4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 185/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).

PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 3. februarja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	115,4
	204	83,1
	212	152,0
	624	81,6
	999	108,0
0707 00 05	052	152,0
	204	84,0
	999	118,0
0709 10 00	220	65,9
0709 10 00	999	65,9
0709 90 70	052	220,6
	204	236,0
	624	56,7
	999	171,1
0805 10 20	052	44,3
	204	44,1
	212	51,7
	220	41,6
	448	35,7
	624	44,6
	999	43,7
0805 20 10	052	76,5
	204	61,3
	624	72,5
	999	70,1
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	052	63,7
	204	85,5
	400	77,4
	464	131,4
	624	69,4
	662	36,0
	999	77,2
0805 50 10	052	57,4
0805 50 10	999	57,4
0808 10 80	052	104,3
	400	121,3
	404	103,9
	720	59,7
	999	97,3
0808 20 50	388	88,2
	400	90,0
	528	99,6
	720	41,5
	999	79,8

(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 186/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi, v kakšnem obsegu se lahko sprejmejo zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi v mesecu januarju 2005 za teleta s težo do 80 kg, v okviru tarifne kvote, predvidene z Uredbo (ES) št. 1201/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 v skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1201/2004 z dne 29. junija 2004 o odprtju in upravljanju tarifne kvote za teleta s težo do 80 kilogramov s poreklom iz Bolgarije ali Romunije (od 1. julija 2004 do 30. junija 2005) (2), in zlasti člena 1(4) ter člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 1(3)(b) Uredbe (ES) št. 1201/2004 določa na 86 500 število glav živega goveda, s težo do 80 kg, ki se uvrščajo v oznako KN 0102 90 05 in so po poreklu iz Bolgarije ali Romunije, ki se lahko uvozi pod posebnimi pogoji v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2005. Količine, za katere so bili vloženi zahtevki za uvozna dovoljenja, so takšne, da je mogoče zahtevkom v celoti ugoditi.

(2)	Treba je določiti količine, za katere je mogoče zaprositi uvozna dovoljenja od 1. aprila 2005, v okviru skupne količine 178 000 glav, v skladu s členom 1(4) Uredbe (ES) št. 1201/2004 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Vsakemu zahtevku za uvozna dovoljenja, vloženemu v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 1201/2004, se ugodi celoti.

2. Količine, podane v členu 1(3)(c) Uredbe (ES) št. 1201/2004 se povečajo na 167 450 glav.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

(2) UL L 230, 30.6.2004, str. 12.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/4

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 187/2005

z dne 2. februarja 2005

o triinštirideseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in Talibani, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih, odrejenih proti določenim osebam in subjektom, povezanim z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in Talibani, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov Talibanov iz Afganistana (1), in zlasti prve alinee člena 7(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in ekonomskih virov iz navedene Uredbe.

(2)	28. januarja 2005 je Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov sklenil spremeniti seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in ekonomskih virov. Priloga I se skladno s tem zato spremeni.

(3)	Da bi zagotovili učinkovitost ukrepov, predvidenih v tej uredbi, mora ta uredba začeti veljati takoj —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. februarja 2005

Za Komisijo

Benita FERRERO-WALDNER

Članica Komisije

(1) UL L 139, 29.5.2002, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 14/2005 (UL L 5, 7.1.2005, str. 10).

PRILOGA

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni:

—	Naslednji vpis se doda v rubriko „fizične osebe“: „Sulayman Khalid Darwish (alias Abu Al-Ghadiya). Datum rojstva: (a) 1976, (b) okrog 1974. Kraj rojstva: zunaj Damaska, Sirija. Državljanstvo: Sirije. Potni list št.: (a) 3936712, (b) 11012.“

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/6

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 188/2005

z dne 3. februarja 2005

o pravilih za izvajanje sheme pomoči v sektorju mesa v najbolj oddaljenih regijah

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1452/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za francoske prekomorske departmaje, spremembi Direktive 72/462/EGS in razveljavitvi uredb (EGS) št. 525/77 in (EGS) št. 3763/91 (Poseidom) (1), in zlasti člena 9(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1453/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Azore in Madeiro in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1600/92 (Poseima) (2), in zlasti člena 13(3) ter 22(4) in (10) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1454/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Kanarske otoke in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1601/92 (Poseican) (3), in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (4) v točki (b) člena 70(1) določa, da se države članice lahko odločijo, da iz sheme enotnega plačila izključijo zlasti neposredna plačila, odobrena kmetom v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri ter na Kanarskih otokih v referenčnem obdobju. Člen 147 omenjene uredbe spreminja shemo neposredne podpore v okviru skupne kmetijske politike za kmete, nastanjene v teh regijah v primeru uporabe člena 70. Treba je določiti pravila za izvajanje omenjenih shem podpore.

(2)	Španija, Francija in Portugalska so Komisijo obvestile o svoji odločitvi, da iz sheme enkratnega plačila izključijo neposredna plačila, odobrena kmetom na Kanarskih otokih, francoskih čezmorskih departmajih ter na Azorih in Madeiri.

(3)

Člen 9(1) Uredbe (ES) št. 1452/2001, člena 13(1) in 22(3) Uredbe (ES) št. 1453/2001 in člen 5(1) Uredbe (ES) št. 1454/ 2001 določajo, da zadevne države članice Komisiji predložijo program pomoči za tradicionalne dejavnosti, povezane s proizvodnjo govejega, ovčjega in kozjega mesa, in ukrepe za izboljšanje kakovosti proizvodov v mejah potreb porabe najbolj oddaljenih regij z izjemo Azorov. Treba je podrobno opredeliti bistvene elemente, ki jih mora vsebovati ta program.

(4)	Skupnost financira program do letnega zneska, določenega v skladu s členom 9(2) Uredbe (ES) št. 1452/2001, členom 13(2) in 22(3) Uredbe (ES) št. 1453/2001 in členom 5(2) Uredbe (ES) št. 1454/2001.

(5)

Omenjeni znesek je enak vsoti vplačanih premij v letu 2003 na podlagi členov 4, 6, 11, 13 in 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (5), členov 4, 5 in 11 Uredbe Sveta (ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (6) in dodatnih pomoči, odobrenih v okviru uredb (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 ali (ES) št. 1454/2001. Na tej osnovi je treba določiti letne zneske, ki se uporabijo v vsaki državi članici za koledarsko leto 2005.

(6)	Treba je podrobno opredeliti elemente za izmero razvoja lokalne proizvodnje, navedenega v drugem pododstavku člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1452/2001, drugem pododstavku člena 13(2) in drugem pododstavku člena 22(3) Uredbe (ES) št. 1453/2001 ter drugem pododstavku člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1454/2001.

(7)

Zadevne države članice morajo vsako leto Komisiji predložiti poročilo o izvajanju programa v skladu s členom 9(4) Uredbe (ES) št. 1452/2001, členoma 13(4) in 22(5) Uredbe (ES) št. 1453/2001 in členom 5(4) Uredbe (ES) št. 1454/2001. Treba je natančno opredeliti bistvene elemente, ki jih mora vsebovati omenjeno poročilo.

(8)	Od 1. januarja 2005 programi pomoči nadomeščajo sheme premij, ki trenutno veljajo v sektorju govejega in telečjega mesa in katerih pravila za uporabo so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 170/2002 (7).

(9)

Na podlagi člena 22(9) Uredbe (ES) št. 1453/2001 se vzpostavi pomoč za prodajo mladega goveda moškega spola, skotenega na Azorih, v drugo regijo Skupnosti. Pravila za uporabo te pomoči so določena tudi v Uredbi (ES) št. 170/2002. Iz racionalnih razlogov je treba določbe o pomoči v sektorju govejega in telečjega mesa za najbolj oddaljene regije zbrati v eno besedilo.

(10)	Uredbo (ES) št. 170/2002 je zato treba razveljaviti.

(11)	Ker je shema programov pomoči, določena v uredbah (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 in (ES) št. 1454/2001, v uporabi od 1. januarja 2005, je treba določiti, da se tudi ta uredba uporablja od omenjenega datuma.

(12)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba določa pravila za izvajanje programov iz členov 9(1) Uredbe (ES) št. 1452/2001, člena 13(1) in 22(2) Uredbe (ES) št. 1453/2001 in člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1454/2001.

Programi iz prvega pododstavka zadevajo pomoč za tradicionalne dejavnosti, povezane s proizvodnjo govejega, ovčjega in kozjega mesa, in ukrepe, katerih cilj je izboljšanje kakovosti proizvodov v francoskih prekomorskih departmajih, na Azorih in Madeiri ter na Kanarskih otokih, v mejah potreb porabe teh regij z izjemo Azorov.

2. Ta uredba določa pravila za izvajanje pomoči za prodajo, določene v členu 22(9) Uredbe (ES) št. 1453/2001.

POGLAVJE II

PROGRAMI POMOČI

Člen 2

Vzpostavitev programa pomoči

1. Država članica se lahko odloči, da:

(a)	izvaja isti program za vse zadevne regije; ali

(b)	po potrebi izvaja za vsako zadevno regijo ali skupino regij drugačen program.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka država članica v istem programu zagotavlja enako obravnavanje proizvajalcev.

2. Program vsebuje:

(a)	opis potreb porabe v zadevni regiji ali skupini regij v času sestavljanja programa;

(b)	natančen opis vsakega predvidenega ukrepa in njegovih ciljev;

(c)	objektivno merljive indikatorje, izračunane na začetku in koncu leta izvajanja programa, s katerimi se oceni raven uresničitve ciljev in učinkov vsakega ukrepa;

(d)	načine izvedbe vsakega ukrepa, zlasti kakovost in predvideno število upravičencev, merila za dodelitev pomoči, predvidene zneske na glavo ali hektar, pogoje upravičenosti, kategorije živali in zadevne površine skupaj s časovnim razporedom izvajanja;

(e)	finančni opis vsakega predvidenega ukrepa;

(f)	sistem preverjanja in kazni, vzpostavljen z namenom zagotovitve pravilne izvedbe vsakega predvidenega ukrepa in pravilne porabe pripadajočih odhodkov, ki, vsakič ko je to mogoče, uporabi ustrezne določbe Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 (8), na katere se je treba glede tega izrecno sklicevati.

3. V okviru zneska, omenjenega v členu 4, lahko država članica iz enega ukrepa programa v drugega prenese največ 20 % finančnih sredstev, dodeljenih vsakemu od njiju.

Člen 3

Prenos programa

Osnutek programa za leto 2005 se prenese v odobritev Komisiji najkasneje v tridesetih dneh po začetku veljavnosti te uredbe.

Vsaka sprememba programa za naslednja leta se prenese v odobritev Komisiji najkasneje 15. septembra v letu, ki je pred koledarskim letom izvajanja programa.

Člen 4

Financiranje programa

Skupnost financira program od koledarskega leta 2005 v višini naslednjih letnih zneskov (v milijonih eurov):

—

Španija

7,00

—

Francija

10,39

—	Portugalska

16,91.

Člen 5

Razvoj lokalne proizvodnje

1. Razvoj lokalne proizvodnje se ugotovi z merjenjem rasti govejega, ovčjega in kozjega staleža vsake zadevne regije ali skupine regij.

Zato najkasneje 30. junija v tekočem letu države članice Komisiji pošljejo podatke o številu glav govejega, ovčjega in kozjega staleža vsake zadevne regije ali skupine regij 31. decembra preteklega leta.

2. V desetih dneh po začetku veljavnosti te uredbe države članice Komisiji sporočijo število glav omenjenega staleža 1. januarja 2003.

Člen 6

Preverjanja

Države članice sprejmejo vse ukrepe za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe in programa iz člena 1. Izvajajo predvidena preverjanja in kazni iz programa v skladu s členom 2(2)(f).

Člen 7

Plačilo

Plačila v okviru programa se v celoti izvede upravičencem po opravljenih preverjanjih, določenih v skladu s členom 2(2)(f) enkrat letno v obdobju, ki se začne 1. decembra in zaključi 30. junija v naslednjem koledarskem letu.

Člen 8

Letno poročilo

1. Države članice pošljejo Komisiji vsako leto do 15. julija poročilo o prehodnem koledarskem letu, ki vsebuje:

(a)	navedbo stopnje doseganja ciljev, določenih za vsakega od ukrepov, ki jih vsebuje program, izmerjeno z indikatorji iz člena 2(2)(c);

(b)	podatke o letni bilanci preskrbe zadevne regije glede porabe, razvoja staleža, proizvodnje in izmenjav;

(c)	podatke o zneskih, dejansko odobrenih za izvedbo ukrepa programa na osnovi meril, ki jih določijo države članice, kot na primer število proizvajalcev upravičencev, število živali, ki jih plačilo pokriva, upravičene površine ali število zadevnih gospodarstev;

(d)	podatke o finančnem izvajanju vsakega ukrepa, ki je v programu;

(e)	statistične podatke o preverjanjih, ki so jih izvedli pristojni organi, ter o morebitnih izvedenih kaznih;

(f)	pripombe države članice o izvajanju programa.

2. Za leto 2006 poročilo vsebuje oceno učinka programa na živinorejo in kmetijsko gospodarstvo v zadevni regiji.

POGLAVJE III

POSEBNA POMOČ ZA AZORE

Člen 9

Pomoč za prodajo mladega goveda moškega spola, skotenega na Azorih

1. Vsak zahtevek za pomoč iz člena 22(9) Uredbe (ES) št. 1453/2001 vloži proizvajalec, ki je bil zadnji odgovoren za živali v zahtevanem prehodnem obdobju pred odpremo.

Zahtevek vsebuje:

(a)	identifikacijsko številko živali;

(b)	izjavo pošiljatelja, ki označuje namembni kraj živali.

2. Plačilo pomoči iz člena 22(9) Uredbe (ES) št. 1453/2001 se lahko izvede med 1. januarjem in 31. decembrom zadevnega leta.

3. Portugalske oblasti vsako leto najkasneje 31. julija sporočijo Komisiji za preteklo koledarsko leto število živali, za katere je bila zaprošena in odobrena pomoč.

POGLAVJE IV

RAZVELJAVITEV IN KONČNE DOLOČBE

Člen 10

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 170/2002 se razveljavi.

Člen 11

Začetek veljavnosti in uporabe

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 198, 21.7.2001, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1690/2004 (UL L 305, 1.10.2004, str. 1).

(2) UL L 198, 21.7.2001, str. 26. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1690/2004.

(3) UL L 198, 21.7.2001, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1690/2004.

(4) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2217/2004 (UL L 375, 23.11.2004, str. 1).

(5) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1899/2004 (UL L 328, 30.10.2004, str. 67).

(6) UL L 341, 22.12.2001, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

(7) UL L 30, 31.1.2002, str. 23.

(8) UL L 141, 30.4.2004, str. 18.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/10

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 189/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za melaso v sektorju sladkorja, v uporabi od 4. februarja 2005

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1) in zlasti njenega člena 24(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)	Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)	Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)	Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne dajatve za uvoz proizvodov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1422/95 so določene v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2) UL L 141, 24.6.1995, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 79/2003 (UL L 13, 18.1.2003, str. 4).

(3) UL 145, 27.6.1968, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1422/1995.

PRILOGA

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za melaso v sektorju sladkorja, v uporabi od 4. februarja 2005

(EUR)
Oznaka KN	Višina reprezentativnih cen na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda	Višina dodatnih dajatev na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda	Višina dodatnih dajatev za uvoz 100 kg neto teže zadevnega proizvoda zaradi odprave iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 (1)
1703 10 00 (2)	10,34	—	0
1703 90 00 (2)	10,72	—	0

(1) V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 ta znesek nadomesti stopnjo dajatve skupne carinske tarife, določeno za te proizvode.

(2) Določitev za standardno kakovost, kot je določeno v prvem členu spremenjene Uredbe (EGS) št. 785/68.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/12

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 190/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor brez nadaljnje predelave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (1), spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 680/2002, in zlasti drugega pododstavka člena 27(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)	V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)	Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)	Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)	Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)	Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)	Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Nadomestila za izvoz izdelkov, naštetih v členu 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 1260/2001, nedenaturiranega in brez nadaljnje predelave, se določijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2) UL L 214, 8.9.1995, str. 16.

PRILOGA

NADOMESTILA ZA BELI SLADKOR IN SUROVI SLADKOR, IZVOŽEN BREZ NADALJNJE PREDELAVE 4. FEBRUARJA 2005 (1)

Oznake proizvodov

Namembna država

Merska enota

Višina nadomestil

1701 11 90 9100

S00

EUR/100 kg

34,72 (2)

1701 11 90 9910

S00

EUR/100 kg

34,72 (2)

1701 12 90 9100

S00

EUR/100 kg

34,72 (2)

1701 12 90 9910

S00

EUR/100 kg

34,72 (2)

1701 91 00 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,3775

1701 99 10 9100

S00

EUR/100 kg

37,75

1701 99 10 9910

S00

EUR/100 kg

37,75

1701 99 10 9950

S00

EUR/100 kg

37,75

1701 99 90 9100

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,3775

N.B.: Oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih krajev so določene v Uredbi (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

Druge namembne države so določene kot sledi:

S00

vsi namembni kraji (tretje dežele, druga območja, oskrba ladij in namembni kraji, ki štejejo kot izvoz iz Skupnosti) razen Albanije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore (vključno s Kosovom, kot je določeno v Resoluciji Varnostnega sveta št. 1244 z dne 10. junija 1999) in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, razen za sladkor, vsebovan v proizvodih iz člena 1(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 (UL L 297, 21.11.1996, str. 29).

(1) Stopnje iz te priloge se ne uporabljajo od 1. februarja 2005 v skladu s Sklepom Sveta 2005/45/ES z dne 22. decembra 2004 o sklenitvi in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode (UL L 23, 26.1.2005, str. 17).

(2) Ta znesek velja za surov sladkor z donosom 92 %. Kadar je donos izvoženega sladkorja drugačen od 92 %, se znesek izračuna v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/14

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 191/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, izvožene v naravnem stanju

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka člena 27(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(d) navedene uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2), predvideva, da je izvozno nadomestilo za 100 kg proizvodov, naštetih v členu 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 enako osnovnemu znesku, pomnoženemu z vsebnostjo saharoze, po potrebi vključno z vsebnostjo drugih sladkorjev, izraženimi kot saharoza. Vsebnost saharoze v zadevnih proizvodih se določi v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95.

(3)

Člen 30(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da je osnovni znesek nadomestila za sorbozo, izvoženo v naravnem stanju, enak osnovni višini nadomestila minus ena stotina veljavnega proizvodnega nadomestila, v skladu z uredbo Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 glede dodeljevanja proizvodnega nadomestila za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (3), za proizvode, naštete v Prilogi k nazadnje omenjeni uredbi.

(4)

V skladu z določili v členu 30(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je osnovna višina nadomestila za druge proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe in izvožene v naravnem stanju, enaka eni stotini zneska, ki po eni strani upošteva razliko med intervencijsko ceno belega sladkorja za območja Skupnosti brez primanjkljaja za mesec, za katerega je določena osnovna vsota, in kotacijami ali cenami belega sladkorja na svetovnem trgu, po drugi strani pa upošteva tudi potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med uporabo osnovnih proizvodov Skupnosti pri izdelavi predelanega blaga, namenjenega za izvoz v tretje države, ter uporabo proizvodov iz tretjih držav, uvoženih za postopke aktivnega oplemenitenja.

(5)	V skladu z določili člena 30(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je lahko uporaba osnovne količine omejena na nekatere proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe.

(6)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva določitev nadomestila za izvoz proizvodov v naravnem stanju v skladu s členom 1 (1)(f) in (g) in (h) te uredbe. Višina nadomestila se določi na 100 kg suhe snovi, ob upoštevanju izvoznega nadomestila za proizvode z oznako KN 1702 30 91 in za proizvode iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 ter ekonomskih vidikov predvidenega izvoza. V primeru proizvodov v omenjenem členu (1)(f) in (g) se nadomestilo dodeli le za proizvode, ki izpolnjujejo pogoje v členu 5 Uredbe (ES) št. 2135/95. Za proizvode iz člena 1(1)(h) se nadomestilo dodeli le za izdelke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(7)	Zgoraj omenjena nadomestila je treba določiti vsak mesec. V vmesnem obdobju jih je mogoče spremeniti.

(8)	Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov to potrebno.

(9)	Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja v te dežele iz Skupnosti velja za zelo umetno.

(10)	Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom tistih proizvodov v Skupnost, ki jim je bilo odobreno izvozno nadomestilo, se ne določijo nadomestila za v tej uredbi zajete proizvode za vse države zahodnega Balkana.

(11)	Ob upoštevanju teh dejavnikov je treba določiti ustrezno višino zadevnih nadomestil.

(12)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izovozna nadomestila za izdelke, naštete v členu 1(1)(d)(f)(g) in (h) Uredbe (ES) št. 1260/2001, izvožene v naravnem stanju, se določijo v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 6).

(2) UL L 214, 8.9.1995, str. 16.

(3) UL L 178, 30.6.2001, str. 63.

PRILOGA

IZVOZNA NADOMESTILA ZA SIRUPE IN NEKATERE DRUGE SLADKORNE PROIZVODE, IZVOŽENE V NARAVNEM STANJU BREZ NADALJNJE PREDELAVE, UPORABNA OD 4. FEBRUARJA 2005 (1)

Oznaka proizvoda

Namembna država

Merska enota

Višina nadomestila

1702 40 10 9100

S00

EUR/100 kg suhe snovi

37,75 (2)

1702 60 10 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

37,75 (2)

1702 60 80 9100

S00

EUR/100 kg suhe snovi

71,72 (3)

1702 60 95 9000

S00

EUR/1 % saharoze x 100 kg neto teže proizvoda

0,3775 (4)

1702 90 30 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

37,75 (2)

1702 90 60 9000

S00

EUR/1 % saharoze x 100 kg neto teže proizvoda

0,3775 (4)

1702 90 71 9000

S00

EUR/1 % saharoze x 100 kg neto teže proizvoda

0,3775 (4)

1702 90 99 9900

S00

EUR/1 % saharoze x 100 kg neto teže proizvoda

0,3775 (4) (5)

2106 90 30 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

37,75 (2)

2106 90 59 9000

S00

EUR/1 % saharoze x 100 kg neto teže proizvoda

0,3775 (4)

NB: Oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih krajev so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

Druge namembne države so določene s kot sledi:

S00

vsi namembni kraji (tretje dežele, druga območja, oskrba ladij in namembni kraji, ki štejejo kot izvoz iz Skupnosti) razen Albanije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore (vključno s Kosovom, kot je določeno v Resoluciji Varnostnega sveta ZN 1244 z dne 10. junija 1999) in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, razen za sladkor, vsebovan v proizvodih iz člena 1(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 (UL L 297, 21.11.1996, str. 29).

(2) Velja le za proizvode iz člena 5 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(3) Velja le za proizvode iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(4) Osnovni znesek ne velja za sirupe s čistostjo manj kot 85 % (Uredba (ES) št. 2135/95). Vsebnost saharoze je določena v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(5) Osnovni znesek ne velja za proizvode, določene v točki 2 Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 3513/92 (UL L 355, 5.12.1992, str. 12).

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 192/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v nekatere tretje države za 18. delni razpis, izdan v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 1327/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1) in zlasti druge alinee odstavka 5 člena 27 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1327/2004 z dne 19. julija 2004 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)	V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1327/2004 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO

Člen 1

Za 18. delni razpis za beli sladkor, izdan v skladu z Uredbo (ES) št. 1327/2004, se največja višina nadomestila za izvoz v nekatere tretje države določi na 40,889 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2) UL L 246, 20.7.2004, str. 23. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1685/2004 (UL L 303, 30.9.2004, str. 21).

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/18

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 193/2005

z dne 3. februarja 2005

o spremembi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni tržni ureditvi za sladkor (1) in zlasti člena 27(5)(a) in 27(15) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Stopnje nadomestil, ki se od 1. februarja 2005 uporabljajo za proizvode, navedene v Prilogi, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 167/2005 (2).

(2)	Iz uporabe pravil in meril iz Uredbe (ES) št. 167/2005 za informacije, ki so trenutno na razpolago Komisiji, izhaja, da je izvozna nadomestila, ki se trenutno uporabljajo, treba spremeniti v skladu s Prilogo k Uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil, določene z Uredbo (ES) št. 167/2005, se spremenijo v skladu s Prilogo k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik

(1) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2) UL L 28, 1.2.2005, str. 22.

PRILOGA

Stopnje nadomestil, ki se od 4. februarja 2005 uporabljajo za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi (1)

Oznaka KN	Opis	Stopnja nadomestila v EUR/100 kg
		V primeru vnaprejšnje določitve nadomestil	Drugo
1701 99 10	Beli sladkor	37,75	37,75

(1) Stopnje iz te priloge se ne uporabljajo za izvoz v Bolgarijo od 1. oktobra 2004 in za blago, našteto v Tabeli I in II k Protokolu št. 2 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972, izvoženo v Švicarsko konfederacijo ali v Kneževino Lihtenštajn od 1. februarja 2005.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/20

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 194/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko ter za drobljenec in zdrob

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)	Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)	Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)	Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)	Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)	Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, pri čemer je izključen slad, se določijo v višini, navedeni v prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2) UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).

PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 3. februarja 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob

Tarifna oznaka proizvoda	Namembna država	Merska enota	Višina nadomestil
1001 10 00 9200	—	EUR/t	—
1001 10 00 9400	A00	EUR/t	0
1001 90 91 9000	—	EUR/t	—
1001 90 99 9000	A00	EUR/t	0
1002 00 00 9000	A00	EUR/t	0
1003 00 10 9000	—	EUR/t	—
1003 00 90 9000	A00	EUR/t	0
1004 00 00 9200	—	EUR/t	—
1004 00 00 9400	A00	EUR/t	0
1005 10 90 9000	—	EUR/t	—
1005 90 00 9000	A00	EUR/t	0
1007 00 90 9000	—	EUR/t	—
1008 20 00 9000	—	EUR/t	—
1101 00 11 9000	—	EUR/t	—
1101 00 15 9100	A00	EUR/t	5,48
1101 00 15 9130	A00	EUR/t	5,12
1101 00 15 9150	A00	EUR/t	4,72
1101 00 15 9170	A00	EUR/t	4,36
1101 00 15 9180	A00	EUR/t	4,08
1101 00 15 9190	—	EUR/t	—
1101 00 90 9000	—	EUR/t	—
1102 10 00 9500	A00	EUR/t	0
1102 10 00 9700	A00	EUR/t	0
1102 10 00 9900	—	EUR/t	—
1103 11 10 9200	A00	EUR/t	0
1103 11 10 9400	A00	EUR/t	0
1103 11 10 9900	—	EUR/t	—
1103 11 90 9200	A00	EUR/t	0
1103 11 90 9800	—	EUR/t	—
NB: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav v okviru serije „A“ so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/22

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 195/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)	Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)	Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)	Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Korekcijski znesek iz člena 1(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, ki se uporablja za vnaprej določena izvozna nadomestila, z izjemo slada, je določen v prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2) UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).

(3) UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 1).

PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 3. februarja 2005 o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

(EUR/t)
Tarifna oznaka proizvodov	Namembna država	Sedanji 2	1. obdobje 3	2. obdobje 4	3. obdobje 5	4. obdobje 6	5. obdobje 7	6. obdobje 8
1001 10 00 9200	—	—	—	—	—	—	—	—
1001 10 00 9400	A00	0	0	0	0	0	—	—
1001 90 91 9000	—	—	—	—	—	—	—	—
1001 90 99 9000	A00	0	– 0,46	– 0,92	– 1,38	– 1,84	—	—
1002 00 00 9000	A00	0	0	0	0	0	—	—
1003 00 10 9000	—	—	—	—	—	—	—	—
1003 00 90 9000	A00	0	– 0,46	– 0,92	– 1,38	– 1,84	—	—
1004 00 00 9200	—	—	—	—	—	—	—	—
1004 00 00 9400	A00	0	– 0,46	– 0,92	– 1,38	– 1,84	—	—
1005 10 90 9000	—	—	—	—	—	—	—	—
1005 90 00 9000	A00	0	0	0	0	0	—	—
1007 00 90 9000	—	—	—	—	—	—	—	—
1008 20 00 9000	—	—	—	—	—	—	—	—
1101 00 11 9000	—	—	—	—	—	—	—	—
1101 00 15 9100	A00	0	– 0,63	– 1,26	– 1,89	– 2,52	—	—
1101 00 15 9130	A00	0	– 0,59	– 1,18	– 1,77	– 2,36	—	—
1101 00 15 9150	A00	0	– 0,54	– 1,08	– 1,62	– 2,16	—	—
1101 00 15 9170	A00	0	– 0,50	– 1,00	– 1,50	– 2,00	—	—
1101 00 15 9180	A00	0	– 0,47	– 0,94	– 1,41	– 1,88	—	—
1101 00 15 9190	—	—	—	—	—	—	—	—
1101 00 90 9000	—	—	—	—	—	—	—	—
1102 10 00 9500	A00	0	0	0	0	0	—	—
1102 10 00 9700	A00	0	0	0	0	0	—	—
1102 10 00 9900	—	—	—	—	—	—	—	—
1103 11 10 9200	A00	0	0	0	0	0	—	—
1103 11 10 9400	A00	0	0	0	0	0	—	—
1103 11 10 9900	—	—	—	—	—	—	—	—
1103 11 90 9200	A00	0	0	0	0	0	—	—
1103 11 90 9800	—	—	—	—	—	—	—	—
N.B. Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A” so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena. Številčne oznake namembnih krajev so določene v Uredbi (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/24

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 196/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi proizvodnih nadomestil za žita in riž

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga za riž (2) in zlasti člena 8(e) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (3) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)	Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)	Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Proizvodno nadomestilo, izraženo v toni škroba, predvideno v členu 3(2) Uredbe (EGS) št. 1722/93, znaša:

(a)	0,00 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena, ovsa, riža ali lomljenega riža;

(b)	11,60 EUR/t za krompirjev škrob.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2) UL L 329, 30.12.1995, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 411/2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 27).

(3) UL L 159, 1.7.1993, str. 112. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 216/2004 (UL L 36, 7.2.2004, str. 13).

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/25

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 197/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi najvišjega izvoznega nadomestila za ječmen v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1757/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti prvega pododstavka člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1757/2004 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)	Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ponudbe, predložene od 28. januarja do 3. februarja 2005 v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1757/2004, znaša najvišje nadomestilo za izvoz ječmena 15,74 EUR/t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2) UL L 313, 12.10.2004, str. 10.

(3) UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/26

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 198/2005

z dne 3. februarja 2005

v zvezi s ponudbami, predloženimi za izvoz ovsa v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1565/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), in zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1565/2004 z dne 3. septembra 2004 o posebnem intervencijskem ukrepu za žita na Finskem in Švedskem za tržno leto 2004/2005 (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1565/2004 je bil razpisan natečaj za izvozno nadomestilo za oves, proizveden na Finskem in Švedskem in namenjen za izvoz iz Finske in Švedske v vse tretje države, razen v Bolgarijo, Norveško, Romunijo in Švico.

(2)	Na podlagi kriterijev, določenih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, ni treba določiti najvišjega nadomestila.

(3)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V okviru natečaja za nadomestilo za izvoz ovsa, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1565/2004, se med ponudbami, predloženimi od 28. januarja do 3. februarja 2005, ne izbere nobene ponudbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2) UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).

(3) UL L 285, 4.9.2004, str. 3.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/27

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 199/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi najvišjega izvoznega nadomestila za navadno pšenico v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 115/2005

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti prvega pododstavka člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 115/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

(3)	Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ponudbe, predložene od 28. januarja do 3. februarja 2005 v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 115/2005, znaša najvišje nadomestilo za izvoz navadne pšenice 4,00 EUR/t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2) UL L 24, 27.1.2005, str. 3.

(3) UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/28

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 200/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi največjega znižanja uvozne dajatve za sirek v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2275/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2275/2004 (2) se razpiše natečaj za največje znižanje dajatve za sirek, uvožen v Španijo iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3) lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (EGS) št. 1784/2003 odloči, da določi največje znižanje uvozne dajatve. Pri določitvi največjega znižanja je treba upoštevati merila iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95. Pogodba se sklene z vsakim ponudnikom, ki ponudi znižanje, ki je enako ali manjše od največjega znižanja dajatve.

(3)	Uporaba zgoraj navedenih meril glede na sedanje razmere na trgu zadevne žitarice kaže, da je treba največje znižanje uvozne dajatve določiti v višini navedeni v členu 1.

(4)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ponudbe, prejete v obdobju od 28. januar do 3. februar 2005 v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2275/2004, znaša največje znižanje uvozne dajatve za sirek 26,65 EUR/t in velja za največjo skupno količino 46 000 t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2) UL L 396, 31.12.2004, str. 32.

(3) UL L 177, 28.7.1995, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/29

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 201/2005

z dne 3. februarja 2005

o določitvi največjega znižanja uvozne dajatve za koruzo v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2277/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2277/2004 (2) je bil razpisan natečaj za znižanje dajatve na uvoz koruze v Španijo iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3), lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 odloči, da določi največje znižanje uvozne dajatve. Pri določitvi največjega znižanja je treba upoštevati merila iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95. Pogodba se sklene z vsakim ponudnikom, ki ponudi znižanje, ki je enako ali nižje od največjega znižanja dajatve.

(3)	Uporaba zgoraj navedenih meril v povezavi s sedanjimi razmerami na trgu zadevne žitarice kaže, da je treba največje znižanje uvozne dajatve določiti v višini navedeni v členu 1.

(4)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ponudbe, prejete v obdobju od 28. januarja do 3. februarja 2005 v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2277/2004, znaša največje znižanje uvozne dajatve za koruzo 27,44 EUR/t in velja za največjo skupno količino 35 000 t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2) UL L 396, 31.12.2004, str. 35.

(3) UL L 177, 28.7.1995, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/30

SKLEP SVETA

z dne 24. septembra 2004

o podpisu in začasni uporabi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

(2005/89/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 310 v zvezi z drugim stavkom člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003 (1) in zlasti člena 6(2) Akta,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

10. februarja 2004 je Svet pooblastil Komisijo, da v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic začne pogajanja z Egiptom zaradi prilagoditve Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani o upoštevanju pristopa novih držav članic k EU.

(2)	Pogajanja so se zaključila v zadovoljstvo Komisije.

(3)	Besedilo Protokola z Arabsko republiko Egipt v členu 12(2) določa začasno uporabo Protokola pred začetkom njegove veljavnosti.

(4)	Ob upoštevanju njegove morebitne poznejše sklenitve je primerno Protokol podpisati v imenu Evropske skupnosti in ga začasno uporabljati –

SKLENIL:

Člen 1

Predsednik Sveta je s tem sklepom pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v primeru sklenitve Protokola v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic podpiše(-jo) Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani ob upoštevanju pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji.

Besedilo Protokola je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Evropska skupnost in njene države članice se strinjajo, da ob upoštevanju njegove morebitne poznejše sklenitve začasno uporabljajo določbe Protokola.

V Bruslju, 24. septembra 2004

Za Svet

Predsednik

L. J. BRINKHORST

(1) UL L 236, 23.9.2003, str. 33.

PROTOKOL

k Evro-mediteranskemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

v nadaljnjem besedilu „države članice ES“, ki jih zastopa Svet Evropske unije, in

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“, ki jo zastopata Svet Evropske unije in Evropska komisija,

na eni strani in

ARABSKA REPUBLIKA EGIPT, v nadaljnjem besedilu „Egipt“,

na drugi strani,

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika postanejo pogodbenice Evro-mediteranskega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani ter vsaka zase sprejmejo in se seznanijo kot ostale države članice Skupnosti z besedili sporazuma kot tudi s skupnimi izjavami, deklaracijami in izmenjavo pisem.

Člen 2

Ob upoštevanju nedavnega institucionalnega razvoja v okviru Evropske unije, se pogodbenice dogovorijo, da se po izteku Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo določbe iz Sporazuma glede Evropske skupnosti za premog in jeklo prenesejo na Evropsko skupnost, ki je prevzela vse pravice in odgovornosti, sklenjene s strani Evropske skupnosti za premog in jeklo.

POGLAVJE I

SPREMEMBE K BESEDILU EVRO-MEDITERANSKEGA SPORAZUMA, VKLJUČNO S PRILOGAMI IN PROTOKOLI

Člen 3

Kmetijski proizvodi

Protokol 1 se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu protokolu.

Člen 4

Pravila o poreklu

Protokol 4 se spremeni na naslednji način:

Člen 18(4) se nadomesti z naslednjim besedilom:

Potrdilo o gibanju blaga EUR.1, izdano naknadno, mora biti potrjeno z enim od naslednjih stavkov:

ES	:	„EXPEDIDO A POSTERIORI“
CS	:	„VYSTAVENO DODATEČNĚ“
DA	:	„UDSTEDT EFTERFØLGENDE“
DE	:	„NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT“
ET	:	„VÄLJA ANTUD TAGASIULATUVALT“
EL	:	„ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ“
EN	:	„ISSUED RETROSPECTIVELY“
FR	:	„DÉLIVRÉ A POSTERIORI“
IT	:	„RILASCIATO A POSTERIORI“
LV	:	„IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI“
LT	:	„RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS“
HU	:	„KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL“
MT	:	„MAĦRUĠ RETROSPETTIVAMENT“
NL	:	„AFGEGEVEN A POSTERIORI“
PL	:	„WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE“
PT	:	„EMITIDO A POSTERIORI“
SL	:	„IZDANO NAKNADNO“
SK	:	„VYDANÉ DODATOČNE“
FI	:	„ANNETTU JÄLKIKÄTEEN“
SV	:	„UTFÄRDAT I EFTERHAND“
AR	:

Člen 19(2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

Dvojnik, izdan na ta način, mora biti potrjen z enim od naslednjih stavkov:

ES	:	„DUPLICADO“
CS	:	„DUPLIKÁT“
DA	:	„DUPLIKAT“
DE	:	„DUPLIKAT“
ET	:	„DUPLIKAAT“
EL	:	„ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ“
EN	:	„DUPLICATE“
FR	:	„DUPLICATA“
IT	:	„DUPLICATO“
LV	:	„DUBLIKĀTS“
LT	:	„DUBLIKATAS“
HU	:	„MÁSODLAT“
MT	:	„DUPLIKAT“
NL	:	„DUPLICAAT“
PL	:	„DUPLIKAT“
PT	:	„SEGUNDA VIA“
SL	:	„DVOJNIK“
SK	:	„DUPLIKÁT“
FI	:	„KAKSOISKAPPALE“
SV	:	„DUPLIKAT“
AR	:

Priloga V se nadomesti z naslednjim:

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento [autorización aduanera no … (1)] declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial … (2).

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených, mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument (toldmyndighedernes tilladelse nr. … (1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … (2).

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anders angegeben, präferenzbegünstigte … (2) Ursprungswaren sind.

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolliameti kinnitus nr. … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.

Grška različica

Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο [άδεια τελωνείου υπ' αριθ. … (1)] δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … (2).

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorisation No … (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … (2) preferential origin.

Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document [autorisation douanière no … (1)] déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … (2).

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento [autorizzazione doganale n. … (1)] dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … (2).

Latvijska različica

Eksportētājs produktiem, kuri ietverti šajā dokumentā [muitas pilnvara Nr. … (1)], deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir priekšrocību izcelsme no … (2).

Litvanska različica

Šiame dokumente išvardintų prekių eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės prekės.

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1)) kijelentem, hogy eltérő jelzés hiányában az áruk kedvezményes … (2) származásúak.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … (2).

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … (1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn (2).

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.

Portugalska različica

O exportador dos produtos cobertos pelo presente documento [autorização aduaneira n.o … (1)], declara que, salvo expressamente indicado em contrário, estes produtos são de origem preferencial … (2).

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št … (1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno … (2) poreklo.

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa N:o … (1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita (2).

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr … (1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung (2).

Arabska različica

Člen 5

Predsedstvo Pridružitvenega odbora

Člen 78(3) se spremeni na naslednji način:

„Pridružitvenemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik Komisije Evropskih skupnosti in predstavnik vlade Arabske republike Egipt.“

POGLAVJE II

PREHODNE DOLOČBE

Člen 6

Dokazila o poreklu in upravno sodelovanje

1. Dokazila o poreklu, ki jih ustrezno izdata Egipt ali nova država članica po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah, ki veljajo za obe strani, se sprejmejo v posamezni državi po tem protokolu, če:

(a)	pridobitev takega porekla podeljuje preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz Sporazuma med EU in Egiptom ali na podlagi Sistema splošnih preferencialov Skupnosti;

(b)	so dokazilo o poreklu in prevozne listine bile izdane pred datumom pristopa;

(c)

je bilo dokazilo o poreklu predloženo carinskim organom v štirih mesecih od datuma pristopa.

Kjer je bilo blago deklarirano za uvoz v Egipt ali novo državo članico pred datumom pristopa po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah, ki istočasno veljajo za Egipt in zadevno novo državo članico, se lahko dokazilo o poreklu, izdano naknadno, po navedenih sporazumih ali dogovorih prav tako sprejme, če je bilo predloženo carinskim organom v štirih mesecih od datuma pristopa.

2. Egipt in nova država članica imata pravico obdržati dovoljenja, ki podeljujejo status „odobreni izvoznik“ po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah, ki veljajo za obe strani, če:

(a)	je taka določba predvidena v sporazumu, ki je bil sklenjen med Egiptom in Skupnostjo pred datumom pristopa; in

(b)	če odobreni izvoznik uporablja veljavna dokazila o poreklu po navedenem sporazumu.

Ta dovoljenja se najkasneje v letu dni po pristopu zamenjajo z novimi dovoljenji, izdanimi v skladu s pogoji iz Sporazuma.

3. Zahteve po naknadni potrditvi dokazil o poreklu, ki so bila izdana po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah iz odstavkov 1 ali 2, sprejemajo pristojni carinski organi Egipta ali novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu, in jih lahko ti organi izdajajo v obdobju treh let po prejemu dokazila o poreklu, predloženega navedenim organom skupaj z uvozno deklaracijo.

Člen 7

Blago v tranzitu

1. Določbe Sporazuma se lahko uporabljajo za blago, izvoženo iz Egipta v eno od novih držav članic ali iz ene od novih držav članic v Egipt, ki je v skladu z določbami Protokola 4 in ki je na dan pristopa na poti ali je začasno uskladiščeno v carinskem skladišču ali v prosti coni v Egiptu ali novi državi članici.

2. Prednostna obravnava se v teh primerih odobri, če se carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od dneva pristopa predloži dokazila o poreklu, ki so jih izdali carinski organi države izvoznice za nazaj.

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 8

Arabska republika Egipt se zavezuje, da ne bo vlagala zahtevkov ali spreminjala ali umaknila katere koli koncesije iz členov XXIV.6 in XXVIII sporazuma GATT 1994 v zvezi s širitvijo Skupnosti.

Člen 9

Za leto 2004 se obseg novih tarifnih kvot in povečanje obsega obstoječih tarifnih kvot izračuna sorazmerno z osnovnimi količinami, z upoštevanjem dela obdobja, ki je poteklo pred datumom začetka veljavnosti tega protokola.

Člen 10

Ta protokol je sestavni del Evro-mediteranskega sporazuma. Priloge in izjave k temu protokolu so njegov sestavni del.

Člen 11

1. Ta protokol potrdijo Skupnosti, Svet Evropske unije v imenu držav članic in Arabska republika Egipt v skladu s svojimi postopki.

2. Pogodbenici se medsebojno obvestita o dokončanju ustreznih postopkov iz odstavka 1. Listine o odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

Člen 12

1. Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi dnevu, ko je bila deponirana zadnja listina o odobritvi.

2. Ta protokol se začasno uporablja od 1. maja 2004.

Člen 13

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v vsakem od uradnih jezikov pogodbenic, pri čemer je vsako od besedil enako verodostojno.

Člen 14

Besedilo Evro-mediteranskega sporazuma, vključno s prilogami in protokoli, ki so njegov sestavni del, in Sklepna listina s priloženimi izjavami se sestavijo v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku in ta besedila so prav tako verodostojna kot izvirna besedila. Pridružitveni svet odobri ta besedila.

Hecho en Bruselas, el veinte de diciembre de dos mil cuatro.

V Bruselu dne dvacátého prosince dva tisíce čtyři.

Udfærdiget i Bruxelles, den tyvende december to tusind og fire.

Geschehen zu Brüssel am zwanzigsten Dezember zweitausendundvier.

Kahe tuhande neljanda aasta detsembrikuu kahekümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες τέσσερα.

Done at Brussels on the twentieth day of December in the year two thousand and four.

Fait à Bruxelles, le vingt décembre deux mille quatre.

Fatto a Bruxelles, addì venti dicembre duemilaquattro.

Briselē, divi tūkstoši ceturtā gada divdesmitajā decembrī.

Priimta du tūkstančiai ketvirtų metų gruodžio dvidešimtą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kettőezer negyedik év december huszadik napján.

Magħmula fi Brussel fl-għoxrin ġurnata ta' Diċembru tas-sena elfejn u erbgħa.

Gedaan te Brussel, de twintigste december tweeduizendvier.

Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego grudnia roku dwutysięcznego czwartego.

Feito em Bruxelas, em vinte de Dezembro de dois mil e quatro.

V Bruseli dvadsiateho decembra dvetisícštyri.

V Bruslju, dvajsetega decembra leta dva tisoč štiri.

Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenä päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattaneljä.

Som skedde i Bryssel den tjugonde december tjugohundrafyra.

Por los Estados miembros

Za členské státy

For medlemsstaterne

Für die Mitgliedstaaten

Liikmesriikide nimel

Για τα κράτη μέλη

For the Member States

Pour les États membres

Per gli Stati membri

Dalībvalstu vārdā

Valstybių narių vardu

A tagállamok részéről

Għall-Istati Membri

Voor de lidstaten

W imieniu Państw Członkowskich

Pelos Estados-Membros

Za členské štáty

Za države članice

Jäsenvaltioiden puolesta

På medlemsstaternas vägnar

Por las Comunidades Europeas

Za Evropská společenství

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäische Gemeinschaften

Euroopa ühenduste nimel

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Eiropas Kopienu vārdā

Europos Bendrijų vardu

Az Európai Közösségek részéről

Għall-Komunitajiet Ewropej

Voor de Europese Gemeenschappen

W imieniu Wspólnot Europejskich

Pelas Comunidades Europeias

Za Európske spoločenstvá

Za Evropske skupnosti

Euroopan yhteisöjen puolesta

På europeiska gemenskapernas vägnar

Por la República Arabe de Egipto

Za Egyptskou arabskou republiku

For Den Arabiske Republik Egypten

Für die Arabische Republik Ägypten

Egiptuse Araabia Vabariigi nimel

Για την Αραβική Δημοκρατία της Αιγύπτου

For the Arab Republik of Egypt

Pour la République arabe d'Égypte

Per la Repubblica araba di Egitto

Eğiptes Arābu Republikas vārdā

Egipto Arabų Respublikos vardu

Az Egyiptomi Arab Köztársaság részéről

Għar-Repubblika Għarbija ta' l-Eġittu

Voor de Arabische Republiek Egypte

W imieniu Arabskiej Republiki Egiptu

Pela República Árabe do Egipto

Za Egyptskú arabskú republiku

Za Arabsko republiko Egipt

Egyptin arabitasavallan puolesta

På Arabrepubliken Egyptens vägnar

PRILOGA

PROTOKOL št. 1

o ureditvah, ki se uporabljajo za uvoz kmetijskih proizvodov v skupnost s poreklom iz Egipta

1.	Uvoz proizvodov, naštetih v Prilogi, s poreklom iz Egipta, se v Skupnost dovoli v skladu s pogoji, navedenimi spodaj in v Prilogi.

(a)	Carine se odpravijo ali znižajo, kakor je navedeno v stolpcu „A“.

(b)

Pri nekaterih proizvodih, za katere veljajo dajatve ad valorem in posebne dajatve v skladu s skupno carinsko tarifo, se stopnje znižanja iz stolpcev „A“ in „C“ uporabljajo le za dajatev ad valorem.

Pri proizvodih iz oznak 0703 20 00, 0709 90 39, 0709 90 60, 0711 20 90, 0712 90 19, 0714 20 90, 1006, 1212 91, 1212 99 20, 1703 in 2302 veljajo odobrene koncesije tudi za posebne dajatve.

Za nekatere proizvode se carine odpravijo v mejah tarifnih kvot, navedenih v stolpcu „B“.

Te tarifne kvote se uporabljajo na letni ravni od 1. januarja do 31. decembra, razen če ni drugače določeno.

Za uvožene količine, ki presegajo kvote, se skupne carine glede na zadevni proizvod uporabljajo v celoti ali po znižani stopnji, kakor je navedeno v stolpcu „C“.

Leta 2004 se količine novih tarifnih kvot in povečanje obstoječih količin tarifnih kvot izračunajo sorazmerno z osnovnimi količinami, določenimi v Protokolu, z upoštevanjem dela obdobja, ki je poteklo pred 1. majem 2004.

4.	Za proizvode, za katere se posebne določbe v stolpcu „D“ nanašajo na ta odstavek, se količine tarifnih kvot, naštete v stolpcu „B“, letno povečujejo za 3 % glede na količino iz preteklega leta; prvo povečanje se opravi na dan, ko se vsaka tarifna kvota drugič odpre.

Od 1. decembra do 31. maja, za sveže sladke pomaranče, ki spadajo pod oznake CN 0805 10 10, 0805 10 30 in 0805 10 50, v mejah tarifne kvote 34 000 ton, ki se uporablja za koncesijo na dajatev ad valorem, je vhodna cena, dogovorjena med Evropsko skupnostjo in Egiptom in pri kateri se posebna dajatev, določena v seznamu koncesij Skupnosti Svetovni trgovinski organizaciji, zniža na nič:

—	264 EUR/tono, za vsako nadaljnje obdobje, od 1. decembra do 31. maja.

Če je vhodna cena pošiljke 2, 4, 6 ali 8 % nižja od dogovorjene vhodne cene, je posebna carina za kvoto enaka 2, 4, 6 ali 8 % te dogovorjene vhodne cene. Če je vhodna cena pošiljke nižja od 92 % dogovorjene vhodne cene, se uporabi posebna carina, ki je omejena v skladu s STO.

Priloga k Protokolu št. 1

Oznaka KN (1)

Poimenovanje (2)

Znižanje carine za države z največjimi ugodnostmi (3) %

Tarifna kvota (v tonah neto mase)

Znižanje carine nad tarifno kvoto (3) %

Posebne določbe

0601

Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, v mirujočem stanju, rastoče ali cvetoče; rastlina in korenine cikorije, razen korenin iz tarifne št. 1212

100

500

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

0602

Druge žive rastline (vštevši njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji

100

2 000

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

0603 10

Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, od 1. oktobra do 15. aprila

100

3 000

od tega

—

V skladu s pogoji, dogovorjenimi z izmenjavo pisem

0603 10 80

Drugo sveže rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, od 1. oktobra do 15. aprila

100

1 000

0604 99

Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače pripravljeno

100

500

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

ex 0701 90 50

Novi krompir, svež ali ohlajen, od 1. januarja do 31. marca

100

1. leto: 130 000;

2. leto: 190 000;

3. in naslednja leta: 250 000

Novi krompir, svež ali ohlajen, od 1. aprila do 30. junija

100

1 750

0702 00 00

Paradižnik, svež ali ohlajen, od 1. novembra do 31. marca

100

—

0703 10

Čebula, šalotka, sveža ali ohlajena, od 1. januarja do 15. junija

100

16 150

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

0703 20 00

Česen, svež ali ohlajen, od 1. februarja do 15. junija

100

3 000

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

0704

Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene, od 1. novembra do 15. aprila

100

1 500

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

0705 11 00

Solata v glavicah, sveža ali ohlajena, od 1. novembra do 31. marca

100

500

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

0706 10 00

Korenje in repa, sveže ali ohlajeno, od 1. januarja do 30. aprila

100

500

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

0707 00

Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene, od 1. januarja do konca februarja

100

500

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola 1

0708

Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene, od 1. novembra do 30. aprila

100

1. leto: 15 000;

2. leto: 17 500;

po 2. letu: 20 000

—

0709

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene:

—	beluši od 1. oktobra do konca februarja,

—	sladke paprike od 1. novembra do 30. aprila,

—	druge vrtnine od 1. novembra do konca februarja

100

—

ex 0710

ex 0711

Zamrznjene in začasno konzervirane vrtnine, razen sladke koruze iz tarifnih podštevilk 0710 40 00 in 0711 90 30 in gob iz rodu Agaricus iz tarifnih podštevilk 0710 80 61 in 0711 51 00

100

1. leto: 1 000;

2. leto: 2 000;

3. in naslednja leta: 3 000

—

0712

Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene

100

16 550

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

ex 0713

Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene, razen izdelkov za setev iz tarifnih podštevilk 0713 10 10, 0713 33 10 in 0713 90 00

100

—

0714 20

Sladki krompir, svež, ohlajen, zamrznjen ali posušen

100

3 000

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

0804 10 00

Dateljni, sveži ali suhi

100

—

0804 50 00

Guava, mango in mangostin, sveži ali sušeni

100

—

0805 10

Pomaranče, sveže ali sušene

100

1. leto: 58 020 (4);

2. leto: 63 020 (4);

3. in naslednja leta: 68 020 (4)

V skladu z določbami odstavka 5 Protokola št. 1

0805 20

Mandarine (vključno tangarine in satsuma mandarine), klementine, wilking mandarine in drugi podobni hibridi agrumov, sveži ali sušeni

100

—

0805 50

Limone (Citrus limon, Citrus limonum) in limete (Citrus aurantifolia, Citrus latifolia, sveže ali sušene

100

—

0805 40 00

Grenivke, sveže ali sušene

100

—

0806 10

Grozdje, sveže, od 1. februarja do 14. julija

100

—

0807 11 00

Lubenice, sveže, od 1. februarja do 15. junija

100

—

0807 19 00

Druge melone, sveže, od 15. oktobra do 31. maja

100

1 175

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

0808 20

Hruške in kutine, sveže

100

500

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola 1

0809 30

Breskve, vključno z nektarinami, sveže, od 15. marca do 31. maja

100

500

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

0809 40

Slive in trnulje, sveže, od 15. aprila do 31. maja

100

500

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

0810 10 00

Jagode, sveže, od 1. oktobra do 31. marca

100

1. leto: 500;

2. leto: 1 205;

3. in naslednja leta: 1 705

—

0810 90 95

Drugo sadje, sveže

100

—

0811

0812

Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne, ali začasno konzervirani, vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano

100

1. leto: 1 000;

2. leto: 2 000;

3. in naslednja leta: 3 000

—

0904

Poper rodu Piper; suhi, zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta

100

—

0909

Seme janeža, zvezdastega janeža, komarčka, koriandra, orientalske ali navadne kumine; brinove jagode

100

—

0910

Ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe

100

—

1006

Riž

32 000

—

100

5 605

—

1202

Arašidi

100

—

ex 1209

Seme, plodovi in trosi, namenjeni za setev, razen semena pese iz tarifnih podštevilk 1209 10 00 in 1209 29 60

100

—

1211

Rastline in njihovi deli (vključno semena in plodovi), sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali zmleti, vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene

100

—

1212

Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa in sladkorni trs, sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi, ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

100

—

1515 50 11

Sezamovo olje, surovo, za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano (5)

100

1 000

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

1515 90

Druge rastlinske masti in olja in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani, razen lanenega, koruznega, ricinusovega, tungovega in sezamovega olja in njihovih frakcij

100

500

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

1703

Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja

100

350 000

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

2001 90 10

Mangov „chutney“

100

—

2007

Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, pridobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

100

1 000

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št.1

2008 11

Arašidi

100

3 000

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št.1

2009

Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, ki niso nefermentirani in ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

100

1 050

—

V skladu z določbami odstavka 4 Protokola št. 1

2302

Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, nepeletizirani ali peletizirani

—

5301

Lan

100

—

(1) Oznake KN v skladu z Uredbo (ES) št. 1789/2003 (UL L 281, 30.10.2003).

(2) Ne glede na predpise za razlago kombinirane nomenklature ima besedilo poimenovanja proizvodov le okvirni pomen in je tako preferencialna shema v tej prilogi določena z oznako KN. Kjer so navedene „ex“ oznake KN, je treba preferencialno shemo določiti s skupno uporabo oznake KN in pripadajočega poimenovanja.

(3) Znižanje dajatve se uporablja le za dajatve ad valorem. Pri proizvodih iz oznak 0703 20 00, 0709 90 39, 0709 90 60, 0711 20 90, 0712 90 19, 0714 20 90, 1006, 1212 91, 1212 99 20, 1703 in 2302 se odobrene koncesije uporabljajo tudi za posebne dajatve.

(4) Tarifna kvota se uporablja od 1. julija do 30. junija. Iz količine 34 000 ton za sveže sladke pomaranče iz oznak KN 0805 10 10, 0805 10 30 in 0805 10 50, v obdobju od 1. decembra do 31. maja.

(5) Za uvrstitev pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji iz ustreznih določb Skupnosti (glej člene 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11.10.1993, str. 1) in poznejše spremembe).

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/44

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. aprila 2004

o ukrepu, ki ga izvaja Francija v korist Société de Réparation Navale et Industrielle SA (SORENI)

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 1362)

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/90/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka odstavka 2 člena 88 Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti točke (a) odstavka 1 člena 62 Sporazuma,

po povabilu zainteresiranih strank, da predložijo svoje pripombe skladno z zgoraj navedenimi členi (1), ter ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I. POSTOPEK

(1)

Zaradi informacij, ki so se pojavile v tisku, da je Francija sprejela finančne ukrepe, namenjene za podporo dejavnosti ladijskih popravil v pristanišču Le Havre, je Komisija s pismom z dne 21. decembra 2001 Francijo zaprosila za pojasnila. S pismom z dne 15. marca 2002, prejetim 19. marca 2002, je Francija Komisijo obvestila, da so organi oblasti finančno podprli podjetje za ladijska popravila, Société de réparation navale et industrielle (SORENI). Ukrep je bil zabeležen kot neprijavljena pomoč (NN 53/2002), glede na to, da je pomoč že bila dodeljena v času, ko so bile posredovane informacije, ter je poleg tega že bil plačan znesek 1 720 000 eurov v decembru 2001.

(2)	Komisija je s pismom z dne 4. aprila 2002 Francijo zaprosila za dodatne informacije. Le-ta je odgovorila s pismom z dne 3. junija 2002, prejetim naslednjega dne.

(3)

S pismom z dne 12. avgusta 2002 je Komisija obvestila Francijo o svoji odločitvi, da sproži postopek, ki je predviden v odstavku 2 člena 88 Pogodbe ES, ter zadeva ta ukrep. Primer je bil vpisan pod številko C 55/2002. Odločitev Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti (2) in zainteresirane stranke so bile povabljene, da predložijo svoje pripombe.

(4)

Francija je predložila svoje pripombe s pismom z dne 1. oktobra 2002, prejetim naslednjega dne. Združeno kraljestvo je predložilo pripombe s pismom z dne 16. oktobra 2002, vpisanim kot prejetim 24. oktobra 2002. Pripombe Združenega kraljestva so bile posredovane Franciji, ki ji je bila dana možnost, da na njih odgovori.

(5)

Komisija je Franciji s pismom z dne 4. novembra 2002 postavila dodatna vprašanja. Francija je predložila svoje odgovore in pripombe s pismom z dne 14. januarja 2003, ki je bilo vpisano kot prejeto še isti dan. Francija je sporočila dodatne informacije s pismom z dne 2. oktobra 2003, prejetim naslednji dan, ter s pismom z dne 10. oktobra 2003, prejetim še isti dan. Komisija je Franciji s pismom z dne 21. novembra 2003 postavila nova dodatna vprašanja in Francija je nanja odgovorila s pismom z dne 29. decembra 2003, vpisanim kot prejetim 8. januarja 2004, ter s pismom z dne 29. januarja 2004, prejetim še isti dan.

II. NATANČEN OPIS

A. Udeleženo podjetje

(6)

Prejemnik finančne pomoči je SORENI, podjetje za ladijska popravila, nastanjeno v pristanišču Le Havre, se pravi v regiji, ki lahko pridobi pomoč v smislu točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES. Družba SORENI je bila ustanovljena 1. novembra 2001, da bi prevzela aktivo treh družb za ladijska popravila, kot je razloženo v nadaljevanju.

(7)

Ladjedelnica Ateliers et chantiers du Havre – Construction navale (ACH-CN), v pristanišču Le Havre, je prenehala delovati leta 2000 zaradi stečaja. ACH-CN je prejel pomoč za zapiranje, ki jo je Komisija odobrila s svojo Odločbo 2002/132/ES (3). Tri podružnice ACH-CN, ki niso izvajale dejavnosti popravil ladij (SIREN, TMTM in MECA HELIX, v nadaljevanju imenovane „tri podružnice“), so preživele, toda kmalu zatem naletele na gospodarske težave zaradi izgube podizvajalskih pogodb, ki jim jih je prej dodeljeval ACH-CN, kot tudi zaradi izgube zaupanja lastnikov ladij.

(8)	V letu 2001 je dvanajst lokalnih podizvajalcev treh podružnic odločilo, da skupaj ustanovijo novo podjetje, SORENI, da bi prevzelo dejavnosti ladijskih popravil treh podružnic.

(9)

Ponudbo za prevzem je 24. avgusta 2001 predložilo dvanajst lokalnih podizvajalcev. SORENI je bil ustanovljen 1. novembra 2001 in je pridobil aktivo treh podružnic 9. novembra 2001. SORENI je kupil sredstva po ceni 1 001 euro (ali 1 000 eurov za zaloge in en simboličen euro za aktivo). Kot pravi Francija, je ostala ponudba družbe SORENI edina po neuspelih pogajanjih s tujim investitorjem, ki se je pojavil pred njo v istem letu.

(10)

Na začetku je Francija Komisiji navedla, da so bile tri podružnice v trenutku prevzema v sodni poravnavi. To informacijo je popravila v pismu z dne 29. decembra 2003, ter natančno navedla, da je do prevzema aktive prišlo izven okvira sodne poravnave, ter da so tri podružnice v decembru 2003 obstajale le še kot prazne lupine za tekoče spore in izterjavo terjatev, ter niso izvajale nobene gospodarske dejavnosti.

(11)

V skladu s francosko družbeno zakonodajo, ki se nanaša na prenehanje podjetja (člen L 122-12, druga alinea Zakona o delu), je moral SORENI od treh podružnic prevzeti vse pogodbe o delu, za katere se pogoji o kvalifikaciji, povračilu in stalnosti niso smeli spreminjati. Kot posledica tega, kot pravi Francija, je SORENI od treh podružnic prevzel 127 zaposlenih. SORENI je prav tako moral prevzeti stroške plač v znesku 318 164 eurov, kar izhaja iz pogodb o predčasnem upokojevanju delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, izdanih pred prevzemom.

(12)

Komisija ugotovi, da je bilo na dan 14. januarja 2003 število zaposlenih zmanjšano na 117, od teh jih je bilo 99 proizvodnih delavcev. Francija je navedla, da je v teku šestih let pred prevzemom število proizvodnih delavcev padlo za 47 %, od 188 zaposlenih skupaj v treh podružnicah v 1997 na 99 v družbi SORENI v 2002.

B. Poslovni načrt nove družbe

(13)

Poslovni načrt je bil izdelan v 2001. Sposobnost preživetja družbe SORENI je moral zagotoviti petletni poslovni načrt. Kot pravi Francija, so problemi družbe SORENI v prvi vrsti nastali zaradi težav, na katere so naleteli njeni delničarji, ki so bili pred tem kot podizvajalci odvisni od treh podružnic. Drugič, SORENI je nasledil obveznosti in težave, povezane s prevzeto aktivo, se pravi, prevzemom vseh pogodb o delu, financiranjem predčasnih upokojitev zaradi izpostavljanja azbestu, kot tudi potrebe po adaptaciji proizvodnega orodja ter racionalne organizacije dejavnosti. Ker je družba SORENI prevzela dejavnost ladijskih popravil, se je, po vsej verjetnosti, srečala s podobnimi problemi, kot so jih srečevale tri podružnice: težko pridobivanje podizvajalskih pogodb pri ladjedelnici v pristanišču Le Havre (kot na primer ACH-CN), izguba trgov na splošno, ter izguba kredibilnosti pri ladijskih popravilih v pristanišču Le Havre na splošno.

(14)

Kot pravi Francija, ima petletni poslovni načrt, ki ga Francija kvalificira kot načrt prestrukturiranja, za cilj rešitev teh problemov s sprejemom treh vrst ukrepov. Prva vrsta predstavlja adaptacijo proizvodnega orodja z investiranjem v obnovo objektov, v transport, ter v prenosno orodje (investicije, opredeljene s količinami v delu 1 tabele 1). Druga vrsta ukrepov zajema reorganizacijo prodajne politike podjetja. Po besedah Francije bo prodajna politika podjetja ponovno usmerjena istočasno na lokalne lastnike ladij, ter na domače in mednarodne trge. Ta politika ima na splošno za cilj, da ponovno pridobi zaupanje strank, ki so v preteklosti poslovali s tremi podružnicami. SORENI predvideva realizacijo tega cilja na eni strani z zaposlovanjem novih vodstvenih delavcev, in na drugi strani z nakupom novih tehnologij, ki mu bodo omogočile spremembo njene dejavnosti in s tem zadovoljitev širšega razpona potreb. Stroški te druge vrste ukrepov so opisani v delu 2 tabele 1. Tretja vrsta ukrepov je osredotočena na reorganizacijo proizvodnje na dveh nivojih: upravljanje z materiali, zalogami in naročili (racionalizacija in računalniška podpora), ter usposabljanje osebja. Stroški tretje vrste ukrepov so opisani v delu 3 tabele 1.

(15)

Francija med ostalim smatra kot stroške prestrukturiranja, na eni strani, obveznosti, prevzete od treh podružnic za predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, ter, na drugi strani, plače prvih treh mesecev po prevzemu. Kot navaja Francija, ti trije meseci odgovarjajo obdobju, ki je potrebno za pridobitev prvih pogodb. Ti stroški so opisani v delu 4 tabele 1.

TABELA 1

Stroški prestrukturiranja družbe SORENI

(EUR)
Postavke	Zneski
Del 1 – Investicije in prenova
Prenova delavnice (2002)	[…] (4)
Prenova pisarn/stavb (2002)	[…]
Čiščenje dvorišča/delavnice	[…]
Investicije v premičnine 2002:
Vozila	[…]
Računalniki	[…]
Orodja	[…]
Investicije v premičnine 2002–2004:
Oprema za peskanje/obdelavo pločevine	[…]
Kamion	[…]
Razno prenosno strojno orodje	[…]
Skupaj 1	[…]
Del 2 – Reorganizacija prodaje
Zaposlovanje 2002–2004
2 direktorja
1 pomočnik direktorja
3 prodajni inženirji
4 vodstveni delavci v proizvodnji
Skupaj plače in dajatve	[…]
Stroški prodaje – do konca 2002
Brošure/logo, pošta, zastopniška mreža, obiski strank	[…]
Stroški 2003–2005
Nakup novih licenc	[…]
Usposabljanje osebja pri proizvajalcih, od katerih ima SORENI licence	[…]
Obisk pri mednarodnih poslovnih zastopnikih	[…]
Revizija in podaljšanje zastopniških pogodb za dobo treh let	[…]
Skupaj 2	[…]
Del 3 – Reorganizacija proizvodnje
Organizacija in uvedba informatike 2002–2003	[…]
Nakup specifičnega računalniškega programa za popravilo ladij 2003–2004	[…]
Usposabljanje: 37 450 ur/3 leta	[…]
Skupaj 3	[…]
Del 4 – Stroški plač in ostalo
Plače za pogodbe v teku prvih treh mesecev po prevzemu	[…]
Stroški, vezani na odhode zaradi izpostavljanja azbestu, po pogodbah pred prevzemom	[…]
Skupaj 4	[…]
SKUPAJ (1 + 2 + 3 + 4)	6 495 164

(16)	Tako znašajo domnevni skupni stroški, potrebni za zagon družbe SORENI 6 495 164 eurov.

(17)

Kot navaja Francija, se ta načrt opira na realne hipoteze poslovnih rezultatov, ki odražajo obstoječo in potencialno povpraševanje na področju ladijskih popravil v pristanišču Le Havre. Francija poudarja, da so imele tri podružnice priznane pristojnosti v sektorju popravil ladij, ter da so njihovi zaposleni, ki jih je sedaj prevzela družba SORENI, posedovali zanjo dragoceno znanje. Francija prav tako navaja, da sta bila poslovni načrt družbe SORENI in poslovni načrt tujega potencialnega investitorja podobna, kar je znak realne ocene. Osebna poznanstva predsednika družbe SORENI bi morala biti adut za raziskavo trga. Kot pravi Francija, je potrebno predvideti dejavnosti na področju popravil ladij družbe SORENI v kontekstu razvoja pristanišča Le Havre.

C. Finančni ukrepi

(18)

Kot navaja Francija, mora biti znesek 6 495 164 eurov, ki ga potrebuje družba SORENI, financiran iz subvencij in posojil, odobrenih iz državnih in privatnih virov, navedenih v tabeli 2. Francija je sprejela predhodno odločbo, ki zadeva dodelitev državne pomoči družbi SORENI dne 28. septembra 2001, se pravi po predložitvi ponudbe za prevzem treh podružnic, toda pred ustanovitvijo družbe SORENI in preden je prenos dejansko nastopil. Zakonsko obvezujoča odločba o dodelitvi pomoči je bila sprejeta 29. novembra 2001.

(19)	Francoska država je družbi SORENI dodelila subvencijo v znesku 3 430 000 eurov. Dve tranši od tega zneska, ena za 1 720 000 eurov in druga za 730 000 eurov, sta bili nakazani družbi SORENI v septembru 2003.

(20)	Regionalni svet v Haute-Normandie, Generalni svet v Seine-Maritime in v mestu Le Havre sta dala družbi SORENI subvencijo v znesku vsak po 380 000 eurov. Od skupnega zneska 1 140 000 eurov je bilo 1 070 997 eurov že nakazanih družbi SORENI v septembru 2003.

(21)

Privatni prispevki so opisani kot doprinos delničarjev družbe SORENI v kapitalu (462 000 eurov), ter kot bančni krediti (1 300 000 eurov), ki so zavarovani v obliki odstopa obratnega kapitala.

TABELA 2

Finančni ukrepi za prestrukturiranje družbe SORENI

(EUR)

Vir

Znesek

Državni viri

Francoska država

3 430 000

Regionalni svet Haute-Normandie

380 000

Generalni Svet Seine-Maritime

380 000

Mesto Le Havre

380 000

Skupaj 1

4 570 000

Privatni viri

Delničarji družbe SORENI

—

kapital

462 000

—	bančna posojila (BNP Paribas)

1 300 000

Skupaj 2

1 762 000

SKUPAJ (1 + 2)

6 332 000

D. Informacije o tržišču

(22)

Kot navaja Francija, razvoj pristanišča Le Havre potrebuje dejavnosti popravil ladij, ki bi mu zagotovila stabilen nivo delovanja. Francija ugotavlja, da bodo uporabljeni ukrepi imeli omejen učinek na konkurenco, zahvaljujoč trem faktorjem. Prvič, načrt prestrukturiranja bi zajemal zmanjšanje števila zaposlenih. Drugič, Francija kot glavne stranke (5) družbe SORENI za domače in mednarodne trge navaja ARNO, v Dunkirku, ter družbo SOBRENA, v Brestu. Ti dve družbi pa, nasprotno, ne bosta konkurenca družbi SORENI, kar zadeva domače stranke. V tej zvezi Francija izjavlja, da domače stranke proizvedejo od 40 do 45 % poslovnega rezultata družbe SORENI. Stopnja prepletenosti med le-to in glavnimi konkurenti bi bila zaradi tega zmanjšana. Tretjič, SORENI je MSP v smislu člena 2, točka (b), Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči v korist malih in srednjih podjetij (6).

E. Sklep o začetku postopka z uporabo odstavka 2 člena 88 Pogodbe

(23)

V sklepu o uradnem začetku postopka preiskave (v nadaljevanju imenovanem „sklep o začetku postopka“) so bili ti ukrepi ocenjeni v luči Uredbe Sveta (ES) št. 1540/98 z dne 29. junija 1998 o pomoči za ladjedelništvo (7) (v nadaljevanju imenovane „uredba o ladjedelništvu“), kot tudi v luči glavnih smernic Skupnosti za državno pomoč pri reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah (8) (v nadaljevanju imenovanih „glavne smernice o prestrukturiranju“).

(24)

V sklepu o začetku postopka je Komisija izrazila dvom o možnosti odobritve teh finančnih ukrepov kot pomoč za prestrukturiranje, upoštevajoč, na eni strani, da je družba SORENI verjetno bila na novo ustanovljeno podjetje, ki je izšlo iz likvidacije treh podružnic, ter, na drugi strani, z upoštevanjem točke 7 glavnih smernic o prestrukturiranju, po kateri na novoustanovljeno podjetje ne izpolnjuje pogojev za pomoč za reševanje in za prestrukturiranje, četudi je njegova začetna finančna pozicija tvegana.

(25)

Komisija je prav tako izrazila dvom, da bo poslovni načrt zmogel v razumnem roku privesti družbo SORENI v dolgoročno sposobnost preživetja na realističnih predpostavkah, kot to predvidevajo glavne smernice prestrukturiranja. Komisija je zlasti smatrala, da načrt, ki ji ga je predložila Francija, ne vsebuje raziskave tržišča, niti predvidevanja ocene prodaje in stroškov za prihajajoča leta.

(26)

Komisija je med drugim zabeležila, da je tuji investitor, omenjen v odstavku 9, ki se je opiral na podoben načrt, zavrnil prevzem dejavnosti ladijskih popravil. Nazadnje je Komisija sprožila vprašanje, ali je bil finančni prispevek iz državnih virov omejen na potrebni minimum, da bi bila možna realizacija poslovnega načrta, ter ali je bil prispevek prejemnika tako velik, kot so to zahtevale glavne smernice o prestrukturiranju.

III. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANK

(27)

Združeno kraljestvo je predložilo naslednje pripombe. Prvič, navedlo je, da je imelo težave z razumevanjem, kako se bi lahko paket predvidenih ukrepov smatral kot pomoč za prestrukturiranje, če bo ladjedelnica še naprej opravljala isto dejavnost kot njeni predhodniki, očitno brez pomembnega zmanjšanja kapacitet in osebja. Drugič, Združeno kraljestvo ocenjuje, da se določene investicije in določeni stroški ne morejo uvrstiti v vrsto za dodelitev pomoči za prestrukturiranje. Tretjič, Združeno kraljestvo zabeleži, da je SORENI neposredni konkurent britanski industriji popravil ladij.

IV. PRIPOMBE FRANCIJE

(28)	V svojih reakcijah na sklep o začetku postopka je Francija posredovala dodatne podatke in predstavila naslednje komentarje.

(29)

Glede vprašanja, ali je SORENI podjetje, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči za prestrukturiranje, Francija poudarja, da čeprav gre za novo pravno telo, SORENI predstavlja v bistvu nadaljevanje prejšnje dejavnosti popravila ladij, ter da zatorej mora zadovoljevati pogoje za pomoč za prestrukturiranje. V zagovor tega stališča Francija poudarja, da prevzem aktive, tipa dejavnosti in komercialnega fonda treh podružnic, kot tudi njihovih materialnih in človeških virov, ter zlasti obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje s področja socialne varnosti (predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu), prispeva k izenačenju družbe SORENI s tremi podružnicami, se pravi z že obstoječo družbo.

(30)

Poleg tega Francija poudarja, da četudi bi se SORENI smatral kot nova družba, bi še vedno bil podjetje v težavah v smislu glavnih smernic o prestrukturiranju, to pa zaradi obveznosti (pogodbe o delu, predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu), ter težav (potrebne adaptacije proizvodnega orodja ter racionalizacije organizacije), povezanih z aktivo.

(31)

Kar zadeva dvome glede izvedljivosti poslovnega načrta, ter zlasti pomanjkanja tržnih informacij, Francija opisuje trg, na katerem SORENI deluje, kot trg, ki vsebuje naslednje dejavnosti: manjša pristaniška popravila, preventivna vzdrževalna dela ter večja popravila. Glavna konkurenta družbe SORENI, ARNO, v Dunkirku, in SOBRENA, v Brestu, konkurirata družbi SORENI pri nacionalnih in mednarodnih strankah, ne pa pri lokalnih, ki predstavljajo 40 do 45 % poslovnega rezultata družbe SORENI. Francija prav tako poudarja, da je obstoj dejavnosti popravila ladij v pristanišču, ki je veliko kot Le Havre, neobhoden element za dobro obratovanje pristanišča kot celote. SORENI je bilo edino podjetje za popravila ladij v pristanišču Le Havre, in njegov obstoj je bil po mnenju Francije vitalnega pomena za pristanišče.

(32)

V ilustracijo izvedljivosti poslovnega načrta je Francija predložila oceno predvidevanja poslovnega rezultata in stroškov za dobo petih let, v teku katere mora biti načrt prestrukturiranja izveden. Ti podatki so predstavljeni v tabeli 3.

TABELA 3

Ocena poslovnih rezultatov in stroškov družbe SORENI

Leto	Poslovni rezultat (v milijonih EUR)	Letno povečanje (%)	Stroški (v milijonih EUR)	Letno povečanje (%)
2001	[…]
2002	[…]	[…]	[…]
2003	[…]	[…]	[…]	[…]
2004	[…]	[…]	[…]	[…]
2005	[…]	[…]	[…]	[…]
2006			[…]	[…]

(33)

Francija med ostalim izjavlja, da so bili razlogi, zaradi katerih je tuji investitor zavrnil prevzem dejavnosti treh podružnic, neodvisni od kvalitete poslovnega načrta. Izhajali so iz težave pri doseganju soglasij z zaposlenimi in s pristaniškimi organi oblasti, kot tudi iz finančnih problemov samega investitorja.

(34)

Kar zadeva proporcionalnost zadevnih ukrepov, Francija zatrjuje, da znesek odgovarja potrebnemu minimumu za ponoven zagon dejavnosti popravil ladij v pristanišču Le Havre. Francija poudarja, da je potrebno oceniti prispevek delničarjev družbe SORENI, upoštevajoč dejstvo, da se tudi oni sami nahajajo v težki finančni situaciji.

(35)

Poleg tega je Francija zaprosila Komisijo, da preveri skladnost zadevnih finančnih ukrepov s skupnim trgom direktno na osnovi točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES, v primeru, ko pomoč ne bi bila skladna z uporabo glavnih smernic o prestrukturiranju. Francija poudarja, da je dejavnost popravil ladij bistvenega pomena za dobro obratovanje pristanišča Le Havre, v tem smislu, da je potrebna za zagotavljanje sprejema ladij, vzdrževanja ladij, ki so neobhodno potrebne za pristaniško dejavnost, storitve, ki so vezane na pomorsko varnost, ter turistične storitve (popravilo turističnih ladij). Francija prav tako poudarja, da je ohranjanje popravila ladij v pristanišču Le Havre v interesu Skupnosti, ker gre v smislu skupne politike prevozov, ki daje prednost pomorskemu transportu. Na koncu Francija poudari zgodovinske in strateške razloge, ki zagovarjajo ohranitev popravila ladij v pristanišču Le Havre.

V. PRESOJA

A. Državna pomoč

(36)

V smislu odstavka 1 člena 87 Pogodbe ES so pomoči, ki jih dodelijo države, ali so dodeljene iz državnih virov v kateri koli obliki že, ki izkrivljajo, ali grozijo, da bodo izkrivile pogoje konkurence s favoriziranjem določenih podjetij ali določenih proizvodenj, neskladne s skupnim trgom, pod pogojem, ko prizadenejo menjavo med državami članicami.

(37)

Prvič, subvencija 3 430 000 eurov, ki jo je francoska država dodelila družbi SORENI, predstavlja finančno ugodnost, podeljeno iz državnih virov. Poleg tega se kriterij za državne vire prav tako uporablja za gospodarske ugodnosti, ki jih odobravajo regionalna ali lokalna telesa držav članic. Zaradi tega je prvi kriterij uporabe odstavka 1 člena 87 Pogodbe prav tako izpolnjen, kar zadeva subvencije (v znesku 380 000 eurov vsak), ki jih je družbi SORENI odobrila regija Haute-Normandie, okrožje Seine-Maritime in mesto Le Havre.

(38)	Drugič, ker so bile zadevne subvencije namenjene enemu podjetju, SORENI, je kriterij selektivnosti, ki pogojuje uporabo odstavka 1 člena 87 Pogodbe, izpolnjen.

(39)	Tretjič, zadevni finančni ukrepi podeljujejo družbi SORENI gospodarsko korist, ki bi ji je ne dodelil privatni sektor. Ti ukrepi so zato, glede na njihovo naravo, dojemljivi za izkrivljanje pogojev konkurence.

(40)

Četrtič, kriterij, po katerem mora ukrep vplivati na menjavo, je izpolnjen, ko prejemnik izvaja gospodarsko dejavnost, kjer so vpletene menjave med državami članicami. To dejansko je primer dejavnosti popravil ladij, ki jih izvaja SORENI. Te točke Francija ne spodbija, kar samo dokazuje, da so „glavni“ konkurenti družbe SORENI francoska podjetja, in Združeno kraljestvo to jasno potrjuje, ko ugotavlja, da je SORENI direktni konkurent britanski industriji ladijskih popravil.

(41)	Komisija iz tega zaključi, da so subvencije, dodeljene družbi SORENI, kot so opisane v delu II, v celoti sestavljene kot državne pomoči v smislu odstavka 1 člena 87 Pogodbe.

(42)	Komisija prav tako ugotavlja, da se Francija ni ravnala ustrezno z obvezo, ki ji je naložena z uporabo odstavka 3 člena 88 Pogodbe, ker ni pravočasno obvestila Komisije o projektih dodelitve pomoči, da bi ji omogočila predstavitev njenih pripomb. Pomoč se zato smatra kot nelegalna.

B. Odstopanje po Pogodbi ES

(43)

Ker SORENI deluje v sektorju ladijskih popravil, spada pomoč, ki mu je odobrena za podporo svojih dejavnosti, v področje specialnih pravil o državni pomoči za ladjedelništvo. Od 1. januarja 2004 nastopajo ta pravila v okviru državne pomoči za ladjedelništvo (9), ki je nadomestil uredbo o ladjedelništvu. Vendar pa, v skladu s sporočilom Komisije o opredelitvi pravil za presojo nelegalne državne pomoči (10), se bodo nelegalne pomoči, se pravi pomoči, ki so bile izvedene s kršitvijo člena 88, odstavek 3, Pogodbe ES, presojale po kriterijih, določenih v vseh instrumentih v veljavi na dan njihove dodelitve. Uredba o ladjedelništvu se torej uporablja. Da bo slika popolna, pa najsi Komisija uporablja uredbo o ladjedelništvu ali pa okvir državnih pomoči za ladjedelništvo, ki jo nadomešča, je potrebno natančno navesti, da to nima nobenega učinka na zaključke, ki se nanašajo na presojo kompatibilnosti, glede na to, da so bistveni kriteriji za presojo pomoči za reševanje ter za prestrukturiranje, regionalne pomoči in pomoči za usposabljanje identični (11).

(44)	Člen 2 uredbe o ladjedelništvu določa, da so pomoči, ki so odobrene za ladijska popravila, skladne s skupnim trgom samo, ko spoštujejo določila te uredbe.

1. Pomoči za prestrukturiranje

(45)

Francija pravi, da ima pomoč, ki je v obravnavi, za cilj prestrukturiranje dejavnosti družbe SORENI. Pomoči za prestrukturiranje aktivnih podjetij v sektorju ladijskih popravil se lahko smatrajo kot kompatibilne s skupnim trgom, pod pogojem, da so v skladu s členom 5 uredbe o ladjedelništvu, ki se istočasno sklicuje na glavne smernice o prestrukturiranju ter oblikuje specifične pogoje, ki se uporabljajo v ladjedelniškem sektorju.

(46)	Komisija je zato preučila vprašanje, da bi ugotovila, če so izpolnjeni kriteriji, predvideni z glavnimi smernicami o prestrukturiranju.

1.1 Izpolnjevanje pogojev podjetja

(47)

Glede na glavne smernice o prestrukturiranju, se mora podjetje, ki želi biti izbrano za pridobitev pomoči za prestrukturiranje, smatrati kot podjetje v težavah v smislu omenjenih glavnih smernic. Četudi ne obstaja definicija Skupnosti, Komisija smatra, da je neko podjetje v težavah, ko ni sposobno z lastnimi finančnimi viri, ali z viri, ki so mu jih pripravljeni dati njegovi lastniki/delničarji in njegovi upniki, zaustaviti izgub, ki ga vodijo, v kolikor ni zunanjega posredovanja državnih organov oblasti, kratkoročno ali srednjeročno, v skoraj gotovo gospodarsko propast (točka 4 glavnih smernic o prestrukturiranju). Težave podjetja se kažejo, na primer, z naraščanjem izgub, zmanjšanjem poslovnega rezultata, naraščanjem zalog, presežno kapaciteto, znižanjem bruto marže samofinanciranja, naraščanja zadolževanja, rastjo obresti, kot tudi oslabitve ali izničenja neto vrednosti aktive.

(48)

Vendar pa točka 7 glavnih smernic o prestrukturiranju določa, da na novoustanovljeno podjetje ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pomoči za prestrukturiranje, četudi je njegovo začetno finančno stanje tvegano. Tako je zlasti v primeru, ko novo podjetje izhaja iz likvidacije prej obstoječega podjetja, ali pri prevzemu aktive takega podjetja.

(49)

Izključitev na novoustanovljenih podjetij iz pravice za prejem pomoči za prestrukturiranje izhaja iz načela, po katerem mora biti ustanovitev podjetja sad odločitve, ki jo narekuje trg. Neka družba je torej lahko ustanovljena le, če ima priložnost izvajati svojo aktivnost na zadevnem trgu, z drugimi besedami, če ima kapital, ter je sposobna preživeti že od začetka.

(50)

Nova družba ne more prejeti pomoči za prestrukturiranje, glede na to, da četudi lahko prav očitno že ob zagonu naleti na težave, ne more naleteti na težave, opisane v glavnih smernicah o prestrukturiranju. Te težave, opisane v odstavku 47, so vezane na zgodovino družbe, ker izvirajo iz obratovanja. Nova družba ne bi mogla, že zaradi svoje narave ne, naleteti na ta tip težav.

(51)

Nova družba pa nasprotno lahko naleti na izgube pri zagonu, glede na to, da mora financirati investicije in obratovalne stroške, ki na začetku ne morejo biti pokriti s prihodkom od njenih aktivnosti. Ti stroški pa so vendarle povezani z zagonom dejavnosti podjetja in ne z njegovim prestrukturiranjem. Zatorej ne morejo biti financirani iz pomoči za prestrukturiranje, ne da bi tej pomoči odvzeli njen specifični cilj in omejeno področje.

(52)

Ta omejitev področja uporabe glavnih smernic o prestrukturiranju se uporablja za nova podjetja, ki so izšla iz likvidacije prej obstoječih podjetij, ali iz prevzema njihove aktive. V takih primerih nova družba v glavnem ne prevzame dolgov predhodnikov, kar pomeni, da se ne sooči s težavami, opisanimi v glavnih smernicah o prestrukturiranju.

(53)	V sklepu o začetku postopka je Komisija postavila vprašanje, ali je SORENI bila nova družba.

(54)

V tem pogledu Komisija ugotavlja, in Francija priznava, da SORENI predstavlja novo pravno telo, s pravno osebnostjo, različno od tiste, ki so jo imele tri podružnice. Francija kljub temu zatrjuje, da SORENI kljub temu, da se kot pravno telo razlikuje od svojih predhodnic, predstavlja gospodarsko kontinuiteto treh podružnic, ker so bili tako dejavnost, aktiva, komercialni fond treh podružnic, zlasti obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje s področja socialne varnosti, preneseni na SORENI, ki jo zaradi tega ne moremo smatrati za novo podjetje. Francija prav tako zatrjuje, da je družba SORENI tudi v primeru, če ga smatramo za novo podjetje, prav tako podjetje v težavah, če upoštevamo, da izvaja isti tip dejavnosti, kot tri podružnice, ter je povezana s finančnimi obvezami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja socialne varnosti.

(55)

Komisija se ne strinja s stališčem Francije, po katerem SORENI predstavlja gospodarsko kontinuiteto treh podružnic. Potrebno je zabeležiti, da četudi je SORENI prevzel dejavnosti, aktivo in prodajni fond treh podružnic, kot tudi njihovo osebje ter določene obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje s področja socialne varnosti (predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu), je prevzem povzročil prekinitev med staro in novo dejavnostjo. To potrjuje dejstvo, da so upniki treh podružnic poplačani iz prihodka od prodaje, ter nimajo nobene pritožbe proti družbi SORENI kot kupci aktive.

(56)

Kar zadeva argument Francije, po katerem pogodbe o delu, ki so bile prevzete, ter pripadajoče socialne dajatve (predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu) predstavljajo obveznosti, ki družbi SORENI dopuščajo, da se izenači s tremi podružnicami, Komisija smatra, da so te socialne dajatve preprosta pravna posledica francoske socialne zakonodaje (v tem primerljive z mnogimi drugimi državami), ki je bila tako poznana investitorju, kot jo je bilo možno ovrednotiti. Pri določanju nakupne cene bi bilo torej potrebno upoštevati vse stroške, povezane s pridobljeno aktivo.

(57)

Kar zadeva argument Francije, po katerem družba SORENI prav tako ostaja podjetje v težavah, četudi bi se smatrala za novo družbo, Komisija ugotavlja, da SORENI ne kaže značilnosti podjetja v težavah v smislu glavnih smernic o prestrukturiranju, kot so opisane v odstavku 47. Družba je enostavno naletela na normalne stroške ustanovitve in na normalne izgube ob zagonu, zaradi dejstva, da je investicijski projekt šele na svojem začetku.

(58)

Stroški zagona komercialne dejavnosti so neizogibni in niso vezani na zgodovino družbe. SORENI bi morala prenesti isti tip stroškov, če bi bili njeni delničarji odločili, da ustanovijo družbo, v celoti neodvisno od predhodne dejavnosti ladijskih popravil, hipoteze, ki bi neizogibno nalagala zagonske stroške, zlasti pri nakupu strojev, zaposlovanju in usposabljanju osebja, itd.

(59)	V tej zvezi Komisija ocenjuje, da dajatve, vezane na predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, ki so edina finančna obveza, prevzeta od treh podružnic, niso take narave, da bi družbo SORENI naredile za podjetje v težavah v smislu glavnih smernic o prestrukturiranju.

(60)

Končno, osebje, ki ga je prevzela družba SORENI, predstavlja znanje, ki je, po mnenju Francije, eden od elementov, ki pogojujejo izvedljivost poslovnega načrta družbe SORENI. To osebje lahko zaradi tega smatramo kot del aktive, ki jo je prevzela družba SORENI, in ne kot finančno breme. Pravzaprav bi ta prevzem moral družbi SORENI olajšati vstop na trg, ker družbi prihrani dodatne stroške zaposlovanja in usposabljanja novega osebja.

(61)	V zaključku Komisija ugotavlja, da družba SORENI od treh podružnic ni prevzela finančnih obveznosti, ki bi tvorile kontinuiteto stare dejavnosti ladijskih popravil. SORENI je na novoustanovljena družba, ki, poleg ostalega, ni v težavah v smislu glavnih smernic o prestrukturiranju.

(62)

Po praksi, ki jo uporablja Komisija od vstopa v veljavo glavnih smernic o prestrukturiranju v 1999, se neka družba smatra kot „nova“ v obdobju dveh let po njeni ustanovitvi. Komisija ugotavlja, da je bila SORENI ustanovljena 1. novembra 2001 kot nova družba. Zatorej ne more prejeti pomoči za prestrukturiranje v obdobju dveh let od svoje ustanovitve, se pravi do 1. novembra 2003. Ker je bila pravno zavezujoča odločba o dodelitvi pomoči družbi SORENI sprejeta 29. novembra 2001, je ta pogoj izpolnjen.

(63)	Komisija iz tega sklepa, da SORENI ne more izpolnjevati pogojev za pridobitev pomoči za prestrukturiranje.

(64)	V naslednjih odstavkih Komisija preučuje, ali so morda informacije, ki jih je sporočala Francija, razpršile preostale dvome, ki jih je ustvarila s sklepom o začetku postopka v zvezi s skladnostjo pomoči z ostalimi pogoji pomoči za prestrukturiranje.

1.2 Povratek k izvedljivosti

(65)

V skladu z glavnimi smernicami o prestrukturiranju mora biti dodelitev pomoči pogojena z izvajanjem načrta o prestrukturiranju, ki omogoča ponovno vzpostavitev dolgoročnega preživetja podjetja v razumnem roku na osnovi realistične predpostavke v zvezi s pogoji bodočega obratovanja, na tak način, da se podjetje lahko postavi na svoje noge. Ta cilj mora biti v glavnem dosežen z internimi ukrepi, zlasti z opustitvijo dejavnosti, ki bi strukturalno ostale deficitarne tudi po prestrukturiranju.

(66)

Dvomi, ki jih izraža Komisija o tej točki, so bili motivirani z dejstvom, da je tuji investitor zavrnil prevzem dejavnosti ladijskih popravil, o katerih je govora, in to zlasti zato, ker ni imel zadostnih informacij o raziskavi trga in oceni poslovnega rezultata, ter stroškov za leta delovanja družbe SORENI, ki jih pokriva poslovni načrt.

(67)	Francija je razložila, da je tuji investitor umaknil svojo ponudbo zaradi težav, ki niso bile povezane z vrsto poslovnega načrta prestrukturiranja, ampak s finančnimi problemi, na katere je sam naletel.

(68)	Francija je Komisiji predvsem predložila predvidevanja o detajlnih podatkih o pogojih izvedbe, zlasti poslovne rezultate in stroške za odločujoče obdobje.

(69)	Te informacije so razpršile dvome Komisije glede izvedljivosti poslovnega načrta.

1.3 Omejitev pomoči na minimum

(70)

V skladu z glavnimi smernicami o prestrukturiranju morata biti znesek in intenzivnost pomoči omejena na strogi minimum, potreben za prestrukturiranje v funkciji razpoložljivih finančnih virov podjetja. Prejemniki pomoči morajo v znatni meri prispevati k načrtu prestrukturiranja z lastnimi viri, ali z zunanjim financiranjem, pridobljenim po tržnih pogojih.

(71)

Po podatkih Francije znašajo stroški prestrukturiranja 6 495 164 eurov. Ta znesek se lahko deli na tri dele: prvega sestavlja znesek […] eurov za investicije in obnovitvena dela, kot tudi reorganizacijo komerciale in proizvodnje; drugi predstavlja znesek […] eurov, namenjenih za pokrivanje plač v prvih treh mesecih delovanja družbe SORENI; in tretji, ki je vezan na predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, je enak […] eurom.

(72)

Komisija smatra, da se stroški plač, ki odgovarjajo prvim trem mesecem delovanja družbe SORENI, ter dajatve, vezane na povračila delavcem, ki so bili izpostavljeni azbestu, o katerih se je pogajalo pred prevzemom, ne morejo smatrati kot stroški prestrukturiranja. Gre za stroške obratovanja, ki jih mora družba financirati iz lastnih sredstev.

(73)	Zaradi tega Komisija kot stroške prestrukturiranja zadrži le stroške, ki so vezani na načrt prestrukturiranja v pravem pomenu besede, ali 3 900 000 eurov.

(74)	SORENI je iz različnih državnih virov pridobil znesek 4 570 000 eurov.

(75)

Komisija smatra, da kriterij proporcionalnosti ni bil izpolnjen, glede na to, da je znesek pomoči višji od stroškov, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči za prestrukturiranje. To je razlog, da zadevna pomoč ne bi bila v skladu z glavnimi smernicami o prestrukturiranju, četudi bi družba SORENI lahko koristila pomoč za prestrukturiranje.

1.4 Glavne smernice o prestrukturiranju iz leta 1994

(76)

V sklepu o začetku postopka je Komisija preučila ukrepe v luči glavnih smernic o prestrukturiranju, ki so bile sprejete v 1999. Francija v svojem odgovoru na omenjen sklep tega pristopa ni izpodbijala. Potrebno je pripomniti, da se uredba o ladjedelništvu v svojem členu 5 sklicuje na glavne smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in za prestrukturiranje podjetij v težavah (12) iz leta 1994 (v nadaljevanju imenovanih „glavne smernice o prestrukturiranju iz 1994“), ki so jih leta 1999 nadomestile glavne smernice o prestrukturiranju. Komisija vendarle zaključuje, da bi zgoraj navedeno razmišljanje ne bilo drugačno, tudi če bi se uporabile glavne smernice iz 1994. Prvič, nova družba že po svoji naravi ne more biti podjetje v težavah. Četudi so manj eksplicitne, so glavne smernice o prestrukturiranju iz 1994, zlasti pri svoji definiciji o podjetju v težavah, jasno namenjene za reševanje in prestrukturiranje obstoječih podjetij, in ne na novoustanovljenih podjetij. Drugič, kriterij o omejitvi minimalne pomoči je obstajal že v glavnih smernicah iz 1994 (13) in v tem primeru ni izpolnjen.

(77)	Pomoč zato ne bi bila kompatibilna z uporabo glavnih smernic o prestrukturiranju iz 1994.

2. Regionalna pomoč investicijam

(78)	V sklepu o začetku postopka je Komisija podala idejo, da bi se ukrepi, ki so v razpravi, lahko smatrali kot sestavni del regionalne pomoči za investicijo.

(79)

Pogoji kompatibilnosti regionalnih pomoči za investicije s skupnim trgom so navedeni v členu 7 uredbe o ladjedelništvu. Prvič, ukrepi morajo zadevati eno regijo, navedeno v točki (a) ali točki (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES. Drugič, intenzivnost pomoči ne sme presegati mejne vrednosti, ki jo določa omenjena uredba. Tretjič, ukrepi morajo biti namenjeni podpori investicij, ki nadgrajujejo ali modernizirajo delovišča, s ciljem povečanja produktivnosti obstoječe opreme. Četrtič, pomoč ne sme biti vezana na finančno prestrukturiranje delovišča. Petič, pomoč mora biti omejena na podporo izdatkov, ki so sprejemljivi v smislu glavnih smernic Skupnosti, ki veljajo za pomoči za regionalne namene (14).

(80)	Regija Le Havre je cona, ki lahko prejema pomoči po točki (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES. Skladno z uredbo o ladjedelništvu in zemljevidom regionalnih pomoči, ki ga je odobrila Komisija, intenzivnost pomoči za te regije ne sme preseči 12,5 % neto (15).

(81)

V skladu s točko 4.5 glavnih smernic Skupnosti, ki veljajo za pomoči regijam, so izdatki, sprejemljivi za pomoč, izraženi kot enoten skupek izdatkov, ki odgovarjajo naslednjim elementom investicij: zemljišče, objekt in oprema. Skladno s točko 4.6 omenjenih glavnih smernic lahko sprejemljivi izdatki vsebujejo tudi nekatere kategorije nematerialnega investiranja.

(82)

Skupni stroški, ki jih predstavlja družba SORENI kot stroške prestrukturiranja, so podani v tabeli 1. Po ponovni preučitvi teh stroškov v luči njihove sprejemljivosti za prejem regionalne pomoči za investicije, je Komisija prišla do zaključka, da izpolnjujejo kriterije, opisane v odstavku 81, samo izdatki iz tabele 4.

TABELA 4

Izdatki, sprejemljivi za prejem regionalnih pomoči za investicije

(EUR)

Postavke

Znesek

Objekti:

1.	Obnova delavnice (2002)

[…]

2.	Obnova pisarn/objektov (2002)

[…]

Oprema:

2002:

Vozila

[…]

Orodja

[…]

2002-04:

6.	Oprema za peskanje/obdelavo pločevin

[…]

Kamion

[…]

8.	Različno prenosno strojno orodje

[…]

Nematerialne investicije

9.	Nakup novih licenc (2003–2005)

[…]

10.	Nakup specifičnega računalniškega programa za ladijska popravila (2003–2004)

[…]

SKUPAJ

1 550 000

(83)

Komisija priznava, da te investicije prispevajo k realizaciji ciljev poslovnega načrta družbe SORENI, kot so opisani v odstavku 14, in tako k obnovi in posodobitvi delovišča s ciljem povečanja produktivnosti. Te investicije poleg ostalega odgovarjajo enotnemu seštevku izdatkov: investiranje v objekte (točki 1 in 2 tabele 4) in investiranje v opremo (točke 3 do 8 tabele 4). Točki 9 in 10 tabele 4 odgovarjata nematerialnim investicijam (nakup licenc in računalniških programov).

(84)

Komisija ugotavlja, da ostali izdatki, ki nastopajo v tabeli 1, niso sprejemljivi za prejem regionalne pomoči za investicije, ker gre preprosto za izdatke obratovanja ali stroške usposabljanja. Kar zadeva postavko Organizacija in računalniški sistem ([…] eurov; glej tabelo 1), Komisija iz informacij, ki ji jih je dala Francija, ne more zaključiti, ali gre za izdatke, ki odgovarjajo pogojem za prejem regionalne pomoči za investicije.

(85)	Za zaključek, skupni izdatki, sprejemljivi za prejem regionalne pomoči za investicije, znašajo 1 550 000 eurov (1 412 560 eurov v aktualizirani vrednosti, osnovno leto 2001, procent aktualizacije 6,33 %).

(86)	Intenzivnost najvišje dopustne pomoči je 12,5 % neto (kar odgovarja v tem primeru 18,9 % bruto (16). Dopustna pomoč tako znaša 266 691 eurov.

(87)	Komisija pride do zaključka, da je pomoč v korist družbe SORENI lahko delno odobrena kot regionalna pomoč za investicije do zneska 266 691 eurov.

3. Pomoč za usposabljanje

(88)

Komisija je ugotovila, da se določeni stroški, ki jih je družba SORENI navedla v svojem poslovnem načrtu, nanašajo na usposabljanje. Pomoč je bila dodeljena po začetku veljavnosti Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (17) (v nadaljevanju „uredba o pomoči za usposabljanje“).

(89)

Komisija je sprejela uredbo o pomoči za usposabljanje, v ta namen pravno podprto z Uredbo Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998, z uporabo členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene kategorije horizontalnih državnih pomoči (18). Uredba o pomoči za usposabljanje spreminja, kot kasneje sprejeti zakon, uredbo o ladjedelništvu, ki sam po sebi ne predvideva možnosti dodelitve pomoči za usposabljanje v korist ladjedelništva. Uredba o pomoči za usposabljanje v členu 1 določa, da se uporablja za pomoči za usposabljanje, odobrene v vseh sektorjih, kar pomeni, da se uporablja tudi za sektor ladjedelništva.

(90)	Uredba o pomoči za usposabljanje določa, da so posamezne pomoči kompatibilne s skupnim trgom, če izpolnjujejo vse pogoje, ki jih predvideva, to je, če ne presegajo intenzivnosti maksimalne sprejemljive pomoči, ter pokrivajo sprejemljive stroške po njenem odstavku 7 člena 4.

(91)

Stroški usposabljanja, sprejemljivi za prejem pomoči za usposabljanje, so zbrani v tabeli 5 in znašajo 700 000 eurov. Izpolnjujejo pogoje, predvidene v odstavku 7 člena 4 uredbe o pomoči za usposabljanje.

TABELA 5

Izdatki, sprejemljivi za prejem pomoči za usposabljanje

(EUR)
Postavka	Znesek
Usposabljanje: 37 450 ur usposabljanja/3 leta	600 000
Usposabljanje osebja pri proizvajalcih, od katerih ima SORENI licence	100 000
SKUPAJ	700 000

(92)

Skladno s členom 4 uredbe o pomoči za usposabljanje, v primeru malih in srednjih podjetij, ki se nahajajo v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev regionalnih pomoči z uporabo točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES, intenziteta pomoči ne sme presegati 40 % za projekte specifičnega usposabljanja. V tem primeru francoski organi oblasti niso natančno navedli, kateri del usposabljanja bi se lahko smatral za „splošnega“ v smislu točke (e) člena 2 uredbe o pomoči za usposabljanje.

(93)	Zaradi tega skupni znesek pomoči za usposabljanje znaša 280 000 eurov.

(94)	Komisija pride do zaključka, da je pomoč v korist družbe SORENI lahko odobrena kot pomoč za usposabljanje v znesku 280 000 eurov.

4. Neposredna uporaba točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe

(95)	Francija je Komisijo zaprosila, naj preuči skladnost zadevnih finančnih ukrepov s skupnim trgom neposredno na osnovi točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES, s poudarkom, da so ladijska popravila dejavnost bistvenega pomena za dobro obratovanje pristanišča takega pomena, kot je Le Havre.

(96)

Na prvem mestu Komisija ugotavlja, da v kolikor bi storitve popravil, ki jih ponuja SORENI, resnično bile bistvenega pomena za obratovanje pristanišča, bi morale biti načeloma zagotovljene iz lastnih virov pristanišča, ne da bi bila potrebna državna pomoč. Še več, Komisija dopušča, da se del pomoči šteje za regionalno pomoč za investicije ter zato upošteva regionalne probleme, ki tu nastopajo.

(97)

Poleg tega uredba o ladjedelništvu tvori specifično in izčrpno celoto pravil, ki se uporabljajo v sektorju, pri ladijskih popravilih, ki se v odnosu na Pogodbo ES umeščajo med lex specialis. Dovoljenje za pomoč z direktno uporabo Pogodbe ES bi bilo neuspešno za cilje, ki jih postavlja postavitev specifičnih in restriktivnih pravil, ki veljajo za sektor.

(98)	Komisija zaradi tega ne sme presojati zadevne pomoči direktno na osnovi Pogodbe ES.

VI. ZAKLJUČEK

(99)

Komisija zaključi, da je Francija nelegalno izvršila pomoč v znesku 4 570 000 eurov s kršitvijo člena 88, odstavek 3, Pogodbe ES. Na osnovi presoje te pomoči Komisija zaključuje, da je ta pomoč, kot pomoč za prestrukturiranje družbe SORENI, v neskladju s skupnim trgom, ker ne izpolnjuje pogojev, predvidenih z uredbo o ladjedelništvu in glavnimi smernicami o prestrukturiranju. Vendar pa Komisija smatra, da je pomoč deloma skladna s skupnim trgom, in sicer kot regionalna pomoč za investicije v smislu člena 7 uredbe o ladjedelništvu, ter kot pomoč za usposabljanje v smislu uredbe o pomoči za usposabljanje. Razliko med že nakazanim zneskom (3 520 997 eurov) in kompatibilnim zneskom (266 691 eurov + 280 000 eurov = 546 691 eurov) je potrebno izterjati (2 974 306 eurov). Razlike med nekompatibilnim odobrenim zneskom (4 023 309 eurov) in zneskom, ki ga je potrebno izterjati (2 974 306 eurov), ni dovoljeno nakazati (1 049 003 eurov) –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

O znesku pomoči 4 570 000 eurov, ki ga je Francija odobrila Société de réparation navale et industrielle (SORENI):

(a)	266 691 eurov je kompatibilnih s skupnim trgom kot regionalna pomoč za investicije v smislu točke (e) odstavka 3 člena 87 Pogodbe;

(b)	280 000 eurov je kompatibilnih s skupnim trgom kot pomoč za usposabljanje v smislu točke (e) odstavka 3 člena 87 Pogodbe;

(c)	4 023 309 eurov ni kompatibilnih s skupnim trgom, od tega 1 049 003 eurov še ni bilo nakazanih, ter 2 974 306 eurov, ki so bili dani na razpolago družbi SORENI.

Člen 2

1. Francija uporabi vse potrebne ukrepe, da od družbe SORENI izterja pomoč, omenjeno v točki (c) člena 1, ki ji je že bila nezakonito dana na razpolago. Ta pomoč znaša 2 974 306 eurov.

2. Izterjava se izvrši brez roka v skladu s postopki nacionalnega prava, v kolikor dopuščajo takojšnjo in dejansko izvedbo te odločbe.

3. Vsote za izterjavo vključujejo obresti od datuma, ko so bile dane na razpolago družbi SORENI, do datuma njihove dejanske izterjave.

4. Procent obresti je referenčni procent, uporabljen za izračun ekvivalenta- subvencije v okviru regionalne pomoči.

5. Ta referenčni procent se uporabi na osnovi, sestavljeni tekom obdobja, navedenega v odstavku 3.

Člen 3

Francija v roku dveh mesecev od datuma obvestila o tej odločbi obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je predvidela in že sprejela, da se bo ravnala po odločbi. Francija bo informacije sporočila na obrazcu v Prilogi.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Francosko republiko.

V Bruslju, 20. aprila 2004

Za Komisijo

Mario MONTI

Član Komisije

(1) UL C 222, 18.9.2002, str. 21.

(2) Glej osnovno opombo na strani 1.

(3) UL L 47, 19.2.2002, str. 37.

(4) Zaupne informacije.

(5) Napaka: namesto „stranke“ beri „konkurenti“.

(6) UL L 10, 13.1.2001, str. 33. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 364/2004 (UL L 63, 28.2.2004, str. 22).

(7) UL L 202, 18.7.1998, str. 1.

(8) UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(9) UL C 317, 30.12.2003, str. 11.

(10) UL C 119, 22.5.2002, str. 22.

(11) Glej točke 12(b), 12(f) in 26 Okvira državnih pomoči za ladjedelništvo.

(12) UL C 368, 23.12.1994, str. 12.

(13) Glej točko 3.2.2. C glavnih smernic.

(14) UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

(15) Ekvivalent-neto subvencija (ENS).

(16) Ekvivalent-bruto subvencija (EBS).

(17) UL L 10, 13.1.2001, str. 20. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 363/2004 (UL L 63, 28.2.2004, str. 20).

(18) UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

PRILOGA

Informacije o izvajanju Odločbe z dne 20. aprila 2004

1. Izračun zneska za izterjavo

1.1

Navedite naslednje informacije o znesku ilegalne pomoči, ki jo je dobil na razpolago prejemnik:

Datum(-i) (1)	Znesek pomoči (2)	Valuta

Komentarji:

1.2	Natančno razložite, kako so izračunane obresti na znesek pomoči, ki jo je potrebno izterjati.

2. Predvideni ukrepi in ukrepi v izvajanju za izterjavo pomoči

2.1	Detajlno opišite, kateri ukrepi so predvideni, ter kateri ukrepi so že bili uporabljeni, za takojšnje in učinkovito povračilo pomoči. Prav tako popišite zakonodajno osnovo za predvidene/že izvedene ukrepe, če je tak slučaj.

2.2	Navedite koledar povračil in datum povračila celotne pomoči.

3. Že izvršena povračila

3.1

Vpišite naslednje informacije o zneskih pomoči, ki ste jih izterjali od prejemnika:

Datum(-i) (1)	Znesek povrnjene pomoči	Valuta

3.2	Priložite ta obrazec dokazilom o povračilu zneskov pomoči, kot so navedeni v tabeli, točka 3.1.

(1) Datum(-i), na katerega (katere) je bila pomoč (posamezne tranše pomoči) dana na razpolago prejemniku.

(2) Znesek pomoči, dan na razpolago prejemniku.

(3) Datum(-i), na katerega (katere) je bila pomoč povrnjena.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/61

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 2. februarja 2005

o določitvi obdobja, po preteku katerega je cepljenje proti steklini veljavno

(notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 190)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/91/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 998/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (1) in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 998/2003 določa zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike psov, mačk in belih dihurjev, ter pravila za preverjanje takšnih premikov.

(2)	Navedena uredba določa, da mora biti hišna žival opremljena s potnim listom, ki potrjuje, da je bila zadevna žival cepljena proti steklini ali po potrebi ponovno cepljena (spodbujevalno), v skladu s priporočili proizvodnega laboratorija.

(3)	Priporočila proizvajalca cepiva jasno navajajo konec obdobja odpornosti in datum, do katerega je treba opraviti ponovno cepljenje (spodbujevalno).

(4)	Uredba (ES) št. 998/2003 ne določa obdobja, ki je potrebno za nastanek odpornosti proti steklini. Zaradi jasnosti zakonodaje Skupnosti je zato treba določiti rok, po preteku katerega naj se cepljenje ali ponovno cepljenje (spodbujevalno) šteje za veljavno.

(5)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Brez poseganja v zahtevke iz členov 6 in 8 Uredbe (ES) št. 998/2003 in za namen člena 5(1)(b) navedene Uredbe se cepljenje proti steklini šteje za veljavno 21 dni od datuma zaključka postopka cepljenja, ki ga proizvajalec zahteva za primarno cepljenje v državi, v kateri se cepljenje opravi.

Vendar se cepljenje proti steklini šteje za veljavno od datuma ponovnega cepljenja (spodbujevalno), kadar se cepljenje opravi v času veljavnosti, ki ga določi proizvajalec prejšnjega cepljenja v državi, v kateri se je opravilo prejšnje cepljenje. Cepljenje se šteje za primarno cepljenje v odsotnosti potrdila veterinarja, ki dokazuje prejšnje cepljenje.

Člen 2

Ta odločba se uporablja od 7. februarja 2005.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 2. februarja 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 146, 13.6.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2054/2004 (UL L 355, 1.12.2004, str. 14).

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/62

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 2. februarja 2005

o pogojih v zvezi z zdravjem živali, certificiranju in prehodnih določbah glede uvoza in obdobja skladiščenja za pošiljke nekaterih proizvodov živalskega izvora v prostih conah, brezcarinskih skladiščih in prostorih izvajalcev, ki zagotavljajo prevozna sredstva v čezmejnem pomorskem prometu v Skupnosti

(notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 191)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/92/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (1), in zlasti člena 12(12) in 13(6) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 97/78/ES določa zahteve za veterinarske preglede pošiljk nekaterih proizvodov živalskega izvora, ki prihajajo iz tretje države, in med drugim določa skladiščenje v prostih conah, brezcarinskih skladiščih ali prostorih izvajalcev, ki zagotavljajo prevozna sredstva v čezmejnem pomorskem prometu za proizvode, ki ne ustrezajo uvoznim pogojem Skupnosti za zdravje živali.

(2)

Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravjem živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (2), določa, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se od 1. januarja 2005 proizvodi živalskega izvora, namenjeni prehrani ljudi, uvozijo iz tretjih držav samo, če izpolnjujejo predpise iz navedene direktive.

(3)

Direktiva 2002/99/ES določa tudi sprejetje predpisov o zdravju živali in spričeval za proizvode v takojšnjem tranzitu ali tranzitu po skladiščenju. V skladu s tem so takšni predpisi in spričevala za pošiljke mesa (vključno z divjačino in perutnino) in mesne proizvode, mesne pripravke in mleko ter mlečne proizvode za prehrano ljudi, bodisi namenjeni v tretjo državo bodisi za oskrbo čezmejnega pomorskega prevoza bodisi za takojšen tranzit ali za tranzit po skladiščenju, določeni v Odločbi Sveta 79/542/EGS (3) in Odločbah Komisije 94/984/ES (4), 97/221/ES (5), 2000/572/ES (6), 2000/585/ES (7), 2000/609/ES (8), 2003/779/ES (9) in 2004/438/ES (10) („ustrezni zakoni Skupnosti“).

(4)

V skladu s tem morajo od 1. januarja 2005 pošiljke proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na področje ustreznih zakonov Skupnosti, ustrezati predpisom in jim morajo biti priložena ustrezna zdravstvena spričevala živali, določena z ustreznimi zakoni Skupnosti, kadar se uvažajo v proste cone, brezcarinska skladišča ali prostore izvajalcev, ki zagotavljajo prevozna sredstva v čezmejnem pomorskem prometu in tako zagotavljajo, da so zahteve o zdravju živali izpolnjene.

(5)

Zato je treba navedene pošiljke, ki so uvožene v Skupnost za skladiščenje v prostih conah, brezcarinskih skladiščih ali prostorih izvajalcev, ki zagotavljajo prevozna sredstva v čezmejnem pomorskem prometu, pred 1. januarjem 2005 in ki ne ustrezajo ustreznim zakonom Skupnosti, obravnavati usklajeno in transparentno, da bi se izognili nepotrebnim težavam zadevnih izvajalcev ob zagotavljanju, da obstaja končni določeni rok za take proizvode, ki se zadržijo v Skupnosti.

(6)	Iz tega razloga je treba določiti prehodno obdobje 12 mesecev za izvajalce, da prodajo navedene proizvode, ki so bili uvoženi v proste cone, brezcarinska skladišča ali prostore izvajalcev, ki zagotavljajo prevozna sredstva v čezmejnem pomorskem prometu, pred 1. januarjem 2005.

(7)

Ustrezno je, da se od 1. januarja 2006 zagotovi, da se vsi taki proizvodi, ki so še skladiščeni v prostih conah, brezcarinskih skladiščih ali prostorih izvajalcev, ki zagotavljajo prevozna sredstva v čezmejnem pomorskem prometu na ozemlju Skupnosti, ter ne ustrezajo ustreznim zakonom Skupnosti, uničijo pod nadzorom pristojnega organa. Za vse stroške takega postopka je treba bremeniti lastnika pošiljke.

(8)	Zaradi zdravja živali je treba to odločbo uporabljati od 1. januarja 2005.

(9)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo ljudi in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Od 1. januarja 2005 je pošiljkam proizvodov, ki spadajo na področje Odločb 79/542/EGS, 94/984/ES, 97/221/ES, 2000/572/ES, 2000/585/ES, 2000/609/ES, 2003/779/ES in 2004/438/ES, priloženo ustrezno zdravstveno spričevalo živali, določeno v navedenih zakonih, kadar se uvažajo v proste cone, brezcarinska skladišča ali prostore izvajalcev, ki zagotavljajo prevozna sredstva v čezmejnem pomorskem prometu, odobrena v skladu s členom 12(4)(b) in členom 13(1) Direktive 97/78/ES, in tako zagotavljajo, da so zahteve Skupnosti o zdravju živali izpolnjene.

Člen 2

Do 31. decembra 2005 se pošiljkam proizvodov iz člena 1, ki so bili uvoženi v proste cone, brezcarinska skladišča ali prostore izvajalcev, ki zagotavljajo prevozna sredstva v čezmejnem pomorskem prometu pred 1. januarjem 2005, dovoli, da zapustijo navedene cone, skladišča ali prostore, kjer se skladiščijo, da se dostavijo bodisi v celoti bodisi delno na njihov namembni kraj, kakor je določeno v členu 12(8) ali členu 13(2)(a) Direktive 97/78/ES, brez ustreznega zdravstvenega spričevala živali, kakor ga določajo ustrezni zakoni Skupnosti.

Člen 3

Od 1. januarja 2006 se vsaka pošiljka proizvodov iz člena 2, ki ostane v skladišču, pod nadzorom pristojnega organa uniči.

Za vse stroške takega uničenja se bremeni lastnika pošiljke.

Člen 4

Ta odločba se uporablja od datuma uradnega obvestila.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 2. februarja 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 24, 30.1.1998, str. 9. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(2) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(3) UL L 146, 14.6.1979, str. 15. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2004/882/ES (UL L 373, 21.12.2004, str. 52).

(4) UL L 378, 31.12.1994, str. 11. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/118/ES (UL L 36, 7.2.2004, str. 34).

(5) UL L 89, 4.4.1997, str. 32. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/427/ES (UL L 154, 30.4.2004, str. 8).

(6) UL L 240, 23.9.2000, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/437/ES (UL L 154, 30.4.2004, str. 66).

(7) UL L 251, 6.10.2000, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/413/ES (UL L 151, 30.4.2004, str. 57).

(8) UL L 258, 12.10.2000, str. 49. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/415/ES (UL L 151, 30.4.2004, str. 73).

(9) UL L 285, 1.11.2003, str. 38. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/414/ES (UL L 151, 30.4.2004, str. 65).

(10) UL L 154, 30.4.2004, str. 73.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/64

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 2. februarja 2005

o prehodnih določbah glede uvoza in obdobja skladiščenja za pošiljke nekaterih proizvodov živalskega izvora v carinskih skladiščih v Skupnosti

(notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 192)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/93/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravjem živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), in zlasti člena 13(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2002/99/ES določa, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se od 1. januarja 2005 proizvodi živalskega izvora, namenjeni prehrani ljudi, uvozijo iz tretjih držav samo, če izpolnjujejo predpise iz navedene direktive.

(2)

Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki prihajajo v Skupnost iz tretjih držav (2), določa zahteve za veterinarske preglede pošiljk nekaterih proizvodov živalskega izvora, ki prihajajo iz tretje države in med drugih določa skladiščenje proizvodov, ki ne ustrezajo uvoznim pogojem Skupnosti za zdravje živali, v carinskih skladiščih.

(3)

Direktiva 2002/99/ES določa tudi oblikovanje predpisov o zdravju živali in spričeval za proizvode v takojšnjem tranzitu ali tranzitu po skladiščenju. V skladu s tem so takšni predpisi in spričevala za pošiljke mesa, vključno z divjačino in perutnino, in mesne proizvode, mesne pripravke in mleko ter mlečne proizvode za prehrano ljudi, bodisi namenjeni v tretjo državo bodisi za oskrbo čezmejnih pomorskih prevoznih sredstev za takojšen tranzit ali za tranzit po skladiščenju, določena v Odločbi Sveta 79/542/EGS (3) in Odločbah Komisije 94/984/ES (4), 97/221/ES (5), 2000/572/ES (6), 2000/585/ES (7), 2000/609/ES (8), 2003/779/ES (9) in 2004/438/ES (10) („ustrezni akti Skupnosti“).

(4)

Zato je treba pošiljke proizvodov živalskega izvora, ki so uvožene v Skupnost za skladiščenje v carinskih skladiščih pred 1. januarjem 2005 in ki ne ustrezajo ustreznim aktom Skupnosti, obravnavati usklajeno in transparentno, da bi se izognili nepotrebnim težavam zadevnih izvajalcev, ob zagotavljanju, da obstaja končni določeni rok za take proizvode, ki se zadržijo v Skupnosti.

(5)	Iz tega razloga je treba določiti prehodno obdobje 12 mesecev za izvajalce, da prodajo navedene proizvode, ki so bili uvoženi v carinska skladišča pred 1. januarjem 2005.

(6)	Ustrezno je, da se od 1. januarja 2006 zagotovi, da se vsi taki proizvodi, ki so še skladiščeni v carinskih skladiščih Skupnosti ter ne ustrezajo ustreznim aktom Skupnosti, pod nadzorom pristojnega organa uničijo. Za vse stroške takega postopka je treba bremeniti lastnika pošiljke.

(7)	Zaradi zdravja živali je treba to odločbo uporabljati od 1. januarja 2005.

(8)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo ljudi in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Do 31. decembra 2005 je pošiljkam proizvodov, ki spadajo na področje uporabe Odločb 79/542/EGS, 94/984/ES, 97/221/ES, 2000/572/ES, 2000/585/ES, 2000/609/ES, 2003/779/ES in 2004/438/ES in so bile uvožene pred 1. januarjem 2005 v carinska skladišča, odobrene v skladu s členom 12(4)(b) Direktive 97/78/ES, dovoljeno, da zapustijo skladišča, kjer se skladiščijo, ter se dostavijo bodisi v celoti bodisi delno na njihov namembni kraj, kakor je določeno v členu 12(8) ali členu 13(2)(a) Direktive 97/78/ES, brez ustreznega zdravstvenega spričevala živali, kakor ga določajo ustrezni akti Skupnosti.

Člen 2

Od 1. januarja 2006 se vsaka pošiljka iz člena 1, ki ostane v skladišču, pod nadzorom pristojnega organa uniči.

Za vse stroške takega uničenja se bremeni lastnika pošiljke.

Člen 3

Ta odločba se uporablja od datuma uradnega obvestila.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 2. februarja 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(2) UL L 24, 30.1.1998, str. 9. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(3) UL L 146, 14.6.1979, str. 15. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2004/882/ES (UL L 373, 21.12.2004, str. 52).

(4) UL L 378, 31.12.1994, str. 11. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/118/ES (UL L 36, 7.2.2004, str. 34).

(5) UL L 89, 4.4.1997, str. 32. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/427/ES (UL L 154, 30.4.2004, str. 8).

(6) UL L 240, 23.9.2000, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/437/ES (UL L 154, 30.4.2004, str. 66).

(7) UL L 251, 6.10.2000, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/413/ES (UL L 151, 30.4.2004, str. 57).

(8) UL L 258, 12.10.2000, str. 49. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/415/ES (UL L 151, 30.4.2004, str. 73).

(9) UL L 285, 1.11.2003, str. 38. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/414/ES (UL L 151, 30.4.2004, str. 65).

(10) UL L 154, 30.4.2004, str. 73.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/66

SKLEP KOMISIJE

z dne 3. februarja 2005

o spremembi Sklepa 2001/844/ES, ESPJ, Euratom

(2005/94/ES, Euratom)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 218(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in zlasti člena 131 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, in zlasti členov 28(1) in 41(1) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Varnostni sistem Komisije temelji na načelih, določenih v Sklepu Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (1), z namenom zagotovitve nemotenega sprejemanja odločitev v Uniji.

(2)	Priloga k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembi njenega Poslovnika vsebuje določbe Komisije o varnosti (2).

(3)	Dodatek 1 k Pravilniku o varnosti, ki je priložen tem določbam, vsebuje tabelo enakovrednosti, vključno z nacionalnimi oznakami stopenj tajnosti.

(4)	16. aprila 2003 so Češka republika, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška podpisale Pogodbo o pristopu k Evropski uniji (3). Dodatek 1 k Pravilniku o varnosti je treba spremeniti tako, da se upošteva omenjene države.

(5)	14. marca 2003 je Evropska unija z Natom podpisala sporazum (4) o varovanju informacij. V Dodatku 1 k Pravilniku o varnosti bi bilo treba torej vzpostaviti skladnost s stopnjami tajnosti Nata.

(6)	Francija in Nizozemska sta spremenili svojo zakonodajo na področju določanja stopenj tajnosti.

(7)	Zaradi jasnosti je treba Dodatek 1 k Pravilniku o varnosti nadomestiti.

(8)	Istočasno je treba popraviti Prilogo k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, da bi tako zagotovili enotno uporabo teh štirih stopenj tajnosti v vseh jezikovnih različicah –

SKLENIL:

Člen 1

Dodatek 1 k Pravilniku o varnosti, ki je del Priloge k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Priloga k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom se spremeni tako, da se štiri stopnje tajnosti v vseh jezikovnih različicah ustrezno nadomestijo z naslednjimi izrazi, ki morajo biti vedno napisani z velikimi tiskanimi črkami:

—	„RESTREINT UE“,

—	„CONFIDENTIEL UE“,

—	„SECRET UE“,

—	„TRES SECRET UE/EU TOP SECRET“.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 3. februarja 2005

Za Komisijo

Siim KALLAS

Podpredsednik

(1) UL L 101, 11.4.2001, str. 1. Sklep, kakor je bila nazadnje spremenjen s Sklepom 2004/194/ES (UL L 63, 28.2.2004, str. 48).

(2) UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

(3) UL L 236, 23.9.2003, str. 17.

(4) UL L 80, 27.3.2003, str. 36.

PRILOGA

„Dodatek 1

PRIMERJAVA NACIONALNIH OZNAK STOPENJ TAJNOSTI

Stopnja tajnosti EU	TRES SECRET UE/EU TOP SECRET	SECRET UE	CONFIDENTIEL UE	RESTREINT UE
Stopnja tajnosti WEU	FOCAL TOP SECRET	WEU SECRET	WEU CONFIDENTIAL	WEU RESTRICTED
Stopnja tajnosti Euratom	EURA TOP SECRET	EURA SECRET	EURA CONFIDENTIAL	EURA RESTRICTED
Stopnja tajnosti NATO	COSMIC TOP SECRET	NATO SECRET	NATO CONFIDENTIAL	NATO RESTRICTED
Belgija	Très Secret	Secret	Confidentiel	Diffusion restreinte
Belgija	Zeer Geheim	Geheim	Vertrouwelijk	Beperkte Verspreiding
Češka	Přísn tajné	Tajné	Důvěrné	Vyhrazené
Danska	Yderst hemmeligt	Hemmeligt	Fortroligt	Til tjenestebrug
Nemčija	Streng geheim	Geheim	VS (1) — Vertraulich	VS — Nur für den Dienstgebrauch
Estonija	Täiesti salajane	Salajane	Konfidentsiaalne	Piiratud
Grčija	Άκρως Απόρρητο	Απόρρητο	Εμπιστευτικό	Περιορισμένης Χρήσης
Grčija	Abr: ΑΑΠ	Abr: (ΑΠ)	Αbr: (ΕΜ)	Abr: (ΠΧ)
Španija	Secreto	Reservado	Confidencial	Difusión Limitada
Francija	Très Secret Défense (2)	Secret Défense	Confidentiel Défense
Irska	Top Secret	Secret	Confidential	Restricted
Italija	Segretissimo	Segreto	Riservatissimo	Riservato
Ciper	Άκρως Απόρρητο	Απόρρητο	Εμπιστευτικό	Περιορισμένης Χρήσης
Latvija	Sevišķi slepeni	Slepeni	Konfidenciāli	Dienesta vajadzībām
Litva	Visiškai slaptai	Slaptai	Konfidencialiai	Riboto naudojimo
Luksemburg	Très Secret	Secret	Confidentiel	Diffusion restreinte
Madžarska	Szigorúan titkos !	Titkos !	Bizalmas !	Korlátozott terjesztésű !
Malta	L-Ghola Segretezza	Sigriet	Kunfidenzjali	Ristrett
Nizozemska	Stg (3). Zeer Geheim	Stg. Geheim	Stg. Confidentieel	Departementaalvertrouwelijk
Avstrija	Streng Geheim	Geheim	Vertraulich	Eingeschränkt
Poljska	Ściśle Tajne	Tajne	Poufne	Zastrzeżone
Portugalska	Muito Secreto	Secreto	Confidencial	Reservado
Slovenija	Strogo tajno	Tajno	Zaupno	SVN Interno
Slovaška	Prísne tajné	Tajné	Dôverné	Vyhradené
Finska	Erittäin salainen	Erittäin salainen	Salainen	Luottamuksellinen
Švedska	Kvalificerat hemlig	Hemlig	Hemlig	Hemlig
Združeno kraljestvo	Top Secret	Secret	Confidential	Restricted“

(1) VS = Verschlusssache.

(2) The classification Très secret défense, which covers governmental priority issues, may only be changed with the Prime Minister’s authorisation.

(3) Stg = staatsgeheim.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/69

SKUPNI UKREP SVETA 2005/95/SZVP

z dne 2. februarja 2005

o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Afganistan

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 14, 18(5) in 23(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 8. decembra 2003 sprejel Skupni ukrep 2003/871/SZVP (1) o podaljšanju in spremembi mandata posebnega predstavnika Evropske unije („PPEU“) v Afganistanu.

(2)	Svet je 28. junija 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/533/SZVP (2) o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2003/871/SZVP do 28. februarja 2005.

(3)	Na podlagi pregleda Skupnega ukrepa 2003/871/SZVP, je treba mandat PPEU podaljšati za nadaljnjih šest mesecev –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

G. Francescu VENDRELLU se mandat posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Afganistan, kot je določeno v Skupnem ukrepu 2003/871/SZVP, kakor je bil spremenjen s Skupnim ukrepom 2004/533/SZVP, podaljša do 31. avgusta 2005.

Člen 2

Člen 5(1) Skupnega ukrepa 2003/871/SZVP se nadomesti z naslednjim:

„1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, je 635 000 EUR.“.

Člen 3

Ta skupni ukrep začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 4

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

J. ASSELBORN

(1) UL L 326, 13.12.2003, str. 41.

(2) UL L 234, 3.7.2004, str. 17.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/70

SKUPNI UKREP SVETA 2005/96/SZVP

z dne 2. februarja 2005

o spremembi in podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za območje afriških Velikih jezer

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 14, 18(5) in 23(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 8. decembra 2003 sprejel Skupni ukrep 2003/869/SZVP (1) o spremembi in podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije („PPEU“) za območje afriških Velikih jezer.

(2)	Svet je 28. junija 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/530/SZVP (2) o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2003/869/SZVP do 28. februarja 2005.

(3)	Na podlagi pregleda Skupnega ukrepa 2003/869/SZVP, je treba mandat PPEU podaljšati za nadaljnjih šest mesecev.

(4)	Svet je 9. decembra 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/847/SZVP (3) o Policijski misiji Evropske unije v Kinšasi (DRC) glede Združene policijske enote („EUPOL Kinshasa“), ki določa posebno vlogo PPEU. Njegov mandat je treba skladno s tem spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

G. Aldu AJELLU se mandat PPEU za območje afriških Velikih jezer podaljša do 31. avgusta 2005.

Člen 2

Skupni ukrep 2003/869/SZVP se spremeni kakor sledi:

Členu 3 se doda naslednji pododstavek:

„(j)	podati lokalne politične smernice vodji misije/policijskemu komisarju Policijske misije Evropske unije v Kinšasi (DRC) (‚EUPOL Kinshasa’).“.

2.	Člen 5(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, je 440 000 EUR.“.

Člen 3

Ta Skupni ukrep začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 4

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

J. ASSELBORN

(1) UL L 326, 13.12.2003, str. 37.

(2) UL L 234, 3.7.2004, str. 13.

(3) UL L 367, 14.12.2004, str. 30.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/71

SKUPNI UKREP SVETA 2005/97/SZVP

z dne 2. februarja 2005

o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije v Bosni in Hercegovini

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 14, 18(5) in 23(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 12. julija 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/569/SZVP (1) o mandatu posebnega predstavnika Evropske unije v Bosni in Hercegovini in razveljavitvi Skupnega ukrepa Sveta 2002/211/SZVP.

(2)	Na podlagi pregleda Skupnega ukrepa 2004/569/SZVP je treba mandat posebnega predstavnika podaljšati za nadaljnjih šest mesecev –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

Lordu ASHDOWNU se mandat posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) v Bosni in Hercegovini, kot je določeno v Skupnem ukrepu 2004/569/SZVP, podaljša do 31. avgusta 2005.

Člen 2

Ta skupni ukrep začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 3

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

J. ASSELBORN

(1) UL L 252, 28.7.2004, str. 7.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/72

SKUPNI UKREP SVETA 2005/98/SZVP

z dne 2. februarja 2005

o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 14, 18(5) in 23(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 8. decembra 2003 sprejel Skupni ukrep 2003/870/SZVP (1) o spremembi in podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

(2)	Svet je 26. julija 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/565/SZVP (2) o imenovanju g. Michaela SAHLINA za posebnega predstavnika Evropske unije v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

(3)	Na podlagi pregleda Skupnega ukrepa 2003/870/SZVP je treba mandat posebnega predstavnika podaljšati za nadaljnjih šest mesecev —

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

G. Michaelu SAHLINU se mandat posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, kot je določeno v Skupnem ukrepu 2003/870/SZVP, podaljša do 31. avgusta 2005.

Člen 2

Člen 5(1) Skupnega ukrepa 2003/870/SZVP se nadomesti z naslednjim:

„1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov povezanih z mandatom PPEU je 500 000 EUR.“.

Člen 3

Ta skupni ukrep začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 4

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

J. ASSELBORN

(1) UL L 326, 13.12.2003, str. 39.

(2) UL L 251, 27.7.2004, str. 18.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/73

SKUPNI UKREP SVETA 2005/99/SZVP

z dne 2. februarja 2005

o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za mirovni proces na Bližnjem vzhodu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 14, 18(5) in 23(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 8. decembra 2003 sprejel Skupni ukrep 2003/873/SZVP (1) o podaljšanju in spremembi mandata posebnega predstavnika Evropske unije za mirovni proces na Bližnjem vzhodu.

(2)	Svet je 28. junija 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/534/SZVP (2) o podaljšanju Skupnega ukrepa 2004/873/SZVP do 28. februarja 2005.

(3)	Na podlagi pregleda Skupnega ukrepa 2003/873/SZVP, kot je bil spremenjen s Skupnim ukrepom 2004/534/SZVP, je treba mandat posebnega predstavnika podaljšati za nadaljnjih šest mesecev –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

G. Marcu OTTEU se mandat posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, kot je določeno v Skupnem ukrepu 2003/873/SZVP, kakor je bil spremenjen s Skupnim ukrepom 2004/534/SZVP podaljša do 31. avgusta 2005.

Člen 2

Člen 5(1) Skupnega ukrepa 2003/873/SZVP se nadomesti z naslednjim:

„1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU je 560 000 EUR.“.

Člen 3

Ta skupni ukrep začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 4

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

J. ASSELBORN

(1) UL L 326, 13.12.2003, str. 46.

(2) UL L 234, 3.7.2004, str. 18.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/74

SKUPNI UKREP SVETA 2005/100/SZVP

z dne 2. februarja 2005

o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 14, 18(5) in 23(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 8. decembra 2003 sprejel Skupni ukrep 2003/872/SZVP (1) o podaljšanju in spremembi mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz.

(2)	Svet je 28. junija 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/532/SZVP (2) o podaljšanju Skupnega ukrepa 2003/872/SZVP do 28. februarja 2005.

(3)	Na podlagi pregleda Skupnega ukrepa 2003/872/SZVP, kot je bil spremenjen s Skupnim ukrepom 2004/532/SZVP, je treba mandat posebnega predstavnika podaljšati za nadaljnjih šest mesecev –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

G. Heikkiju TALVITIEJU se mandat posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Južni Kavkaz, kot je določeno v Skupnem ukrepu 2003/872/SZVP, kakor je bil spremenjen s Skupnim ukrepom 2004/532/SZVP podaljša do 31. avgusta 2005.

Člen 2

Člen 5(1) Skupnega ukrepa 2003/872/SZVP se nadomesti z naslednjim:

„1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU je 370 000 EUR.“.

Člen 3

Ta skupni ukrep začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 4

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

J. ASSELBORN

(1) UL L 326, 13.12.2003, str. 44.

(2) UL L 234, 3.7.2004, str. 16.

4.2.2005

Uradni list Evropske unije

L 31/75

Popravek Odločbe Komisije 2005/87/ES z dne 2. februarja 2005 o dovoljenju Švedski, da uporabi sistem, predviden v naslovu I Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1760/2000, namesto statističnih raziskav o govedu

( Uradni list Evropske unije L 30 z dne 3. februarja 2005 )

Objava Odločbe 2005/87/ES se smatra za nično in neveljavno.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 31

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 48 4. februar 2005

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
		Uredba Komisije (ES) št. 185/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
		Uredba Komisije (ES) št. 186/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi, v kakšnem obsegu se lahko sprejmejo zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi v mesecu januarju 2005 za teleta s težo do 80 kg, v okviru tarifne kvote, predvidene z Uredbo (ES) št. 1201/2004	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 187/2005 z dne 2. februarja 2005 o triinštirideseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in Talibani, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001	4
	*	Uredba Komisije (ES) št. 188/2005 z dne 3. februarja 2005 o pravilih za izvajanje sheme pomoči v sektorju mesa v najbolj oddaljenih regijah	6
		Uredba Komisije (ES) št. 189/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za melaso v sektorju sladkorja, v uporabi od 4. februarja 2005	10
		Uredba Komisije (ES) št. 190/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor brez nadaljnje predelave	12
		Uredba Komisije (ES) št. 191/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, izvožene v naravnem stanju	14
		Uredba Komisije (ES) št. 192/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v nekatere tretje države za 18. delni razpis, izdan v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 1327/2004	17
		Uredba Komisije (ES) št. 193/2005 z dne 3. februarja 2005 o spremembi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi	18
		Uredba Komisije (ES) št. 194/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko ter za drobljenec in zdrob	20
		Uredba Komisije (ES) št. 195/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita	22
		Uredba Komisije (ES) št. 196/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi proizvodnih nadomestil za žita in riž	24
		Uredba Komisije (ES) št. 197/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi najvišjega izvoznega nadomestila za ječmen v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1757/2004	25
		Uredba Komisije (ES) št. 198/2005 z dne 3. februarja 2005 v zvezi s ponudbami, predloženimi za izvoz ovsa v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1565/2004	26
		Uredba Komisije (ES) št. 199/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi najvišjega izvoznega nadomestila za navadno pšenico v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 115/2005	27
		Uredba Komisije (ES) št. 200/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi največjega znižanja uvozne dajatve za sirek v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2275/2004	28
		Uredba Komisije (ES) št. 201/2005 z dne 3. februarja 2005 o določitvi največjega znižanja uvozne dajatve za koruzo v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2277/2004	29

	Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji
*	Skupni ukrep Sveta 2005/95/SZVP z dne 2. februarja 2005 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Afganistan	69
*	Skupni ukrep Sveta 2005/96/SZVP z dne 2. februarja 2005 o spremembi in podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za območje afriških Velikih jezer	70
*	Skupni ukrep Sveta 2005/97/SZVP z dne 2. februarja 2005 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije v Bosni in Hercegovini	71
*	Skupni ukrep Sveta 2005/98/SZVP z dne 2. februarja 2005 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji	72
*	Skupni ukrep Sveta 2005/99/SZVP z dne 2. februarja 2005 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za mirovni proces na Bližnjem vzhodu	73
*	Skupni ukrep Sveta 2005/100/SZVP z dne 2. februarja 2005 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz	74

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Svet
*	2005/89/ES:Sklep Sveta z dne 24. septembra 2004 o podpisu in začasni uporabi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji	30
	Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji	31
	Komisija
*	2005/90/ES:Odločba Komisije z dne 20. aprila 2004 o ukrepu, ki ga izvaja Francija v korist Société de Réparation Navale et Industrielle SA (SORENI) (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 1362) ( 1 )	44
*	2005/91/ES:Odločba Komisije z dne 2. februarja 2005 o določitvi obdobja, po preteku katerega je cepljenje proti steklini veljavno (notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 190) ( 1 )	61
*	2005/92/ES:Odločba Komisije z dne 2. februarja 2005 o pogojih v zvezi z zdravjem živali, certificiranju in prehodnih določbah glede uvoza in obdobja skladiščenja za pošiljke nekaterih proizvodov živalskega izvora v prostih conah, brezcarinskih skladiščih in prostorih izvajalcev, ki zagotavljajo prevozna sredstva v čezmejnem pomorskem prometu v Skupnosti (notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 191) ( 1 )	62
*	2005/93/ES:Odločba Komisije z dne 2. februarja 2005 o prehodnih določbah glede uvoza in obdobja skladiščenja za pošiljke nekaterih proizvodov živalskega izvora v carinskih skladiščih v Skupnosti (notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 192) ( 1 )	64
*	2005/94/ES, Euratom:Sklep Komisije z dne 3. februarja 2005 o spremembi Sklepa 2001/844/ES, ESPJ, Euratom	66

		Popravki
	*	Popravek Odločbe Komisije 2005/87/ES z dne 2. februarja 2005 o dovoljenju Švedski, da uporabi sistem, predviden v naslovu I Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1760/2000, namesto statističnih raziskav o govedu (UL L 30, 3.2.2005)	75