27.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

27.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/3

(1)

Ob upoštevanju sedanjih razmer na trgu za žita je primerno, da se za navadno pšenico odpre javni razpis za izvozno nadomestilo v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritev izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu z žiti (2).

(2)

Podrobna pravila za uporabo razpisnega postopka so bila za določitev izvoznega nadomestila sprejeta z Uredbo (ES) št. 1501/95. Med obveznostmi, povezanimi z razpisom, je navedena obveznost predložitve zahtevka za izvozno dovoljenje in položitev varščine. Treba je določiti višino te varščine.

(3)

Treba je določiti posebno obdobje veljavnosti dovoljenj, izdanih v okviru tega razpisa. Ta veljavnost mora ustrezati potrebam svetovnega trga za tržno leto 2004/2005.

(4)

Za zagotovitev enakovredne obravnave vseh zainteresiranih strank, je treba določiti enako obdobje veljavnosti za izdana dovoljenja.

(5)

Predvidena nadomestila za ponovni uvoz se priznajo samo za izvoz v določene tretje države.

(6)

Za dober potek razpisnega postopka za izvoz je treba določiti minimalno količino kot tudi rok in obliko predloženih ponudb pri pristojnih organih.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

27.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/6

(1)

Člen 2(7) Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (2) določa, da se bruto nacionalni proizvod po tržnih cenah (BNP) šteje za enakovrednega bruto nacionalnemu dohodku po tržnih cenah (BND), kakor to predvideva Komisija pri uporabi Evropskega sistema računov (ESR). ESR iz leta 1995 (ESR 95), ki je nadomestil dva prejšnja sistema iz leta 1970 in 1979, je uvedla Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (3) in je določen v njeni prilogi. BND, kot se uporablja v ESR 95, je nadomestil BNP kot kriterij za lastne vire, z učinkom od proračunskega leta 2002.

(2)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 določa postopke prenosa podatkov o BND držav članic, postopke in preverjanje izračunov BND ter ustanavlja Odbor BND.

(3)

ESR 95 izrecno ne opredeljuje postopka vračil DDV osebam, ki niso davčni zavezanci, in davčnim zavezancem za njihove oproščene dejavnosti.

(4)

Za opredelitev bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (BND) je v skladu s členom 1 Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 potrebno razjasniti postopek vračil DDV osebam, ki niso davčni zavezanci, in davčnim zavezancem za njihove oproščene dejavnosti.

(5)

Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (4), opredeljuje pojme davčnega zavezanca, osebe, ki ni davčni zavezanec in oproščenih dejavnostih.

(6)

Za izvajanje Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom z dne 13. februarja 1989 glede usklajevanja načinov za obračunavanje bruto nacionalnega proizvoda po tržnih cenah (5), Odločba Komisije 1999/622/EGS, Euratom z dne 8. septembra 1999 (6) razjasnjuje postopek vračil DDV enotam, ki niso davčni zavezanci in davčnim zavezancem za njihove oproščene dejavnosti. Sedaj je treba zagotoviti ustrezno razjasnitev glede BND.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora BND –

27.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/8

(1)

Sistem kvot za obutvene izdelke, določen v Uredbi Sveta (ES) št. 427/2003 z dne 3. marca 2003 o posebnem prehodnem zaščitnem mehanizmu za določene izdelke pri uvozu s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembah Uredbe (ES) št. 519/94 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (2) se je iztekel 1. januarja 2005.

(2)

7. decembra 2004 so nekatere države članice obvestile Komisijo, da bi bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 3285/94 primerno uvesti nadzorne ukrepe za obutvene izdelke.

(3)

Obutvena industrija Skupnosti je večinoma sestavljena iz malih in srednje velikih podjetij, od katerih se večina nahaja v regijah z malo drugih virov zaposlovanja. Zato je občutljiva na poceni konkurenčne izdelke iz uvoza, zlasti iz LRK.

(4)

Zaradi konkurenčnih izdelkov iz uvoza se je obutvena industrija Skupnosti v zadnjih letih s koncentracijo proizvodnje na več izdelkov višjega cenovnega razreda, za katere je prav tako določena kvota, obsežno prestrukturirala. Ti izdelki predstavljajo približno 85 % proizvodnje v obutveni industriji Skupnosti. To prestrukturiranje je povzročilo občutno zmanjšanje zmogljivosti in delovne sile. Kljub tem naporom obutvena industrija Skupnosti še naprej izgublja proizvodnjo in tržni delež zaradi poceni uvoza tujih izdelkov.

(5)

V obdobju med letoma 2000–2003 se je uvoz obutvenih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, za katere kvote niso določene, močno povečal tako absolutno kakor tudi glede na tržni delež v Skupnosti, cene pa so bile znatno nižje kot cene enakovrednih izdelkov, proizvedenih v Skupnosti. Povprečno povečanje uvoza med letoma 2000 in 2003 je znašalo 59 % in povprečna razlika v cenah je bila 21 %.

(6)

Glede na to, da so prevladujoči pogoji na trgu za vse obutvene izdelke enaki, je pričakovati, da bo nedavna liberalizacija vodila do podobnega bistvenega povečanja uvoza. Posledica odprave kvot leta 2005, če sodimo po nedavnih gibanjih uvoza takšne obutve, bi lahko vodila do kratkoročne podvojitve uvoza z verjetno posledično izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti za 6 % in izgubo 17 000 delovnih mest. Zato se lahko šteje, da obstaja nevarnost škode za proizvajalce Skupnosti za namene člena 11 Uredbe (ES) št. 3285/94.

(7)

Ta možni vpliv je tako pomemben, da je treba zaradi interesov Skupnosti določiti predhodni nadzor Skupnosti nad uvozom nekaterih obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske, da bi zagotovili statistične informacije, kar bi omogočalo hitro analizo gibanj uvoza. To zadeva pretežno obutev srednje do visoke kakovosti, za katero precejšnji obseg proizvodnje ostaja v Skupnosti in ki se lahko obravnava kot občutljiva zaradi navedenega razloga. Predhodni nadzor z avtomatično ureditvijo uvoznih dovoljenj do 31. januarja 2006 bi zagotovil najhitrejši način pridobivanja jasne predstave zgodnjih vplivov odprave teh kvot, saj vsak sistem naknadnega nadzora zahteva čas za zagotovitev pomembnih podatkov.

(8)

Prav tako je primerno vzpostaviti sistem naknadnega carinskega nadzora za uvoz vseh obutvenih izdelkov iz vseh virov, da se pride do splošnega pregleda gibanj uvoza čevljev. To vključuje obutvene izdelke, za katere je potreben predhodni nadzor. Ko sistem naknadnega nadzora deluje v celoti, je najkasneje 31. januarja 2006 mogoče prenehati s predhodnim nadzorom.

(9)

Zaradi vzpostavitve notranjega trga morajo biti formalnosti, ki jih morajo opraviti uvozniki Skupnosti, identične, ne glede na mesto carinjenja.

(10)

Zaradi olajšanja zbiranja podatkov je treba, da se za sprostitev izdelkov, zajetih v predhodnem nadzoru, v prosti promet predloži listina o nadzoru, za katero veljajo enotna merila. Organi držav članic morajo listino na enostaven zahtevek uvoznika odobriti v določenem časovnem obdobju, ampak ne da bi uvoznik s tem pridobil kakršno koli pravico do uvoza. Listina je zato veljavna samo tako dolgo, dokler ostajajo uvozni režimi nespremenjeni, in mora veljati po vsej Skupnosti.

(11)

Da bi zagotovili preglednost, morajo države članice in Komisija v največji možni meri izmenjati podatke, ki izhajajo iz nadzora Skupnosti.

(12)

Vprašanje listin o nadzoru je sicer v skladu s standardnimi pogoji na ravni Skupnosti, vendar mora biti v pristojnosti nacionalnih organov.

(13)

Da bi se podatki zbrali čim hitreje, je zaželeno, da ta uredba začne veljati na dan objave –

(a)

ime in polni naslov vlagatelja (vključno s številko telefona in faksa ter možno identifikacijsko številko, ki jo uporabljajo pristojni nacionalni organi) ter DDV registracijsko številko, če je zavezanec za plačilo DDV;

(b)

če je primerno, ime in polni naslov deklaranta ali zastopnika vlagatelja (vključno s številko telefona in faksa);

(c)

polno ime in naslov izvoznika;

(d)

natančen opis blaga, vključno z:

(e)

količino blaga, izraženo v parih;

(f)

vrednost CIF blaga v eurih na meji Skupnosti glede na številko kombinirane nomenklature;

(g)

predvideno obdobje in mesto carinjenja;

(h)

navedbo, ali je zahtevek ponovitev prejšnjega zahtevka, ki se nanaša na isto pogodbo;

(i)

naslednjo izjavo, opremljeno z datumom in podpisom vlagatelja z izpisom njegovega imena z velikimi tiskanimi črkami: „Podpisani potrjujem, da so podatki v tem zahtevku resnični in podani v dobri veri ter da imam sedež v Skupnosti.“ Uvoznik prav tako predloži izvod prodajne ali kupne pogodbe ter predračuna. Če se zahteva, in zlasti v primerih, kjer blago ni neposredno kupljeno na Kitajskem, uvoznik predloži potrdilo o proizvodnji, ki ga izda proizvajalec.

(a)

redno in kolikor je mogoče ažurno ter vsaj do zadnjega dne v vsakem mesecu o podrobnostih količin in vrednosti (izračunano v eurih), za katere so bile izdane listine o nadzoru;

(b)

v šestih tednih po koncu vsakega meseca o podrobnostih o uvozu tega meseca v skladu s členom 32 Uredbe Komisije (ES) št. 1917/2000 (3).

27.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/15

(1)

Za države članice, ki uporabijo možnost, predvideno v členu 62 Uredbe (ES) št. 1782/2003, je treba v skladu s posredovanimi podatki iz člena 145(i) navedene uredbe revidirati zneske iz Priloge VIII navedene uredbe.

(2)

Za države članice, ki v letu 2005 izvajajo shemo enotnega plačila, določeno v naslovu III Uredbe (ES) št. 1782/2003, je treba določiti zgornje proračunske meje za vsako od plačil, navedenih v členih 66 do 69 navedene uredbe za leto 2005.

(3)

Za države članice, ki v letu 2005 uporabijo možnost, predvideno v členu 70 Uredbe (ES) št. 1782/2003, je treba za leto 2005 določiti zgornje proračunske meje, ki se uporabljajo za neposredna plačila, izključena iz sheme enotnega plačila.

(4)

Za države članice, ki uporabijo možnost prehodnega obdobja, predvideno v členu 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003, je treba za leto 2005 določiti zgornje proračunske meje, ki se uporabljajo za neposredna plačila iz Priloge VI k navedeni uredbi.

(5)

Zaradi jasnosti je primerno objaviti zgornje proračunske meje za leto 2005 za shemo enotnega plačevanja po odbitku zgornjih mej za plačila iz členov 66 do 70 Uredbe (ES) št. 1782/2003 od revidiranih zgornjih mej iz Priloge VIII navedene uredbe.

(6)

Za tiste države članice, ki so k Skupnosti pristopile v letu 2004 in bodo v letu 2005 izvajale shemo enotnega plačila na površino, določeno v naslovu IVa Uredbe (ES) št. 1782/2003, se letna finančna pomoč za to leto določi v skladu s členom 143b(3) navedene uredbe.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

27.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/22

(1)

V skladu s členom 3 Uredbe št. 136/66/EGS se v primeru, da so cene znotraj Skupnosti višje od cen na svetovnem trgu, razlika med temi cenami lahko krije z nadomestilom, če se izvaža oljčno olje v tretje države.

(2)

Podrobna pravila za določitev in dodelitev izvoznih nadomestil za oljčno olje so navedena v Uredbi Komisije (EGS) št. 616/72 (2).

(3)

V skladu s členom 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS mora biti nadomestilo za celotno Skupnost enako.

(4)

V skladu s členom 3(4) Uredbe št. 136/66/EGS je nadomestilo za oljčno olje treba določiti glede na obstoječe stanje in izglede v zvezi s cenami oljčnega olja in razpoložljivostjo na trgu Skupnosti ter cenami oljčnega olja na svetovnem trgu. Vendar v primeru, da se zaradi stanja na svetovnem trgu ne da določiti najugodnejših cen oljčnega olja, se sme upoštevati ceno glavnih konkurenčnih rastlinskih olj na svetovnem trgu ter razliko med navedeno ceno in ceno oljčnega olja, zabeleženo tekom reprezentativnega obdobja. Znesek nadomestila ne sme preseči razlike med ceno oljčnega olja v Skupnosti in ceno na svetovnem trgu, spremenjeno, kjer je primerno, zato da se upoštevajo stroški za izvoz proizvodov na svetovni trg.

(5)

V skladu s točko (b) tretje alinee člena 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS se lahko sklene, da se nadomestilo določi z razpisom. Poleg tega zajema razpisni postopek znesek nadomestila in je lahko omejen na določene namembne države, količine, kakovosti in oblike ponudb.

(6)

V skladu z drugo alineo člena 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS se lahko nadomestila za oljčno olje spreminjajo glede na namembni kraj, če je to zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov potrebno.

(7)

Nadomestila je treba določiti vsaj enkrat mesečno. Po potrebi se lahko spremenijo v vmesnem obdobju.

(8)

Zaradi uporabe teh podrobnih pravil pri trenutnih razmerah na trgu za oljčna olja ter zlasti za cene oljčnega olja znotraj Skupnosti in na trgih tretjih držav mora biti nadomestilo takšno, kakršno je v Prilogi k Uredbi.

(9)

Upravljalni odbor za olja in masti ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

27.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/24

27.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/27

(1)

Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi.

(2)

Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi –

27.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/33

(1)

Direktiva Komisije 71/250/EGS z dne 15. junija 1971 o določitvi analitskih metod Skupnosti za uradni nadzor krme (2) vključuje določbe glede podajanja rezultatov.

(2)

Za zagotovitev usklajenega izvajanja Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/32/ES z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (3) v vseh državah članicah, je zelo pomembno, da se o rezultatih analitskega preskušanja poroča in se jih razloži na enoten način.

(3)

Direktivo 71/250/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

1.

V členu 1 se za drugim odstavkom doda naslednji odstavek:

„Za nezaželene snovi po Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/32/ES (4), vključno z dioksini in dioksinom podobnimi PCB-ji, se uporablja točka C(3) dela 1 Priloge k tej direktivi.“

2.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

27.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/35

(1)

Uredba (ES) št. 58/2003 daje Komisiji pooblastila, da odloča o ustanovitvi izvajalskih agencij v skladu s splošnim statutom, ki ga določa navedena uredba, in jim dodeli določene naloge v zvezi z vodenjem enega ali več programov Skupnosti; ta sklep nima vpliva na navedeno uredbo.

(2)

Namen ustanovitve agencije je omogočiti Komisiji, da se osredotoči na svoje prednostne dejavnosti in naloge, ki niso dodeljive drugim, in hkrati ne izgubi končne oblasti, nadzora in odgovornosti za dejavnosti, ki jih vodijo izvajalske agencije.

(3)

Upravljanje nekaterih centraliziranih delov v številnih programih na področjih izobraževanja, avdiovizualnega in kulture vključuje izvajanje projektov tehničnega značaja, ki ne zajemajo političnega odločanja, in zahteva visoko raven tehničnega in finančnega znanja skozi celoten življenjski cikel projekta.

(4)

Prenos pooblastil za naloge vezane na izvajanje teh programov na neko izvajalsko agencijo se lahko izvede tako, da se jasno loči med etapami načrtovanja in sprejemanja odločitev o financiranju na eni strani, kar bi bila naloga Komisije, in izvajanjem projektov na drugi strani, kar bi bila naloga izvajalske agencije.

(5)

Ustanovitev izvajalske agencije ne spreminja pooblastil Sveta Komisiji o upravljanju nekaterih faz aktivnosti, predvidenih v skladu z različnimi programi, ali pooblastil državnim agencijam glede upravljalskih nalog z ozirom na nekatere programe.

(6)

V ta namen izvedena analiza stroškov/prednosti je pokazala, da je uporaba izvajalske agencije za vodenje nekaterih centraliziranih delov programov na področjih izobraževanja, avdiovizualnega in kulture najugodnejša možnost v primerjavi z drugimi razpoložljivimi možnostmi, tako s finančnega kot z nefinančnega vidika.

(7)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za izvajalske agencije.

(8)

Uredba Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 ustanovi standardno finančno uredbo za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (2) –

(a)

druge faze akcijskega programa Skupnosti na področju izobraževanja „Socrates“, odobrene s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 253/2000/ES (3);

(b)

druge faze poklicnega usposabljanja Skupnosti „Leonardo da Vinci“, odobrene s Sklepom Sveta 1999/382/ES (4);

(c)

akcijskega programa Skupnosti „Mladi“, odobrenega s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 1031/2000/ES (5);

(d)

programa „Kultura 2000“, odobrenega s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 508/2000/ES (6);

(e)

programa za vzpodbujanje razvoja, distribucije in spodbujanje evropskih avdiovizualnih del (MEDIA Plus – Razvoj, Distribucija in Promocija) (2001–2005), odobrenega s Sklepom Sveta 2000/821/ES (7);

(f)

programa usposabljanja za strokovnjake iz evropske industrije avdiovizulanih programov (MEDIA-Usposabljanje) (2001–2005), odobrenega s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 163/2001/ES (8);

(g)

programa za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in vzpodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus mundus), odobrenega s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 2317/2003/ES (9);

(h)

večletnega programa (2004–2006) za učinkovito vključevanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v sisteme izobraževanja in usposabljanja v Evropi (e-učenje), odobrenega s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 2318/2003/ES (10);

(i)

akcijski program Skupnosti za vzpodbujanje aktivnega evropskega državljanstva (civilno sodelovanje), odobren s Sklepom Sveta 2004/100/ES (11);

(j)

akcijskega programa Skupnosti za vzpodbujanje organov aktivnih na evropski ravni na področju mladih, odobrenega s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 790/2004/ES (12);

(k)

akcijskega programa Skupnosti za vzpodbujanje organov, aktivnih na evropski ravni, in za podporo posebnih dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, odobrenega s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 791/2004/ES (13);

(l)

akcijskega programa Skupnosti za vzpodbujanje organov, aktivnih na evropski ravni, na področju kulture, odobren s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 792/2004/ES (14);

(m)

projektov na področju visokošolskega izobraževanja, ki so lahko financirani z določbami o podpori za ekonomsko sodelovanje z državami v razvoju v Aziji, odobreni v okviru Uredbe Sveta EGS št. 443/92 (15).

(a)

upravljanje celotnega življenjskega cikla projektov v okviru izvajanja programov Skupnosti, ki so ji dodeljeni, na osnovi letnega delovnega načrta, ki določa sklep o financiranju kar zadeva subvencije in javna naročila na področjih izobraževanja, avdiovizualnega in kulture in ga je sprejela Komisija, ali na osnovi posebnih odločitev Komisije o financiranju kot tudi za ta namen potrebnih nadzorov, s sprejemom primernih odločitev na osnovi pooblastila Komisije;

(b)

sprejemanje aktov o izvrševanju proračuna v prihodkih in odhodkih in na osnovi pooblastila Komisije izvajanje nekaterih ali vseh postopkov, ki so potrebni za upravljanje programov Skupnosti, in zlasti postopkov za dodeljevanje subvencij in javnih naročil;

(c)

zbiranje, analiza in prenos Komisiji vseh informacij, ki so potrebne za usmerjanje izvajanja programov Skupnosti.