanjem 20 let, iztečejo 31. decembra 2008. Vendar pa se sporazumi, predvideni za gospodarske odnose za leta 1989, 1990 in 1991, določijo z ad hoc ukrepi, ki jih ta odločba ne pokriva.

(36)

V skladu s členom 3 sporazumov se znesek letne subvencije določi na podlagi prošnje, ki jo družba predloži februarja vsakega proračunskega leta. Prošnja je nato predmet medresorskih posvetovanj in je odobrena naslednjega maja z ministrskim odlokom. Namen letne subvencije je omogočiti družbi, da krije izgube, ki so nastale iz primanjkljaja med stroški delovanja in prihodki. Člen 5 določa gospodarske parametre, ki se uporabljajo za izračun različnih upoštevanih stroškovnih elementov, v skladu s predsedniško uredbo št. 501/1979, pri določanju zneska subvencije.

(37)

Člen 1 sporazumov o javnih storitvah predvideva petletne načrte za določitev poti in pristanišč, ki bodo delovala, vrsto in zmogljivost plovil, dodeljenih zadevnim pomorskim povezavam, pogostost storitve in prevoznine, ki se plačajo, vključno s subvencioniranimi prevozninami, zlasti za rezidente otoških regij.

(38)	Prvi petletni načrt (1990-1994) je bil odobren z ministrskim odlokom z dne 29. maja 1990 in se uporablja za nazaj od 1. januarja 1990. Drugi načrt, ki pokriva obdobje 1995-1999 in je bil odobren z odlokom z dne 14. maja 1996, je pustil poti in pogostost v veliki meri nespremenjene.

(39)

Tretji načrt (pokriva obdobje 2000-2004), ki je bil italijanskim organom predložen septembra 1999, še ni bil odobren. Do sprejetja tega načrta je odlok z dne 8. marca 2000 odredil družbam skupine Tirrenia, da vzdržujejo storitve, določene v členu 9 Zakona št. 160/1989, z uporabo plovil, ki jih imajo na voljo 31. decembra 1999.

(40)

Sporazumi predvidevajo, da se letna izravnalna subvencija plača kot sledi: začetno predplačilo se izplača marca vsako leto, kar predstavlja 70 % subvencije, plačane preteklo leto. Drugo plačilo, opravljeno junija, predstavlja 20 % subvencije. Razlika med plačanimi zneski in primanjkljajem med stroški delovanja in prihodki v tekočem letu predstavlja izravnavo, ki je izplačana ob koncu leta. Če je družba prejela znesek, višji od neto stroškov opravljenih storitev (prihodek minus izgube), se zahteva, da razliko povrne v roku 15 dni po odobritvi bilance stanja.

(41)

Letna subvencija ustreza nakopičeni neto izgubi storitev iz petletnega načrta, h kateri je potrebno dodati spremenljiv znesek, ki ustreza donosnosti naloženega kapitala. Neto izguba delovanja izhaja iz razlike med nakopičenimi izgubami, ki običajno nastanejo v zimskem obdobju, in med zabeleženim prihodkom, zasluženem pretežno v poletnem obdobju.

(42)	Kar zadeva donosnost naloženega kapitala, informacije, ki so jih posredovali italijanski organi kažejo, da se odstotek takšnega kapitala vsako leto spreminja, od 12,5 % v letu 1992 do 5,1 % v letu 2000, glede na tržne mere, ki se uporabljajo v teh letih.

(43)

Znesek subvencije, plačane regionalnim družbam skupine Tirrenia v skladu s sporazumi o javnih storitvah iz leta 1991 je nastal, kot sledi (13):

ADRIATICA

(v milijonih italijanskih lir)
LETO	(A) STROŠKI DELOVANJA	(B) PRIHODKI	(C) NETO IZGUBA (nakopičene izgube minus nakopičeni prihodki) (A – B)	DONOSNOST NALOŽENEGA KAPITALA	ZNESEK LETNE SUBVENCIJE
1992	– 127 018	64 772	– 62 772	8 258	70 504
1993	– 124 191	79 716	– 44 475	10 615	55 090
1994	– 158 533	80 324	– 78 209	7 819	86 028
1995	– 166 334	95 114	– 71 220	9 304	80 524
1996	– 170 095	95 422	– 74 673	7 935	82 608
1997	– 174 331	94 995	– 79 336	5 788	85 124
1998	– 175 809	114 210	– 61 599	5 271	66 870
1999	– 151 109	126 403	– 24 706	3 646	28 352
2000	– 137 255	109 786	– 27 469	4 377	31 846
2001	– 183 820	155 616	– 28 204	6 147	34 351

Znatne spremembe zneska letne subvencije (zadnji stolpec) so razložene z nihanji neto stroškov delovanja (stolpec C) mednarodnih povezav z Albanijo, Jugoslavijo in Hrvaško, na katerih so bile storitve prekinjene zaradi politične situacije na Balkanu. Nasprotno so neto stroški delovanja in zahteve letne subvencije za kabotažne povezave v zgornjem Jadranu in z otočjem Tremiti na splošno ostali med leti 1992 in 2001 stabilni. Poleg tega je opustitev storitev Grčiji ob koncu leta 1999 pripeljala do bistvenega znižanja stroškov delovanja in s tem do velikosti izravnalne subvencije.

SAREMAR

(v milijonih italijanskih lir)
LETO	(A) STROŠKI DELOVANJA	(B) PRIHODKI	(C) NETO IZGUBA (nakopičene izgube minus nakopičeni prihodki) (A – B)	DONOSNOST NALOŽENEGA KAPITALA	ZNESEK LETNE SUBVENCIJE
1992	– 33 519,0	7 464,0	– 26 055,0	1 342,0	27 397,0
1993	– 35 938,0	8 365,0	– 27 573,0	2 641,0	30 214,0
1994	– 35 295,2	9 383,8	– 25 911,4	1 606,2	27 517,6
1995	– 34 605,7	11 396,6	– 23 209,1	1 781,6	24 990,7
1996	– 34 972,8	11 533,5	– 23 439,3	1 560,4	24 999,7
1997	– 36 653,4	11 746,7	– 24 906,7	1 172,8	26 079,5
1998	– 39 602,0	11 744,0	– 27 858,0	973,0	28 831,0
1999	– 40 218,8	12 425,6	– 27 793,2	738,8	28 532,0
2000	– 36 300,0	12 652,0	– 23 648,0	828,0	24 476,0
2001	– 31 105,6	12 487,0	– 17 649,5	1 094,9	18 725,1

Razmeroma stabilna raven letne subvencije (zadnji stolpec) odraža naravo trga, na katerem družba Saremar deluje, t.j. lokalni trg, ki se srečuje z zahtevami po mobilnosti otoških skupnosti. Storitve, ki jih družba zagotavlja, so ostale v veliki meri nespremenjene – kar zadeva pogostost in urnike – odkar je začel veljati sporazum o javnih storitvah (14) in so praktično nespremenjene celo katero koli leto.

TOREMAR

(v milijonih italijanskih lir)
LETO	(A) STROŠKI DELOVANJA	(B) PRIHODKI	(C) NETO IZGUBA (nakopičene izgube minus nakopičeni prihodki) (A – B)	DONOSNOST NALOŽENEGA KAPITALA	ZNESEK LETNE SUBVENCIJE
1992	– 43 511,0	27 406,0	– 16 105,0	1 367,0	17 472,0
1993	– 44 907,0	30 750,0	– 14 157,0	2 145,0	16 302,0
1994	– 47 696,6	32 759,0	– 14 937,0	1 312,1	16 249,1
1995	– 47 900,0	32 000,0	– 15 900,0	1 400,0	17 300,0
1996	– 50 516,1	32 483,3	– 18 032,8	1 285,0	19 317,8
1997	– 48 900,0	31 200,0	– 17 700,0	900,0	18 600,0
1998	– 50 801,0	29 996,0	– 20 805,0	718,0	21 523,0
1999	– 47 840,1	32 362,0	– 15 478,1	588,1	16 066,2
2000	– 45 675,0	34 577,0	– 11 098,0	1 993,0	13 091,0
2001	– 44 903,1	35 573,5	– 9 329,6	3 033,5	12 363,2

Večinoma lokalni trg, na katerem deluje družba Toremar, pojasnjuje razmeroma stabilno raven letne subvencije v več letih (zadnji stolpec). Storitve, ki jih je javna družba zagotavljala leta 2000 so bile enake – kar zadeva pogostost in urnike – kot tiste, ki jih je zagotavljala leta 1992 (15) in so ostale nespremenjene skozi celo leto, ne glede na sezonske spremembe povpraševanja.

SIREMAR

(v milijonih italijanskih lir)
LETO	(A) STROŠKI DELOVANJA	(B) PRIHODKI	(C) NETO IZGUBA (nakopičene izgube minus nakopičeni prihodki) (A – B)	DONOSNOST NALOŽENEGA KAPITALA	ZNESEK LETNE SUBVENCIJE
1992	– 79 543,0	26 903,0	– 52 640,0	2 874,0	55 514,0
1993	– 75 845,0	30 444,0	– 45 401,0	5 334,0	50 735,0
1994	– 78 549,7	32 845,7	– 45 704,0	3 336,0	49 040,0
1995	– 80 947,5	33 847,0	– 47 100,5	4 363,7	51 464,2
1996	– 85 934,6	32 724,0	– 53 210,6	3 888,4	57 099,0
1997	– 97 536,9	35 203,2	– 62 333,4	3 155,1	65 488,5
1998	– 106 563,1	37 244,8	– 69 318,3	2 599,3	71 917,6
1999	– 110 611,1	40 274,2	– 70 336,9	2 211,2	72 548,1
2000	– 102 881,0	43 335,0	– 59 546,0	3 940,0	63 486,0
2001	– 106 490,0	47 314,4	– 59 175,6	4 249,9	63 425,5

Storitve, ki jih zagotavlja družba Siremar, so po naravi primerljive s tistimi, ki jih zagotavljata družbi Saremar in Toremar: preskrba je stabilna odkar je začel veljati sporazum o javnih storitvah (16) in nanjo komaj kaj vplivajo sezonske spremembe.

Visoki stroški delovanja družbe, katerih posledica je visoka letna subvencija, so pojasnjeni zlasti s številom poti, na katerih deluje (18 rednih poti), za izpolnitev zahtev prebivalcev 14 otokov ob Siciliji po mobilnosti. To veliko število rednih storitev pomeni, da večji del stroškov delovanja (osebje, gorivo, vzdrževanje, itd.) nastane z jamstvom velikega števila potovanj, ki jih družba izvede vsako leto (17).

CAREMAR

(V milijonih italijanskih lir)
LETO	(A) STROŠKI DELOVANJA	(B) PRIHODKI	(C) NETO IZGUBA (nakopičene izgube minus nakopičeni prihodki) (A – B)	DONOSNOST NALOŽENEGA KAPITALA	ZNESEK LETNE SUBVENCIJE
1992	– 59 987,0	20 543,0	– 39 444,0	26,0	39 470,0
1993	– 63 737,0	22 810,0	– 40 927,0	1 538,0	42 465,0
1994	– 69 365,7	25 470,0	– 43 894,8	1 690,0	45 584,8
1995	– 71 389,6	24 519,9	– 46 869,7	2 173,2	49 042,9
1996	– 71 404,3	26 613,7	– 44 790,6	1 867,4	46 658,0
1997	– 73 752,0	30 420,0	– 43 332,0	1 516,9	44 848,9
1998	– 77 143,0	31 920,0	– 45 223,0	1 287,0	46 510,0
1999	– 74 172,0	30 896,5	– 43 275,5	986,6	44 262,3
2000	– 70 114,0	32 594,0	– 37 520,0	2 291,0	39 818,0
2001	– 68 316,8	33 377,9	– 34 938,9	3 366,5	38 305,4

Stabilnost letne subvencije se pojasni z naravo omrežja storitev, ki ga zagotavlja družba Caremar; te storitve so ostale v veliki meri nespremenjene, odkar je začel veljati sporazum z Državo (18).

Visoki stroški delovanja družbe, ki se kažejo v ravni letnega nadomestila, nastanejo iz števila poti, na katerih deluje (11) in pogostosti povezav.

(44)

Poleg navedbe, katere poti bodo delovale in kako pogosto, petletni načrti tudi določajo naložbe, ki jih nameravajo izvesti koncesijske družbe v določenem obdobju, da bi zagotovile storitev na zadevnih poteh. V svoji preiskavi je Komisija poskušala vzpostaviti zlasti način, na katerega bi upoštevali stroške nakupa plovil in izgube za namene izračunavanja letne subvencije.

(45)

Komisija je prav tako želela preveriti, če so dodatne naložbe, načrtovane za družbe v skupini po poslovnem načrtu, ki ga je Tirrenia sprejela marca 1999 za obdobje 1999-2002, vsebovale kakršen koli element pomoči. Načrt ima naslednje glavne cilje:

—	omogočiti družbam skupine, da obvladajo spremenjene pogoje na italijanskem kabotažnem trgu, ki so nastali zaradi njegove liberalizacije (1. januar 1999) in se pripravijo na iztek sporazumov, sklenjenih z državo leta 2008;

—	zmanjšati stroške storitev, zagotovljenih v skladu z zgoraj omenjenimi sporazumi;

—	ohranjati razvoj skupine in čim bolje izkoristiti razpoložljive vire;

—	ustvariti pogoje za privatizacijo družb skupine.

(46)	Poslovni načrt vključuje spremembe potrebnih naložb v storitve, ki jih krijejo sporazumi o javnih storitvah, ki se uporabljajo za razgradnjo starih ladij, prenos drugih plovil znotraj skupine in novih naložb v skupni višini 700 milijard italijanskih lir.

(47)	Uredba z zakonsko močjo št. 504 z dne 26. oktobra 1995 je uvedla preferencialne davčne sporazume za mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo v pomorstvu. V skladu s členom 63(3) te uredbe se zmanjšajo trošarine za maziva, ki se uporabljajo na krovu.

(48)

V svoji odločitvi, da sproži postopek, je Komisija izrazila dvome o načinu, kako se je ta davčna oprostitev uporabljala za plovila, ki stojijo v italijanskih pristaniščih zaradi vzdrževanja. Komisija je želela zagotovilo, da ta ukrep ni diskriminiral drugih pomorskih prevoznikov, katerih ladje so bile v enakem položaju.

III. PRIPOMBE ZADEVNIH STRANK

(49)

Družbe skupine Tirrenia so predložile svoje pripombe o odločitvi, da se sproži postopek, s pismom z dne 22. novembra 1999. Najprej so družbe izpodbijale mnenje, da se lahko nadomestilo, plačano v skladu s sporazumi, podpisanimi z državo, kvalificira kot „nova pomoč“ in od tod legitimnost odločitve za sprožitev uradnega preiskovalnega postopka. Zlasti uveljavljajo, da je bila Komisija obveščena veliko prej o obstoju režimov nadomestila javnih storitev in da glede njih ni nikoli imela ugovorov. Trdijo tudi, da je znesek letnega nadomestila, plačanega javnim družbam, nujno potreben in sorazmeren s potrebo po kritju dodatnih neto stroškov obveznosti iz opravljanja javnih storitev. Tirrenia je zato zaključila, da takšno plačilo ne ovira konkurence z drugimi prevozniki trga.

(50)	Istočasno v skladu z odstavkom 4 člena 230 Pogodbe (19) so družba Tirrenia di Navigazione in regionalne družbe skupine Tirrenia sprožila postopke, ki trenutno tečejo pred Sodiščem prve stopnje proti odločitvi Komisije, da sproži postopek.

(51)

Komisija je prejela pripombe različnih zasebnih prevoznikov, ki konkurirajo na številnih poteh, na katerih delujejo družbe Caremar, Saremar in Toremar. Te se lahko strnejo kot sledi:

—	družbe skupine Tirrenia izvajajo agresivno trgovinsko politiko na poteh, na katerih je osredotočena konkurenca zasebnih prevoznikov, ki prevzemajo obliko potovanj po dampinških cenah, popustih in sistemih kasnejših plačil, katerih edino pojasnilo je javna pomoč, ki jo prejemajo;

—	obveznostim iz opravljanja javnih storitev primanjkuje preglednost in zmožnost družb skupine Tirrenia, da spremenijo obseg obveznosti, ki so jim naložene, zlasti v smislu poti, na katerih delujejo, naloženih urnikov ter pogostosti, je v nasprotju z naravo obveznosti iz opravljanja javnih storitev;

—	glede na to, da storitve zagotavljajo zasebni prevozniki na določenih poteh, ki jih oskrbujejo družbe skupine Tirrenia, se zdi potreba po javnih storitvah zelo sporna;

—

finančni sporazumi za investicije, ki se izvajajo od leta 1995, ali so načrtovane v poslovnem načrtu, vsebujejo elemente pomoči, zlasti kar zadeva dve plovili, ki jih je pridobila Viamare leta 1996 in bolj splošno v skladu z bolj ugodnim dostopom do bančnih posojil, ki jih uživajo družbe skupine Tirrenia;

—	družbe skupine Tirrenia uživajo preferencialno davčno obravnavanje za mineralna olja, ki se uporabljajo na plovilih, ko so zasidrane v italijanskih pristaniščih.

IV. PRIPOMBE ITALIJANSKIH ORGANOV

(52)

S pismom z dne 29. septembra 1999 so italijanski organi posredovali svoje pripombe glede odločitve o sprožitvi postopka. Po njihovem mnenju člen 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela svobode opravljanja storitev v pomorskem prometu znotraj držav članic (pomorska kabotaža) (20) omogoča, da sporazumi, ki so bili sklenjeni z vsako družbo skupine Tirrenia ostanejo v celoti veljavni, dokler ob koncu leta 2008 ne potečejo. Zato sistem obveznosti iz opravljanja javnih storitev, ki izhaja iz teh sporazumov, ne more povzročati dvomom v zvezi z odločitvijo o sprožitvi postopka.

(53)	Italijanski organi ugovarjajo tudi pojmu, da pomoč iz Odločbe Komisije tvori „novo“ pomoč znotraj smisla člena 88(3) Pogodbe in da bi lahko vplivala na trgovino med državami članicami, preden je bil italijanski trg odprt kabotaži 1. januarja 1999.

(54)

Razen teh splošnih pripomb italijanski organi poudarjajo, da je prisotnost zasebnih prevoznikov na poteh, ki jih oskrbujejo družbe skupine Tirrenia, pogosto zadnji in omejen pojav, ki je omejen na majhno število poti in osredotočen v poletni sezoni. Poleg tega metoda izračunavanja letnega nadomestila, ki temelji na odštevanju dobička, ki je nastal poleti od izgub, ki so se nabrale pozimi, pomaga vzdrževati znesek nadomestila na najnižjem znesku.

Zato je, glede na italijanske organe, nadomestilo potrebno in nujno sorazmerno glede na obveznosti iz opravljanja javnih storitev, katerih značilnost mora določiti država članica.

Glede kršenja pravil konkurence družbe Adriatica na povezavah, na katerih je delovala med Italijo in Grčijo, italijanski organi poudarjajo, da odločitev Komisije v zvezi s to kršitvijo ni dokončna, da sta dva postopka neodvisna drug od drugega, da pomoč ni bila uporabljena za financiranje protikonkurenčnega vedenja, da bi, če bi jo razglasili za nezdružljivo, bila enaka kot nova kazen in če bi jo izterjali, bi ogrozila tako družbo Adriatica kot postopek privatizacije.

(55)

Italijanski organi poudarjajo, da je naložba, predvidena v poslovnem načrtu, namenjena zmanjšanju stroškov storitev in hkrati vzdrževanju visoke stopnje kakovosti. Trdijo tudi, da metode za financiranje načrtovanih naložb ne vsebujejo elementa pomoči, ker bodo navedene naložbe financirane delno iz lastnih sredstev družb in delno z bančnimi posojili, najetimi pod normalnimi tržnimi pogoji.

(56)

Italijanski organi so podali podrobnosti o pravnem okviru, ki ureja davčno obravnavanje mineralnih olj, ki se uporabljajo kot goriva za plovbo. Informacije, predložene Komisiji kažejo, da je bilo, preko splošne odločbe z dne 2. marca 1996, sprejete v skladu z Uredbo z zakonsko močjo št. 504/1995, prednostno davčno obravnavanje, ki ga določa Uredba z zakonsko močjo, razširjeno na goriva in maziva, ki se uporabljajo na plovilih, zasidranih v pristanišču zaradi vzdrževanja.

(57)	Istočasno je Italija pred Sodiščem vložila pritožbo zoper odločitev, da se sproži postopek v zvezi z delom, ki določa, da se izplačevanje pomoči začasno ustavi (21).

V. OCENA POMOČI

(58)

Člen 87(1) Pogodbe določa, da mora biti vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(59)

Brez dvoma so obravnavane subvencije dodeljene s strani države in preko državnih sredstev. Kar zadeva pojem prednosti, le-tega je razložilo Sodišče v sodbi z dne 24. julija 2003 v primeru Altmark Trans (22). Ta odločitev ugotavlja, da državni ukrep, ki vključuje nadomestilo za storitve, ki jih opravijo podjetja prejemnika, da bi razrešili obveznosti iz opravljanja javnih storitev, ne sodi v področje uporabe člena 87(1) Pogodbe, in da takšna podjetja ne uživajo finančne prednosti in ukrep ne učinkuje tako, da jih postavi v ugodnejši konkurenčni položaj, kot ga imajo podjetja, ki konkurirajo z njimi.

Sodišče navaja, da morajo biti izpolnjeni štiri pogoji, da se takšna nadomestila izognejo razvrstitvi kot državna pomoč v posebnem primeru:

—

podjetje prejemnik mora dejansko izpolnjevati obveznosti iz opravljanja javnih storitev in obveznosti morajo biti jasno opredeljene. V primeru nadomestila, plačanega družbam skupine Tirrenia, Komisija ugotavlja, da obveznosti iz opravljanja javnih storitev, ki so naložene družbam, nastanejo hkrati iz sporazumov, sklenjenih z italijansko državo julija 1991, pravnim okvirom (glej uvodne izjave 30 do 34) in petletnimi načrti (glej uvodne izjave 37 do 39). Obstoj dejanskih obveznosti iz opravljanja javnih storitev (23) je preučen v uvodnih izjavah 84 do 122;

—

parametri, na podlagi katerih se izračunava nadomestilo, morajo biti določeni vnaprej na objektiven in pregleden način, da se prepreči priznanje trgovinske prednosti, ki lahko koristi podjetju prejemniku v primerjavi s konkurenčnimi podjetji. V zadevnem primeru Komisija ugotovi, da člen 5 sporazumov podrobno določa gospodarske parametre, ki se uporabljajo za izračun različnih upoštevanih stroškovnih elementov, v skladu s predsedniško uredbo št. 501/1979, da določi nadomestilo;

—

nadomestilo ne more preseči tistega, kar je potrebno za kritje vseh ali dela stroškov, ki so nastali pri izpolnjevanju obveznosti iz opravljanja javnih storitev, ob upoštevanju ustreznih prejemkov in razumnega dobička za izpolnjevanje teh obveznosti. Ta točka je preučena v uvodnih izjavah 123 do 148;

—

če podjetje, ki mora izpolnjevati obveznosti iz opravljanja javnih storitev, v določenem primeru ni izbrano v skladu s postopkom javnega naročanja, ki bi omogočil izbor vlagatelja, ki lahko zagotavlja tiste storitve z najmanjšimi stroški skupnosti, mora biti potrebna raven nadomestila določena na podlagi analize stroškov, ki bi jih tipično podjetje, dobro vodeno in primerno založeno s transportnimi sredstvi, da lahko uresničuje potrebne zahteve javnih storitev, ki so nastale pri opravljanju teh obveznosti, ob upoštevanju ustreznih prejemkov in razumnega profita za izpolnjevanje teh obveznosti. Treba je vedeti, da družbe skupine Tirrenia niso bile izbrane kot rezultat postopka javnega naročanja. Komisija prav tako ugotavlja, da niti veljavni pravni predpisi niti sporazumi ne določajo pogojev, ki zagotavljajo, da nadomestilo ne presega stroškov tipičnega dobro vodenega podjetja in primerno založenega s transportnimi sredstvi. Prav tako so informacije in podatki, ki jih posredujejo italijanski organi ter prejemniki namenjeni ugotavljanju, če je ta pogoj izpolnjen.

(60)

Glede na zgornja načela in načela, navedena spodaj, ki zadevajo obstoj dejanskih zahtev javnih storitev, Komisija meni, da letna uravnalna subvencija, podeljena regionalnim družbam v skladu s sporazumi iz leta 1991, prenese prednost na tiste konkurenčne družbe, ki zagotavljajo ali bi lahko zagotavljale storitve na zadevnem trgu.

(61)

V skladu z vplivom na promet znotraj Skupnosti in izkrivljanje konkurence, so le-te očitne v primeru prometa med državami članicami ali med državami članicami in tretjimi državami, liberaliziranimi z Uredbo Sveta (EGS) št. 4055/86 z dne 22. decembra 1986 o uporabi načela svobode opravljanja storitev v pomorskem prometu med državami članicami in med državami članicami in tretjimi državami (24).

(62)

Čeprav gre za sporne kabotažne storitve je Sodišče ugotovilo (25), da ni nemogoče, da javna subvencija, podeljena podjetju, ki zagotavlja samo storitve lokalnega in regionalnega prometa in ne zagotavlja katerih koli mednarodnih prevoznih storitev, lahko vseeno učinkuje na trgovino med državami članicami.

(63)	Če država članica podeli javno subvencijo nekemu podjetju, se izvajanje prevoznih storitev tistega podjetja lahko vzdržuje ali poveča, tako da imajo podjetja, ustanovljena v drugih državah članicah, manjšo možnost zagotavljanja svojih prevoznih storitev na trgu v tisti državi članici (26).

(64)

V skladu s sodno prakso Sodišča se od Komisije ne zahteva, če je bila pomoč podeljena nezakonito, da prikaže resničen učinek pomoči na konkurenco in trgovino med državami članicami. Takšna obveznost bi dajala prednost tistim državam članicam, ki so izplačale pomoč v nasprotju z dolžnostjo o priglasilu, določeno v členu 88(3) Pogodbe in ne tistim, ki niso priglasile pomoči v pripravljalni fazi (27).

(65)

Dejstvo, da je bil ta trg v kabotažnih povezavah s sredozemskimi otoki začasno izvzet, do 1. januarja 1999, iz uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 o uporabi načela svobode opravljanja storitev v pomorskem prometu znotraj držav članic (pomorska kabotaža), ne izključuje možnosti, da bi lahko subvencije, plačane regionalnim družbam, ki delujejo na kabotažnih poteh s sredozemskimi otoki v skladu s sporazumi, vplivale na trgovino med državami članicami in izkrivljeno konkurenco.

(66)

V vsakem primeru, celo ko se omogoči, da pomoč, plačana družbam, ki so samo opravljale kabotažne prevoze, mogoče niso vplivale na trgovino ali izkrivljeno konkurenco pred 1. januarjem 1999, se je situacija s tem dnem spremenila, ko je bila kabotažna trgovina odprta za vse prevoznike Skupnosti v skladu z Uredbo (EGS) št. 3577/92.

(67)

V luči kriterija, določenega v uvodnih izjavah 58 do 66, je koristno preučiti situacijo regionalnih družb glede na trge, na katerih delujejo.

—

Kar zadeva družbo Adriatica bi Komisija opozorila da, na podlagi sporazuma, družba deluje ne samo na kabotažnem trgu, temveč tudi na mednarodnih poteh, na katerih se sooča ali se je soočala s konkurenco drugih prevoznikov iz Skupnosti, odkar je sporazum začel veljati. Komisija tudi ugotavlja tveganje notranjih subvencij med storitvami, ki jih zagotavlja družba Adriatica na kabotažnem trgu in tistimi na mednarodnem trgu, zlasti ker družba ne vodi ločenih računov za te različne kategorije storitev. V teh okoliščinah so mogoče subvencije, plačane družbi Adriatica iz sporazuma, vplivale na trgovino med državami članicami in izkrivljeno konkurenco.

—

Kar zadeva štiri druge regionalne družbe Komisija ugotavlja, da samo družba Saremar deluje na mednarodni poti med Sardinijo in Korziko in da to počne v konkurenci z zasebnim italijanskim prevoznikom. Dejstvo, da je bila ta pot odprta potencialni konkurenci iz drugih držav članic, odkar je sporazum začel veljati kaže, da je letna subvencija, plačana družbi Saremar, da pokrije neto izgube delovanja povezav, zlasti kot rezultat pomanjkanja ločenih računov za različne kategorije storitev, lahko vplivala na trgovino med državami članicami in izkrivljeno konkurenco.

—

Zlasti glede družb Siremar, Toremar in Caremar ima Komisija naslednje pripombe:

—	vsaka izmed družb deluje le na enem jasno določenem segmentu kabotažnega trga s sredozemskimi otoki;

—	do 1. januarja 1999 so bile kabotažne storitve med sredozemskimi otoki začasno izvzete iz uporabe načela svobode za zagotavljanje storitev na podlagi člena 6(2) Uredbe (EGS) št. 3577/92 (28);

—

na teh različnih segmentih kabotažnega trga regionalne družbe konkurirajo na določenih poteh z zasebnimi italijanskimi prevozniki, ki so pogosto prisotni pred začetkom veljavnosti sporazuma; vendar pa, noben izmed teh prevoznikov ne deluje na drugih trgih, razen na italijanskem sredozemskem kabotažnem trgu;

—	noben prevoznik iz druge države članice ni bil prisoten na teh različnih segmentih kabotažnega trga pred 1. januarjem 1999 in ni noben vstopil nanj odkar je bil trg odprt.

(68)	Dejstvo, da sektor ni liberaliziran – kot v primeru sredozemske kabotaže pred 1. januarjem 1999 – ni vedno zadosten pogoj za izločitev kakršnih koli negativnih učinkov na trgovino med državami članicami (29).

(69)

Dejstvo, da so družbe skupine Tirrenia (Tirrenia, Adriatica in Saremar) delovale na prevoznem trgu med državami članicami ali med temi in tretjimi državami in da niso vodile ločenih računov za različne kategorije storitev kaže, da je lahko vsa pomoč, ki so jo prejele, vplivala na trgovino med državami članicami in izkrivljeno konkurenco. Poleg tega ni mogoče izključiti, da so takšni učinki nastali z vsemi subvencijami, dodeljenimi družbam v skupini.

(70)	Celo preden je bil kabotažni trg liberaliziran so prevozniki iz drugih držav članic lahko izvajali svojo pravico do ustanavljanja in zagotavljanja kabotažnih storitev z uporabo ladij, ki plujejo pod italijansko zastavo.

(71)

V vsakem primeru dejstvo, da so prevozniki iz drugih držav članic lahko zagotavljali konkurenčne storitve na kabotažnem trgu v Italiji od 1. januarja 1999, kaže vsaj potencialne učinke na trgovino v zadnjih petih letih, zlasti v odsotnosti izključnih pravic, dodeljenih regionalnim družbam iz sporazumov o javnih storitvah.

(72)

Glede na zgoraj omenjeno in zlasti glede na to, da za nadomestilo, ki se mu prizna prednost, ki se lahko šteje za „pomoč“, zadošča enemu izmed štirih predpisanih pogojev, ki niso izpolnjeni, (30) Komisija meni, da letno nadomestilo, ki ga italijanski organi plačajo regionalnim družbam, predstavlja državno pomoč v smislu člena 87 Pogodbe. V nasprotju kakor so zahtevale družbe prejemnice, člen 4(3) Uredbe (EGS) št. 3577/92 ne preprečuje, da se preuči zadevna pomoč. Samo izjemoma člen 4(3) pooblasti nadaljevanje obstoječih pogodb, sklenjenih preden je Uredba začela veljati, tudi če pogoji postopka za dodeljevanje javnih storitev iz prejšnjih odstavkov tega člena niso bili izpolnjeni. Zadevna določba se nanaša na skupno prometno politiko.

(73)

Komisija si z regionalnimi družbami ne deli mnenja, da je zadevna pomoč obstoječa pomoč. Prvič, ugotavlja, da pomoč ne datira naprej začetka veljavnosti Pogodbe. Shema letne uravnalne subvencije je bila le ustanovljena v njeni sedanji obliki z Zakonoma št. 684/74 in št. 169/75. Poleg tega so Uredba št. 501/79, Zakon št. 856/86 in sporazumi iz leta 1991 podrobno določili različne obveznosti iz opravljanja javnih storitev, skupaj s stroškovnimi elementi, ki se uporabljajo pri izračunavanju uravnalnih subvencij, ki jih prejemajo regionalne družbe.

(74)

Komisija tudi ugotavlja, da ni odobrila zadevne pomoči. Odločba Komisije z dne 6. julija 1990, da zaključi postopke C 12/89 (prej N 444/88) glede pomoči, katero se je Italija odločila dodeliti, da pokrije izgube družbe Fincantieri v letih 1987 in 1988 in v zvezi z Zakonom št. 234/89 o uravnavanju pomoči ladjedelniški industriji Italije (31), kot navajajo družbe prejemnice, je zadevala samo pomoč ladjedelnicam in ne subvencijam, ki jih pokriva sedanja Odločba. V vsakem primeru je bil na podlagi Odločbe pravni okvir za te subvencije bistveno spremenjen s sklenitvijo sporazumov, ki niso bili nikoli objavljeni.

(75)

Zlasti na podlagi sodbe v primeru Lorenz (32), dejstvo, da je Komisija mogoče vedela o različnih zakonodajnih besedilih, ki določajo shemo letnih subvencij sporazumov iz leta 1991 ne pomeni, v odsotnosti predhodnega obvestila v skladu s členom 88(3), da je bilo to tiho poorganovlo shemi letne subvencije. Sodišče je pred kratkim navedlo, da samo posredovanje besedila Komisiji ne predstavlja uradnega obvestila v smislu člena 88(3) Pogodbe ES (33).

(76)	Komisija torej meni, da pomoč regionalnim družbam predstavlja novo pomoč v smislu člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999, ki določa podrobna pravila za izvajanje člena 93 Pogodbe ES (34).

(77)

Tudi če pomoč družbam Siremar, Toremar in Caremar, ki so izvajale samo kabotažni prevoz, ni pomenila državne pomoči v času, ko je bila izplačana, v nobenem primeru ni postala nova pomoč s 1. januarjem 1999 po liberalizaciji prometa v skladu z Uredbo (EGS) št. 3577/92. V skladu s členom 1(b)(v) Uredbe (ES) št. 659/99, ko so določeni ukrepi postali pomoč po liberalizaciji dejavnosti prava Skupnosti, se takšni ukrepi ne štejejo kot obstoječa pomoč po datumu, določenem za liberalizacijo.

(78)	Prepoved pomoči, določene v členu 87(1) Pogodbe ni absolutna. Člen 87(2) in (3) ter člen 86(2) Pogodbe predvidevata izjeme.

(79)

Nobena izmed opustitev, predvidena v členu 87(2) Pogodbe, se ne uporablja za pomoč, podeljeno regionalnim družbam z letno subvencijo, ki ni niti pomoč s socialnim značajem, dodeljena posameznim potrošnikom, niti pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemne okoliščine, niti pomoč, izplačana gospodarstvu nekaterih območij. Predvsem ob upoštevanju pomoči socialnega značaja uporaba člena 87(2) predvideva, da ukrep, ki pomaga individualnim potrošnikom, ne podpira določenih podjetij ali vrst proizvodnje neposredno ali posredno. S tem v zvezi Komisija ugotavlja, da se izguba prihodka regionalnih družb, ki jo utrpi z zaračunavanjem znižanih prevoznin za rezidente otoka in delavce migrante, upošteva v izračunu letne kompenzacije. Italijanski organi krijejo to znižanje prevoznin, od katerega imajo koristi individualni potrošniki, samo ko zadevni potrošniki potujejo z javnim prevoznikom, ki ima od le-teh koristi v primerjavi z zasebnimi konkurenti.

(80)

Ta pomoč se tudi kvalificira za kakršne koli oprostitve, navedene v členu 87(3) Pogodbe. Zadevna pomoč ni namenjena pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice, kot je navedeno v (b), niti ni namenjena pospeševanju kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kot je določeno v (d). Ta pomoč se ne more kvalificirati kot regionalna pomoč, kot je navedeno v (a) ali (c), ker ni del sheme večsektorske pomoči, ki je odprta v dani regiji za vsa podjetja zadevnih sektorjev (35). Poleg tega se zaradi predmeta in dogovorov za dodelitev le-tega zdi, da zadevna pomoč pomeni pomoč pri tekočem poslovanju, ki se izjemoma lahko omogoči samo v regijah, ki se kvalificirajo za odstopanje v členu 87(3)(a) in pod pogojem, da država članica izkaže obstoj in pomembnost kakršnih koli ovir, ki naj bi jih pomoč olajšala (36). Ker italijanski organi pri tem niso posredovali zadostnih informacij, pomoč na tej podlagi ne more biti odobrena. Zadevne pomoči ni mogoče šteti, kot da olajšuje razvoj določenih dejavnosti, kot je določeno v (c), ker je ta pomoč namenjena kritju stroškov delovanja določenega pomorskega prevoznika in ne predstavlja dela splošnega načrta, ki omogoča podjetju prejemniku, da postane gospodarsko in finančno učinkovit brez povračila nadaljnje pomoči.

(81)

Člen 86(2) Pogodbe določa, da se za podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, uporabljajo pravila, določena v Pogodbi, zlasti pravila o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Skupnosti.

(82)

V skladu s sodno prakso Skupnosti, ker ta določba določa pravilo odstopanja, ga je potrebno razlagati omejevalno (37). Zato v tem smislu ne zadošča, da je bilo zadevnim družbam s strani javnih organov zaupano delovanje storitev splošnega gospodarskega interesa; uporaba pravil Pogodbe, zlasti tistih iz člena 87, mora ovirati izvajanje posebnih nalog, določenih družbi in ne sme vplivati na interese Skupnosti (38).

(83)

Da oceni, če so subvencije, plačane regionalnim družbam na podlagi sporazumov iz leta 1991, upravičene do odstopanja, določenega v členu 86(2) Pogodbe, mora Komisija najprej preveriti obstoj in obseg obveznosti iz opravljanja javnih služb, ki so naložene družbam z namenom oceniti potrebo po javnih storitvah in subvenciji, za nadomestilo stroškov.

(84)

Kabotažne povezave sodijo v področje člena 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 in, za namen preverjanja državne pomoči, smernic Skupnosti o državni pomoči pomorskemu prometu (39). Oddelek 9 veljavne različice smernic ugotavlja, da „se lahko obveznosti iz opravljanja javnih storitev naložijo ali se lahko sklenejo pogodbe javnih storitev za storitve, navedene v členu 4 Uredbe (EGS) št. 3577/92“, to je rednih storitev na, iz in med otoki ter za določbe kabotažnih storitev. Za nadomestilo za takšne storitve se torej uporabljajo pravila, navedena v navedenih določbah in pravila državne pomoči, kot so določena s Pogodbo in kakor jih razlaga Sodišče. Točka 9 prejšnje različice Smernic Skupnosti je določala, da „se obveznosti iz opravljanja javnih storitev lahko naložijo za redne storitve pristaniščem, ki služijo obrobnim območjem Skupnosti ali potem, na katerih je nudenih malo storitev, ki veljajo kot izredno pomembne za gospodarski razvoj tiste regije, v primerih, kjer delovanje sil trga ne bi zagotovilo storitev na zadostni ravni“. Izhaja tudi iz sodne prakse, da se lahko obveznosti iz opravljanja javnih storitev naložijo le, če so resnično potrebne in jih ni mogoče izpolniti samo s tržnimi silami (40).

(85)

V skladu z zgoraj opisanimi pravnimi predpisi in sporazumi so regionalne družbe, ki služijo manjšim otokom, na vseh svojih poteh, predmet serije obveznosti glede pristanišč, ki se oskrbujejo, pogostost izplutij, ure odhoda in prihoda, vrste plovil, ki se uporabljajo in prevoznin, ki se zaračunajo, vse to so obveznosti, ki jih družbe ne bi prevzele (ali jih ne bi prevzele v enaki meri ali pod enakimi pogoji), če bi lahko delovale izključno v svojo komercialno korist.

(86)

Namen teh obveznosti je zagotoviti, da je načelo teritorialne kontinuitete odobreno in da je zagotovljeno zadostno število rednih pomorskih storitev za prevažanje potnikov in blaga na in z manjših italijanskih otokov, da se izpolnijo zahteve po mobilnosti lokalnega prebivalstva in zahteve socialnega ter gospodarskega razvoja teh otoških regij. Izpolnjevanje teh obveznosti v času veljavnosti sporazumov se zagotovi s plačevanjem poroštev. Dejstvo, da začasne prilagoditve lahko služijo urnikom in pogostosti med letom, pod nadzorom javnih organov, ne spremeni dejstva, da je bila naložena obveznost zagotavljanja navedenih storitev. Zadevna pravila tako obvezujejo družbe prejemnice, da izvajajo storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 86(2) in javnih storitev v smislu Uredbe (EGS) št. 3577/92.

(87)

Mednarodne pomorske povezave sodijo v področje Uredbe Sveta (EGS) št. 4055/86 z dne 22. decembra 1986 o izvajanju načela svobode zagotavljanja storitev pomorskega prometa med državami članicami in med državami članicami in tretjimi državami (41). Uredba ne določa posebnih pravil za najmanjše obveznosti iz opravljanja javnih storitev, ki se določijo, da bi se zagotovile pomorske povezave med državami članicami ali med državami članicami in tretjo državo.

(88)

Vendar pa Smernice Skupnosti 2004 o državni pomoči pomorskemu prometu (42) dovoljujejo, da se določijo obveznosti iz opravljanja javnih storitev ali sklenejo pogodbe javnih storitev, če je mednarodna transportna storitev neobhodna za izpolnitev nujnih potreb javnega prevoza (Oddelek 9). Dovoljujejo tudi nadomestilo za izvajanje takšnih storitev, pod pogojem, da je odvisna od pravil in postopkov Pogodbe. Točka 9 Smernic iz leta 1997 je prav tako odobrila pomoč, namenjeno nadomeščanju obveznosti iz opravljanja javnih storitev.

(89)

V skladu s tem Komisija ugotavlja, da veljavna zakonodaja Skupnosti omogoča obveznostim iz opravljanja javnih storitev, da se uvedejo na pomorskih povezavah razen na domačih povezavah znotraj države članice. Vendar pa, ker je to trg mednarodnega pomorskega prometa in tako predmet dejanske ali potencialne konkurence drugih prevoznikov Skupnosti, nadomestilo, plačano koncesijskim družbam, izgleda kot pomoč pri tekočem poslovanju, ki se lahko dovoli le na podlagi člena 86(2). Zato mora biti takšno nadomestilo tudi nujno, to je, mora izpolnjevati zahteve po potrebi, ki je sile trga ne morejo zadovoljiti in mora biti strogo sorazmerno z opredeljenimi cilji.

(90)

Od petih regionalnih družb skupine Tirrenia samo družbi Adriatica in Saremar delujeta ne mednarodnih poteh, po sporazumih javnih storitev. V skladu s tem se za obe te družbi in za vsako izmed zadevnih mednarodnih povezav zahteva pregled razlogov, ki upravičujejo uvedbo obveznosti iz opravljanja javnih storitev za družbe prejemnice in ali je bilo plačano nadomestilo upravičeno za odstopanje iz člena 86(2) Pogodbe.

(91)

Glede družbe Saremar Komisija ugotavlja, da na poteh Sardinija–Korzika (Santa Teresa–Bonifacio) družba izvede dve krožni poti dnevno celo leto z uporabo kombinirane ladje s skupno zmogljivostjo 560 potnikov in 51 motornih vozil. Informacije, ki so jih posredovali italijanski organi kažejo, da je to čezmejna povezava kratke razdalje (10 navtičnih milj) pretežno lokalnega interesa, tako za sardinske skupnosti kot za sosednje korziške skupnosti. Redna povezava med Santo Tereso in Bonifacio zagotavlja mobilnost čezmejnih delavcev in reden pretok blaga med južno Korziko in severno Sardinijo. Informacije, ki so jih posredovali italijanski organi kažejo, da so to povezavo izrecno zahtevale lokalne sardinske in korziške skupnosti.

(92)	V času (srednje in visoke) turistične sezone družba Saremar deluje v konkurenci s še enim italijanskim prevoznikom, ki lahko spreminja zmogljivost in pogostost storitev, ki jih zagotavlja kot odgovor na tržne razmere (43). Poleg tega zadevni prevoznik ni dosledno prisoten izven turistične sezone.

(93)	Iz zgoraj navedenega sledi, da cilja – ki je izkaz zakonitega javnega interesa – zagotavljanja celoletnih javnih storitev med dvema otoškima regijama Skupnosti in upoštevanja potreb, ki so jih izrazili zadevni lokalni in regionalni organi, ni mogoče uresničiti s prostim delovanjem sil trga.

(94)

Glede na mednarodne povezave, ki jih zagotavlja družba Adriatica, ima Komisija naslednje pripombe:

(a)

Pomorska povezava Brindisi–Krf–Igoumenitsa–Patras, ki povezuje osrednje regije Skupnosti z eno izmed svojih odročnih regij, je bistvenega pomena za trgovinski in turistični promet, zlasti zaradi nestabilnosti, zaradi katerih so drugačne kopenske povezave problematične. Poleg tega je bila leta 1977, na skupno zahtevo italijanskih in grških organov omenjena pomorska povezava vključena v seznam železniških prog in motornih ter pomorskih storitev, ki jih zajema Mednarodna konvencija z dne 7. februarja 1970 v zvezi s prevozom potnikov in prtljage z železnico (CIV). Da bi lahko zagotovila pomorske storitve, nudene na tej poti, se je družba Adriatica pridružila skupnosti Eurail. Še več, informacije, sporočene Komisiji na sestanku 26. oktobra 2001 (registriranem pod številkami A/13408/04 in A/13409/04) kažejo, da je med leti 1992 in 1999 Adriatica izvedla povprečno 265 prevozov letno na tej poti, prepeljala povprečno 161 440 potnikov, 24 376 vozil in 104 437 linearnih metrov tovora. Prav tako se je treba seznaniti, kot navajajo italijanski organi v pismu z dne 17. februarja 2004 (registriranem pod številko A/13405/04), da med leti 1996 in 1999 konkurenti družbe Adriatica niso zagotavljali storitev, ki ponujajo ista zagotovila kar zadeva kakovost ladij, ki se uporabljajo in med drugim pravilnost in pogostost storitve. Vendar pa je treba opozoriti, da je bila med 30. oktobrom 1990 in julijem 1994, to je del obdobja, preverjenega za namene te odločbe, družba Adriatica vpletena v pakt, ki zadeva cene, ki se jih zaračuna za gospodarska vozila na poteh od Patrasa do Barija in Brindisija (44). V tem obdobju je bila konkurenca na poti primerno močna in specifična za družbo Tirrenia, da se priključi nezakonitemu paktu, tako da se pomoč ne more šteti kot pomoč, ki je potrebna, da se zagotovi javno storitev. Kljub pojasnilom, ki so jih italijanski organi posredovali po faksu z dne 24. februarja 2004 (dokument registriran pod številko A/13970/04), potrebe po subvenciji, da izravna obveznosti iz opravljanja storitev splošnega gospodarskega interesa, ni mogoče sprejeti, če se družba prejemnica vključi v protikonkurenčno vedenje, prepovedano po členu 81 Pogodbe ES. Čeprav odločitev Komisije še ni dokončna, jo je Sodišče prve stopnje na splošno potrdilo in v vsakem primeru uživa domnevo veljavnosti. Res je, da sta dva postopka, ki se nanašata na predpise o konkurenci in državno pomoč neodvisna, vendar sodna praksa zahteva, da Komisija upošteva vse kršitve predpisov o konkurenci pri ocenjevanju skladnosti državne pomoči, zlasti, če je prejemnik kršil te predpise (45). Povezava med kršitvijo predpisov o konkurenci in pomočjo je očitna, če je bilo nadomestilo plačano za tiste storitve, ki jih zajema pakt, ne glede na vprašanje, ali je bila pomoč uporabljena, da povzroči protikonkurenčno vedenje. Nenazadnje izjava o nezdružljivosti in povračilu pomoči v nobenem primeru ne bi predstavljala nove kazni, temveč bi preprosto izhajala iz vzpostavitve sodelovanja prejemnika pomoči v prepovedanem paktu. Zaradi vrste zagotovljene storitve, ki istočasno zagotavlja gospodarska vozila, potnike in tovor je potrebno zaključiti, da vpletenost družbe v pakt, namenjen vzpostavitvi cen, ki se plačajo za gospodarska vozila, omogoča, da se doseže dogovor za povezave kot celota. To je še bolj očitno, ker je bil pakt usmerjen k zelo komercialnemu motornemu prometu, ki so ga italijanski organi želeli zagotoviti s pomočjo subvencij. Končno je treba opozoriti, da je bila zadevna povezava prekinjena leta 2000.

(b)

Pomorska povezava Trst–Drač med Italijo in Albanijo je bila proizvod protokola, podpisanega s strani italijanskih in albanskih organov dne 22. oktobra 1983, da bi razvijali trgovinske odnose med Albanijo in državami zahodne Evrope. Člen 5 Protokola zahteva, da družba Adriatica di Navigazione in albanska družba Transship organizirata priprave za storitve na povezavi. Če pustimo ob strani nihanja, ki jih povzroči politična situacija, se je promet na tej poti od leta 1991 znatno razvil (46). Na tej poti konkurence ni.

(c)	Drugi dve pomorski povezavi med Italijo in Albanijo – Bari–Drač in Ancona–Drač – niso bile ustanovljene z mednarodnim sporazumom.

(d)

Pomorske povezave med Italijo in Jugoslavijo (pristanišče Bar v Črni gori), ki so delovale iz italijanskih pristanišč Ancona in Bari, so se razvile od leta 1997. Izpolnjujejo zahtevo črnogorskih organov, da mora obstajati stalna pomorska povezava med enim gospodarskim pristaniščem v državi in severnimi ter južnimi pristanišči Italije. Od leta 1998 delujeta poleg družbe Adriatica dva druga prevoznika na poti Bari–Bar, en iz Črne gore in drugi slovenski.

(e)

Delovanje pomorskih povezav Ancona–Split in Bari–Dubrovnik med Italijo in Hrvaško, ki je bilo zasebnim prevoznikom dodeljeno leta 1960, je bilo z Zakonom št. 42 z dne 27. februarja 1978 preneseno na družbo Adriatica. Informacije, ki so jih posredovali italijanski organi kažejo, da je bila ta storitev prekinjena leta 1991 in ponovno vzpostavljena leta 1994 na izrecno prošnjo Vlade Republike Hrvaške. Kljub nihanjem, ki jih je povzročila kosovska kriza, se je promet od leta 1994 znatno razvil (47). Dve ladjarski družbi, ena hrvaška in druga liberijska, na tem trgu konkurirata z družbo Adriatica.

(95)

Iz zgoraj omenjenega je razvidno, da v skladu s storitvami, ki jih zagotavlja v skladu s soglasjem ali mednarodnim sporazumom, je bila družba Adriatica pristojna za nalogo v splošnem interesu, katere posledica so stroški, ki ne bi nastali, če bi delovala zgolj v skladu s svojim komercialnim interesom. To ne velja za povezavo Brindisi–Krf–Igoumenitsa–Patras za obdobje od januarja 1992 do julija 1994, v katerem je bila družba Adriatica vključena v pakt, ki ga je prepovedoval člen 81 Pogodbe. Ne velja tudi za storitve na mednarodnih povezavah, ki jih je družba oblikovala in ki ne izhajajo iz takšnega soglasja ali sporazuma. To zlasti velja za povezavi Bari–Drač in Ancona–Drač. V vsakem primeru so rezultati delovanja na teh dveh poteh pozitivni, tako da družbi Adriatica ni bilo plačano nadomestilo za zagotovljene storitve. Namesto tega analitične evidence, dostavljene Komisiji kažejo, da dobički pomagajo znižati velikost letne uravnalne subvencije, plačane za storitve, zagotovljene na poteh z izgubo.

(96)	Za obveznosti, ki so naložene regionalnim družbam, da bi lahko povzročile nadomestilo in da bi Komisija lahko preverila, da je znesek nadomestila omejen na tisto, kar je nujno potrebno, morajo biti te obveznosti določene vnaprej s strani pristojnih javnih organov.

(97)

V tej zvezi Komisija ugotavlja, da so storitve, ki jih zagotavlja vsaka regionalna družba, določene v zgoraj omenjenih petletnih načrtih. Te določajo pristanišča, ki se uporabljajo in pogostosti, ki jo je treba opazovati v visokih in nizkih sezonah, kot tudi vrsto ladje, ki je dodeljena vsaki poti. Omrežje storitev, ki iz tega izhaja, se vseeno lahko prilagodi kot odgovor na spremembe v povpraševanju po prevozu na zadevnih poteh za vsako petletno obdobje. Informacije, ki so jih posredovale italijanski organi kažejo, da pride do takšnih sprememb samo na zahtevo zadevnih lokalnih skupnosti, ki pri Ministrstvu za promet, organu, ki je pristojen za nadzor regionalnih družb, zahtevajo spremembo pogostosti in urnikov. Takšne prijave so ocenjene posamezno na medresorski ravni, med drugim v zvezi z njihovimi finančnimi vplivi za stroške delovanja zadevne družbe. Vsaka sprememba omrežja storitev preko petletnega obdobja se torej krije s predhodno upravno odločbo, naslovljeno na koncesijsko družbo.

(98)

Pri preverjanju obstoja dejanskih zahtev javnih storitev (48) in obseg obveznosti, dejansko naloženih na regionalne koncesijske družbe, kot tudi potrebe po nadomestilu stroškov takšnih storitev, mora Komisija ugotoviti, ali obstajajo konkurenčni prevozniki, ki ponujajo storitve podobne ali primerljive s tistimi, ki jih ponuja javni prevoznik in ki bi izpolnjevali zahteve, ki jih določajo italijanski organi ali ne. To se lahko ugotovi z izvajanjem primerjalnega preizkušanja, pot za potjo, skupnega povpraševanja po storitvah in razpoložljivi ponudbi. Koristno bo razlikovati situacije posameznih regionalnih družb.

(99)

Družba Adriatica se sooča s konkurenco drugih ladijskih prevoznikov na dveh mednarodnih poteh, za katere je bila bremenjena z nalogo v splošnem interesu (Ancona–Split in Brindisi–Krf–Igoumenitsa–Patras) in na številnih kabotažnih poteh v otočju Tremiti in dveh tovornih poteh med polotokom in Sicilijo.

(100)

Na poti Ancona–Split družba Adriatica uporablja kombinirano plovilo, da izvaja dve plovbi tedensko celo leto v konkurenci s hrvaško javno družbo in z zasebnimi ladjami, ki plujejo pod zastavama Barbadosa in Paname, ki so pretežno prisotne samo v času poletne sezone in ne izpolnijo vseh zahtev storitev, ki jih določijo italijanski organi s sporazumom.

(101)

Na poti Brindisi–Krf–Igoumenitsa–Patras je družba Adriatica delovala v konkurenci z grškimi lastniki ladij, katerih ladje plujejo pod ciprsko ali malteško zastavo, italijanski prevoznik pa pod italijansko zastavo. Informacije, ki so jih poslali italijanski organi (zlasti pismo z dne 17. februarja 2004, registrirano pod številko A/13405/04) kažejo, da so od leta 1997 številni grški prevozniki zagotovili storitve, primerljive s tistimi, ki jih je ponujala družba Adriatica v smislu pravilnosti storitve, zmogljivosti, pogostosti in vrste ladje. Kot je navedeno zgoraj (uvodna izjava 94(a)), je ta povezava bistvenega pomena za promet znotraj Skupnosti in mednarodni promet, ker povezuje Skupnost z eno izmed njenih odročnih regij. Komisija meni, da se v skladu s Smernicami Skupnosti iz leta 1997 lahko omogočijo subvencije, ki so namenjene kritju stroškov delovanja kar zadeva redne storitve pristaniščem, ki služijo odročnim regijam Skupnosti ali potem, ki veljajo za izredno pomembne za gospodarski razvoj zadevnih regij v primerih, kjer delovanje sil trga ne bi zagotovilo zadostne ravni storitev (Oddelek 9). Glede na storitve, ki jih ponuja družba Adriatica v smislu pravilnosti, zmogljivosti, pogostosti in vrste ladje Komisija meni, da se dodeljevanje javnih subvencij lahko upraviči po pravu Skupnosti. Tega zaključka ni mogoče podaljšati, da pokrije obdobje od januarja 1992 do julija 1994, v katerem je bila vpletena družba Adriatica, na tej poti, v paktu, ki ga prepoveduje člen 81 Pogodbe ES, katere dejstvo dokaže, da pomoč ni ustrezala dejanskim zahtevam javnih storitev. Končno je treba opozoriti, da je bila zadevna povezava prekinjena leta 2000.

(102)

Na številnih povezavah z otočjem Tremiti se družba Adriatica sooča s konkurenco zasebnih italijanskih prevoznikov, ki so prisotni samo v srednjih in visokih sezonah. V skladu s tem nobena izmed slednjih ne izpolnjuje zahtev pravilnosti in celoletnega opravljanja storitev, ki jih določajo italijanski organi.

(103)

Kar zadeva prevoz tovora med celino in Sicilijo se družba Adriatica sooča s konkurenco zasebnih italijanskih prevoznikov na poteh Ravenna–Catania in Genoa–Termini Imerese. Vendar pa preskrbe teh prevoznikov ni mogoče obravnavati kot primerljive s preskrbo družbe Adriatice v smislu pravilnosti, pogostosti in vrste ladje, določene s strani italijanskih organov v sporazumu o javnih storitvah.

(104)

Družba Siremar deluje v konkurenci z zasebnimi italijanskimi prevozniki na lokalnih trgih Eolskih in Egadskih otočjih in na povezavah med Sicilijo in otokom Pantelleria.

(105)

Omrežje povezav med Eolskimi otoki temelji na petih poteh, na katerih družba Siremar zagotavlja dnevne storitve celo leto z uporabo kombiniranih (potniških/tovornih) ladij in potniških plovil. En zasebni italijanski prevoznik deluje kot kombinirani prevoznik, ki uporablja stare ladje zmerne zmogljivosti. Vendar pa ta konkurent ne zadovoljuje vseh zahtev, določenih v sporazumu, zlasti kar zadeva stalno celoletno opravljanje storitev na vseh poteh in vrstah uporabljenih ladij. Isto velja kar zadeva trg visoko hitrostnih povezav, na katerih italijanski prevoznik konkurira z družbo Siremar, vendar brez zagotavljanja storitev na vseh poteh omrežja, tako da zadosti zahtevam sporazuma, zlasti kar zadeva profil poti, ki obratujejo in pogostost storitve. Glede na omrežje hitre povezave Eolski otoki–Milazzo zasebni prevoznik ne zagotavlja istih storitev kot družba Siremar kar zadeva pogostost potovanj in število oskrbovanih otokov. Zlasti se zdi, da zadevni prevoznik ne deluje na povezavah Lipari–Salina in Milazzo–Alicudi izven turistične sezone.

(106)

Omrežje povezav z in med Egadskimi otoki zajema dve poti, ki služita kombiniranim (potniškim/tovornim) ladjam in štirim potem, ki služijo hitrim in potniškim plovilom. Prisotna sta dva italijanska prevoznika, en v tovornem segmentu in drugi v hitrem (potniškem) segmentu, čeprav noben izmed njiju ne zagotavlja storitev, ki izpolnjujejo zahteve sporazuma kar zadeva poti in vrste ladje.

(107)

Informacije, sporočene Komisiji kažejo, da na poti Trapani (Sicilija)–Pantelleria družba Siremar zagotavlja dnevne storitve celo leto v konkurenci z zasebnim italijanskim prevoznikom, ki prevaža samo vozila in ki iz tega razloga, med drugimi, ne izpolnjuje zahtev storitev, določenih v sporazumu.

(108)

Poleg tega, bi se v skladu s pritožbo, poslano Komisiji dne 13. avgusta 1999 (registrirana s strani DG Transporta dne 18. avgusta 1999 pod številko D 02.308 64296), zdelo, da so od leta 1990 do 1999 zasebni prevozniki, ki povezujejo manjše sicilske otoke s Sicilijo in celino prejeli od regije subvencije, ki zagotavljajo to storitev. Ti podatki navadno potrjujejo potrebo po javnih subvencijah za zagotovitev zadovoljive ravni povezav z zadevnimi otoki.

(109)

Treba je tudi upoštevati, da je dežela Sicilija z Deželnim zakonom št. 12 z dne 9. avgusta 2002 (ki je bil poslan Komisiji s pismom z dne 12. septembra 2002 in registriran pod številko A/68547 dne 22. oktobra 2002), določila, da se za okrepitev pomorske povezave s sicilskimi manjšimi otoki in v skladu z zahtevami po mobilnosti njihovih prebivalcev, storitve pomorskih povezav z zgoraj omenjenimi otoki z razpisi dodelijo za obdobje petih let. Sicilski regionalni oddelek za prevoz in komunikacije je naknadno objavil odprt postopek za razpis dne 21. oktobra 2002 za podelitev pomorskih povezav javnega interesa z uporabo visoko hitrostnih potniških plovil do in med sicilskimi manjšimi otoki.

(110)

Komisija zato ugotavlja, da so nekatere izmed rednih pomorskih storitev do in med sicilskimi manjšimi otoki trenutno podeljene glede na cilj in pregledna merila v skladu s predpisi o konkurenci, določenimi z direktivami Skupnosti o javnih razpisih. Meni tudi, da je to povečalo konkurenco na pomorskem kabotažnem trgu in da je posledično svoboda za zagotavljanje storitev zagotovljena v skladu z Uredbo (EGS) št. 3577/92.

(111)

Družba Saremar deluje v konkurenci z zasebnimi italijanskimi prevozniki na treh izmed štirih poteh na katerih deluje.

(112)

Na poti Santa Teresa–Bonifacio med Korziko in Sardinijo zagotavlja družba Saremar dnevne povezave celo leto z uporabo srednje zmogljivega hitrega potniškega plovila. En zasebni prevoznik zagotavlja primerljive storitve, čeprav samo v srednjih in visokih sezonah in zato ne izpolnjuje zahtev pravilnosti in pogostosti, ki jih določa sporazum.

(113)

Na dveh od treh poti, ki povezujejo Sardinijo z njenimi manjšimi otoki, to je pot Palau–Maddalena na sever in pot Carloforte–Calasetta na jug, zasebni italijanski prevozniki zagotavljajo storitve dodatno k družbi Saremar, ki deluje vse leto. Predvideni urnik odhodov kaže, da se storitve zasebnih prevoznikov tesno prilegajo s storitvami javnih prevoznikov, za zagotovitev večje mobilnosti za prebivalce manjših otokov. Informacije, ki so jih posredovali italijanski organi (registrirane pod številkami A/13350/04, A/13346/04 in A/13356/04) pa kažejo, da so ladje zasebnih konkurentov, za katere italijanski organi trdijo, da prejemajo pomoč lokalnih organov, stare več kot 20 let in zato ne izpolnjujejo obveznosti storitev, določenih v sporazumu. Ob upoštevanju poti Carloforte–Calasetta se zdi, da regionalni prevoznik prejema regionalne subvencije od leta 1998 za delovanje na poti ponoči in zgodaj zjutraj. Ti podatki navadno potrjujejo potrebo po subvencijah za zagotavljanje zadovoljive javne storitve.

(114)

Družba Toremar deluje v konkurenci z različnimi zasebnimi italijanskimi prevozniki na dveh poteh, ki povezujeta otoke otočja Tuscan z obalo, in sicer Portoferraio–Piombino za otok Elba in Giglio–Porto San Stefano za otok Giglio.

(115)

Na poti Portoferraio–Piombino opravi družba Toremar med 8 in 15 potovanj dnevno, odvisno od časa v letu, z uporabo kombiniranih potniških ladij/ladij za kopenska prevozna sredstva. Število potovanj in urnik sta sestavljena za upoštevanje povezav z avtobusnim omrežjem otoka na eni strani in celinskim železniškim ter avtobusnim omrežjem na drugi. En zasebni prevoznik zagotavlja dnevne storitve celo leto pri frekvenci, primerljivi z družbo Toremar. Informacije, ki jih posredujejo italijanski organi (registrirane pod številko A/12951/04) tudi kažejo, da so ladje zasebnih prevoznikov stare več kot 20 let, da je javni prevoznik edini, ki zagotavlja prvo in zadnje potovanje v dnevu in da je od leta 2000 delovanje te povezave proizvedlo dobičke, ki so se odšteli od zneska letne uravnalne subvencije.

(116)

Na povezavi z otokom Giglio družba Toremar opravlja med 3 in 5 potovanji dnevno, odvisno od časa v letu, z uporabo posebne ladje ki, poleg potnikov in vozil, prevaža tudi energente. Za pomanjkanje katerih koli naprav lokalnih bolnišnic mora ladja družbe Toremar ostati v otoški luki celo noč, da krije možnost medicinske nujnosti. Zasebni prevoznik deluje na poti celo leto. Informacije, ki jih posredujejo italijanski organi, vseeno kažejo, da ta prevoznik izven sezone zmanjšuje ali odloži svoje dejavnosti.

(117)

Družba Caremar se sooča s konkurenco zasebnih italijanskih prevoznikov na poteh Capri–Sorrento, Capri–Neapelj, Ischia–Neapelj in Procida–Neapelj med polotokom in otoki Neapeljskega zaliva (Capri, Ischia in Procida) in na dveh poteh, Ponza–Formia in Ventotene–Formia, ki povezujeta manjša otoka Ponza in Ventotene s celino.

(118)

Na poti Capri–Sorrento družba Caremar zagotavlja dnevne povezave celo leto z uporabo kombiniranih plovil, ki jih uporablja tudi na bližnji poti Capri–Neapelj. Informacije, ki so jih posredovali italijanski organi na srečanju dne 26. oktobra 2001 in 16. aprila 2002 (dokumenti so registrirani pod številkama A/13326/04 in A/13330/04) kažejo, da zasebni prevozniki, prisotni na tej poti, zagotavljajo svoje kombinirane storitve samo v času visoke sezone in zato ne izpolnjujejo vseh zahtev, ki jih določajo italijanski organi kar zadeva pravilnost storitve.

(119)

Na poti Capri–Neapelj družba Caremar konkurira z zasebnimi italijanskimi prevozniki v hitrem segmentu. Informacije, ki jih posredujejo italijanski organi kažejo, da v tem segmentu trga zasebni prevozniki zagotavljajo primerljive storitve, v celoti, s tistimi, ki jih zagotavlja družba Caremar. Komisija tudi ugotavlja, da mora ladja družbe Caremar ostati v Capriju preko noči v primeru medicinske nujnosti in da za svoje prvo potovanje v dnevu izpluje z otoka in tako omogoči prebivalcem otoka, da potujejo na celino iz poklicnih ali študijskih razlogov. Informacije tudi kažejo, da so bili poslovni rezultati preverjeni za namen izračuna letne uravnalne subvencije, plačane družbi Caremar.

(120)

Otoka Ischia in Procida sta povezana s celinskima pristaniščema Neapelj in Pozzuoli z različnimi rednimi kombiniranimi in hitrimi prevoznimi storitvami. Samo družba Caremar deluje na povezavi Ischia–Procida–celina (Neapelj ali Pozzuoli). Neposredni povezavi Ischia–Neapelj in Procida–Neapelj na drugi strani delujeta z hitro ladjo družbe Caremar in različnimi zasebnimi prevozniki. Informacije, ki jih posredujejo italijanski organi, kažejo, da v teh dveh neposrednih povezavah – Ischia–Neapelj in Procida–Neapelj – zasebni prevozniki zagotavljajo primerljive storitve, v celoti, s tistimi, ki jih zagotavlja družba Caremar. Komisija pa ugotavlja, da na povezavi Procida–Neapelj družba Caremar zagotavlja prvo odplutje v dnevu iz otoka Procida celo leto in zadnje odplutje v dnevu s celine v času izven sezone, in tako omogoča rezidentom otoka, da potujejo iz poklicnih ali študijskih razlogov. Komisija tudi ugotavlja, da so izgube delovanja preverjene za namen izračuna letne uravnalne subvencije, plačane družbi Caremar.

(121)

Poleg tega v luči pritožbe, poslane 13. avgusta 1999 (registrirana z DG Transportom dne 18. avgusta 1999 pod številko D 02.308 64296), Komisija utemeljeno domneva, da so najmanj za leto 1990 zasebni prevozniki, ki so zagotavljali hitre povezovalne storitve na številnih poteh v Neapeljskem zalivu, vključno s potmi Neapelj–Capri, Neapelj–Ischia, Neapelj–Sorrento–Capri in Neapelj–Procida–Ischia, prejeli subvencije za območje Kampanije. Ti podatki navadno potrjujejo potrebo po subvencijah za zagotavljanje zadovoljive ravni javnih storitev.

(122)

Na neposrednih poteh Ponza–Formia in Ventotene–Formia družba Caremar konkurira z zasebnim prevoznikom v hitrem segmentu. Informacije, ki so jih posredovali italijanski organi, kažejo, da samo družba Caremar deluje vsak dan v tednu na poti Ventotene–Formia v skladu z zahtevami po pravilnosti storitev, določenimi v sporazumu. Poleg tega storitev hitre povezave, ki jo družba Caremar zagotavlja na poti Ponza–Formia, samo ob ponedeljkih dopolnjuje storitev, ki jo zagotavlja zasebni prevoznik na druge dni v tednu.

(123)

Ob upoštevanju storitev, ki jih regionalne družbe zagotavljajo na poteh, kjer ni konkurence, Komisija ugotavlja, da te pokrivajo tako potniški kot tovorni promet in da pomanjkanje konkurence velja za različna petletna obdobja, ki jih pokrivajo sporazumi javnih storitev. Pomanjkanje konkurence na teh poteh v zadnjem desetletju kaže, da družbe, ki delujejo v skladu s tržnimi pravili, ne bi mogle zagotoviti prevoznih storitev, ki jih zagotavljajo regionalne družbe v skladu s sporazumi. Nadomestilo je torej nujno, da se omogoči družbam, da pokrijejo posebne stroške, ki nastanejo pri zagotavljanju teh storitev.

(124)

Glede na storitve, ki jih regionalne družbe zagotavljajo na zgoraj preverjenih poteh, na katerih se soočajo s konkurenco, Komisija ugotavlja, da v večini primerov svobodno delovanje tržnih sil ne bi služilo proizvajanju prevoznih storitev, ki jih regionalne družbe zagotavljajo na podlagi sporazumov. Tudi tu je nadomestilo nujno, da se omogoči družbam, da pokrijejo posebne stroške, ki nastanejo pri zagotavljanju teh storitev.

(125)

V nekaj redkih primerih primerljiva konkurenca potrjuje zmogljivost trga, da zadovolji potrebe po storitvah, določene v sporazumih o javnih storitvah. Prisotnost katerega koli zasebnega prevoznika, ki je brez finančnih nadomestil sposoben zadovoljevati obveznosti, naložene javnemu prevozniku kar zadeva pravilnost storitve, pogostost in vrsto ladje, bi povzročilo dvom o potrebi po sorazmernosti nadomestila, plačanega javnemu prevozniku, da deluje na zadevnih poteh. Problem nastane zlasti kar zadeva hitrih povezav Neapelj–Capri in Neapelj–Ischia, ki jih družba Caremar upravlja v Neapeljskem zalivu.

(126)

S tem v zvezi informacije, ki so jih Komisiji poslali številni vlagatelji pritožbe kažejo, da so se marca 2002, na pobudo območja Kampanija, zasebni prevozniki, ki so dolgo prisotni na trgu Neapeljskega zaliva, zavezali z regionalnimi organi, da zagotovijo celoletno storitev, podobno tisti, ki jo zagotavlja družba Caremar, predvsem na dveh zgoraj navedenih poteh in se v naprej odpovedujejo kakršnemu koli finančnemu nadomestilu. Komisija pa ugotavlja, da te storitve niso enakovredne tistim, ki jih zagotavlja javni prevoznik kar zadeva pravilnost, pogostost povezav in vrsto ladje in da so zasebni prevozniki upravičeni do umika od svojih obveznosti, če zagotovijo 45 dni po dnevu sporočila. Treba je tudi ugotoviti, da so številne obveznosti naložene samo javnemu prevozniku (npr. zasidranje ladje na otoku preko noči in delovanje na prvih in zadnjih plovbah dneva) in ustvarjajo dodatne stroške, ki jih je potrebno vključiti v izračunavanje nadomestila. Poleg tega obstaja komplementarnost med storitvami, ki jih zagotavlja družba Caremar in tistimi, ki jih zagotavljajo zasebni prevozniki. Glede na te preudarke ni mogoče dvomiti o potrebi po sorazmernosti nadomestila.

(127)

Da se ugotovi, ali je letno nadomestilo, plačano regionalnim družbam, najnižji potreben znesek za zagotavljanje storitev, ki izpolnjujejo zahteve javnih storitev, določenih s strani italijanskih organov, mora Komisija preveriti vse parametre, ki povzročajo, da javni prevoznik poravna dodatne stroške pri zagotavljanju storitev. Komisija ugotavlja, da mehanizem izračunavanja nadomestila zagotavlja, da dobički, ki nastanejo med visoko sezono pomagajo zmanjšati izgube, ki se naberejo v času izven sezone, tako da je končna raven letnega nadomestila skupno nižja kot bi bila, če se nakopičene izgube preprosto seštejejo pot za potjo. Komisija tudi ugotavlja, da je prihodek družbe predmet dvojne omejitve kar zadeva prevoznine, in sicer, preferencialne prevoznine za določene socialne kategorije in potrebe, da družba pridobi potrditev javnih organov za kakršne koli spremembe prevoznin. Informacije, ki so jih posredovali italijanski organi kažejo, da regionalne družbe ne morejo svobodno prilagajati svojih prevoznin, da upoštevajo zlasti spremembe stroškov delovanja. Te dvojne omejitve, ki vodita do bistvenega znižanja prihodka koncesijskih družb in vplivata na raven letnega nadomestila, ni mogoče opisati v takšnih okoliščinah kot agresivno trgovinsko politiko, za katero je značilno grabežljivo oblikovanje cen.

(128)

Drugič, Komisija ugotavlja, da so bili stroškovni elementi, ki se upoštevajo pri izračunavanju nadomestil, določeni s strani javnih organov, ki puščajo družbe brez meje za presojo. Ti elementi odražajo vse fiksne in variabilne stroške, ki so neposredno povezani, da zagotavljajo storitve, ki jih javni organi razvrstijo kot storitve splošnega interesa in ki so, kot take, krite s sporazumi. Tabele spodaj – kjer se kot referenčno leto uporablja leto 2000 – kažejo motnje stroškov vsake regionalne družbe, ki se upoštevajo v namen izračunavanja letnega nadomestila. Stroškovni elementi, kot jih določajo javni organi in so priloženi sporazumom o javnih storitvah, so enaki za vse regionalne družbe in se niso spremenili od leta 1991.

(V milijonih italijanskih lir)

STROŠKOVNI ELEMENTI ekonomski računi leta 2000

ADRIATICA

SAREMAR

TOREMAR

SIREMAR

CAREMAR

(i)	provizija agencije/nabavni stroški

[…] (49)

[…]

(ii)	Pristaniške dajatve/tranzitni stroški pristanišča in drugi prometni stroški

[…]

(iii)

Stroški delovanja

[…]

(iv)	Amortizacija

[…]

(v)	Neto finančne dajatve

[…]

(vi)	Upravljanje

[…]

(vii)

Drugi stroški

[…]

Skupni stroški

139 893

36 299,6

– 45 675,0

– 102 881,1

70 113,8

prihodki

112 424

12 651,4

34 576,9

43 335,1

32 594,3

Rezultat (stroški – prihodki)

– 27 469

– 23 648,2

– 11 098,1

– 59 546,0

– 37 519,5

Donosnost naloženega kapitala

3 571

828,2

1 993,0

3 940,4

2 290,5

Nadomestilo iz člena 7

806

LETNA SUBVENCIJA

31 846

24 476,4

13 091,1

63 486,4

39 810,0

Stroški delovanja vključujejo stroške posadke, vzdrževanja, zavarovanja, goriva in mineralnih olj. Postavka „upravljanje“ predvsem vključuje stroške osebja na kopnem in stroške administrativnih prostorov. Komisija ugotavlja, da se lahko vsi stroškovni elementi, ki se uporabljajo za izračunavanje letnega nadomestila, povezujejo z in so potrebni za delovanje poti, ki jih oskrbujejo regionalne družbe v skladu s sporazumi. Kar zadeva amortizacijo ladij Komisija meni, da v kolikor se zadevne ladje uporabljajo izrecno za storitve, ki jih pokrivajo sporazumi, se lahko ta stroškovni element obravnava kot nujen za delovanje tistih storitev in se ga lahko tako zakonito vključi v izračunavanje letnega nadomestila. Kar zadeva stroške goriv in mineralnih olj, ki jih te ladje uporabljajo, Komisija ni našla nobenega diskriminatornega elementa, ki zmanjšuje stroške takšnih goriv in mazalnih sredstev, ki bi koristil regionalnim družbam nasproti drugim prevoznikom pomorskega prometa.

(129)

Da bi Komisiji zagotovili, da ugotovi, ali je nadomestilo sorazmerno, so ji italijanski organi posredovali analizo računov delovanja za vsako izmed poti, na kateri delujejo regionalne družbe zadnjih 10 let.

(130)

V tem pogledu bi Komisija najprej ugotovila, da se letna raven nadomestila izračunava z upoštevanjem dobičkov delovanja, ki so jih zabeležile regionalne družbe na poteh, ki jih pokrivajo sporazumi o javnih storitvah, ki se odštejejo od izgub, ki so se nabrale na poteh v celoti. Ta metoda izračunavanja služi omejitvi zneska subvencije, plačane javnim družbam.

(131)

Komisija na splošno meni, da se lahko pri izračunavanju letnega nadomestila upoštevajo samo stroški, ki so neposredno povezani s stroški, ki izhajajo iz obveznosti javnih storitev, določenih s strani italijanskih organov. S tem v zvezi ugotavlja, da regionalne družbe zagotavljajo samo redne storitve, določene v različnih petletnih načrtih kar zadeva pravilnost, pogostost in zmogljivost.

(132)

Za storitve, za katere se je pokazalo, da so jih regionalne družbe odkrito zagotavljale pred primerljivo konkurenco, je potrebno preveriti, če so bili negativni neto rezultati delovanja evidentirani in upoštevani pri izračunavanju letnega nadomestila, plačanega zadevni družbi.

(133)

Kar zadeva družbo Adriatica, se lahko primerljiva konkurenca drugega prevoznika Skupnosti opazuje na poti Bari–Drač (Albanija). Vendar pa je revizija pokazala, da so stroški delovanja družbe na tej poti pozitivni s tem, da ni prejela subvencije za zagotovljene storitve.

(134)

Na poti Brindisi–Krf–Igoumenitsa–Patras se je družba Adriatica soočila s primerljivo konkurenco, v celoti, od drugih prevoznikov Skupnosti do leta 2000, leta, v katerem je prekinila z delovanjem na povezavi. Pregled rezultatov delovanja kaže, da se je neto izguba, zabeležena na tej poti, upoštevala pri izračunavanju letnega nadomestila. V zvezi s potrebo po nadomestilu je Komisija ugotovila (uvodna izjava 101), da je ta pot izredno pomembna za razvoj odročnih regij Skupnosti v skladu s Smernicami Skupnosti iz leta 1997. Vendar pa je Komisija že navedla, da nadomestilo ni potrebno za obdobje od januarja 1992 do julija 1994, v katerem je družba Adriatica sodelovala v prepovedanem paktu.

(135)

Kar zadeva družbo Siremar je Komisija že upoštevala (uvodna izjava 105), da noben izmed zasebnih italijanskih prevoznikov na lokalnih trgih, kjer deluje javni prevoznik, ne zagotavlja primerljivih storitev celo leto, ki bi lahko izpolnjevali vse zahteve javnih storitev, ki so določene v petletnih načrtih.

(136)

Za družbo Saremar je Komisija ugotovila (uvodna izjava 112), da na poti Santa Teresa–Bonifacio zasebni konkurent ne zadovoljuje zahtev pravilnosti in kontinuitete storitve celo leto, kot predpisujejo italijanski organi. Poleg tega na dveh kabotažnih povezavah, na katerih je konkurenca zasebnih italijanskih prevoznikov, je Komisija ugotovila (uvodna izjava 113), da ladje zasebnih konkurentov družbe Saremar ne izpolnjujejo zahtev italijanskih organov kar zadeva najvišjo starost.

(137)

Za družbo Toremar je Komisija ugotovila (uvodne izjave 114–116), da zasebni prevoznik, ki konkurira z družbo na poti med Tuscanyjem in otokom Elbo, ne izpolnjuje zahtev italijanskih organov kar zadeva starost ladij.

(138)

Za družbo Caremar se primerljiva konkurenca zasebnih italijanskih prevoznikov osredotoča na povezave Capri–Neapelj, Procida–Neapelj in Ischia–Neapelj, kjer je omejena na segment hitrega potniškega prometa. Informacije, ki so jih posredovali italijanski organi, kažejo, da so bile te poti, za katere rezultati delovanja kažejo skupno izgubo, upoštevane pri izračunavanju letnega nadomestila.

(139)

Komisija je tudi ugotovila, v primeru regionalnih družb, da stroški javnih storitev niso bili določeni v kontekstu postopka javnega naročanja, ki bi omogočil, da se opravi ocena dodatnih stroškov, ki izhajajo iz javne storitve. Posledično mora Komisija določiti, katere stroške je potrebno upoštevati za izračunavanje nadomestila, z drugimi besedami, tiste stroške koncesijskih družb, ki so neposredno povezani z in nujno potrebni za določanje javnih storitev. Komisija v zvezi s tem ugotavlja da so, kot prikazujejo tabele spodaj, različni stroškovni elementi, ki jih upoštevajo regionalne družbe, isti kot tisti, ki jih upošteva družba Tirrenia di Navigazione (50). Stroškovna struktura teh družb, kot določajo sporazumi javnih storitev, je torej identična. V svoji Odločbi v zvezi z družbo Tirrenia di Navigazione, je Komisija ugotovila, da so bili ti stroškovni elementi neposredno povezani in izredno pomembni za delovanje javnih storitev.

(140)

Tabele spodaj prikazujejo razvoj v času stroškov regionalnih družb (51):

ADRIATICA

Stroškovni elementi

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

(i)	Provizija agencije itd.

[…]

(ii)	Pristaniške dajatve itd.

[…]

(iii)

Stroški delovanja

[…]

(iv)	Amortizacija

[…]

(v)	Neto finančne dajatve

[…]

(vi)	Upravljanje

[…]

(vii)

Drugi stroški

[…]

Skupni stroški

127 018

124 191

158 533

166 334

170 095

174 331

179 809

151 109

137 255

SAREMAR

Stroškovni elementi

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

(i)	Provizija agencije itd.

[…]

(ii)	Pristaniške dajatve itd.

[…]

(iii)

Stroški delovanja

[…]

(iv)	Amortizacija

[…]

(v)	Neto finančne dajatve

[…]

(vi)	Upravljanje

[…]

(vii)

Drugi stroški

[…]

Skupni stroški

33 519

35 938

35 295,2

34 605,7

34 972,8

36 653,4

39 602,0

40 218,8

36 300,0

TOREMAR

Stroškovni elementi

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

(i)	Provizija agencije itd.

[…]

(ii)	Pristaniške dajatve itd.

[…]

(iii)

Stroški delovanja

[…]

(iv)	Amortizacija

[…]

(v)	Neto finančne dajatve

[…]

(vi)	Upravljanje

[…]

(vii)

Drugi stroški

[…]

Skupni stroški

43 511

44 907

47 696,6

47 900

50 516,1

48 900

50 801

47 840,1

45 675

SIREMAR

Stroškovni elementi

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

(i)	Provizija agencije itd.

[…]

(ii)	Pristaniške dajatve itd.

[…]

(iii)

Stroški delovanja

[…]

(iv)	Amortizacija

[…]

(v)	Neto finančne dajatve

[…]

(vi)	Upravljanje

[…]

(vii)

Drugi stroški

[…]

Skupni stroški

79 543

75 845

78 549,7

80 947,5

85 934,6

97 536,9

106 563,1

110 611,1

102 881

CAREMAR

Stroškovni elementi

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

(i)	Provizija agencije itd.

[…]

(ii)	Pristaniške dajatve itd.

[…]

(iii)

Stroški delovanja

[…]

(iv)	Amortizacija

[…]

(v)	Neto finančne dajatve

[…]

(vi)	Upravljanje

[…]

(vii)

Drugi stroški

[…]

Skupni stroški

59 987

63 737

69 365,7

71 389,6

71 404,1

73 752,0

77 143,0

74 172,0

70 114

(141)

Informacije, ki so jih posredovali italijanski organi, kažejo, da so spremembe v času posameznih stroškovnih elementov regionalnih družb posledica zlasti zunanjih dejavnikov, kot so inflacija in spremembe obrestnih mer, kot je razvidno iz podatkov v tabeli spodaj:

Leto	1992	1993	1994	1995	1996	1997	1998	1999	2000
Spremembe inflacije (52)		4,2	3,9	5,4	3,9	1,7	1,8	1,6
Kratkoročne stopnje	14,901	14,240	10,940	11,162	9,301	7,836	6,180	3,398
Srednje in dolgoročne stopnje	11,377	10,926	11,146	11,992	11,324	8,860	6,390	4,259

Sprememba s časom v zvezi z nadomestilom, plačanim regionalnim družbam, se neposredno nanaša na stroške vsake družbe, kot je prikazano zgoraj, in prihodke (glej tabele v uvodni izjavi 43), ki nato odražajo zunanje faktorje (npr. inflacija). Ob upoštevanju zgornjih tabel je mogoče navesti, da je bilo povišanje stroškov regionalnih družb manjše, v celoti, kot skupne spremembe inflacije iz let 1992 do 2000.

(142)

Za vsako družbo različni faktorji pojasnjujejo spremembe stroškov in – kot rezultat – nadomestila.

(143)

Za družbo Adriatica so mednarodne povezave z Jugoslavijo, Hrvaško in Albanijo videle pomembne razlike v prometu iz enega v drugo leto kot rezultat politične situacije v regiji. Poleg tega je prekinitev povezav z Grčijo leta 1999 pripeljala do bistvenega znižanja stroškov delovanja (53).

(144)

Za družbo Saremar relativna stabilnost stroškov delovanja med leti 1992 in 2000 izhaja iz narave storitev, ki jih družba zagotavlja – pretežno kabotažne povezave med Sardinijo in sosednjimi otoki – ki zlasti izpolnjujejo zahteve lokalnih skupnosti in zato niso predmet večjih sprememb ponudbe in povpraševanja.

(145)

Enako lahko rečemo za družbo Toremar, ki deluje na lokalnih povezavah z otoki otočja Tuscan, ki je spet predmet nekaterih sprememb ponudbe in povpraševanja.

(146)

Kar zadeva družbi Siremar in Caremar, se je povišanje stroškov delovanja primerjalo s povečanjem prihodkov iz poti, na katerih delujeta ti dve družbi. To povečanje prihodkov, ki je bilo večje v primeru družbe Caremar, je omogočilo, da se letna subvencija ohrani na relativno stabilni ravni (glej tabele v uvodni izjavi 43).

(147)

Kar zadeva donosnost naloženega kapitala Komisija ugotavlja, da Smernice Skupnosti o državni pomoči pomorskega prometa (54) določa, da bi moral znesek subvencije, izplačane kot nadomestilo za obveznosti iz opravljanja javnih storitev, upoštevati „primerno donosnost uporabljenega kapitala“, ki velja v primeru, ki je v preiskavi. Poleg tega sodna praksa priznava, da mora delovanje storitev splošnega gospodarskega interesa koristiti gospodarsko sprejemljivim pogojem (55) in da lahko nadomestilo za opustitev obveznosti iz opravljanja javnih storitev vključuje razumen dobiček (56). V tem primeru Komisija ugotavlja, da se donosnost naloženega kapitala širi, leto za letom, od 12,5 % v letu 1992 do 5,1 % v letu 2000 različni elementi naloženega kapitala so podrobno določeni v sporazumih in stopnje povračila so določene glede na tržne stopnje, da izražajo ustrezno povračilo za vsak element. Glede zgoraj omenjenega lahko zaključimo, da je povračilo določeno na razumni ravni.

(148)

Sprememba stroškov regionalnih družb in proračun v času pojasni ustrezno spremembo nadomestila, plačanega v skladu s sporazumi, sklenjenimi z italijansko državo. Glede na to in glede na obveznosti, opisane zgoraj, Komisija meni, da neto izguba regionalnih družb ustreza znesku, ki se nadomesti. Posledično nadomestilo, plačano tem družbam, ustreza neto stroškom delovanja in primerni donosnosti naloženega kapitala, strogo sorazmerno z dodatnimi stroški, ki nastanejo z nalogami javnih storitev, ki so jim zaupane.

(149)

Za državno pomoč, ki je združljiva s Pogodbo v skladu s členom 86(2), je prav tako potrebno preveriti, da ne vplivajo na razvoj trgovine v obsegu, ki bilo v nasprotju z interesi Skupnosti. Komisija ugotavlja, da člen 4(3) Uredbe (EGS) št. 3577/92 (pomorska kabotaža) določa, da pogodbe o javnih storitvah lahko ostanejo v veljavi do prenehanja veljavnosti, v tem primeru do 31. decembra 2008.

(150)

Komisija tudi ugotavlja, da, v večini primerov, kabotažne poti, ki jih upravljajo regionalne družbe, povezujejo določene otoke z najbližjim celinskim pristaniščem in so edino sredstvo zagotavljanja teritorialne kontinuitete zadevnih otoških regij. Zadevni trgi so lokalni trgi, ki so močno odvisni od celinskega pristanišča vkrcanja in izkrcanja. Tudi krajši časi potovanj in pogostost potovanj čez dan pomenijo, da se prevoz teh pomorskih povezav lahko pogosto primerja z omrežjem primestnega kopenskega prometa.

(151)

Komisija nadalje ugotavlja, da, kljub liberalizaciji italijanskega kabotažnega trga 1. januarja 1999, regionalne družbe v večini primerov konkurirajo samo z drugimi italijanskimi prevozniki na zadevnem trgu, večina katerih je že bila prisotna na teh trgih pred tistim datumom.

(152)

Glede na to, da Komisija meni, da na kabotažnem trgu plačilo uravnalne subvencije regionalnim družbam še ni vplivalo na razvoj trgovine v obsegu, ki bi bilo v nasprotju z interesi Skupnosti. Vendar pa bi ta subvencija lahko v prihodnosti služila okrepitvi pozicije zadevnih družb in jim omogočila, da odpravijo obstoječo ali potencialno konkurenco na trgu, na katerem delujejo. Do tega bi lahko prišlo, če bi prihodnja uporaba sporazumov vodila do povečanja na poteh, kjer je osredotočena konkurenca zasebnih prevoznikov, zmogljivosti, ki jo ponujajo regionalne družbe pod postavkami sporazumov javnih storitev.

(153)

Na tej točki, kar zadeva kabotažne storitve na katerih se regionalne družbe soočajo s konkurenco zasebnih prevoznikov, informacije, ki jih zagotavljajo italijanski organi kažejo, da takrat, ko je bil kabotažni trg liberaliziran:

—

je družba Adriatica imela v lasti 44 % segmenta hitrega potniškega prometa na povezavah z in med otoki otočja Tremiti. Na tovornih poteh med celino in Sicilijo je družba Adriatica zagotavljala približno 33 % skupnega zagotavljanja storitev na poti Genova–Termini Imerese (57) in 60 % na poti Ravenna–Catania. Komisija ugotavlja, da na slednji poti prevladujoči položaj družbe Adriatica ni preprečil, da ne bi novi prevozniki leta 2001 vstopili na trg.

—	Družba Siremar je imela v lasti okoli 58 % potniškega prevoza v otočju Eolskih otokov in 52 % trga (hitre povezave) otočja Egadskih otokov.

—	Družba Saremar je zagotovila 59 % vseh storitev potniškega prevoza na poti La Maddalena–Palau in 53 % na poti Carloforte–Calasetta.

—	Družba Toremar je zagotovila 60 % vseh storitev potniškega prometa na poti Piombino–Portoferraio in 27 % na poti Isola del Giglio–Porto Santo Stefano.

—	V segmentu hitrih prevoznih storitev je družba Caremar prepeljala 17 % potnikov v Neapeljskem zalivu in 31 % na povezavah Pontskih otokov.

Iste informacije kažejo, da so skupno tržni deleži regionalnih družb v zadnjih desetih letih ostali relativno stabilni.

(154)

S pismom z dne 29. oktobra 2003 (registriranim dne 31. oktobra 2003 pod številko A/33506) so se italijanski organi zavezali, da ne bodo več plačevali družbi Caremar, v obdobju 2005-2008, nadomestil javnih storitev za izravnavo neto stroškov delovanja na hitri povezavi Neapelj–Capri. Posledično bo ta hitra povezava umaknjena iz storitev, ki jih zagotavlja družba Caremar.

(155)

V istem pismu so se italijanski organi tudi zavezali, ravno tako za obdobje 2005-2008, da bodo zmanjšali celotno ponudbo storitev potniškega prometa, ki jih je zagotavljalo hitro plovilo (hidrogliserji in katamarani) na poti Neapelj–Procida–Ischia. V skladu s podjetji italijanskih organov zmanjšanje zmogljivosti sestoji iz zmanjšanja števila mest, ki jih zagotavljajo različne ladje, ki jih družba Caremar uporablja na tej poti, iz 1 142 260 na 633 200 v času zimske sezone in iz 683 200 do 520 400 v času poletne sezone, medtem ko vzdržuje trenutno število potovanj, da zagotovi mobilnost otoških prebivalcev. Italijanski organi ocenjujejo splošno zmanjšanje zmogljivosti na okoli 45 % v zimskem in okoli 24 % v poletnem obdobju. S pismom z dne 17. februarja 2004 (registriranim pod številko A/13405/04), so italijanski organi tudi navedli, da je zmanjšanje zadevalo oskrbo turističnih storitev, za katere so zasebni prevozniki lahko ponudili primerljive storitve. V istem pismu so se italijanski organi nadalje zavezali, da bodo vodili ločene račune za povezave, ki vsebujejo javno storitev.

(156)

Glede na podjetje, da prekine storitve, ki jih družba Caremar zagotavlja na hitri povezavi Neapelj–Capri, se zmanjšanje zmogljivosti na povezavah med Partenopeanskimi otoki ocenjuje na 65 % v zimskem in 49 % v poletnem obdobju.

(157)

Kot je že določeno (uvodne izjave 117-122), na teh dveh povezavah družba Caremar zagotavlja storitve, primerljive celostno na tiste, ki jih zagotavljajo zasebne italijanske družbe, dolgo prisotne na trgu Neapeljskega zaliva, kjer delujejo brez prejemanja nadomestila, ki ustreza tistemu, ki ga je prejela družba Caremar.

(158)

Komisija ugotavlja, da bodo v zvezi z močjo teh podjetij, italijanski organi uvedli pregleden računovodski sistem in bodo precej zmanjšali tržni delež kabotažnih povezav družbe Caremar v Neapeljskem zalivu. Glede na te preudarke in glede na dejstvo, da obveznosti zasebnih prevoznikov v primerjavi z regionalnimi organi družbe Campania nimajo oblike dejanskega sporazuma o javnih storitvah, ki vključuje uradno obveznost za kritje zadevnih povezav, Komisija meni, da ni nesorazmerno za italijanske organe, da vzdržujejo minimalno raven storitve na zadevnih poteh, da bi zagotovili teritorialno kontinuiteto na vseh dogodkih zasebnih otoških regij.

(159)

Mednarodne pomorske povezave so v celoti odprte za konkurenco; v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 4055/86 jih pokriva načelo svobode zagotavljanja storitev. V skladu s tem je nadomestilo, plačano družbama Adriatica in Saremar, pod sporazumi o opravljanju javnih storitev za delovanje na mednarodnih povezavah, opisanih zgoraj (uvodne izjave 90-95) takšno, da učinkuje na trenutno ali potencialno konkurenco drugih prevoznikov Skupnosti. Zato mora Komisija potrditi, če je to nadomestilo vplivalo na trgovino v takšnem obsegu, da bi to bilo v nasprotju s skupnim interesom.

(160)

O tej zadevi, z vidika informacij, ki so jih posredovali italijanski organi, Komisija ugotavlja naslednje:

—

število potnikov, ki jih je prepeljala družba Saremar na poti med Corsico in Sardinijo predstavlja 4,4 % celotnega števila potnikov, ki jih je ta družba prepeljala na vseh poteh, na katerih deluje in 43 % potnikov, ki jih je prepeljala na zadevni poti (ostalih 57 % je prepeljal zasebni konkurent). Poleg tega je tržni delež ostal praktično nespremenjen odkar je sporazum začel veljati.

Glede na značilnosti zadevne povezave (glej uvodne izjave 91-93) in zlasti zgolj lokalni interes ter omejene razvojne možnosti Komisija meni, da nadomestilo, plačano družbi Saremar, da deluje na tej poti, ni vplivalo na trgovino v takšnem obsegu, da bi to bilo v nasprotju s skupnim interesom;

—

na poti Brindisi–Krf–Igoumenitsa–Patras je družba Adriatica leta 1999 opravila 140 potovanj, zadnje leto, katerega je delovala na tej povezavi, je prepeljala 10 % potnikov, ki so potovali na tej poti. Leta 1998 je družba Adriatica pokrivala 12 % trga kombiniranega prevoza na tej poti.

Glede na značilnosti zadevne povezave (glej uvodno izjavo 94) Komisija meni, da nadomestilo, plačano družbi Adriatica, da deluje na tej poti, ni vplivalo na trgovino do obsega, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

Ne moremo trditi enako kar zadeva obdobje od januarja 1992 do julija 1994, ko so bile družba Adriatica in njene konkurentke vpletene v pakt o določanju tarif, ki se uporabljajo pri gospodarskih vozilih. V tem obdobju je izkrivljanje konkurence, ki jo je povzročila pomoč, poravnala izkrivljanje, ki ga je povzročil pakt. Zaradi vrste zadevne povezave je imel pakt, ki je bil osredotočen na eno posebno kategorijo tarif, izkrivljajoč učinek na vse ponujene storitve. Glede na te poudarke in ne glede na argumente, ki so jih navedli italijanski organi, ki so že bili ovrženi zgoraj (glej uvodno izjavo 94(a)), Komisija meni, da je pomoč vplivala na trgovino v takšnem obsegu, da bi to bilo v nasprotju s skupnim interesom in da jo je treba, med drugim iz tega razloga, šteti za nezdružljive s skupnim trgom.

(161)

Za naložbe, dogovorjene v petletnem načrtu, je Komisija, v svoji odločitvi o sprožitvi preiskovalnega postopka, izrazila dvome v zvezi s finančnimi sporazumi za naložbe, potrebne za zagotavljanje storitev, subvencioniranih v skladu s sporazumi iz leta 1991. Zlasti je hotela preveriti obseg, do katerega so stroški nakupa ladij in amortizacije vključeni v izračunavanje letnega nadomestila. Poleg tega bi se lahko dejstvo, da je bila regionalnim družbam zagotovljena subvencija, ki je vključevala stroške amortizacije njihovega ladjevja do leta 2008, po mnenju Komisije obravnavalo kot implicitno zagotovilo s strani italijanske države, ki omogoča javnemu prevozniku, da ne prevzame gospodarskega tveganja, povezanega v kateri koli naložbi.

(162)

Prva točka, ki jo je treba upoštevati je, da sporazumi zahtevajo, da regionalne družbe uporabljajo plovila, ki še niso stara 20 let, na subvencioniranih poteh in določa, da morajo običajno biti lastniki teh plovil, razen če so javni organi izrecno odobrili izjemo. Ta obveznost, ki pomeni obveznosti iz opravljanja javnih storitev, je pripeljala regionalne družbe do tega, da so prenovile bistveni del svojega ladjevja v zadnjih petih letih, glede na starost, ki so jo dosegla plovila, ki so bila uporabljena na poteh, ki ga je pokrival prvi petletni načrt (1990-1994). Poleg tega vrsta ladje, ki se uporablja na vsaki izmed različnih poti, na katerih delujejo družbe, določena z ministrskim odlokom, odobrava ali spreminja vsak petletni načrt. Nakup kakršne koli nove ladje, tako kot prenos ali razgradnjo najstarejših ladij, mora odobriti ministrski odlok, ki tudi določa storitev, ki je dodeljena vsakemu plovilu. Naložbe regionalnih družb morajo biti skladne s strategijo za razvoj storitev, ki jih zagotavljajo v petletnem referenčnem obdobju, katerega strategija je izoblikovana v petletnem načrtu, ki so ga odobrili javni organi.

(163)

Glede na ta posebna pravila je Komisija preverila, če so, v letih 1990-1994 in 1995-1999 v petletnih obdobjih, stroški nakupa novih ladij in stroški amortizacije ladij regionalnih družb, uporabljenih na poteh javnih storitev, na eni strani, izpolnile zahteve, ki so jih določili italijanski organi in, na drugi strani, so bile upoštevane na sorazmeren način pri izračunavanju letnega nadomestila. Informacije, ki so jih posredovali italijanski organi kažejo, da ko so bila uvedena nova plovila, so bila starejša plovila istočasno razgrajena, tako da ni prišlo do skupnega povečanja zmogljivosti, povezane z obnovo ladjevja regionalnih družb.

(164)

Kar zadeva stroške nakupa novih plovil iste informacije kažejo, da so bili ti nakupi izvedeni delno z lastnimi sredstvi vsake družbe in delno z bančnimi posojili. Kažejo tudi, da so obrestne mere, ki jih zaračunajo vpletene kreditne institucije, v skladu z merami, ki jih v istem obdobju uživajo družbe primerljive velikosti in prometa v drugih sektorjih gospodarstva (58). Poleg tega kažejo, da regionalne družbe niso uživale nikakršnega zagotovila od italijanskih organov v zvezi s povračilom teh posojil. Komisija priznava, da je sam obstoj sporazuma z državo investitorjem zagotovil, da bi njihove obveznosti potrdile in omogočile regionalne družbe, da posodobijo svoja ladjevja brez gospodarskih tveganj, ki bi jih kril gospodarski prevoznik. Ta prednost – ki bi lahko bila povezana z implicitnim zagotovilom (59) in tako pomenila državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe – pa je značilna za dogovore, ki so jih uvedli sporazumi, ki so bili sklenjeni za dvajset letno obdobje pred Uredbo (EGS) št. 3577/92 in Smernicami Skupnosti leta 1997 o državni pomoči pomorskemu prometu (60), kasneje nadomeščenimi s Smernicami Skupnosti leta 2004 (61), ki so začele veljati. Poleg tega, kot že navedeno, so nova plovila, ki so jih regionalne družbe kupile s sporazumi o javnih storitvah, izključno dodeljena rednim storitvam, določenim v petletnih načrtih. Zato je ta prednost, ki je sestavni del sporazuma o javnih storitvah, upravičena do opustitve iz člena 86(2) Pogodbe.

(165)

Kar zadeva stroške amortizacije ladij, ki jih uporabljajo regionalne družbe na poteh, ki jih pokrivajo petletni načrti, Komisija ugotavlja, da so ti en izmed stroškovnih elementov, ki so, pod pogoji iz člena 5 sporazuma, vključeni v izračunavanje letne subvencije. Amortizacija se izračuna linearno za obdobje 20 let, z izjemo superhitrih plovil, za katere je trajanje omejeno na 15 let. Ker se amortizacija plovil, ki se uporabljajo na povezavah, ki jih prepoznavajo italijanski organi kot povezave splošnega interesa, izračunava v skladu z merili, določenimi v sporazumih in ker preverjanje analitičnih evidenc teh poti ni razkrilo pri tem nobenih elementov previsokega povračila v dveh zadevnih petletnih obdobjih, Komisija meni, da se mehanizem, ki so ga sporazumi uvedli, da pri izračunavanju letnega nadomestila upoštevajo amortizacijo plovil, lahko določijo iz člena 86(2) Pogodbe. Opravljanje storitev, priznano kot splošni interes, predvideva uporabo plovil vrste in zmogljivosti, določene vnaprej s strani javnih organov in katerih amortizacija se tako lahko upošteva pri izračunavanju letnega nadomestila, pod pogojem, da so zadevna plovila pridobile družbe pod normalnimi tržnimi pogoji in za opravljanje nalog, ki so jim zaupane in se uporabljajo izrecno za redne prevozne storitve na poteh, ki jih pokriva sporazum. V primeru regionalnih družb Komisija ugotavlja, da se vsa zadevna plovila uporabljajo zgolj za redne storitve, ki se uporabljajo kot splošni interes in da se, kot rezultat tega, njihovo avtomatizacijo upošteva pri izračunavanju letne subvencije. Isto velja za naložbe, ki so potrebne za zagotovitev storitev, ki jih predpisujejo italijanski organi za petletno obdobje 2000-2004, ki ustrezajo, v smislu vrste in zmogljivosti, obveznostim, ki so jih sklenili organi v zvezi z ravnijo storitve.

(166)

Kar zadeva dodatne naložbe, razvrščene v poslovnem načrtu za leta 1999 do 2002 je treba poudariti, da je bilo izvajanje tega načrta izvršeno po začetku tega postopka.

(167)

Sodna praksa dosledno kaže, da je iz splošne sheme Pogodbe jasno, da postopek člena 88 ne sme nikoli obroditi rezultatov, ki so v nasprotju s posebnimi določbami Pogodbe. V skladu s tem Komisija ne more razglasiti državne pomoči, katere določeni pogoji kršijo druge določbe Pogodbe, da je skladna s skupnim trgom (62). Obveznost na strani Komisije, da zagotavlja, da se člena 87 in 88 uporabljata skladno z drugimi določbami Pogodbe, je še bolj potrebna, kjer druge določbe tudi uresničujejo, kot v tem primeru, cilje neizkrivljene konkurence na skupnem trgu. Pri sprejemanju odločitve o skladnosti pomoči s skupnim trgom se mora Komisija zavedati tveganja posameznih trgovcev, ki spodkopavajo konkurenco na skupnem trgu (63).

(168)

Kot je že opredeljeno, je med januarjem 1992 in julijem 1994 družba Adriatica sodelovala v paktu o določitvi tarif za gospodarska vozila na poti Brindisi–Krf–Igoumenitsa–Patras, v nasprotju s členom 81 (64), istočasno, ko je prejemala pomoč za delovanje poti. Kot že ugotovljeno je ta pakt izkrivil konkurenco kar zadeva zagotovljene storitve. Glede na povezavo med odkrito kršitvijo in prejeto pomočjo, kot tudi nakopičeno izkrivljanje konkurence, ki ga povzročita ta dva dejavnika, in ne glede na argumente, ki so jih predložili italijanski organi, ki se že bili ovrženi zgoraj (glej uvodno izjavo 94(a)), Komisija meni, da med drugim iz tega razloga, mora biti zadevna pomoč šteta za nezdružljivo.

(169)

Komisija ugotavlja, da je trenutni sistem kompenzacije treba začeti uporabljati do konca leta 2008. Po tem bo plačilo nadomestila za zagotovljene storitve predmet skladnosti z obveznostmi, ki izhajajo iz Uredbe (EGS) št. 3577/92 (65) in z določbami prava skupnosti o javnih pogodbah in koncesijah za storitve.

(170)

Za preostalo obdobje uporabe sedanjega mehanizma Komisija meni, da je treba naložiti dva pogoja, ki sta določena zaradi združljivost pomoči in za lažje preverjanje. Prvič, meni, da morajo za obdobje 2004-2008 vse regionalne družbe voditi ločene račune za svoje javne storitve na vsaki izmed zadevnih poti. V zvezi z družbo Caremar Komisija ugotavlja, da so s pismom z dne 17. februarja 2004 (registriranim pod številko A/13405/04), italijanski organi v ta namen izvedli prevzem. Drugič, kakršna koli trajna sprememba, delna ali popolna, storitev, ki jih nudijo družbe Adriatica, Siremar, Saremar, Toremar ali Caremar, ki bi imela za posledico povišanje pomoči, mora biti vnaprej sporočena Komisiji.

VI. ZAKLJUČKI

(171)

Na podlagi zgornjih načel Komisija ugotavlja, da ni dvoma o skladnosti pomoči, plačani regionalnim družbam od januarja 1992 dalje v skladu s sporazumi iz leta 1991, razen kar zadeva pomoč, izplačano družbi Adriatica za obdobje od januarja 1992 do julija 1994 za povezavo Brindisi–Krf– Igoumenitsa–Patras, ki ni združljiva s skupnim trgom v treh točkah, od katerih vsaka sama po sebi zadostuje, da upraviči tisti zaključek: prvič, ni uresničevala dejanskih zahtev javnih storitev; drugič, vplivala je na razvoj trgovine do obsega v nasprotju s skupnim interesom; tretjič, bila je tesno povezana s paktom, ki ga prepoveduje člen 81 Pogodbe. V skladu z običajno prakso in na podlagi člena 14 Uredbe (ES) št. 659/99, mora biti takšna pomoč povrnjena, razen če to nasprotuje splošnemu načelu prava Skupnosti. V tem primeru Komisija meni, da nobeno načelo ne prepreči povračila pomoči in, zlasti, da družba Adriatica ni mogla upravičeno pričakovati, da bo prejela zadevno pomoč, medtem ko je bila vpletena v pakt s svojimi konkurenti. Kakršne koli težave, ki nastanejo iz povračila pomoči niso izjemne narave. V skladu s tem mora Italija sprejeti vse potrebne ukrepe za povračilo pomoči od prejemnika.

(172)

Ta odločba zadeva samo državno pomoč in ne posega v uporabo drugih določb Pogodbe, zlasti glede prava javnih pogodb in koncesij za storitve –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1. Razen določbe odstavka 2 je pomoč, ki jo je Italija izplačala družbi Adriatica od 1. januarja 1992 kot nadomestilo za opravljanje javne storitve, združljiva s skupnim trgom v skladu s členom 86(2) Pogodbe.

2. Pomoč, ki je bila družbi Adriatica izplačana za obdobje od januarja 1992 do julija 1994 v zvezi s povezavo Brindisi–Krf–Igoumenitsa–Patras, ni združljiva s skupnim trgom.

3. Italija bo sprejela vse potrebne ukrepe, da od družbe Adriatica izterja pomoč iz odstavka 2, ki je bila tej družbi neupravičeno izplačana.

Izterjava se izvrši nemudoma v skladu s postopki, določenimi v italijanski zakonodaji, pod pogojem, da ta omogoča takojšnjo in učinkovito izvajanje te odločbe.

Na pomoč, ki jo je treba izterjati, se računajo obresti od datuma, ko je bila na voljo prejemniku, do datuma, ko je bila povrnjena. Obresti se izračunajo na podlagi referenčne obrestne mere, ki se uporablja za izračun enakovredne subvencije v okviru regionalne pomoči, z obrestnimi obrestmi, kot je določeno v Sporočilu Komisije o obrestnih merah, ki veljajo za povrnitev nezakonito dodeljene pomoči.

4. Od 1. januarja 2004 se morajo voditi ločeni računi za vsako od zadevnih linij za vse dejavnosti javnih storitev, ki jih je družbi Adriatica naložila Italija.

Člen 2

1. Pomoč, ki jo je Italija izplačala družbam Siremar, Saremar in Toremar od 1. januarja 1992 kot nadomestilo za opravljanje javne storitve, je združljiva s skupnim trgom v skladu z odstavkom 2 člena 86 Pogodbe.

2. Od 1. januarja 2004 se morajo voditi ločeni računi za vsako od zadevnih linij za vse dejavnosti javnih storitev, ki jih je družbam Siremar, Saremar in Toremar naložila Italija.

Člen 3

1. Pomoč, ki jo je Italija izplačala družbi Caremar od 1. januarja 1992 kot nadomestilo za opravljanje javne storitve, je združljiva s skupnim trgom v skladu z odstavkom 2 člena 86 Pogodbe.

2. Italija se obveže, da bo najkasneje do 1. septembra 2004:

(a)	odpravila pomoč, izplačano družbi Caremar za izvajanje rednih storitev hitrega potniškega prevoza na poti Neapelj–Capri;

(b)	zmanjšala, kar zadeva ponudbo mest, zmogljivost rednih storitev hitrega potniškega prevoza na poti Neapelj–Procida–Ischia iz 1 142 260 na 633 200 mest v času zimskega obdobja in iz 683 200 na 520 400 mest v času poletnega obdobja;

(c)	omejila pomoč, izplačano družbi Caremar za izvajanje rednih storitev hitrega potniškega prevoza na poti Neapelj–Procida–Ischia za kritje neto izgube pri izvajanju storitev;

(d)	vodila ločene račune za vsako zadevno linijo za vse dejavnosti javnih storitev, ki jih je družbi Caremar naložila Italija.

Člen 4

Obveze zmanjšanja zmogljivosti iz člena 3 se vključijo v medministrski odlok o prilagoditvi petletnega načrta regionalnih družb za obdobje 2005-2008.

Člen 5

Komisija se predhodno obvesti o kakršni koli trajni, delni ali popolni spremembi ravni storitev, ki jih opravljajo družbe Adriatica, Siremar, Saremar, Toremar ali Caremar, ki bi imela za posledico povečanje pomoči.

Člen 6

Italija obvesti Komisijo o ukrepih, sprejetih za uskladitev s to odločbo, v dveh mesecih od uradnega obvestila o tej odločbi.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na Italijansko republiko.

V Bruslju, 16. marca 2004

Za Komisijo

Loyola DE PALACIO

Podpredsednica

(1) UL C 306, 23.10.1999, str. 2.

(2) Glej opombo 1.

(3) Primer C-400/99, nerešen v zadevi. V sodbi z dne 9. oktobra 2001 (PSES I-7303) je Sodišče zavrnilo stransko vlogo Komisije, da se ugotovi nesprejemljivost italijanske pritožbe.

(4) Nerešen primer T-246/99.

(5) UL L 318, 4.12.2001, str. 9.

(6) Storitve so bile 1. februarja 2001 prenesene z družbe Tirrenia di Navigazione na Adriatico.

(7) Prim. opombo 2.

(8) Od 596 943 potnikov, ki so potovali z družbo Adriatica v letu 2000, jih je 397 146 potovalo po poteh srednjega in južnega Jadrana – od katerih 334 639 med Italijo in Albanijo – in 161 024 na povezavah z otočjem Tremiti.

(9) Od 779 223 linearnih metrov tovora, odpravljenega z družbo Adriatica v letu 2000, jih je bilo 306 124 odpravljenih po poteh srednjega in južnega Jadrana (235 542 izmed njih med Italijo in Albanijo) in 473 099 na povezavah s Sicilijo.

(10) S potjo Genova–Palermo, ki jo oskrbujejo konkurenti, primerljiva v tem, da se lahko pristanišči Palermo in Termini Imerese, ki sta le nekaj kilometrov narazen, obravnavata kot obojestransko zamenljivi.

(11) Na štirih rednih poteh, na katerih družba deluje, gre za povprečno eno izplutje na uro med 6.00 in 22.00 uro.

(12) Za vsako oskrbovano pot obstaja v povprečju eno izplutje na uro za vsa pristanišča od 6.00 do 22.00.

(13) Podatki, vzeti iz študije PricewaterhouseCoopers Valutazione dei criteri di predisposizione dei conti economici gestionali per linea e stagionalitŕ relativi agli esercizi 1992-1999, dopolnjene s strani italijanskih organov, ki so vključili leti 2000 in 2001. Študija ponovi analitične evidence družb skupine Tirrenia in oceni stroške delovanja in prihodke za vsako izmed poti.

(14) Leta 1992 je družba Saremar izvedla skupno 18 000 potovanj na štirih poteh, na katerih deluje. Leta 2000 je bilo število potovanj okoli 20 000.

(15) Leta 2000 je družba izvedla skupno 9 097 potovanj na poteh svojega omrežja v primerjavi z 8 300 potovanji v letu 1992.

(16) Leta 2000 je družba Siremar izvedla skupno 11 910 potovanj na različnih poteh; leta 1992 jih je izvedla 11 919.

(17) Leta 2000 je družba izvedla skupno 11 900 potovanj na 18 rednih poteh (11 700 leta 1992).

(18) Leta 2000 je družba izvedla 12 872 potovanj na 12 poteh (15 650 leta 1992).

(19) Glej opombo 4.

(20) UL L 364, 12.12.1992, str. 7.

(21) Glej opombo 3.

(22) Primer C-280/00, še ni bil objavljen.

(23) Sodba sodišča v primeru C-205/1999 Analir in drugi [2001] PSES I-1271.

(24) UL L 378, 31.12.1986, str. 1.

(25) Sodba v primeru Altmark Trans, odstavki 77-82, glej opombo 22.

(26) Glej Sodbo sodišča v primeru 102/87 Francija proti Komisiji [1988] PSES 4067, odstavek 19; primer C-305/89 Italija proti Komisji [1991] PSES I-1603, odstavek 26, skupni primeri C-278/92, C-279/92 in C-280/92 Španija proti Komisiji [1994] PSES I-4103, odstavek 40; Altmark Trans, cit., odstavek 78.

(27) Sodbi v skupnih primerih T-116/01 in T-118/01 P&O European Ferries, odstavek 118, Primer C-301/87 Francija proti Komisiji [1990] PSES I-307, odstavek 33, in Primer T-55/99 CETM proti Komisiji [2000] PSES II-3207, odstavek 103.

(28) Glej opombo 20.

(29) Odločba Komisije 2000/394/ES z dne 25. novembra 1999 o pomoči podjetjem v Benetkah in Chioggii z oprostitvijo prispevkov socialne varnosti po Zakonu št. 30/1997 in Zakonu št. 206/1995 (UL L 150, 23.6.2000, str. 50).

(30) Sodba v primeru Altmark Trans, odstavek 94, glej opombo 22.

(31) UL C 239, 25.9.1990, str. 10.

(32) Primer 120/73 Lorenz [1973] PSES 1471.

(33) Odredba Sodišča z dne 24. julija 2003, Primer C-297/01 Sicilcassa (še ni bila objavljena v PSES).

(34) UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(35) Glej zadnji stavek Točke 2 Smernice o državni regionalni pomoči (UL C 74, 10.3.1998, str. 9).

(36) Točka 4.15 Smernic, glej opombo 35.

(37) Sodba Sodišča prve stopnje v Primeru T-106/95 Fédération française des sociétés d'assurances (FFSA et al.) proti Komisiji [1997] PSES II-229, odstavek 173 razlogov.

(38) Glej tudi sodbo Sodišča v Primeru C-179/90 Merci convenzionali Porto di Genova [1991] PSES I-5889, odstavek 26.

(39) Sporočilo Komisije K(2004) 43 – Smernice Skupnosti o državni pomoči pomorskemu prometu (UL C 13, 17.1.2004, str. 3) in, za prejšnje obdobje, Smernice 1997 (UL C 205, 5.7.1997, str. 5) ter, po potrebi, Smernice 1989 (SEC (89) 921 def. z dne 3. avgusto 1989).

(40) Sodba v Analir and others, glej opombo 23.

(41) Uredba Sveta (EGS) št. 4055/86 z dne 22. decembra 1986, UL L 378, 31.12.1986, str. 1.

(42) Glej opombo 39.

(43) Na primer leta 2001 je bila ena izmed dveh ladij umaknjena iz tega tržnega segmenta in prestavljena na bolj dobičkonosne povezave.

(44) Odločba Komisije 1999/271/ES z dne 9. decembra 1998 je, v zvezi s postopkom v skladu s členom 85 Pogodbe ES (IV/34466 – grški trajekti) (UL L 109, 27.4.1999, str. 24), potrdila, kar zadeva vzpostavitev in sestavo dejstev, s sodbo Sodišča prve stopnje z dne 11. decembra 2003 v Primeru T-61/99 Adriatica di Navigazione proti Komisiji (še ni bila objavljena).

(45) Sodba Sodišča v Primeru C-225/91 Matra SA proti Komisiji [1993] PSES I-3203, odstavki 41-43.

(46) Leta 1991 je bilo prepeljanih 20 096 potnikov in 24 205 linearnih metrov tovora; leta 2000 je bilo prepeljanih 334 639 potnikov in 235 542 linearnih metrov tovora.

(47) Leta 1991 je bilo prepeljanih 9 866 potnikov in 7 494 linearnih metrov tovora; leta 1994 je bilo prepeljanih 48 281 potnikov in 43 563 linearnih metrov tovora.

(48) Sodba v Analir and others, glej opombo 23.

(49) Zaupne informacije

(50) Odločba 2001/851/ES, glej opombo 5.

(51) Podatki, vzeti iz študije PricewaterhouseCoopers, glej opombo 13.

(52) Uradni ISTAT indeks.

(53) Leta 1998 so bili kumulativni neto stroški 12 216 milijard lir evidentirani za povezave z Grčijo.

(54) UL C 205, 5.7.1997, str. 5.

(55) Sodba sodišča v primeru C-320/91 Corbeau [1993] PSES I-2533.

(56) O pojmu državne pomoči, glej sodbo Altmark Trans, opomba 22.

(57) V primerjavi s potjo Genova–Palermo, na kateri deluje zasebni prevoznik.

(58) Na primer, nakup dveh hitrih plovil je bil financiran s posojilom, najetim pri Banco di Napoli leta 1999 za 160 milijard ITL po variabilni meri, enaki šestmesečni Euribor meri, dvignjeni za 0,40 % in se vrača 10 let. Informacije, ki so jih posredovali italijansk organi, kažejo, da je ista kreditna institucija dodelila posojila istočasno drugim večjim družbam pod dejansko enakimi pogoji.

(59) Glej Sporočilo Komisije na podlagi izvajanja členov 87 in 88 Pogodbe ES o državni pomoči v obliki zagotovil (UL C 71, 11.3.2000, str. 14).

(60) Glej opombo 39.

(61) Glej opombo 39.

(62) Glej sodbe Sodišča v primeru C-73/79 Komisija proti Italiji [1980] PSES I-1533, odstavek 11; Primer C-225/91 Matra SA proti Komisij [1993] PSES I-3203, odstavek 41; Primer C-156/98 Nemčija proti Komisiji [2000] PSES I-6857, odstavek 78.

(63) Sodba Matra, odstavka 42 in 43, glej opombo 61.

(64) Odločba Komisije 1999/271/ES z dne 9. decembra 1999 je, v zvezi s postopkom v skladu s členom 85 Pogodbe ES (IV/34466 – grški trajekti) (UL L 109, 27.4.1999, str. 24), potrdila sodbo Sodišča prve stopnje z dne 11. decembra 2003 v Primeru T-61/99 Adriatica di Navigazione proti Komisiji (še ni bila objavljena).

(65) Kot razlaga Komisija v Sporočilu C(2004) 43 def. – Smernice Skupnosti o državni pomoči pomorskemu prometu, glej opombo 39.

26.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 53/66

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 8. septembra 2004

o državni pomoči, ki jo Belgija namerava izvajati za Stora Enso Langerbrugge

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 3351)

(Besedili v francoskem in nizozemskem jeziku sta edini verodostojni)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/164/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka odstavka 2 člena 88 Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti točke (a) odstavka 1 člena 62 Sporazuma,

ob povabilu zainteresiranih strani, da predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi (1) in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

V skladu z odstavkom 3 člena 88 Pogodbe in s točko 76 smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (2) (v nadaljnjem besedilu „smernice pomoči za okolje“), je Belgija s pismom z dne 4. aprila 2003 priglasila pomoč za N.V. Stora Enso Langerbrugge (v nadaljevanju „SEL“). Zadeva je bila zabeležena pod številko N 167/03. Komisija je s pismi z dne 20. maja 2003, 17. julija 2003 in 20. oktobra 2003 Belgijo prosila za dodatne informacije. Belgija je poslala dodatne informacije s pismoma z dne 19. junija 2003 in 15. septembra 2003. Srečanji med predstavniki Komisije, belgijskimi oblastmi in SEL sta potekali 9. julija in 8. oktobra 2003.

(2)

S pismom z dne 27. novembra 2003 je Komisija Belgijo obvestila o svoji odločitvi o odprtju postopka v skladu z odstavkom 2 člena 88 Pogodbe proti prijavljeni pomoči. Odločba Komisije o uvedbi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je povabila zainteresirane stranke, naj predstavijo svoja stališča glede priglašene pomoči.

(3)

Komisija je prejela stališči dveh strank, od katerih je ena SEL. S pismom z dne 1. oktobra 2003 jih je poslala Belgiji. To pismo je prav tako vsebovalo druga vprašanja Komisije. S pismom z dne 18. decembra 2003 je Belgija zaprosila, da se nekatere podatke iz odločbe obravnava kot zaupne, in hkrati poslala svoje stališče glede vsebine odločbe. Potem, ko je Belgija s pismom z dne 19. decembra 2003 zaprosila za podaljšanje roka, ki ji je bil dodeljen s pismom z dne 12. januarja 2004, je v pismu z dne 29. januarja 2004 obravnavala odločbo Komisije. Komisija je s pismoma z dne 5. februarja in 5. aprila postavila dodatna vprašanja. Belgija je odgovorila na ta vprašanja in obravnavala stališča, ki so jih sporočile tretje osebe, v pismih z dne 8. marca 2004, 2. aprila 2004, 10. junija 2004 in 4. avgusta 2004. Srečanji sta potekali 28. aprila 2004 in 18. maja 2004 in predstavnik Komisije je obiskal tovarno 7. julija 2004.

2. PODROBEN OPIS POMOČI

2.1 Prejemnica pomoči

(4)

Prejemnica pomoči je N.V. Stora Enso Langerbrugge, hčerinsko podjetje Stora Enso Oyj, pomembnega proizvajalca revialnega in časopisnega papirja, finega papirja, embalažnega kartona ter lesnih izdelkov. Leta 2001 je ustvarila promet v višini 13,5 milijard EUR in njena proizvodna zmogljivost je znašala približno 15 milijonov ton papirja in lepenke. Družba zaposluje okvirno 43 000 oseb. Pomoč je namenjena tovarni Langerbrugge, blizu Genta. Leta 2000 je družba v Belgiji ustvarila promet v višini 55 milijonov EUR (4).

2.2 Projekt

(5)

Projekt vsebuje pet delov:

(a)	nov papirni stroj („PM4“) in enoto za razčrniljenje starega papirja („DIP2“) za izdelavo časopisnega papirja iz 100 % recikliranih vlaknin („časopisni papir iz 100 % recikliranih vlaknin“);

(b)	predelave papirnega stroja („PM3“), ki je prej izdeloval časopisni papir iz 80 % recikliranih vlaknin in mora sedaj izdelovati revialni papir iz 80 % recikliranih vlaknin („revialni papir iz 80 % recikliranih vlaknin“);

(c)	napravo za sežiganje odpadkov s soproizvodnjo toplote in elektrike („naprava za sežiganje odpadkov SPTE“);

(d)	čistilne naprave za vodo;

(e)	železniško infrastrukturo za priključitev območja na javno železniško mrežo in dodatne naložbe v začasno uskladiščenje papirnih odpadkov.

(6)

Do sedaj so izvedli večji del naložb. Projekt je omogočil povečanje števila zaposlenih za 40 oseb in je zagotovil ohranitev 410 delovnih mest. Število posrednih zaposlitev naj bi štelo 1 350 oseb. Da bi se izognili temu, da bi postalo povečanje celotne zmogljivosti višje od rasti trga, so izključili star papirni stroj na delovišču Langerbrugge („PM2“, z zmogljivostjo 120 000 ton na leto) in reorganizirali proizvodnjo v nekaterih tovarnah na Finskem in Švedskem.

2.3 Papirni stroj 4 in enota za razčrniljenje 2: izdelava časopisnega papirja iz 100 % recikliranih vlaknin

(7)

Enota PM4 ima zmogljivost 400 000 ton na leto. Celoten investicijski strošek projekta PM4 znaša 259 622 000 EUR. Ker je bila v času vložitve prošnje za pomoč v Evropi povprečna vsebnost časopisnega papirja iz recikliranih vlaknin le 49,8 %, je Belgija menila, da se lahko investicijski strošek tega projekta razume kot „dodaten strošek“ do višine 50,2 %. Projekt DIP2 predstavlja celotno naložbo v višini 90 111 000 EUR, ki naj bi izpolnjevala pogoje za odobritev pomoči v višini 100 %. Ob upoštevanju ustvarjenih prihrankov v prvih petih letih to pripelje do celote upravičenih stroškov v višini 127 388 000 EUR.

(8)

Belgija je prav tako pojasnila, da bo več elementov izvedenih naložb v enotah PM4 in DIP2 preseglo standarde za SEL. Gre predvsem za recirkulacijski sistem hladilne vode, največje zaprtje pretoka raztopine svinčevega acetata, rekuperatorje toplote, posebne stiskalnice, namenjene pridobivanju bolj suhega traku papirja po oddelku stiskalnic, napredno tehnologijo za podpiranje papirja v sušilnici, inovativne tehnike navijanja in obdelave izdelanega papirja ter za dodatno čistilno opremo. Po mnenju Belgije naj bi te naložbe predstavljale najmanj upravičeni povišani okoljski strošek v višini 19 106 000 EUR.

(9)

Naprava PM4 je proizvod inovativne zamisli, ki zmanjšuje porabo energije, aditivov, kemičnih proizvodov in industrijskih vod. Bistvena značilnost te enote je večja širina stroja v primerjavi z običajnimi stroji za izdelavo papirja. To zahteva prilagoditve na celotnem stroju, predvsem zaprt prehod med stiskalnico in sušilnico ter malce manjšo hitrost izdelave. Na podlagi dveh podrobnih ocen stroškov ocenjujejo, da bi bili stroški običajnejše naložbe za isto zmogljivost nižji za 14,1 milijonov EUR. Novi stroj bo omogočil prihranke, toda le, če se upošteva dejstvo, da bodo stroški zagona in optimizacije stroja višji, in se v prvih petih letih ne more računati na nikakršno neto poslovno korist.

2.4 Papirni stroj 3: prehod od časopisnega papirja na revialni papir iz 80 % recikliranih vlaknin

(10)

Enota PM3 je bila izdelana leta 1957 za izdelavo časopisnega papirja; leta 1989 je bila prenovljena in njena hitrost se je povečala v letih 2000 in 2001. Sedaj je bila predelana v enoto za izdelavo revialnega papirja iz 80 % recikliranih vlaknin (SC kakovost, […] (5) g/m2, nepremazan). Njena zmogljivost bo 165 000 ton na leto. Cilj teh naložb je prilagoditev oskrbe primarnih surovin in obdelava le-teh (še posebej obstoječa enota DIP1), tako kot tudi dejanski papirni stroj in njegovi sistemi za oskrbo s plinom, toplotni sistem in sistem preverjanja kakovosti, itd. Celotni investicijski strošek naložbe znaša 39 555 000 EUR.

(11)

Druga možna izbira za SEL bi bila, da bi nadaljevala z izdelovanjem revialnega papirja na enoti PM2, ki je bila izdelana leta 1937 in posodobljena leta 1985, in ki ima zmogljivost 115 000 ton na leto. V primerjavi s to enoto predelana enota PM3 povzroči znižanje stroškov za elektriko, toda povišanje stroškov proizvodnje pare, izgubo kondenzacijskih proizvodov ter stroške pri obdelavi pepela. Neto prihranek bi znašal 4 342 000 EUR v prvih petih letih, kar bi privedlo do upravičenih stroškov v višini 35 213 000 EUR.

2.5 Sistem za sežiganje blata SPTE

(12)

Družba SEL je izdelala sistem SPTE, ki za gorivo uporablja biomaso, ki prihaja iz dveh enot za razčrniljenje in iz tovarne za čiščenje odpadne vode, ki jo deloma napaja zemeljski plin. Naprava temelji na sistemu tekočine na več stopnjah. Najvišja napeljana energetska moč je naslednja: 1) elektrika: Pe = 10,4 MWe bruto in 8 MWe neto; 2) pregreta visokotlačna para pri 480° C, 80 barih, Pth = 53 MWth; 3) vroča voda, ki nastane pri izpiranju odpadnih plinov, pri približno 60° C, Pth = 5,6 MWth. Protitlačni kotel spremeni visokotlačno paro v nizkotlačno paro s približno 4 bari; ta para je uporabljena za postopek izdelave papirja. Pretvorbena energetska učinkovitost kotla bo v okoliščinah delne obremenitve približno 87,5 % in v okoliščinah polne obremenitve približno 90 %. Predvidena zmogljivost naprave je približno 250 000 ton blata na leto, največja zmogljivost pa je v praksi manjša. Z uporabo papirnih strojev pri njihovi maksimalni zmogljivosti bi morala znašati količina blata 200 000 ton na leto.

(13)

Celoten investicijski strošek znaša 55 147 000 EUR. Ker zahteva sistem za sežiganje blata SPTE več vzdrževalnih del in je manj zanesljiv kot običajna SPTE naprava, naložba vsebuje dva dodatna uparjalnika. Stroški inženiringa in stroški tehničnega izvajanja projekta so vpisani v bilanco stanja in nato amortizirani, in so torej prav tako vključeni.

2.6 Čistilne naprave za vodo

(14)	Družba SEL bo uporabljala površinsko vodo, ki prihaja iz lokalnega vodnega toka „Kale“. To vodo morajo prečistiti in razkužiti, preden jo lahko uporabijo pri proizvodnem postopku. Po mnenju belgijskih oblasti bi naložba, ki izpolnjuje pogoje za odobritev pomoči, znašala 7 429 000 EUR.

(15)	Družba SEL predvideva znatne količine izlivov odpadne vode v morski kanal Gent-Terneuzen. Izliv se bo izvršil po biološkem postopku v dveh stopnjah. Po mnenju Belgije naj bi upravičeni strošek znašal 4 431 000 EUR.

(16)

Okoljsko dovoljenje zahteva izvedbo tehnično-gospodarske študije, ki naj bi ocenila stopnjo in koncentracijo glede na kemično potrebo po kisiku (KPK) odpadne vode, ki jo bodo izlili v morski kanal. Študija bi lahko vodila k dodatni naložbi v višini približno 1 milijona EUR v čistilno napravo za terciarno čiščenje vode. Ta možna naložba je vključena v prijavo, toda če hoče podjetje uživati ugodnosti pomoči, mora vložiti ločeno prošnjo za okoljevarstveno podporo. Glede te naložbe še ni bil sprejet noben sklep, ker se flamske oblasti še niso odločile glede vložene prošnje o odstopanju od splošno uporabljenega standarda KPK.

2.7 Začasno uskladiščenje papirnih odpadkov in železniška infrastruktura

(17)

Investicijski projekt vključuje pomembne namestitve začasnih skladišč za papirne odpadke, kot tudi priključek na obstoječo železniško mrežo za prevoz starega papirja in končnih izdelkov. Celoten pretok vstopajočih in odhajajočih izdelkov bi lahko opravili s cestnim prevozom. Belgija ocenjuje, da samo dodatne naložbe, ki so vezane na železniški prevoz, izpolnjujejo pogoje za odobritev pomoči, torej železniška infrastruktura, dodatni stroški za namestitev začasnega skladišča papirnih odpadkov in dodatni stroški za peron za nakladanje in za skladišče za izdelan papir. Za razliko od cestnega prevoza je rabljeni papir, ki ga prevažajo po železnici, zapakiran v bale. Zato so investicijski stroški za prestavitev, izravnavo in odstranitev vrvic prav tako všteti. Naložbe v zabojnike in posebna prevozna sredstva za kombiniran prevoz niso vključene, v kolikor so lahko namenjeni več rabam. Prav tako niso vključeni pisarniški stroški, stroški za prostore za socialno uporabo, in naprave za avtomatično pogasitev ognja kot tudi ne posredni stroški. Upravičeni stroški bi tako znašali 8 864 000 EUR. Če bi se pozneje izkazalo, da so dejanski investicijski stroški nižji, bi belgijske oblasti preračunale pomoč na podlagi dejanskega investicijskega stroška. Naložbe v železniške infrastrukture ne bodo povzročile znižanje stroškov poslovanja v primerjavi s cestnim prevozom.

2.8 Pomoč

(18)

Pomoč predstavljata:

—	subvencija v višini 25 892 425 EUR;

—

oprostitev zemljiškega davka za obdobje petih let. Belgija je izračunala najvišjo teoretično korist v višini 2 035 162 EUR na leto, kar pomeni dejansko čisto vrednost v višini približno 9 milijonov EUR na pet let. Vendar so flamske oblasti zamrznile vrednost dobrin, na osnovi katerih je izračunan davek, na ravni iz leta 1998; zato naložbe ne bi povzročile zvišanja zemljiškega davka in oprostitev torej ne bi prinesla dejanskih koristi. Kljub temu pa bi se položaj lahko spremenil, če bi se spremenila metoda izračunavanja sheme pomoči.

(19)

Oba ukrepa temeljita na dekretu z dne 15. decembra 1993 o gospodarski širitvi v flamski regiji, ki ga je Komisija odobrila leta 1993. Spremembe sheme okoljske pomoči, ki temelji na tem dekretu, je Komisija odobrila leta 2000 (6). Shema predvideva intenzivnosti pomoči od 8 do 12 % za različne tipe ukrepov. Shemo so uskladili s smernicami pomoči za okolje, skladno s točko 77 teh smernic.

2.9 Razlogi za odprtje postopka v skladu z odstavkom 2 člena 88 Pogodbe

(20)

Komisija je v svoji odločbi o odprtju postopka v skladu z odstavkom 2 člena 88 Pogodbe izrazila dvome v možnost dodelitve pomoči na podlagi smernic pomoči za okolje za kritje investicijskih stroškov projekta. Zlasti je ocenila, da bi morala biti naložba v napravo za izdelavo časopisnega papirja iz 100 % recikliranih vlaknin razumljena kot normalna naložba za to področje, ob upoštevanju sedanjega stanja tehnologije. Revialni papir iz 80 % recikliranih vlaken je verjetno manj običajen, toda ni gotovo, da taka naložba ni nujna za vsakega (grosističnega) proizvajalca papirja, ki želi, da bi bil sposoben upoštevati vedno bolj stroge okoljske standarde in ostati dolgoročno konkurenčen s pomočjo neprestanih inovacij. Kar zadeva druge naložbe, ni gotovo, da so bili upravičeni stroški omejeni na tisto, kar je bilo strogo nujno za izpolnitev okoljskih ciljev.

3. STALIŠČA, KI SO JIH POSREDOVALE TRETJE OSEBE

(21)

Eden od konkurentov družbe SEL je poslal svoje stališče. Ocenjuje, da pomoči izkrivljajo konkurenco na trgu časopisnega, revialnega ter recikliranega papirja. Na tem zadnjem trgu vlada v regiji, kjer namerava družba SEL kupiti svoje vlaknine, pravo pomanjkanje. V kolikor bi drugi proizvajalci, ki so konkurenti družbe SEL, kupili reciklirane vlaknine, naložbe v napravi PM3 in PM4 ne predstavljata čisto okoljsko korist.

(22)

Posodobljenje tovarne Langerbrugge ni nič več in nič manj kot doseganje ravni sedanjega stanja tehnologije, ki jo motivirajo cilji, vezani na trg in konkurenco, ter naložba za ohranitev in celo povečanje dolgoročne konkurenčnosti. Vse naložbe v napravi PM4 in PM3 predstavljajo doseganje ravni sedanjega stanja tehnologije na področju papirja, kar dokazujejo najnovejše posodobitve, ki so se jih lotili različni proizvajalci papirja v teh zadnjih letih. Kar zadeva revialni papir, je ustrezno razločevati med super-zglajenim papirjem, revialnim papirjem in premazanim papirjem. Samo če bi bila družba SEL sposobna izdelovati premazani revialni papir s povečano vsebnostjo recikliranih vlaknin, bi bila posodobitev razumljena kot prekoračitev sedanjih industrijskih standardov.

(23)

Gre za naložbo, ki bi se je moral lotiti vsak proizvajalec založniškega papirja. Naložba je bila objavljena že leta 2001 in ne zdi se, da bi imela pomoč kakršno koli težo pri odločitvi zanjo. Ta odločitev je v skladu s ciljem družbe SEL, ki želi doseči donosnost investiranega kapitala v višini 13% in spraviti investicijske izdatke na enako ali nižjo raven, kot znaša amortizacija. Vrh tega je bil celoten projekt financiran z denarnim tokom družbe SEL. To je potrdilo več predstavnikov za tisk družbe SEL. Naložba v napravo PM4, posodobljenje naprave PM3 ter zaključitev obratovanja stroja PM2 so vrh tega predstavljali to prednost, da so stali manj, kot bi stala izdelava novega papirnega stroja na novem območju, tako za časopisni kot za revialni papir, in da so omogočili družbi SEL, da je pridobila nove zmogljivosti, pri čemer je postopno ukinjala stare kar je nujna stopnja, da ne bi trpela zaradi uvedbe novih zmogljivosti, ne da bi obstajalo ustrezno povpraševanje. Povpraševanje po visoko kakovostnem papirju narašča in tako stranke kot oblasti zahtevajo vedno večjo vsebnost recikliranih vlaknin.

(24)

Izdelavo novih zmogljivosti sežiganja odpadkov in naložbo v čistilno napravo za vodo in odpadno vodo bi po možnosti lahko odobrili v skladu s smernicami pomoči za okolje. Vendar ker je ta naložba neposredno vezana na proizvodno zmogljivost in ni povsem nujna za izpolnitev okoljskih ciljev, torej ne bi smela biti upravičena do nikakršne pomoči. Izgradnja železniške infrastrukture se zdi nepotrebna, saj bi prevoz s tovornjakom predstavljal očitno možno zamenjavo, ki ne bi zahtevala nikakršne dodatne naložbe. Učinki na okolje bi bili neznatni.

4. STALIŠČI BELGIJE IN DRUŽBE SEL

4.1 Splošna stališča

(25)

Belgija in družba SEL ocenjujeta, da pomoč ne bi negativno vplivala na trgovino med državami članicami in ne bi podelila družbi SEL prednosti, ki bi izkrivljala konkurenco. Za vse elemente projekta obstaja zadosten obseg upravičenih stroškov, ki upravičujejo pomoč. Poslani so bili podatki in podrobna upravičenja glede dodatnih stroškov. Ker so predstavljeni že v razdelkih 2 in 6, jih ne bomo povzeli v tem razdelku.

4.2 Naprava PM4 in DIP2: izdelava časopisnega papirja iz 100 % recikliranih vlaknin

(26)	Odstotki vsebnosti recikliranih snovi so dejansko standardi, ki so državam članicam predpisani, toda v razmerah, kot se pojavljajo v Belgiji, obstaja neposredna povezava med standardi in dejavnostmi družbe SEL.

(27)

Časopisni papir iz 100 % recikliranih vlaknin nikakor ne ustreza sedanjemu stanju tehnologije. V sedanjem času obstaja v Zahodni Evropi le pet ali šest naprav za izdelavo časopisnega papirja istega reda velikosti. Velika večina proizvodnih naprav izdeluje papir z odstotkom vsebnosti recikliranih vlaknin, ki se nahaja med 40 in 80 %. Te naprave niso serijski proizvodi in vsaka od njih je bila inovacija. Za doseg optimalne produktivnosti sta praviloma potrebni dve leti, torej veliko dlje, kot je potrebno za napravo, ki ustreza sodobnemu stanju tehnologije. Napravi PM4 in DIP2 pripadata tistemu, kar je najboljše na svetu.

4.3 Naprava PM3: revialni papir iz 80 % recikliranih vlaknin

(28)

Poleg že navedenih razlogov v odločbi o odprtju postopka Belgija in družba SEL poudarjata inovativne in edinstvene elemente naprave PM3 kot tudi velikost stroškov za njegov zagon in krivuljo učenja. To prav tako dokazuje, da se naložbe ne more razumeti kot ustrezajočo sedanjemu stanju tehnologije. Priznano je, da se trg revialnega papirja razvija proti večji vsebnosti recikliranih vlaknin in manjši energetski porabi, toda naložba družbe SEL ne more biti razumljena kot ustrezajoča sedanjemu stanju tehnologije.

(29)

Predelava naprave PM3 se je začela, preden bi bila tehnično ali gospodarsko potrebna. Ta naprava mora biti razumljena kot prototip za Stora Enso. Naložba popolnoma ustreza dolgoročni strategiji skupine, ki jo predstavljajo neprestane izboljšave postopkov, uporaba virov in sposobnosti osebja, z namenom, da bi dosegli izdelavo trajnega papirja.

(30)	Niti Belgija niti družba SEL nista sporočili stališč glede naložb družbe LEIPA, kjer je revialni papir prav tako izdelan predvsem na podlagi recikliranih vlaknin (7).

4.4 Naprava za sežiganje odpadkov s skupno proizvodnjo toplote in elektrike

(31)

Če bi upoštevali vse stroške za napravo za sežiganje odpadkov SPTE, vključno z amortizacijo, v prvih petih letih življenjske dobe naprave ne bi bilo nobenega čistega dobička. Če družba SEL ne bi investirala v to napravo, bi lahko kupila paro in elektriko, ki ju potrebuje, pri sosednjem proizvajalcu. V tem primeru bi morala družba SEL investirati v dodaten parni kotel, ki stane 1 189 000 EUR. Zato bi morali stroški, upravičeni do pomoči, ustrezati celotnim investicijskim stroškom minus 1 189 000 EUR.

(32)	Vsekakor bi za proizvodnjo enake količine pare in elektrike običajna naprava PSTE pomenila primernejšo rešitev pri zamenjavi, kakor ločeni napravi za proizvodnjo pare in elektrike.

4.5 Čiščenje sladke vode

(33)

Če bi družba SEL razpolagala s pooblastilom za črpanje omejenih količin podtalne vode, bi bilo realistično, da nadaljuje s takim početjem. Celoten strošek na m3 bi bil praktično podoben v obeh primerih, toda potrebna ne bi bila nikakršna naložba. Vendarle v praksi ne bi bilo realistično črpati take količine podtalne vode.

4.6 Čiščenje odpadne vode

(34)

Belgija je pojasnila, da ob upoštevanju izboljšave čiščenja odpadne vode in proizvodnega postopka ni potrebno povečati zmogljivosti obstoječih čistilnih naprav za vodo. Naložba se nanaša predvsem na zaprti rezervoar, ki naj bi zagotavljal stalno delovanje čiščenja, ter na potrebno tehnično opremo za priključitev na obstoječe čistilne naprave. Naprava za čiščenje odpadne vode ima nekaj inovativnih značilnosti.

(35)

Čiščenje presega to, kar zahtevajo standardi VLAREM, in tudi kar zahtevajo standardi, ki jih predvideva dovoljenje (za skoraj vse snovi). Slednji so strogi in so bili na pogajanjih z oblastmi prilagojeni z ozirom na najboljše možne rezultate čistilnih naprav. Presegli bi ravni, ki temeljijo na „najboljši razpoložljivi tehniki“. Strokovno poročilo ocenjuje, da je predpisano mejo 260 mg/l za kemično potrebo po kisiku (KPK) potrebno razumeti kot izjemno ambiciozno. Okoljsko dovoljenje predpisuje dodatno znižanje na 180 mg/l, kar je edinstven primer na področju papirja.

(36)	Z izjemo KPK so vse koncentracije snovi v odpadni vodi nižje kot v vodah, ki prihajajo iz potoka Kale.

4.7 Terciarno čiščenje vode

(37)

Belgija ocenjuje, da bi bila pomoč, za morebitno terciarno čiščenje vode, združljiva iz istih razlogov, kot tisti, ki so uporabni za čiščenje odpadne vode. Ob upoštevanju strokovnega poročila, s katerim razpolaga, in v pričakovanju odločbe flamskih oblasti glede prošnje za izjemo v zvezi s standardom 180 mg/l za KPK, se družba SEL še ni odločila glede te naložbe. Prav tako še ni zaprosila za subvencijo.

4.8 Začasno uskladiščenje papirnih odpadkov in železniška infrastruktura

(38)

Belgija in družba SEL poudarjata, da je prehod od cestnega k železniškemu prevozu popolnoma v skladu z belo knjigo Komisije „Evropska prometna politika do leta 2010: čas za odločitev“ (8). Naložbe v železniško infrastrukturo niso potrebne za obratovanje tovarne za izdelavo papirja, v kolikor bi cestne infrastrukture lahko prilagodili novim razmeram z izgradnjo obvoznice z glavne ceste. Slednja možnost bi predstavljala določene pomanjkljivosti, ki pa bi bile neznatne. To analizo potrjuje študija, ki so jo izvedli pri ocenjevanju učinka na okolje. Če naložba v železniško infrastrukturo ne bi bila izvedena, se prevozni stroški ne bi povečali.

(39)

Pomoč bi prav tako bila skladna s predpisi glede državnih pomoči v prometnem sektorju. Naložbe bi lahko izpolnjevale pogoje za pomoč v okviru evropskega programa Marco Polo, toda predvidena ni bila nobena vloga za pomoč. Pomoč je nujna za nadomestitev dela dodatnih stroškov. Vrh tega je tudi cestni prevoz subvencioniran, ker niso predpisani celotni stroški, ki se nanašajo na prometne zamaške in na onesnaženje.

5. OCENA POMOČI

5.1 Državna pomoč v smislu odstavka 1 člena 87 Pogodbe

(40)

Odstavek 1 člena 87 Pogodbe določa, da razen če ta pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Načrtovani subvencija in oprostitev davka, slednja kolikor znižuje znesek dejansko plačanih davkov, predstavljata pomoči v smislu odstavka 1 člena 87 Pogodbe, ker bi s pomočjo državnih sredstev družbo SEL razbremenila dela investicijskih stroškov, ki bi ga praviloma morala nositi sama. Pomoč okrepi položaj družbe SEL nasproti njenim konkurentom v Skupnosti in jo moramo zato razumeti kot pomoč, ki prizadene konkurenco. Ker obstajajo med državami članicami močni trgovinski tokovi na področju časopisnega in revialnega papirja, kot tudi papirnih odpadkov in papirne kaše, Komisija meni, da pomoč za družbo SEL prizadene trgovino med državami članicami.

(41)	Belgija je izpolnila obveznost priglasitve pomoči v skladu z odstavkom 3 člena 88 Pogodbe in točke 76 smernic pomoči za okolje.

5.2 Splošne opombe glede združljivosti

(42)

Komisija je preverila, če so izjeme v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 87 Pogodbe uporabne. Izjeme v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 87 Pogodbe bi bile lahko uporabljene kot podlaga za upravičitev združljivosti pomoči s skupnim trgom. Vendar pomoč (a) ni socialnega značaja in ni dodeljena posameznim potrošnikom, (b) ne povrne škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izjemni dogodki in (c) ni potrebna za nadomestilo gospodarske škode, ki jih je prizadela delitev Nemčije.

(43)

Izjeme v skladu s točkami (a), (b) in (d) odstavka 3 člena 87 Pogodbe, ki se nanašajo na pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, pomoči za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice kot tudi pomoči za pospeševanje kulture in ohranjanje kulturne dediščine, niso uporabne. Belgija ni poskušala upravičiti pomoči na podlagi teh določb.

(44)

Kar zadeva prvi del izjeme v skladu s točko (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe, namreč pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, Komisija ugotavlja, da pomoč nima za cilj raziskave in razvoja, naložbe malih in srednje velikih podjetij ali rešitev ali prestrukturiranja družbe SEL. Pomoč je lahko pomembna za podpiranje naložb na izbranem področju. Vendar se podjetje Langerbrugge ne nahaja na območju, kjer začetne naložbe lahko uživajo ugodnosti regionalnih pomoči. Zato se pomoč ne more presoditi kot združljivo s skupnim trgom iz razloga, da pospešuje razvoj nekaterih območij.

(45)

Komisija je preverila, če bi pomoč lahko izpolnjevala pogoje za izjemo v skladu s točko (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe iz drugih razlogov, in predvsem če bi se lahko v tem primeru uporabile smernice pomoči za okolje. Pomoč je bila dodeljena na podlagi sheme pomoči, ki jo je Komisija potrdila leta 2000. Toda ta potrditev se je zgodila pred začetkom uporabe novih smernic. Ko je Komisija sprejela te nove smernice, je predlagala državam članicam, kot koristne ukrepe, naj prilagodijo obstoječe sheme pomoči tako, da bodo postale združljive z novimi smernicami pred 1. januarjem 2002. Belgija je brezpogojno sprejela ta predlog koristnih ukrepov in se je torej zavezala, da bo prilagodila shemo, potrjeno leta 2000 (9). Zato je Komisija ocenila združljivost pomoči glede na nove smernice. Toda del projekta, ki se nanaša na železniško infrastrukturo, se ocenjuje v luči člena 73 Pogodbe glede državnih pomoči, ki odgovarjajo potrebam po usklajevanju prometa.

5.3 Združljivost na podlagi smernic pomoči za okolje

(46)

Skladno s točko 29 smernic pomoči za okolje se lahko odobri pomoči naložbam, ki omogočajo podjetjem, da presežejo uporabne standarde Skupnosti največ do višine 30 % bruto upravičenih investicijskih stroškov. Ti pogoji so prav tako uporabni za pomoči dodeljene podjetjem, ki se lotijo naložb v odsotnosti zavezujočih standardov Skupnosti ali ki morajo izvesti naložbe, zato, da upoštevajo državne standarde, ki so strožji kot veljavni standardi Skupnosti. Kot je rečeno v točki 6 smernic pomoči za okolje, so standardi, ki jih nalagajo državni organizmi v skladu z Direktivo Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 glede celovitega preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja (10), prav tako razumljeni kot standardi Skupnosti. Skladno s to direktivo morajo države članice opredeliti standarde, ki jih nalagajo v okoljskih dovoljenjih, na podlagi rezultatov, ki se jih lahko doseže z uporabo najboljše razpoložljive tehnike.

(47)

Skladno s točkama 36 in 37 smernic pomoči za okolje so kot upravičeni stroški razumljene naložbe v zemljišča, kadar so strogo potrebne za zadostitev okoljskim ciljem, ter naložbe v poslopja, naprave in opremo, namenjenih zmanjševanju ali odstranjevanju onesnaženj ali škodljivih vplivov na okolje ali pa namenjenih prilagoditvi proizvodnih metod iz okoljevarstvenih razlogov. Upravičeni stroški se morajo strogo omejiti na dodatne investicijske stroške, ki so potrebni za doseganje okoljevarstvenih ciljev.

5.3.1 Stroji DIP2, PM4 in PM3: povečanje stopnje recikliranja

(48)	Komisija ne podvomi v prednosti, ki jih recikliranje papirnih odpadkov predstavlja za okolje. Vendar Komisija meni, da je nemogoče upravičiti pomoč, dodeljeno za stroje DIP2, PM4 in PM3 na podlagi točke 29 smernic pomoči za okolje, ker povečujejo stopnjo recikliranja.

(49)

Komisija najprej spomni, da se mora, skladno s splošnimi pravnimi načeli, vsako izjemo razlagati na restriktiven način. Smernice pomoči za okolje določajo okoliščine, v katerih Komisija lahko oceni neko pomoč kot združljivo s skupnim trgom skladno s točko (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe in torej predstavlja izjemo k splošni prepovedi, ki se pojavlja v odstavku 1 člena 87 Pogodbe. Potrebno je tudi spomniti, da so smernice pomoči za okolje osnovane na splošnem načelu „onesnaževalec-plačnik“ in da mora vsakršna razlaga teh smernic nujno upoštevati to načelo.

(50)

Naložbe v stroje PM3, PM4 in DIP2 bodo uporabljene za izdelavo časopisnega in revialnega papirja, ki bosta končala v obliki papirnih odpadkov. Povečanje proizvodne zmogljivosti bo torej povzročila povečanje količine papirnih odpadkov, ki bodo samo deloma reciklirani. V tem pogledu se izključitev naprave PM2 in zmanjšanje proizvodnje na Finskem in Švedskem, ki (deloma) izravnavata povečanje zmogljivosti strojev PM3 in PM4, ne more upoštevati. Izključene zmogljivosti so starejše kot nove zmogljivosti, imajo drugačne tehnične značilnosti in niso postavljene na trg na isti način. Neposredna primerjava je torej nemogoča.

(51)

Naložbe lahko povečajo povpraševanje po papirnih odpadkih. Vendarle ni zagotovljeno, da bodo dejansko pripeljale do povečanja zbiranja papirnih odpadkov, niti na splošno niti kar zadeva papirne odpadke, ki izhajajo iz prodaj družbe SEL. Zato naložbe ne bodo zmanjšale onesnaženja, ki ga povzroča sama družba SEL. Koristi za okolje bodo lahko izhajale iz posrednih učinkov na ponudbo in povpraševanje po papirnih odpadkih, ki prizadevajo vse uporabnike in ponudnike teh proizvodov in ne samo družbo SEL.

(52)

Vrh tega Komisija ugotavlja, da standardi glede deleža recikliranih odpadkov niso zakoniti standardi, ki bi bili neposredno uporabni za različna podjetja, čeprav imajo v primeru Belgije velik učinek na dejavnosti družbe SEL. Gre bolj za standarde, ki jih državam članicam nalaga evropska zakonodaja, zlasti Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 glede odlaganja odpadkov (11) in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 glede embalaž in odpadnih embalaž (12). Pomoč ni dodeljena zato, da bi omogočila podjetju prekoračitev standardov, ki so zanj neposredno uporabni. Prva okoliščina, ki je omenjena v točki 29 smernic pomoči za okolje, ki odobri dodelitev pomoči zato, da bi omogočile podjetjem prekoračitev uporabnih standardov Skupnosti, torej v tem primeru ni uporabna.

(53)

Belgija nasprotno ocenjuje, da bi bila druga okoliščina, ki je omenjena v točki 29 smernic pomoči za okolje, namreč primer pomoči, dodeljenih podjetjem, ki izvajajo naložbe v odsotnosti standardov Skupnosti, uporabna. Vendar je Komisija prišla do zaključka, da temu ni tako. Pomoči v korist naložbam v stroje PM3, PM4 in DIP2 imajo za splošni cilj dajanje prednosti recikliranju, zato da bi resnične onesnaževalce razbremenili stroškov, ki bi jih morali praviloma nositi sami. Pomoč nima namena zmanjšati količino papirnih odpadkov, ki izhaja iz prodaj družbe SEL. Prej spodbuja družbo SEL, da prevzame papirne odpadke, ki lahko izhajajo iz prodanih proizvodov od katerega koli izdelovalca papirja. Komisija ocenjuje, da se točka 29 smernic pomoči za okolje uporablja v primerih, v katerih neko podjetje investira zato, da izboljša svoje lastne rezultate na okoljskem področju in da zmanjša svoje lastno onesnaževanje. V takih primerih so pomoči lahko dodeljene zato, da spodbudijo podjetje k izboljšavi lastnega položaja na okoljskem področju. Drugače bi se lahko zlahka izognili predpisom tako, da bi dodelili pomoči ne onesnaževalcem, ampak družbam, ki prevzamejo odgovornost za onesnaževanje.

(54)	Ta razlaga je potrjena s točko 18(b) smernic pomoči za okolje, po kateri „imajo lahko pomoči tudi spodbujajoč učinek, zlasti da spodbudijo podjetja k preseganju standardov ali k izvajanju dodatnih naložb, ki bi zmanjšale onesnaževanje njihovih naprav“.

(55)

Vrh tega bi razlaga, ki jo predlaga Belgija, omogočila državam članicam subvencioniranje naložb na vseh področjih, kjer je možna uporaba sekundarnih surovin. Te pomoči bi bile dodeljene, ne da bi podjetja morala upoštevati predpise glede državnih pomoči, zlasti regionalnih pomoči ali pomoči za naložbe malih in srednje velikih podjetij. Take pomoči bi lahko povzročile resna izkrivljanja na zadevnih trgih.

(56)	Zato Komisija ocenjuje, da točka 29 smernic pomoči za okolje ni uporabna za naložbe v stroje PM3, PM4 in DIP2 v njihovi celoti. Vendar je Komisija preverila, če bi se lahko za določene dele naložb uporabilo točki 29 ali 30 smernic pomoči za okolje.

5.3.2 Različni elementi okoljskih naložb v stroje PM3, PM4 in DIP2, zmanjšanje porabe energije stroja PM4

(57)

Kot je bilo rečeno v točki 9, Belgija ocenjuje, da bi različni elementi naložb v napravi PM4 in DIP2, ki predstavljajo dodatne stroške najmanj v višini 19,1 milijonov EUR, lahko uživali ugodnosti pomoči v skladu s točko 29 smernic pomoči za okolje. Vendar opis teh elementov pokaže na določeno število prihrankov pri stroških. Dodatna naložba v hladilne stolpe, na primer, bo povzročila zmanjšanje porabe energije v zimskem času za 10 MW. Zaprtje pretoka raztopine svinčevega acetata je namenjeno zmanjšanju porabe vode. Uporaba novih stiskalnic (vrste „shoe press“) namesto običajnih stiskalnic omogoča družbi SEL pridobivanje bolj suhega papirja, izboljšuje postopek sušenja in omogoča prihranke energije. Kljub večkrat ponovljeni prošnji Komisije Belgija ni niti dokazala, da so ti stroški lahko v celoti sprejemljivi kot dodatni stroški, niti ni navedla, kakšne koristi bi družba SEL potegnila iz teh posebnih elementov naložbe, kot to zahtevata točki 36 in 37 smernic pomoči za okolje. Torej ni mogoče izračunati višino zneska pomoči, ki se ga lahko odobri.

(58)

Kot je bilo rečeno v točki 10, je Belgija uveljavljala, da bi stroj PM4 lahko užival ugodnosti pomoči na podlagi točke 30 smernic pomoči za okolje, kolikor omogoča zmanjšanje porabe energije. Namesto da bi družba SEL investirala v papirni stroj običajne širine, se je odločila za inovativen stroj, ki potrebuje manj energije. Naložba torej odgovarja opredelitvi prihrankov energije.

(59)

Skladno s točkama 36 in 37 smernic pomoči za okolje, samo naložbe, ki so nujno potrebne za zadostitev okoljskim ciljem, izpolnjujejo pogoje za odobritev pomoči. Ni samo en del stroja PM4 tak, da omogoča zmanjšanje porabe energije. Odločilen dejavnik je večja širina celote rotacijskih elementov, ki vpliva na celotno načrtovanje in izdelavo stroja in zahteva tako manjšo hitrost kot prilagoditev področja stiskalnic. Neodvisen strokovnjak je izvedel podrobno ovrednotenje stroškov za običajen stroj za izdelavo časopisnega papirja. Nato je bilo izvedeno podrobno ovrednotenje dejanskih investicijskih stroškov. Razlike izhajajo ne samo iz tehničnih specifikacij, ampak tudi iz točnejših informacij, ocen možnih znižanj cen, itd. Vendar se upravičeni strošek, ocenjen v višini 14,1 milijonov EUR, nanaša samo na stroškovne razlike v zvezi z naložbami v opremo (13). To ovrednotenje se je izvedlo na podlagi previdnih domnev, z izogibanjem vsakršni pretirani oceni.

(60)

Skladno z drugim pododstavkom točke 37 smernic pomoči za okolje, morajo biti upravičeni stroški izračunani tako, da se ne upošteva koristi od možnih povečanj zmogljivosti in prihrankov pri stroških, ustvarjenih v prvih petih letih življenjske dobe naložbe. Vendar povišani stroški za zagon v prvih letih življenjske dobe naložbe presegajo koristi od prihrankov, ustvarjenih na področjih energije, primarnih surovin in produktivnosti.

(61)	Skratka, v primeru naprave PM4 Komisija ocenjuje, da pomoči v višini 40 % × 14,1 milijonov EUR = 5,64 milijonov EUR lahko razumemo kot sprejemljive.

(62)	Ne obstaja vzporednica, na podlagi katere bi lahko pomoči za napravi PM3 in DIP2 ocenili kot združljive.

5.3.3 Naprava za sežiganje odpadkov SPTE

(63)

Skladno s točko 31 smernic pomoči za okolje naložbe v korist soproizvodnje toplote in elektrike lahko uživajo ugodnosti pomoči, kadar je pretvorbena učinkovitost še posebej visoka. V tem pogledu bo Komisija zlasti upoštevala primarni tip energije, ki je uporabljen v proizvodnem postopku. Te naložbe lahko skladno s točkama 36 in 37 smernic pomoči za okolje uživajo ugodnosti pomoči po osnovni stopnji 40 % upravičenih stroškov.

(64)

Naprava bo uporabljala biomaso (14), ki bo prihajala neposredno iz tovarne, kot tudi zemeljski plin, in njena pretvorbena učinkovitost bo znašala 87,5-90 %. Ob upoštevanju tudi določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/8/ES z dne 11. februarja 2004 glede spodbujanja soproizvodnje na podlagi povpraševanja po koristni toploti na notranjem energetskem trgu, ki spreminjajo Direktivo 92/42/EGS (15), Komisija ocenjuje, da ta naložba pade v polje uporabe točke 31 smernic pomoči za okolje.

(65)	Celotni zadevni stroški se nanašajo na stavbe, naprave in opremo, ki so potrebni za proizvodnjo in uporabo elektrike in pare, ki sta proizvedeni z napravo za soproizvodnjo toplote in elektrike iz biomase. Zato so skladno s točko 36 smernic pomoči za okolje upravičeni.

(66)

Skladno z drugim pododstavkom točke 37 smernic pomoči za okolje so upravičeni samo dodatni stroški. V tem primeru bi najbolj gospodarno izbiro predstavljala naložba v običajno napravo za soproizvodnje toplote in elektrike. V tem primeru bi šlo za generator visokotlačne pare z močjo 55 000 kW in dodatno parno turbino z močjo 9 400 kW, kar bi predstavljalo naložbo s celotnimi stroški v vrednosti 5 180 000 EUR.

(67)

Skladno s tretjo alineo točke 37 smernic pomoči za okolje morajo biti upravičeni stroški izračunani tako, da se ne upošteva prihrankov pri stroških, ustvarjenih v prvih petih letih življenjske dobe naložbe, in dodatnih postranskih proizvodenj v istem obdobju petih let. Zadevni prihranki so naslednji:

—

prihranjeni stroški pri obratovanju običajne naprave za soproizvodnjo toplote in elektrike: gre za stroške pri oskrbi z gorivom običajne naprave SPTE za proizvodnjo enakih količin pare in toplote, stroške osebja, stroške vzdrževanja in stroške za demineralizirano vodo, ki je potrebna za delovanje običajne naprave;

—

prihranjeni stroški pri obdelavi odpadkov. Če odpadki ne bi bili sežgani v napravi SPTE, bi družba SEL lahko izbirala med naslednjimi rešitvami: 1) raztrositev, zlasti kar zadeva odpadke, ki izhajajo iz čiščenja vode, toda ne za odpadke, ki izhajajo iz razčrniljenja; 2) uporaba na področju zidakov; 3) uporaba kot gorivo za proizvodnjo elektrike, zlasti kolikor se odpadke razume kot biomaso; 4) uporaba na področju cementa;

—	pomoči delovanju: družba SEL bo lahko pridobila zelene certifikate za elektriko, ki jo proizvaja. Belgijske oblasti zagotavljajo najnižjo ceno v višini 80 EUR na certifikat. Dejanska cena je bila leta 2003 rahlo višja.

(68)

Kolikor zadeva dodatne stroške, to so stroški obratovanja, ki izhajajo iz naprave PSTE za obdelavo odpadkov: plin za soproizvodnjo, prevoz in odstranjevanje pepela, poraba demineralizirane vode, precej višji stroški osebja, stroški za okoljske certifikate, kontrola in stroški za prečiščenje zgorelih izpušnih plinov. Stroški za odvajanje vode iz odpadkov pred sežigom niso bili odbiti, kolikor je odvajanje vode na vsak način nujno.

(69)	V obdobju petih let, od maja 2003 do aprila 2008, bi celotni čisti prihranki znašali 16 343 000 EUR, kar je bila dejanska čista vrednost 1. januarja 2003.

(70)	Ob upoštevanju prej povedanega, upravičeni zneski znašajo 40 % × [55 147 000 EUR – 5 180 000 EUR – 16 343 000 EUR] = 13 449 600 EUR.

(71)

V nekaterih primerih lahko sežiganje odpadkov v napravi SPTE spada pod točko 29 smernic pomoči za okolje, na primer kadar si družba izbere tako tehnologijo odstranjevanja odpadkov, ki je ugodnejša za okolje kot neka druga tehnologija, ki je odobrena na podlagi predpisov Skupnosti. Vendar družba SEL ni imela na voljo take možnosti. V vsakem primeru bi bili odpadki upepeljeni, z ali brez rekuperacije toplote. Zato se ugodnosti, ki jih izbrana možnost predstavlja za okolje, nahajajo v rekuperaciji energije s pomočjo soproizvodnje toplote in elektrike in pomoč torej končno ne bi mogla biti odobrena, razen na podlagi točke 31 smernic pomoči za okolje.

5.3.4 Čiščenje sladke vode

(72)

Naložbe so nujne, za možnost uporabe površinskih voda, ki prihajajo iz potoka Kale. Vendar Belgija ni potrdila, da bi družba SEL imela na voljo neko drugo, manj drago možnost, ki bi bila v skladu z zakonodajo Skupnosti. Belgija priznava, da „se v praksi ni realistično polastiti takih količin podtalnice. Če bi imela družba SEL dovoljenje, ki bi ji odobrilo (omejene) odvzeme podtalnice, bi bilo nadaljevanje s temi odvzemi lahko upravičeno razumljeno kot realistično“. Vendar družba SEL v tem trenutku nima na voljo nikakršnega dovoljenja, ki bi ji omogočal odvzemanje podtalnice in glede tega ni bila predložena nikakršna podrobnost. Ob upoštevanju problemov, ki v tem trenutku vladajo v Flandriji na področju podtalnice, in ki se povečujejo, se zdi, da oblasti nalagajo omejitve pri izdaji novih dovoljenj. Vrh tega, kot razlaga Belgija, je bilo dejstvo, da se ne bo uporabljalo podtalnice, odločeno z vidika določb glede trajnostnega upravljanja z vodo Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (16) (v nadaljnjem besedilu „okvirna vodna direktiva“). Kar zadeva podtalnice, točka (b) (ii) odstavka 1 člena 4 te direktive nalaga državam članicam, da varujejo, bogatijo in obnavljajo telesa podtalnice ter zagotavljajo, da je črpanje uravnoteženo z obnavljanjem podtalnice, da se doseže dobro stanje podtalnice. Ta cilj bo moral biti dosežen do leta 2015 in določena so bila različna vmesna podaljšanja. Vodne površine, ki naj bi jih uporabljala družba Stora Enso, v tem trenutku že preveč izkoriščane. Zato ima torej že sedaj mejni datum 2015 globlji politični pomen. Komisija tedaj ne more upoštevati to drugo možnost za izračun upravičenih stroškov in, skladno s točko 40 smernic pomoči za okolje, za ta posebni element se ne more nobene pomoči presoditi kot združljive.

5.3.5 Čiščenje odpadne vode

(73)

Belgija pojasnjuje, da kakovost odpadne vode ustreza standardom, ki so višji od večine tistih, ki jih predvideva zadevno dovoljenje, in od standardov VLAREM II, ki so po njenem osnovani na najboljših razpoložljivih tehnologijah, kot to zahteva Direktiva 96/61/EGS. Vendar je kritična točka koncentracija glede na kemično potrebo po kisiku (KPK) vode. Kratkoročno družba SEL ne bo sposobna zbiti KPK pod 260 mg/l.

(74)

Referenčni dokument „Najboljše razpoložljive tehnologije“ se za področje papirja sklicuje na KPK v višini 1 700-2 700 mg/l, toda le-ta je osnovana na precej višji porabi vode na tono papirja, ki so jo v trenutku, ko je bil napisan ta referenčni dokument, imeli za najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Belgija omenja strokovno študijo, ki izjavlja, da je standard 260 mg/l izjemno ambiciozen in da naj ne bi bilo na področju papirja nobenega precedenčnega primera. Vendar se ocene učinkov na okolje nanašajo, pri čemer se ugotavlja, da bo koncentracija odpadnih vod 260 mg/l, na rezultate tovarne Stora Enso de Saxe v Nemčiji.

(75)

Dodeljeno okoljsko dovoljenje za naložbo podjetja Stora Enso je še strožje in predpisuje najvišjo vrednost KPK v višini 180 mg/l, ki je osnovana na podlagi uporabne flamske zakonodaje. Družba SEL je zaprosila za izjemo zato, da bi lahko odlila odpadno vodo, katere KPK znaša 260 mg/l. Dovoljenje je bilo dodeljeno s sklicevanjem na to prošnjo in z vidika študije o prihodnjih izboljšavah, ki bi morale omogočiti doseg standarda 180 mg/l.

(76)

Skladno s členom 10 Direktive 96/61/EGS, „če nek standard za okoljsko kakovost zahteva pogoje, ki so strožji od tistih, ki se jih lahko doseže z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, se zahteva dodatne pogoje predvsem po naročilu, brez škode za druge ukrepe, ki bi bili lahko sprejeti, da bi se upoštevalo standarde okoljske kakovosti“. Papirni stroj podjetja Stora Enso bo izlil odpadne vode v kanal Gent-Terneuzen, ki je zelo onesnažen. Na podlagi ocene učinkov na okolje bo celotna odpadna voda družbe SEL s KPK v višini 260 mg/l predstavljala 10 do 15 % celotne KPK izlite v kanal, kar bo imelo velik učinek in bo preseglo ravni kakovosti, predvidene za kanal. Okvirna vodna direktiva obvezuje države članice, da opredelijo cilje za kakovost, ki so primerni za vode sprejemnice v državah članicah. Čeprav obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, lahko še niso povsem zavezujoče, se zdi, da cilji, določeni za kanal Gent-Terneuzen, niso višji od zahtev, ki jih nalaga direktiva.

(77)

Zato, če bi bili izlivi odpadne vode s KPK v višini 260 mg/l odobreni, bi morali ta standard razumeti kot standard Skupnosti, ki je določen zlasti skladno s členom 10 Direktive 96/61/EGS in s splošnimi cilji okvirne vodne direktive. Belgija ni dokazala, da je standard 260 mg/l prekoračitve tisto, kar zahteva zakonodaja Skupnosti. Iz vsega tega sledi, da je naložba nujna za zadostitev standardom Skupnosti, v skladu s točko 6 smernic pomoči za okolje, in zato ne more uživati ugodnosti pomoči. Čeprav naložba presega uporabne okoljske standarde, drugih od KPK, se zdi, da ne obstaja nikakršen dodaten upravičeni investicijski strošek in da Komisija ne more za te naložbe oceniti nobene pomoči kot združljive.

5.3.6 Terciarno čiščenje vode

(78)

Dodatne naložbe v naprave za terciarno čiščenje vode bodo izvedene zato, da bodo zadostili standardom KPK. Belgija ni razložila, če ti standardi presegajo standarde Skupnosti. Kakor koli, Belgija ni priglasila pomoči v korist tem naložbam, kolikor razmere še niso jasne in so odvisne od rezultata študije, ki jo bo morala izvesti družba SEL, da se bo ravnala po okoljskem dovoljenju. Komisija torej ni dolžna sprejeti odločitve glede te točke.

5.4 Železniška infrastruktura in začasno uskladiščenje papirnih odpadkov

(79)

Ta del projekta se nanaša na prevozno dejavnost in ne na samo izdelavo papirja. Naložba bo torej vplivala v prvi vrsti na konkurenco na prometnem trgu. Člen 73 Pogodbe določa, da so pomoči, ki zadoščajo potrebam po usklajevanju prevoza, združljive s to pogodbo. Uredba Sveta (EGS) št. 1107/70 z dne 4. junija 1970 o dodeljevanju pomoči v železniškem in cestnem prevozu ter prevozu po celinskih plovnih poteh (17) izvaja člen 73 Pogodbe. Točka (b) odstavka 1 člena 3 te uredbe določa, da do začetka veljavnosti skupnih pravil o razporeditvi stroškov za infrastrukturo države članice lahko dodelijo pomoč podjetjem, ki morajo nositi stroške za infrastrukturo, ki jo uporabljajo, medtem ko drugim podjetjem tega bremena ni treba nositi. Komisija meni, da skladno z njeno notranjo prakso (18), stroški za ranžirne tire sodijo v polje uporabe tega člena, ker podjetjem, ki ponujajo konkurenčne načine prevoza, zlasti cestni prevoz, ni treba nositi enakih stroškov za infrastrukturo. Uresničitev zamenjave enega načina prevoza z drugim, kot v tem primeru, je razumljena kot usklajevalna dejavnost v smislu člena 73 Pogodbe. Skladno s prakso Komisije je pomoč do intenzivnosti 50 % lahko razumljena kot združljiva s skupnim trgom na tej podlagi. Vrh tega je družba SEL dokazala, da železniški prevoz ni bil nujen za nadaljevanje operacij. Torej lahko menimo, da lahko pomoč spodbudi podjetje, da izvede naložbo. Zato je pomoč za ta del projekta lahko upravičena na podlagi člena 73 Pogodbe do višine 4 432 000 EUR.

5.5 Združljivost, osnovana neposredno na točki (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe

(80)	Ker smernice pomoči za okolje niso uporabne za naložbe v napravi PM4 in DIP2 in za naložbe v napravo PM3, je Komisija preverila, če bi pomoč, dodeljeno za te naložbe, lahko presodili za združljivo na podlagi točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe.

5.5.1 Stroja PM4 in DIP2: Izdelava časopisnega papirja iz 100 % recikliranih vlaknin

(81)

Naložbo družbe SEL v zmožnost izdelave časopisnega papirja iz 100 % recikliranih vlaknin moramo razumeti kot naložbo, ustrezajočo sedanjemu stanju tehnologije, ki so se je lotili ali se jo bodo lotili v bolj ali manj bližnji prihodnosti številni izdelovalci časopisnega papirja. Zdi se, da razpoložljivost zadostnih količin papirnih odpadkov predstavlja v tem primeru odločilni dejavnik, kot to potrjujejo primeri strojev za izdelavo časopisnega papirja iz 100 % recikliranih vlaken in, ki jih omenja Belgija, pri čemer se eden od njih nahaja v neki drugi tovarni podjetja Stora Enso. Tehnologije, ki „ustrezajo sedanjemu stanju tehnologije“ se ne sme zamešati z najsodobnejšo tehnologijo. Dejstvo, da izdelava tega tipa papirnih strojev (še) ni serijska in da bo potrebno obdobje dveh let za njihovo izpopolnitev, v ničemer ne spreminja oceno Komisije. Zato Komisija iz tega razloga ne more presoditi pomoči kot združljive. Nedavno je na podoben način rešila zadevo glede pomoči, dodeljene družbi Shotton v Veliki Britaniji za isti tip naložbe (19).

5.5.2 Stroj PM3: prehod na revialni papir iz 80 % recikliranih vlaknin

(82)

Izdelava revialnega papirja SC z 80 % vsebnostjo recikliranih vlaknin verjetno ni običajna in možno je, da je družba SEL Langerbrugge prvi izdelovalec, kjer uporabljajo 6 m širok gladilnik za izdelavo papirja SC kakovosti z vsebnostjo recikliranih vlaknin, ki je večja od 60 %. Verjetno je tudi res, da izdelek visoke kakovosti, kot je revialni papir, navadno vsebuje nižjo vsebnost recikliranih vlaknin. Vendar je Komisija iz razlogov, ki so predstavljeni v nadaljevanju, prišla do zaključka, da naložbe v stroj PM3 ne morejo uživati ugodnosti pomoči neposredno na podlagi točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe.

(83)

Kot prvo, povečanje deleža recikliranih vlaknin predstavlja danes težnjo na področju papirja, ne samo za časopisni papir, ampak tudi za revialni papir, zlasti kakovosti SC. Možno je, da s čisto tehničnega vidika naložba presega to, kar bi lahko imeli za sedanje stanje tehnologije, čeprav še ni bilo dokazano, da je cilj vsebnost 80 % recikliranih vlaknin mogoče doseči. Kakor koli, ti cilji se ne zdijo bistveno drugačni od ciljev, ki so si jih zmožni postaviti drugi izdelovalci papirja, bodisi že sedaj bodisi v bližnji prihodnosti. To potrjujejo podatki, ki jih je predložila zadevna tretja stranka, pa tudi druge zadeve, ki jih je poprej preučila Komisija (20).

(84)

Kot drugo, naložba se popolnoma ujema z investicijskim programom družbe SEL, ki je usmerjen v izboljšavo sredstev brez ustvarjanja novih zmogljivosti, ki bi bile zmožne izkrivljati trge, in izključitev stroja PM2 se, po besedah same družbe SEL, „popolnoma vključuje v program neprekinjene izboljšave podjetja Stora Enso, ki je usmerjen v izključitev proizvodnih strojev, ki dolgoročno niso donosni“ („dit past volledig in Stora Enso’s continue verbeteringsprogramma date er op gericht is productie-eenheden die op lange termijn niet rendabel zijn te laten uitlopen“). Stroj PM4 je bolj izpopolnjen kot stari stroj PM3 in novi stroj PM3 je bolj izpopolnjen kot stari stroj PM2, izključitev stroja PM2 in nekaterih sredstev na Švedskem in Finskem bo omogočila izognitev vsakršnim preveč povečanim zmogljivostim. Ta serija naložb prinaša velike ugodnosti za družbo SEL, kolikor ji ne bo treba nositi stroške za naložbo v popolnoma nov in drag stroj za revialni papir, kolikor ne bo pretiranih povečanj zmogljivosti in kolikor bo družba lahko razvila svojo tehnologijo, ne da bi si pri tem naprtila prevelika finančna ali gospodarska tveganja. Razen te naložbe ni obstajala nobena druga rešitev, ki bi omogočila izdelavo papirja z 80 % vsebnostjo recikliranih vlaknin po nižji ceni. Predelava stroja PM2, na primer, bi omogočila največ 55 % vsebnost recikliranih vlaknin. Vsak izdelovalec papirja, ki želi ostati dolgoročno konkurenčen na tehnološkem in okoljskem področju, mora redno sprejemati take naložbe v inovativne proizvode. Spodbujevalni učinek pomoči ostaja torej vprašljiv, pa čeprav bi lahko menili, da se naložba nanaša na tehniko, ki presega sedanje stanje tehnike.

(85)

Kot tretje, na evropski ravni obstaja obveza, s katero želijo doseči v povprečju 56 % uporabo recikliranih vlaknin od sedaj do leta 2005. Sedanje povprečje v Belgiji znaša 49,8 %. Čeprav ima navadno revialni papir nižjo vsebnost recikliranega papirja, se zdi težko doseči te cilje izključno s povečanjem vsebnosti recikliranih vlaknin v papirjih, drugih od revialnega. Sama družba SEL poudarja, da ob upoštevanju njenega položaja na belgijskem trgu papirja, standardi neposredno vplivajo na njene dejavnosti. Časopisni papir predstavlja samo omejen del celote izdelanega papirja. Vrh tega se ne nahajajo vsi stroji za izdelavo časopisnega papirja dovolj blizu virov recikliranega papirja in prilagoditev nekaterih izmed njih za višjo uporabo recikliranih vlaknin do leta 2005, se lahko se izkaže za gospodarsko neizvedljivo. Zato ni presenetljivo, da povečanje deleža recikliranega papirja predstavlja prav tako težnjo za revialni papir.

(86)

Kot četrto, Belgija in družba SEL nista razložili, kakšni bi bili stroški za podobno naložbo v stroj za izdelavo revialnega papirja z (bolj) „normalno“ vsebnostjo recikliranih vlaknin in kakšne prihranke bi izvedena naložba ustvarila v primerjavi s to možnostjo. Nasprotno vztrajata na dejstvu, da so dodatni stroški nujni ne samo zato, da bi se doseglo 80 % vsebnost recikliranih vlaknin, ampak tudi zato, da bi dobili revialni papir visoke kakovosti s strojem, ki je bil izvorno izdelan za izdelavo časopisnega papirja. Tako investicijski stroški vključujejo take aparate, kot so naprava za izžemanje (SC papir je teže izžeti), tretja sušilnica (ker je SC papir težji), gladilniki z 2×4 mehkimi sponkami za doseganje večjega sijanja papirja in valji, prilagojeni kakovosti SC, novi polnilci za doseganja polnila kakovosti SC. V najboljšem primeru bi lahko samo en del naložbe razumeli kot izključno namenjenega povečanju deleža reciklaže (21).

(87)

Kot peto, kot je bilo rečeno v podrazdelku 6.3.1, nič ne zagotavlja, da bo naložba omogočila povečanje uporabe recikliranih vlaknin ali povečanje uporabe recikliranih vlaknin, ki izhajajo iz prodaj družbe SEL. Pomoč na primer ni podrejena prevzemu dodatne količine papirnih odpadkov, ki prihajajo od mestne zbiralne akcije, kot je bilo v primeru pomoči, dodeljene podjetju Shotton. Kolikor ni neposrednih koristi za okolje, se zdi cilj pomoči na prvem mestu inovacija. Vendar se Komisija lahko opre na smernice Skupnosti o državnih pomočeh za raziskave in razvoj (22) za odobritev pomoči, ki so dodeljene izključno za faze temeljne in industrijske raziskave ter predkonkurenčnega razvoja. Bolj kot je R&R blizu trga, večja je nevarnost, da bo pomoč izkrivila konkurenco. Zato točka 2.3 teh smernic izključuje pomoči za dejavnosti, ki bi bile lahko razumljene kot inovativne, ki pa ne padejo v okvir zgoraj omenjenih faz. Stališče, ki ga je predložila tretja stranka, potrjuje nevarnost izkrivljanja konkurence v tej zadevi.

6. SKLEP

(88)	Belgija je upoštevala obveznost priglasitve pomoči skladno z odstavkom 3 člena 88 Pogodbe in s točko 76 smernic pomoči za okolje.

(89)

Naložbe SEL v enoto PM4 omogočajo zmanjšanje porabe elektrike, aditivov in vode v primerjavi z običajnim strojem za časopisni papir. Upravičeni investicijski stroški znašajo 14 100 000 EUR in pomoč v višini 5 640 000 EUR se torej lahko šteje za združljivo s skupnim trgom. Kar zadeva naložbo v napravo za sežiganje blata PSTE, Komisija ocenjuje, da je pomoč v višini 13 449 600 EUR združljiva s skupnim trgom. Kar zadeva naložbe v železniško infrastrukturo in začasno uskladiščenje papirnih odpadkov, Komisija ocenjuje, da najvišji znesek pomoči, združljiv s skupnim trgom, znaša 4 432 000 EUR. Če upoštevamo vse, znaša znesek, za katerega se šteje, da je združljiv s skupnim trgom, 23 521 600 EUR.

(90)	Naložbe SEL v enoti PM3 in DIP2 kot tudi v čistilne naprave za sladko vodo in odpadne vode ne izpolnjujejo pogojev za odobritev pomoči –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo Belgija namerava začeti izvajati za N.V. Stora Enso Langerbrugge, in ki jo sestavljata subvencija v znesku 25 900 000 EUR in oprostitev zemljiškega davka v ocenjeni vrednosti 9 milijonov EUR, je združljiva s skupnim trgom do višine 23 521 600 EUR.

Zato je izvajanje pomoči v znesku 23 521 600 EUR odobreno.

Preostali znesek pomoči ni združljiv s skupnim trgom in se zato ne more izvajati.

Člen 2

Belgija bo obvestila Komisijo o ukrepih, sprejetih za uskladitev z odločbo, v roku dveh mesecev od datuma njene uradne objave.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Belgijo.

V Bruslju, 8. septembra 2004

Za Komisijo

Mario MONTI

Član Komisije

(1) UL C 15, 21.1.2004, str. 10.

(2) UL C 37, 3.2.2001, str. 3.

(3) Glej opombo 1.

(4) http://www.storaenso.com

(5) Zaupne informacije

(6) N223/93 in N40/99, UL C 284, 7.10.2000, str. 4.

(7) Opomba 10 odločbe o začetku postopka v skladu z odstavkom 2 člena 88, glej opombo 1.

(8) COM(2001) 370 konč. z dne 12.9.2001.

(9) Glej opombo 5.

(10) UL L 257, 10.10.1996, str. 26.

(11) UL L 182, 16.7.1999, str. 1. Direktiva nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(12) UL L 365, 31.12.1994, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/12/ES (UL L 47, 18.2.2004, str. 26).

(13) En majhen del se dejansko nanaša na nadomestne dele, potrebne za zagotavljanje nepretrganega proizvodnega postopka.

(14) V smislu točke (b) člena 2 Direktive Parlamenta in Sveta 2001/77/ES z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (UL L 283, 27.10.2001, str. 33). Direktiva je spremenjena s pristopnim aktom iz leta 2003.

(15) UL L 52, 21.2.2004, str. 50.

(16) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva spremenjena z Odločbo 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

(17) UL L 130, 15.6.1970, str. 1.

(18) Glej Odločbo Komisije z dne 19. junija 2002, N643/2001, Avstrija, shema pomoči za razširitev zasebnih ranžirnih tirov (UL C 178, 26.7.2002, str. 20), Odločbo z dne 18. septembra 2002, N308/2002, Nemčija, osnovne smernice pomoči za naložbo v železniško infrastrukturo na Saxe-Anhalt (UL C 277, 14.11.2002, str. 2), in Odločbo z dne 9. februarja 2001, N597/2000, Nizozemska, shema pomoči za zasebne priključke plovnih poti (UL C 102, 31.3.2001, str. 8).

(19) Odločba 2003/814/ES Komisije z dne 23. julija 2003 o državni pomoči C 61/2002, ki jo Združeno kraljestvo namerava dodeliti na napravo za recikliranje časopisnega papirja v okviru programa WRAP (UL L 314, 28.11.2003, str. 26).

(20) Zlasti zadeva N 713/02 – Pomoč v prid LEIPA Georg Leinfelder GmbH, Brandebourg (Nemčija) (UL C 110, 8.5.2003, str. 13).

(21) To lepo pokaže, da če bi bila naložba v enoto PM3 razumljena kot naložba, ki izpolnjuje pogoje za odobritev pomoči, bi samo del stroškov lahko razumeli kot dodatne stroške po analogiji s točkama 36 in 37 smernic pomoči za okolje.

(22) UL C 45, 17.2.1996, str. 5.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 53

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 48 26. februar 2005

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
		Uredba Komisije (ES) št. 322/2005 z dne 25. februarja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
		Uredba Komisije (ES) št. 323/2005 z dne 25. februarja 2005 o določitvi najvišje pomoči za smetano, maslo in zgoščeno maslo za 158. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97	3
		Uredba Komisije (ES) št. 324/2005 z dne 25. februarja 2005 o določitvi najnižje prodajne cene za maslo za 158. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97	5
		Uredba Komisije (ES) št. 325/2005 z dne 25. februarja 2005 o določitvi najvišje pomoči za zgoščeno maslo za 330. posebni razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (EGS) št. 429/90	7
		Uredba Komisije (ES) št. 326/2005 z dne 25. februarja 2005 glede 14. posameznega razpisa, predvidenega v skladu z odprtim razpisom za oddajo ponudb iz Uredbe (ES) št. 2771/1999	8
		Uredba Komisije (ES) št. 327/2005 z dne 25. februarja 2005 glede 77. posebnega razpisa, objavljenega v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2799/1999	9
		Uredba Komisije (ES) št. 328/2005 z dne 25. februarja 2005 v zvezi z 13. posameznim razpisom, izdanim v skladu z odprtim razpisom za oddajo ponudb iz Uredbe (ES) št. 214/2001	10
		Uredba Komisije (ES) št. 329/2005 z dne 25. februarja 2005 o določitvi nekaterih okvirnih količin in posameznih zgornjih mej za izdajo dovoljenj za uvoz banan v Skupnost v okviru tarifnih kvot A/B in C, za drugo četrtletje leta 2005	11
		Uredba Komisije (ES) št. 330/2005 z dne 25. februarja 2005 o določitvi nekaterih okvirnih količin in posameznih zgornjih mej za izdajo dovoljenj za cilje dodatne količine za uvoz banan v nove države članice za drugo četrtletje leta 2005	13
	*	Uredba Komisije (ES) št. 331/2005 z dne 25. februarja 2005 o določitvi pomoči iz Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 za zasebno skladiščenje masla in smetane ter o odstopanju od Uredbe (ES) št. 2771/1999	15
	*	Uredba Komisije (ES) št. 332/2005 z dne 25. februarja 2005 o izplačilu nadomestila za izvoz na Hrvaško proizvodov z oznako KN 0406 v okviru dovoljenj, za katere so bili zahtevki vloženi pred 1. junijem 2003	17
		Uredba Komisije (ES) št. 333/2005 z dne 25. februarja 2005 o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita	18
		Uredba Komisije (ES) št. 334/2005 z dne 25. februarja 2005 o določitvi nadomestil za proizvode v sektorjih žit in riža, dobavljene v okviru ukrepov Skupnosti in nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani	20
		Uredba Komisije (ES) št. 335/2005 z dne 25. februarja 2005 o izdaji uvoznih dovoljenj za česen, uvožen v okviru avtonomne tarifne kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 218/2005	22
		Uredba Komisije (ES) št. 336/2005 z dne 25. februarja 2005 o izdaji uvoznih dovoljenj za določene konzervirane gobe, uvožene v okviru avtonomne tarifne kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 220/2005	23
		Uredba Komisije (ES) št. 337/2005 z dne 25. februarja 2005 o ustavitvi odkupa masla v nekaterih državah članicah	24
		Uredba Komisije (ES) št. 338/2005 z dne 25. februarja 2005 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz dobro brušenega dolgozrnatega riža B v nekatere tretje države v okviru razpisa, izdanega v Uredbi (ES) št. 2032/2004	25
		Uredba Komisije (ES) št. 339/2005 z dne 25. februarja 2005 o ponudbah, predloženih v okviru javnega razpisa za dodelitev subvencije za pošljke oluščenega dolgozrnatega riža B za Réunion iz Uredbe (ES) št. 2033/2004	26
		Uredba Komisije (ES) št. 340/2005 z dne 25. februarja 2005 v zvezi s ponudbami, predloženimi v okviru razpisa za izvoz dobro brušenega okroglozrnatega, srednjezrnatega in dolgozrnatega riža A v nekatere tretje države, izdanega v Uredbi (ES) št. 2031/2004	27
	*	Uredba Komisije (ES) št. 341/2005 z dne 25. februarja 2005 o spremembi uredb (ES) št. 1432/94 in (ES) št. 1458/2003 z ozirom na maksimalne količine, ki se nanašajo na zahtevke za izdajo dovoljenja za izvoz prašičjega mesa	28

	Popravki
*	Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1582/2004 z dne 8. septembra 2004 o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim merilom, uvedenim z Uredbo Sveta (ES) št. 1470/2001 o uvozu integralnih elektronskih kompaktnih fluorescentnih svetilk (CFL-i) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, z uvozom integralnih elektronskih kompaktnih fluorescenčnih svetilk (CFL-i), poslanih iz Vietnama, Pakistana ali s Filipinov (s prijavljenim poreklom iz Vietnama, Pakistana ali s Filipinov ali ne), in o tem, da se za takšen uvoz uvede registracijo (UL L 289, 10.9.2004)	78
*	Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 305/2005 z dne 19. oktobra 2004 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 312/2003 v zvezi s tarifnimi kvotami za nekatere izdelke po poreklu iz Čila (UL L 52, 25.2.2005)	78

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	121,9
	204	66,1
	212	151,1
	624	193,8
	999	133,2
0707 00 05	052	173,6
	068	152,0
	204	115,9
	220	230,6
	999	168,0
0709 10 00	220	36,6
0709 10 00	999	36,6
0709 90 70	052	190,8
	204	176,4
	999	183,6
0805 10 20	052	56,3
	204	46,4
	212	50,5
	220	39,2
	624	67,5
	999	52,0
0805 20 10	204	87,1
	624	84,0
	999	85,6
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	052	59,6
	204	97,6
	400	84,9
	464	56,0
	624	87,7
	662	49,9
	999	72,6
0805 50 10	052	56,5
0805 50 10	999	56,5
0808 10 80	400	107,9
	404	96,3
	508	80,2
	512	95,5
	524	56,8
	528	76,5
	720	51,1
	999	80,6
0808 20 50	388	79,3
	400	95,6
	512	58,7
	528	69,1
	999	75,7

(EUR/100 kg)
Formula		A		B
Postopek vdelave		Z markerji	Brez markerjev	Z markerji	Brez markerjev
Najvišja pomoč	Maslo ≥ 82 %	56	52	55,5	52
	Maslo < 82 %	54,5	50,8	—	49,75
	Zgoščeno maslo	67,5	63,5	67	63,5
	Smetana			26	22
Varščina za predelavo	Maslo	62	—	61	—
	Zgoščeno maslo	74	—	74	—
	Smetana	—	—	29	—

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Komisija
*	2005/163/ES:Odločba Komisije z dne 16. marca 2004 o državni pomoči, ki jo je Italija izplačala ladjarskim družbam Adriatica, Caremar, Siremar, Saremar in Toremar (skupina Tirrenia) (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 470) ( 1 )	29
*	2005/164/ES:Odločba Komisije z dne 8. septembra 2004 o državni pomoči, ki jo Belgija namerava izvajati za Stora Enso Langerbrugge (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 3351) ( 1 )	66

(v EUR/t)
Tarifna oznaka proizvoda	Znesek nadomestila
1001 10 00 9400	0,00
1001 90 99 9000	0,00
1002 00 00 9000	0,00
1003 00 90 9000	0,00
1005 90 00 9000	0,00
1006 30 92 9100	0,00
1006 30 92 9900	0,00
1006 30 94 9100	0,00
1006 30 94 9900	0,00
1006 30 96 9100	0,00
1006 30 96 9900	0,00
1006 30 98 9100	0,00
1006 30 98 9900	0,00
1006 30 65 9900	0,00
1007 00 90 9000	0,00
1101 00 15 9100	0,00
1101 00 15 9130	0,00
1102 10 00 9500	0,00
1102 20 10 9200	56,00
1102 20 10 9400	48,00
1103 11 10 9200	0,00
1103 13 10 9100	72,00
1104 12 90 9100	0,00
N.B.: Oznake proizvodov so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).


	(1) Besedilo velja za EGP.