26.1.2005

Uradni list Evropske unije

L 23/3

DIREKTIVA 2004/107/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. decembra 2004

o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z načeli iz člena 175(3) Pogodbe, šesti okoljski akcijski program Skupnosti, sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ugotavlja potrebo po zmanjšanju onesnaženosti do ravni, ki ima čim manjše škodljive učinke na zdravje ljudi, s posebno pozornostjo glede občutljivih skupin prebivalstva, in na okolje kot celoto, ter po izboljšanju spremljanja in ocenjevanja kakovosti zraka, tudi s stališča usedanja onesnaževal, ter obveščanju javnosti.

(2)	Člen 4(1) Direktive Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka (4) zahteva, da Komisija predloži predloge za ureditev onesnaževal, naštetih v Prilogi I k navedeni direktivi, ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 navedenega člena.

(3)

Znanstveni dokazi kažejo, da so arzen, kadmij, nikelj in nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki človeku genotoksične rakotvorne snovi in da ni mogoče določiti praga, pod katerim te snovi ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Na zdravje ljudi in okolje vplivajo s koncentracijami v zunanjem zraku ter z usedanjem. Z vidika stroškovne učinkovitosti na določenih področjih ni mogoče dosegati koncentracij arzena, kadmija, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku, ki ne bi predstavljale znatnega tveganja za zdravje ljudi.

(4)

Z namenom čim bolj zmanjšati škodljive učinke arzena, kadmija, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zraku na zdravje ljudi, s posebno pozornostjo glede občutljivih skupin prebivalstva, in na okolje kot celoto, se določijo ciljne vrednosti, ki jih je potrebno doseči, kolikor je to mogoče. Benzo(a)piren se uporablja kot pokazatelj za rakotvorno tveganje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku.

(5)

Ciljne vrednosti ne zahtevajo ukrepov, ki povzročajo nesorazmerne stroške. Glede industrijskih obratov ne vključujejo ukrepov izven najboljše razpoložljive tehnologije (BAT), kakor zahteva Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (5), in predvsem ne vodijo v zaprtje obratov. Vendar pa zahtevajo od držav članic sprejetje stroškovno učinkovitih ukrepov za zmanjšanje emisij na ustreznih področjih.

(6)	Zlasti se ciljne vrednosti iz te direktive ne štejejo za okoljski standard kakovosti iz člena 2(7) Direktive 96/61/ES in ki, glede na člen 10 navedene direktive, zahtevajo strožje pogoje, kot jih je mogoče doseči z uporabo BAT.

(7)	V skladu s členom 176 Pogodbe države članice lahko ohranijo ali uvedejo bolj stroge zaščitne ukrepe v zvezi z arzenom, kadmijem, živim srebrom, nikljem in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, pod pogojem, da so združljivi s Pogodbo ter je o njih uradno obveščena Komisija.

(8)

Če koncentracije prekoračijo določene ocenjevalne prage so spremljanja arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena obvezna. Dodatni načini ocenjevanja lahko znižajo zahtevano število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu. Predvideno je nadaljnje spremljanje koncentracij zunanjega zraka in usedanja v okolju.

(9)

Živo srebro je zelo nevarna snov za zdravje ljudi in okolje. Prisoten je v celotnem okolju in ima v obliki metil živega srebra sposobnost kopičenja v organizmih in predvsem koncentriranja v organizmih višje v prehranjevalni verigi. Živo srebro, sproščeno v ozračje, se lahko prenaša na velikih razdaljah.

(10)

Komisija namerava v letu 2005 pripraviti usklajeno strategijo z ukrepi za zaščito zdravja ljudi in okolice pred sproščanjem živega srebra, osnovano na pristopu življenjskega cikla in ob upoštevanju proizvodnje, rabe, ravnanja z odpadki in izpustov. V tej zvezi bi Komisija morala upoštevati vse ustrezne ukrepe z namenom, da bi se zmanjšala količina živega srebra v kopenskih in vodnih ekosistemih in s tem zaužitje živega srebra prek hrane ter za izogibanje živemu srebru v nekaterih proizvodih.

(11)

Do učinkovanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov na zdravje ljudi, vključno prek prehranjevalne verige, in na okolje kot celoto pride s koncentracijami v zunanjem zraku in pri usedanju; treba je upoštevati zbiranje teh snovi v tleh in zaščito podzemne vode. Da bi olajšali ponovni pregled te direktive v letu 2010, bi morale Komisija in države članice razmisliti o spodbudah za raziskave o učinkih arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov na zdravje ljudi in okolje, še posebej prek usedanja.

(12)

Standardizirane natančne metode merjenja in skupna merila za postavitev merilnih postaj so pomemben element pri ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, tako da so pridobljene informacije primerljive po celotni Skupnosti. Pomembno je, da se navede referenčne metode merjenja. Komisija je z namenom njihovega hitrega razvoja in sprejema že odredila delo za pripravo standardov CEN za merjenje sestavin v zunanjem zraku, če so določene ciljne vrednosti (arzen, kadmij, nikelj in benzo(a)piren), kakor tudi za usedanje težkih kovin. Če ni standardnih metod CEN, je dovoljena uporaba mednarodnih ali nacionalnih referenčnih standardnih metod merjenja.

(13)	Podatki o koncentracijah in usedanju s predpisi urejenih onesnaževal naj se kot podlaga za redna poročila posredujejo Komisiji.

(14)	Najnovejši podatki o koncentracijah v zunanjem zraku in usedanju s predpisi urejenih onesnaževal naj bodo zlahka dostopni javnosti.

(15)	Države članice naj določijo pravila o sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve določb te direktive, ter poskrbijo za njihovo izvajanje. Te sankcije naj bodo učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(16)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, naj se sprejme v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6).

(17)

Spremembe, potrebne za prilagoditev te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku, naj zadevajo zgolj merila in metode ocenjevanja koncentracij in usedanja urejenih onesnaževal ali podrobnosti ureditev glede posredovanja informacij Komisiji. Zaradi njih se bodisi neposredno bodisi posredno ne smejo spremeniti ciljne vrednosti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilji

Cilji te direktive so:

(a)	določiti ciljno vrednost koncentracije arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku, v izogib, za preprečitev ali zmanjšanje škodljivih učinkov arzena, kadmija, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov na zdravje ljudi in okolje kot celoto;

(b)	zagotoviti, z vidika arzena, kadmija, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, kjer je ta dobra, v drugih primerih pa njeno izboljšanje;

(c)	določiti skupne metode in merila za ocenjevanje koncentracij arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku, kakor tudi za usedanje arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov;

(d)

zagotoviti, da se o koncentracijah arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku, kakor tudi o usedanju arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov pridobijo ustrezne informacije ter da so te dostopne javnosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se z izjemo opredelitve „ciljne vrednosti“ uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 96/62/ES.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(a) „ciljna vrednost“: pomeni koncentracijo v zunanjem zraku, določeno z namenom izogibanja, preprečevanja ali zmanjševanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi in na okolje kot celoto, ki jo je treba doseči, kjer je to mogoče, v danem obdobju;

(b) „skupno ali celotno usedanje“: pomeni celotno maso onesnaževal, ki so prešla iz ozračja na površino (npr. prst, rastlinje, vodo, stavbe itd.) na dano območje v danem času;

(c) „zgornji ocenjevalni prag“: pomeni raven, opredeljeno v Prilogi II, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v skladu s členom 6(3) Direktive 96/62/ES lahko uporablja kombinacija meritev in modeliranja;

(d) „spodnji ocenjevalni prag“: pomeni raven, opredeljeno v Prilogi II, pod katero je za oceno kakovosti zraka v skladu s členom 6(4) Direktive 96/62/ES možno uporabljati zgolj modeliranje in objektivne oblike ocenjevanja;

(e) „meritve na stalnem merilnem mestu“: pomenijo meritve na stalnih lokacijah, bodisi neprekinjeno ali z naključnim vzorčenjem v skladu s členom 6(5) Direktive 96/62/ES;

(f) „arzen“, „kadmij“, „nikelj“ in „benzo(a)piren“: pomenijo skupno vsebnost teh elementov in sestavin v frakciji PM10;

(g) „PM10“: pomeni trdne delce, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v EN 12341, s 50 % učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamičnim premerom 10 μm;

(h) „policiklični aromatski ogljikovodiki“: pomenijo tiste organske spojine, ki jih sestavljata najmanj dva povezana aromatska obroča, ki sta v celoti iz ogljika in vodika;

(i) „skupno plinasto živo srebro“: pomeni hlape elementarnega živega srebra (Hg0) in reaktivno plinasto živo srebro, to je vrsto živega srebra, topno v vodi, z zadostnim tlakom hlapov za obstoj v plinastem stanju.

Člen 3

Ciljne vrednosti

1. Države članice brez povzročitve nesorazmernih stroškov, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, od 31. decembra 2012, da koncentracije arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena, ki se uporablja kot pokazatelj za rakotvorno tveganje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v zunanjem zraku, kakor se ocenjujejo v skladu s členom 4, ne presegajo ciljnih vrednosti, določenih v Prilogi I.

2. Države članice pripravijo seznam območij in strnjenih naselij, kjer je raven arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena pod njihovimi ciljnimi vrednostmi. Države članice na teh območjih in v strnjenih naseljih ohranijo ravni teh onesnaževal pod njihovimi ciljnimi vrednostmi in si, skladno s trajnostnim razvojem, prizadevajo za ohranjanje najboljše kakovosti zunanjega zraka.

3. Države članice pripravijo seznam območij in strnjenih naselij, kjer so ciljne vrednosti iz Priloge I presežene.

Za ta območja in strnjena naselja države članice določijo površine, kjer prihaja do preseganja, ter vire, ki prispevajo k temu preseganju. Države članice morajo pokazati, da na zadevnih površinah, z namenom doseči ciljne vrednosti, izvajajo vse potrebne ukrepe, ki ne povzročajo nesorazmernih stroškov in so usmerjeni predvsem proti prevladujočim virom emisij. V primeru industrijskih obratov, ki jih ureja Direktiva 96/61/ES, to pomeni uporabo BAT, kakor je opredeljeno v členu 2(11) navedene direktive.

Člen 4

Ocenjevanje koncentracij in stopenj usedanja v zunanjem zraku

1. Kakovost zunanjega zraka se glede na arzen, kadmij, nikelj in benzo(a)piren ocenjuje na celotnem ozemlju držav članic.

2. V skladu z merili iz odstavka 7 so meritve obvezne na naslednjih območjih:

(a)	območja in strnjena naselja, v katerih so ravni med zgornjim in spodnjim ocenjevalnim pragom; in

(b)	druga območja in strnjena naselja, kjer ravni presegajo zgornji ocenjevalni prag.

Za pridobitev ustreznih informacij o kakovosti zunanjega zraka se lahko predvidene meritve dopolnijo z modeliranjem.

3. Kombinacija meritev, vključno z indikativnimi meritvami, kakor je določeno v oddelku I Priloge IV, in modeliranjem, se lahko uporabi za oceno kakovosti zunanjega zraka, če so ravni v območjih in strnjenih naseljih v reprezentativnem obdobju med zgornjim in spodnjim ocenjevalnim pragom, v skladu z oddelkom II Priloge II.

4. V območjih in strnjenih naseljih, kjer so ravni pod spodnjim ocenjevalnim pragom, določenim v skladu z oddelkom II Priloge II, je za ocenjevalne ravni mogoča zgolj uporaba modeliranja ali objektivnih ocenjevalnih metod.

5. Kjer je potrebno onesnaževala meriti, se meritve opravijo na stalnih lokacijah, bodisi neprekinjeno bodisi z naključnim vzorčenjem. Število meritev mora biti dovolj veliko, da omogoča določitev ravni.

6. Zgornji in spodnji ocenjevalni prag za arzen, kadmij, nikelj in benz(o)piren v zunanjem zraku sta določena v oddelku I Priloge II. Razvrstitev vsakega območja ali strnjenega naselja za namen tega člena se preveri vsakih pet let v skladu s postopkom iz oddelka II Priloge II. V primeru znatnih sprememb dejavnosti, pomembnih za koncentracije arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku, se razvrstitev preveri prej.

7. Merila za določitev vzorčevalnih mest za meritve arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku z namenom oceniti skladnost s ciljnimi vrednostmi so navedena v oddelkih I in II Priloge III. Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve koncentracij vsakega onesnaževala na stalnem merilnem mestu je določeno v oddelku IV Priloge III in te so postavljene v vsakem območju ali strnjenem naselju, kjer se zahtevajo meritve, če so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov o koncentraciji v njih.

8. Za oceno vsebnosti benzo(a)pirena v zunanjem zraku vsaka država članica spremlja druge pomembne policiklične aromatske ogljikovodike na omejenem številu merilnih mest. Mednje so vključeni vsaj: benzo(a)antracen, benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten, benzo(k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren in dibenzo(a,h)antracen. Merilna mesta za te policiklične aromatske ogljikovodike so enaka kot vzorčevalna mesta za benzo(a)piren, izberejo pa se na način, da je mogoče prepoznati geografske spremembe in dolgoročne trende. Uporabljajo se oddelki I, II in III Priloge III.

9. Ne glede na raven koncentracij je za indikativno merjenje arzena, kadmija, niklja, skupnega plinastega živega srebra, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz odstavka 8 v zunanjem zraku in skupnega usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz odstavka 8, postavljeno eno vzorčevalno mesto za meritve ozadja na vsakih 100 000 km2. Vsaka država članica postavi vsaj eno merilno postajo; vendar lahko države članice sporazumno in v skladu s smernicami, določenimi skladno s postopkom iz člena 6, postavijo eno ali več skupnih merilnih postaj, ki pokrivajo sosednja območja in združujejo države članice pri doseganju potrebne prostorske pokritosti. Prav tako je priporočljivo merjenje trdnega in plinastega dvovalentnega živega srebra. Kjer je to primerno, je treba spremljanje uskladiti s strategijo spremljanja in meritvenim programom EMEP (Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi). Vzorčevalna mesta za ta onesnaževala se izberejo na način, da je mogoče prepoznati geografsko spreminjanje in dolgoročne trende. Uporabljajo se oddelki I, II in III Priloge III.

10. Pri ocenjevanju regionalnih vzorcev vpliva na ekosistem lahko pride v poštev uporaba bio kazalcev.

11. Za območja in strnjena naselja, v katerih informacije iz stalnih merilnih postaj dopolnjujejo informacije iz drugih virov, kakršni so popisi emisij, indikativne metode meritev in modeliranje kakovosti zraka, sta število stalnih merilnih postaj, ki se postavijo, in prostorska resolucija drugih metod, zadostni za določitev koncentracij zračnih onesnaževal v skladu z oddelkom I Priloge III in oddelkom I Priloge IV.

12. Cilji kakovosti podatkov so določeni v oddelku I Priloge IV. Kadar se za ocenjevanje uporabljajo modeli kakovosti zraka, se uporablja oddelek II Priloge IV.

13. Referenčne metode za vzorčenje in analizo arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku so določene v oddelkih I, II in III Priloge V. Oddelek IV Priloge V določa referenčne metode za merjenje celotnega usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov, oddelek V Priloge V pa se nanaša na referenčno modeliranje kakovosti zraka, če so te metode na razpolago.

14. Datum, do katerega države članice obvestijo Komisijo o metodah, ki so jih uporabile za preliminarno ocenjevanje kakovosti zraka v skladu s členom 11(1)(d) Direktive 96/62/ES, je datum iz člena 10 te direktive.

15. Spremembe, potrebne za prilagoditev določb tega člena in oddelka II Priloge II in prilog III do V znanstvenemu in tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 6, vendar ne smejo niti neposredno niti posredno spremeniti ciljnih vrednosti.

Člen 5

Posredovanje informacij in poročanje

1. Države članice posredujejo Komisiji naslednje informacije v zvezi z območji ali strnjenimi naselji, kjer so presežene ciljne vrednosti iz Priloge I:

(a)	seznam zadevnih območij in strnjenih naselij;

(b)	površine, kjer prihaja do preseganja;

(c)	oceno o vrednosti koncentracij;

(d)	razloge za preseganje in zlasti vse vire, ki prispevajo k preseganju;

(e)	informacije o prebivalstvu, ki je izpostavljeno takšnemu preseganju.

Države članice posredujejo tudi vse podatke pridobljene v skladu s členom 4, razen če ti niso bili že sporočeni na podlagi Odločbe Sveta 97/101/ES z dne 27. januarja 1997 o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih postaj za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah (7).

Te informacije se za vsako koledarsko leto posredujejo najpozneje do 30. septembra naslednjega leta ter prvič za koledarsko leto, ki sledi 15. februarja 2007.

2. Poleg zahtev iz odstavka 1 države članice sporočijo tudi podatke o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 3.

3. Komisija poskrbi, da so vse informacije, posredovane na podlagi odstavka 1, brez odlašanja dane na razpolago javnosti z ustreznimi sredstvi kot internet, tisk in drugimi lahko dostopnimi mediji.

4. Komisija v skladu s postopkom iz člena 6 sprejme podrobnejšo ureditev za posredovanje informacij, ki jih je treba zagotavljati na podlagi odstavka 1 tega člena.

Člen 6

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen po členu 12(2) Direktive 96/62/ES.

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi kot obdobje treh mesecev.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 7

Obveščanje javnosti

1. Države članice zagotovijo, da so jasne in razumljive informacije o koncentracijah arzena, kadmija, živega srebra, niklja, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 4(8) v zunanjem zraku, prav tako pa tudi o stopnjah usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 4(8), dostopne in redno na razpolago javnosti, kakor tudi ustreznim organizacijam, kakršne so okoljske organizacije, organizacije potrošnikov, organizacije, ki zastopajo interese občutljivih skupin prebivalstva in drugi ustrezni organi za varovanje zdravja.

2. Te informacije zajemajo tudi podatke o morebitnih letnih preseganjih ciljnih vrednosti arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena iz Priloge I. Informacije navajajo razloge za preseganje in zadevna območja. Vključujejo tudi kratko oceno v zvezi s ciljno vrednostjo in ustrezne informacije o vplivih na zdravje in učinkih na okolje.

Organizacijam iz odstavka 1 tega člena so na voljo informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 3.

3. Informacije so na voljo s sredstvi kakršna so denimo internet, tisk in drugimi lahko dostopnimi mediji.

Člen 8

Poročilo in pregled

1. Komisija najpozneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, pripravljeno na podlagi:

(a)	izkušenj, pridobljenih pri uporabi te direktive;

(b)	izsledkov najnovejših znanstvenih raziskav o tem, kako na zdravje ljudi, s posebno pozornostjo skupinam občutljivega prebivalstva, in na okolje kot celoto učinkuje izpostavljenost arzenu, kadmiju, živemu srebru, niklju in policikličnim aromatskim ogljikovodikom; ter

(c)	tehnološkega razvoja, vključno z napredkom, doseženim v zvezi z metodami merjenja in drugačnim ocenjevanjem koncentracij teh onesnaževal v zunanjem zraku ter njihovega usedanja.

2. Poročilo iz odstavka 1 upošteva:

(a)	trenutno kakovost zraka, trende in predvidevanja do in po letu 2015;

(b)

obseg nadaljnjih zniževanj emisij onesnaževanja iz vseh ustreznih virov in možne zasluge pri uveljavitvi mejnih vrednosti z namenom znižanja tveganja za zdravje ljudi za onesnaževala, navedena v Prilogi I, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in stroškovne učinkovitosti ter katere koli večje dodatne zaščite zdravja in okolja, ki bi jo ta povzročila;

(c)	razmerja med onesnaževali in možnostmi za kombinirane strategije za izboljšanje kakovosti zraka v Skupnosti ter s tem povezanih ciljev;

(d)	sedanje in prihodnje zahteve glede obveščanja javnosti in izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo;

(e)	izkušnje, pridobljene pri uporabi te direktive v državah članicah, in zlasti pogoje, pod katerimi je bila meritev izvedena, kakor je določeno v Prilogi III;

(f)	drugotne ekonomske koristi za okolje in zdravje pri zniževanju emisij arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov na raven, da jih je mogoče oceniti;

(g)	ustreznost velikosti delca frakcije, ki je uporabljen za vzorčenje ob upoštevanju splošnih zahtev meritev trdnih delcev;

(h)	primernost benzo(a)pirena kot pokazatelja za celotno rakotvorno dejavnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ob upoštevanju pretežno plinaste oblike policikličnih aromatskih ogljikovodikov kot fluorantena.

V luči najnovejšega znanstvenega in tehnološkega razvoja, preuči Komisija učinek arzena, kadmija in niklja na zdravje ljudi z namenom kvantificirati njihovo genotoksično rakotvornost. Ob upoštevanju sprejetih ukrepov za strategijo živega srebra preuči Komisija, če bi bilo, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in stroškovne učinkovitosti in katere koli dodatne zaščite zdravja in okolja, ki bi jo ta povzročila, koristno nadalje ukrepati glede živega srebra.

3. Zaradi doseganja takšne ravni koncentracij v zunanjem zraku, ki bi nadalje zmanjšale škodljive učinke na zdravje ljudi in bi vodile k višji ravni zaščite okolja kot celote, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in stroškovne učinkovitosti nadaljnjega ukrepanja, so lahko poročilu iz odstavka 1 po potrebi priloženi predlogi za spremembo te direktive, predvsem ob upoštevanju rezultatov, pridobljenih v skladu z odstavkom 2. Dodatno Komisija preuči ureditev usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in posebnih policikličnih aromatskih ogljikovodikov.

Člen 9

Sankcije

Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 10

Izvajanje

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 15. februarja 2007. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice posredujejo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12

Naslovljenci

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 15. decembra 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

J. P. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

A. NICOLAÏ

(1) UL C 110, 30.4.2004, str. 16.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Sklep Sveta z dne 15. novembra 2004.

(3) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(4) UL L 296, 21.11.1996, str. 55. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(5) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(6) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(7) UL L 35, 5.2.1997, str. 14. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2001/752/ES (UL L 282, 26.10.2001, str. 69).

PRILOGA I

Ciljne vrednosti za arzen, kadmij, nikelj in benzo(a)piren

Onesnaževalo	Ciljna vrednost (1)
Arzen	6 ng/m3
Kadmij	5 ng/m3
Nikelj	20 ng/m3
Benzo(a)piren	1 ng/m3

(1) Za skupno vsebnost v frakciji PM10 povprečno v enem koledarskem letu.

PRILOGA II

Določitev zahtev za oceno koncentracij arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku v okviru območja in strnjenega naselja

I. Zgornji in spodnji ocenjevalni prag

Uporabljajo se naslednji zgornji in spodnji ocenjevalni pragi:

Arzen

Kadmij

Nikelj

B(a)P

Zgornji ocenjevalni prag v odstotku ciljne vrednosti

60 %

(3,6 ng/m3)

60 %

(3 ng/m3)

70 %

(14 ng/m3)

60 %

(0,6 ng/m3)

Spodnji ocenjevalni prag v odstotku ciljne vrednosti

40 %

(2,4 ng/m3)

40 %

(2 ng/m3)

50 %

(10 ng/m3)

40 %

(0,4 ng/m3)

II. Določitev preseganj zgornjih in spodnjih ocenjevalnih pragov

Preseganja zgornjih in spodnjih ocenjevalnih pragov morajo biti določena na osnovi koncentracij v roku predhodnih petih let, če so na razpolago zadostni podatki. Za prag ocene se šteje, da je presežen, če je bil presežen v najmanj treh ločenih koledarskih letih od predhodnih petih let.

Če petletni podatki niso na razpolago, lahko država članica za določanje preseganj zgornjih in spodnjih pragov ocene kombinira kratkotrajne merilne kampanje preko leta in na mestih, značilnih za najvišje ravni onesnaženosti, z rezultati, pridobljenimi z informacijami iz evidenc emisij in modeliranjem.

PRILOGA III

Lokacija in najmanjše število vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij v zunanjem zraku ter stopenj usedanja

I. Umestitev na makro ravni

Lokacije vzorčevalnih mest se izberejo tako, da:

—	zagotavljajo podatke o površinah v okviru območij in strnjenih naseljih, kjer je verjetno, da bo prebivalstvo bodisi neposredno bodisi posredno izpostavljeno najvišjim koncentracijam povprečno v koledarskem letu,

—	zagotavljajo podatke o ravneh na drugih površinah v okviru območij in strnjenih naselij, ki so reprezentativne za izpostavljenost prebivalstva nasploh,

—	zagotavljajo podatke o stopnjah usedanja, ki predstavljajo posredno izpostavljenost prebivalstva prek prehranjevalne verige.

Na splošno naj bi bila vzorčevalna mesta locirana tako, da ne pride do meritev mikrookolja v njihovi neposredni bližini. Praviloma je vzorčevalno mesto reprezentativno za kakovost zraka na bližnjih površinah, ki na prometno usmerjenih lokacijah ne merijo manj kakor 200 m2, v industrijskih predelih najmanj 250 m krat 250 m, kjer je to izvedljivo, na zalednih urbanih lokacijah pa nekaj kvadratnih kilometrov.

Kadar je namen ocenjevanje ravni ozadja, na mesto vzorčenja ne smejo vplivati strnjena naselja ali industrijski predeli v bližini, to je območja, bližja od nekaj kilometrov.

Pri ocenjevanju prispevkov iz industrijskih virov se najmanj eno vzorčevalno mesto postavi v najbližjem stanovanjskem predelu tako, da prestreza veter iz smeri vira. Če koncentracija v ozadju ni znana, je treba dodatno vzorčevalno mesto namestiti znotraj glavne smeri vetra. Zlasti kadar se uporablja člen 3(3), je treba vzorčevalna mesta postaviti tako, da je mogoče spremljati uporabo BAT.

Vzorčevalna mesta naj bi bila, kadar je to mogoče, reprezentativna tudi za podobne lokacije, ki niso v njihovi neposredni bližini. Glede na razmere jih je treba postaviti skupaj z vzorčevalnimi mesti za frakcijo PM10.

II. Umestitev na mikro ravni

V največji možni meri je treba slediti naslednjim smernicam:

—

pretok okrog vzorčevalne sonde na dovodu naj bo nemoten, tako da na pretok zraka v bližini vzorčevalnika ne bi vplivale kakršne koli prepreke (navadno nekaj metrov od zgradb, balkonov, dreves in drugih ovir ter vsaj 0,5 m od najbližje stavbe, če gre za vzorčevalna mesta, reprezentativna za kakovost zraka ob gradbeni liniji),

—	na splošno naj bo vzorčevalno mesto na dovodu v višini 1,5 m (pas dihanja) do 4 m nad tlemi. V nekaterih okoliščinah bi lahko bila potrebna višja postavitev (do 8 m). Višja postavitev bi utegnila biti primerna tudi, če je postaja reprezentativna za večje področje,

—	sonda na dovodu naj ne bo nameščena v neposredni bližini virov, da bi se izognili neposrednemu zajemu emisij, ki niso premešane z zunanjim zrakom,

—	izpuh vzorčevalnika je treba namestiti tako, da ne pride do ponovnega zajema izpušnega zraka na dovodu v vzorčevalnik,

—	prometno usmerjena vzorčevalna mesta naj bodo najmanj 25 m od roba večjih križišč in najmanj 4 m od sredine najbližjega prometnega pasu; dovodi naj bodo postavljeni tako, da so reprezentativni za kakovost zraka ob gradbeni liniji,

—	za meritve usedanja v območjih s podeželskim ozadjem se uporabljajo smernice in merila EMEP, v kolikor je to praktično in če ni drugače predvideno v teh prilogah.

Upoštevajo se lahko tudi naslednji dejavniki:

—	moteči viri,

—

varnost,

—

dostop,

—	razpoložljivost električne energije in telefonskih povezav,

—	vidnost lokacije glede na okolico,

—	varnost javnosti in izvajalcev,

—	zaželenost sopostavitve vzorčevalnih mest za druga onesnaževala,

—	zahteve prostorskega planiranja.

III. Dokumentacija in pregled izbora lokacije

V fazi razvrščanja naj bi se v celoti dokumentirali postopki izbora lokacije, na primer z orientacijskimi fotografijami bližnje okolice in podrobno karto. Lokacije je treba pregledovati v rednih intervalih in jih ponovno dokumentirati, tako da bi izbirna merila zagotovo ostala veljavna.

IV. Merila za določanje števila vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku

Najmanjše število vzorčevalnih mest na stalnem merilnem mestu za oceno skladnosti s ciljnimi vrednostmi za zaščito zdravja ljudi v območjih in strnjenih naseljih, kjer je meritev na stalnem merilnem mestu edini vir informacij.

(a) Razpršeni viri

Prebivalstvo območja ali strnjenega naselja (tisoč)	Če najvišje koncentracije presežejo zgornji ocenjevalni prag (1)		Če so najvišje koncentracije med zgornjim in spodnjim ocenjevalnim pragom
Prebivalstvo območja ali strnjenega naselja (tisoč)	As, Cd, Ni	B(a)P	As, Cd, Ni	B(a)P
0–749	1	1	1	1
750–1 999	2	2	1	1
2 000–3 749	2	3	1	1
3 750–4 749	3	4	2	2
4 750–5 999	4	5	2	2
≥ 6 000	5	5	2	2

(b) Točkovni viri

Za oceno onesnaženosti v bližini točkovnih virov, se število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu določi ob upoštevanju gostote emisije, verjetnih porazdelitvenih vzorcev onesnaženosti zunanjega zraka in možnosti izpostavljenosti prebivalstva.

Vzorčevalna mesta bi morala biti postavljena tako, da je mogoče spremljati uporabo BAT, kakor je opredeljeno v členu 2(11) Direktive 96/61/ES.

(1) Vključi se najmanj ena postaja z urbano okolico, za benzo(a)piren pa tudi ena prometu izpostavljena postaja, pod pogojem, da to ne poveča števila vzorčevalnih mest.

PRILOGA IV

Cilji kakovosti podatkov in zahteve za modele kakovosti zraka

I. Cilji kakovosti podatkov

Za zagotavljanje kakovosti so kot vodilo predvideni naslednji cilji kakovosti podatkov.

	Benzo(a)piren	Arzen, kadmij in nikelj	Policiklični aromatski ogljikovodiki, razen benzo(a)piren, celotno plinasto živo srebro	Celotno usedanje
— Negotovost
Meritve na stalnem merilnem mestu in indikativne meritve	50 %	40 %	50 %	70 %
Modeliranje	60 %	60 %	60 %	60 %
— Najmanjše zajetje podatkov	90 %	90 %	90 %	90 %
— Najmanjši časovni interval:
Meritve na stalnem merilnem mestu	33 %	50 %
Indikativne meritve (1)	14 %	14 %	14 %	33 %

Negotovost (izražena s 95 % stopnjo zaupanja) metod uporabljenih za oceno koncentracij zunanjega zraka bo ocenjena v skladu z načeli Navodil CEN za izražanje negotovosti meril (ENV 13005-1999), metodologijo ISO 5725:1994 in navodili iz Poročila CEN o kakovosti zraka — Pristop k oceni negotovosti referenčnih meritev zunanjega zraka (CR 14377:2002E). Odstotki negotovosti so podani za individualne meritve, na osnovi povprečja tipičnih merilnih časov za obdobje zaupanja 95 %. Negotovost meritve se razume kot da je uporabna na območju ustrezne ciljne vrednosti. Meritve na stalnem mestu in indikativne meritve morajo biti enakomerno razporejene čez leto v izogib asimetiriji rezultatov.

Zahteve glede najmanjšega zajetja podatkov in najmanjšega časovnega intervala ne vključujejo izgube podatkov zaradi rednega umerjanja ali rednega vzdrževanja instrumentacije. Za meritve benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov se zahteva štiriindvajseturno vzorčenje. Posamezne vzorce iz največ enomesečnega obdobja se lahko s previdnostjo kombinira in analizira kot sestavljen vzorec pod pogojem, da metoda zagotavlja stabilnost vzorcev za to obdobje. Tri sorodne snovi benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten in benzo(k)fluoranten so lahko analitično težko določljive. V takšnih primerih so lahko predstavljene kot vsota. Štiriindvajset urno vzorčenje je priporočljivo tudi za meritve koncentracije arzena, kadmija in niklja. Vzorčenje mora biti enakomerno porazdeljeno po tednu in letu. Za meritve stopenj usedanja mesečno ali tedensko so priporočeni vzorci skozi vse leto.

Države članice lahko uporabijo mokro vzorčenje samo namesto masivnega vzorčenja, če lahko dokažejo, da se razlikujeta do 10 %. Stopnje usedanja se običajno izražajo v μg/m2 na dan.

Države članice lahko uporabijo nižjo minimalno časovno pokritost, kakor je prikazana v preglednici, vendar ne nižjo od 14 % za meritve na stalnem mestu in 6 % za indikativne meritve pod pogojem, da lahko dokažejo, da bo izpolnjena 95 % razširjena negotovost za letno povprečje, izračunana iz ciljev glede kakovosti podatkov v preglednici ISO 11222:2002 — „Določitev negotovosti povprečnega časa za meritve kakovosti zraka“.

II. Zahteve za modele kakovosti zraka

Kadar se za ocenjevanje uporablja model kakovosti zraka, se pripravi opis modela ter podatki o zanesljivosti. Negotovost modeliranja se določi kot največji odklon izmerjenih in izračunanih koncentracij v celotnem letu, ne da bi se upoštevala časovna razporeditev dogodkov.

III. Zahteve za objektivne metode ocenjevanja

Če se uporabljajo objektivne metode ocenjevanja, negotovost ne sme presegati 100 %.

IV. Standardizacija

Za snovi, ki se analizirajo v frakciji PM10 se količina vzorcev nanaša na zunanje pogoje.

(1) Indikativne meritve so meritve, ki se izvajajo z zmanjšano rednostjo vendar izpolnjujejo druge cilje glede kakovosti podatkov.

PRILOGA V

Referenčne metode za ocenjevanje koncentracij v zunanjem zraku ter stopenj usedanja

I. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo arzena, kadmija in niklja v zunanjem zraku

Referenčna metoda za merjenje koncentracij arzena, kadmija in niklja v zunanjem zraku je trenutno v postopku standardizacije pri CEN in bo temeljila na ročnem vzorčenju PM10, enakovrednem EN 12341, ki mu bo sledil razklop vzorcev in analiza z atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS) ali induktivno sklopljeno plazmo z masno spektrometrijo ICP. Če standardne metode CEN ni, smejo države članice uporabljati nacionalne standardne metode ali standardne metode ISO.

Država članica lahko uporabi tudi druge metode, za katere lahko dokaže, da dajejo enakovredne rezultate kot zgornja metoda.

II. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku

Referenčna metoda za merjenje benzo(a)pirena v zunanjem zraku je trenutno v postopku standardizacije pri CEN in bo temeljila na ročnem vzorčenju PM10, enakovrednem EN 12341. Če standardne metode CEN ni, smejo države članice za benzo(a)piren in druge policiklične aromatske ogljikovodike iz člena 4(8) uporabljati nacionalne standardne metode ali metode ISO, kakor je denimo ISO standard 12884.

Država članica lahko uporabi tudi druge metode, za katere lahko dokaže, da dajejo enakovredne rezultate kot zgornja metoda.

III. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku

Referenčna metoda za merjenje skupnega plinastega živega srebra je avtomatizirana metoda, ki temelji na atomski absorpcijski spektrometriji ali atomski fluorescenčni spektrometriji. Če standardizirane metode CEN ni, smejo države članice uporabljati nacionalne standardne metode ali standardne metode ISO.

Država članica lahko uporabi tudi druge metode, za katere lahko dokaže, da dajejo enakovredne rezultate kot zgornja metoda.

IV. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov

Referenčna metoda za vzorčenje usedlin arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov temelji na ekspoziciji cilindričnih naprav za nadzor usedanja standardiziranih dimenzij. Če standardizirane metode CEN ni, smejo države članice uporabljati nacionalne standardne metode.

V. Referenčno modeliranje kakovosti zraka

V tem trenutku ni mogoče določiti referenčnega modeliranja kakovosti zraka. Vse spremembe te točke, da se jo prilagodi znanstvenemu in tehnološkemu napredku, morajo biti sprejete v skladu s postopkom iz člena 6.

26.1.2005

Uradni list Evropske unije

L 23/17

SKLEP SVETA

z dne 22. decembra 2004

o sklenitvi in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode

(2005/45/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in še posebej člena 133 v povezavi s členom 300(2) in 300(4),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je pooblastil Komisijo, da se s Švicarsko konfederacijo pogaja o Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo, ki spreminja Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode.

(2)	V skladu s Sklepom Sveta 20. oktobra 2004 (1) in s pridržkom njegove poznejše sklenitve, je bil dne 26. oktobra 2004 podpisan Sporazum v imenu Skupnosti.

(3)	V Sporazumu je predvidena njegova začasna uporaba do začetka veljavnosti.

(4)	Ta sporazum je treba odobriti –

SKLENIL NASLEDNJE:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode, se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Stališče Skupnosti o odločitvah in priporočilih Skupnega odbora na podlagi člena 7 Protokola št. 2 k Sporazumu, določi Komisija.

Člen 3

Predsednik Sveta v imenu Skupnosti posreduje uradno obvestilo iz člena 5(1) Sporazuma (2).

Člen 4

Do začetka veljavnosti Sporazuma in v skladu s členom 5(2), se Sporazum začasno uporablja od 1. februarja 2005 pod pogojem, da se istočasno sprejmejo izvedbeni ukrepi, kakor so opredeljeni v členu 5(4) Protokola št. 2.

Člen 5

Sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. decembra 2004

Za Svet

Predsednik

C. VEERMANN

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2) Datum začetka veljavnosti Sporazuma bo objavil Generalni sekretariat Sveta v Uradnem listu Evropske unije.

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembah Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljevanju „Skupnost“,

na eni strani in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljevanju „Švica“,

na drugi strani,

v nadaljevanju „Pogodbenici“, STA SE

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 in Skupne izjave o nadaljnjih pogajanjih, priložene sklepnim listinam Sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Švicarsko konfederacijo, podpisane v Luxembourgu dne 21. junija 1999,

KER je treba Protokol št. 2 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972, v nadaljevanju „Sporazum“, v skladu z izidi Urugvajskega kroga posodobiti in prilagoditi v zvezi s seznamom proizvodov,

KER naj se trgovski tokovi med Švico in novimi državami članicami po razširitvi Evropske unije ohranijo,

Z ŽELJO izboljšati vzajemni dostop na trg predelanih kmetijskih proizvodov,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi, glede Protokola št. 2 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 17. marca 2000,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Sporazum se spremeni, kakor sledi:

1.	Priloga I k Sporazumu se nadomesti z novo Prilogo I, ki je priložena temu sporazumu kot Priloga 1.

2.	Protokol št. 2 k Sporazumu se nadomesti z novim Protokolom št. 2, ki je priložen temu sporazumu kot Priloga 2.

Člen 2

Z začetkom veljavnosti tega sporazuma se razveljavijo naslednji sporazumi:

—	Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani, glede Protokola št. 2 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 17. marca 2000,

—	Izmenjava pisem med Evropsko komisijo in švicarsko zvezno upravo glede dogovorov za izboljšanje preglednosti različnih ukrepov cenovnih nadomestil, ki jih uporabljata Evropska skupnost in Švica ter vplivajo na trgovino predelanih kmetijskih proizvodov iz Protokola št. 2 z dne 29. novembra 1988.

Člen 3

Priloge k temu sporazumu, vključno s tabelami in dodatki k tabelam ter dodatek k Protokolu št. 2, so sestavni del tega sporazuma.

Člen 4

1. Ta sporazum se na eni strani uporablja na ozemljih, kjer se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in pod v njej določenimi pogoji, ter na ozemlju Švice na drugi strani.

2. Ta sporazum se uporablja tudi na ozemlju Kneževine Lihtenštajn, dokler je ohranjena carinska unija s Švico.

Člen 5

1. Ta sporazum pogodbenice odobrijo v skladu s svojimi postopki. Veljati začne na dan, ki sledi dnevu, na katerega sta se pogodbenici uradno obvestili o končanju za to potrebnih notranjih postopkov.

2. Do končanja ratifikacijskih postopkov iz odstavka 1 pogodbenici uporabljata ta sporazum od prvega dne četrtega meseca po datumu podpisa, v primeru, da so izvedbeni ukrepi, kakor je določeno v členu 5(4) Protokola št. 2, sprejeti istega dne.

Člen 6

1. Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v češkem, danskem, nizozemskem, angleškem, estonskem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, madžarskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno.

2. Različico v malteškem jeziku pogodbenici overita z izmenjavo pisem. Ta različica je enako verodostojna kot različice iz odstavka 1.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.

Hecho en Luxemburgo, el veintiséis de octubre de dos mil cuatro.

V Lucemburku dne dvacátého šestého října dva tisíce čtyři.

Udfærdiget i Luxembourg den seksogtyvende oktober to tusind og fire.

Geschehen zu Luxemburg am sechsundzwanzigsten Oktober zweitausendundvier.

Kahe tuhande neljanda aasta oktoobrikuu kahekümne kuuendal päeval Luxembourgis.

Έγινε στo Λουξεμβούργο, στις είκοσι έξι Οκτωβρίου δύο χιλιάδες τέσσερα.

Done at Luxembourg on the twenty-sixth day of October in the year two thousand and four.

Fait à Luxembourg, le vingt-six octobre deux mille quatre.

Fatto a Lussemburgo, addì ventisei ottobre duemilaquattro.

Luksemburgā, divi tūkstoši ceturtā gada divdesmit sestajā oktobrī.

Priimta du tūkstančiai ketvirtų metų spalio dvidešimt šeštą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kettőezer negyedik év október havának huszonhatodik napján.

Magħmula fil-Lussemburgu fis-sitta u għoxrin jum ta' Ottubru tas-sena elfejn u erbgħa.

Gedaan te Luxemburg, de zesentwintigste oktober tweeduizendvier.

Sporządzono w Luksemburgu w dniu dwudziestym szóstym października roku dwutysięcznego czwartego.

Feito no Luxemburgo, em vinte e seis de Outubro de dois mil e quatro.

V Luxemburgu dvadsiateho šiesteho októbra dvetisícštyri.

V Luxembourgu, dne šestindvajsetega oktobra leta dva tisoč štiri.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäkuudentena päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattaneljä.

Som skedde i Luxemburg den tjugosjätte oktober tjugohundrafyra.

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Eυρωπαϊκή Koινóτητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

Az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

PRILOGA 1

„PRILOGA I

Seznam proizvodov iz člena 2(i) Sporazuma:

Oznaka HS	Poimenovanje
2905 43	– – Manitol
2905 44	– – D-glucitol (sorbitol)
3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 10	– Kazein
ex 3501 90	– Drugo: – Drugo razen kazeinskih lepil
3502	Albumini (vključno s koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke, z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati: – Jajčni albumin:
3502 11	– – Sušeni
3502 19	– – Drugo
3502 20	– Mlečni albumin, vključno s koncentrati dveh ali več beljakovin sirotke
3505	Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani ali estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov
3809	Sredstva za dodelavo, nosilci barv za pospeševanje barvanja ali fiksiranja barv ter drugi proizvodi in pripravki (npr. sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
3809 10	– Na osnovi škrobnih snovi
3823	Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi: – Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije:
3823 11	– – Stearinska kislina
3823 12	– – Oleinska kislina
3823 19	– – Drugo
3823 70	– Industrijski maščobni alkoholi
3824 60	– Sorbitol (drugo kakor pod tarifno podštevilko 2905 44)
5301	Lan, surov ali predelan, toda nepreden; laneno predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami)
5302	Konoplja (Canabis sativa L.), surova ali predelana, toda nepredena; predivo in odpadki prave konoplje (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami)“

PRILOGA št. 2

PROTOKOL 2

V zvezi z nekaterimi predelanimi kmetijskimi proizvodi

Člen 1

Splošna načela

1. Določbe Sporazuma se uporabljajo za proizvode, naštete v tabelah I in II, razen če ni v tem protokolu drugače določeno.

2. Natančneje, pogodbenici za te proizvode ne uvajata carin na uvoz ali drugih dajatev z enakim učinkom, vključno s kmetijskimi komponentami in ne dodeljujeta izvoznih nadomestil ali kakršnih koli nadomestil, odpustitev ali neplačil, delnih ali v celoti, za carine ali dajatve z enakim učinkom.

3. Do začetka uporabljanja Protokola št. 3 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru v Kneževini Lihtenštajn, se določbe tega protokola uporabljajo tudi za Kneževino Lihtenštajn.

Člen 2

Uporaba ukrepov cenovnih nadomestil

1. Zaradi upoštevanja razlik v ceni kmetijskih surovin, ki se uporabljajo pri izdelavi proizvodov, navedenih v Tabeli I, Sporazum ne izključuje uporabe ukrepov cenovnih nadomestil za te proizvode; to je obračunavanje kmetijskih komponent ob uvozu in dodeljevanje izvoznih nadomestil ali dodeljevanje nadomestil, odpustitve ali neplačila, delnih ali v celoti, carin ali dajatev z enakimi učinki.

2. Če pogodbenica uporablja notranje ukrepe, kateri zmanjšajo ceno surovin predelovalni industriji, se ti ukrepi upoštevajo pri izračunu cene kompenzacijskega zneska.

Člen 3

Ukrepi cenovnih nadomestil pri uvozih

1. Švicarski osnovni zneski za osnovne kmetijske proizvode, upoštevani pri izračunu kmetijskih komponent pri uvozih, ne presegajo niti razlike med Švicarsko domačo referenčno ceno in domačo referenčno ceno Skupnosti za osnovne kmetijske proizvode niti ne švicarskih uvoznih dajatev, ki se dejansko uporabljajo za osnovne kmetijske proizvode pri uvozu.

2. Švicarski uvozni režim za proizvode, navedene v Tabeli I, je določen v Tabeli IV.

3. Če je švicarska domača referenčna cena nižja kot domača referenčna cena Skupnosti, lahko Skupnost uvede ukrepe cenovnih nadomestil, kot je določeno v členu 2, to je obračunavanje kmetijskih komponent ob uvozu, v skladu z Uredbo (ES) št. 1460/96 in poznejšimi uredbami.

Člen 4

Ukrepi cenovnih nadomestil pri izvozih

1. Švicarska izvozna nadomestila ali nadomestila, odpustitve ali neplačila, delna ali v celoti, carin ali dajatev z enakimi učinki za izvoz v Skupnost, za proizvode, navedene v Tabeli I, ne smejo presegati razlike med švicarsko domačo referenčno ceno in domačo referenčno ceno Skupnosti za osnovne kmetijske proizvode, ki se uporabljajo pri izdelavi teh proizvodov, pomnožene z dejansko uporabljenimi količinami. Če je švicarska domača referenčna cena enaka ali nižja kot domača referenčna cena Skupnosti, so švicarska izvozna nadomestila ali nadomestila, odpustitve ali neplačila, delna ali v celoti, carin ali dajatev z enakimi učinki, enaka nič.

2. Če je švicarska domača referenčna cena nižja kot domača referenčna cena Skupnosti, lahko Skupnost uvede ukrepe cenovnih nadomestil, kot je določeno v členu 2, to je dodeljevanje izvoznih nadomestil v skladu z Uredbo (ES) št. 1520/2000 in poznejšimi uredbami ali dodeljevanje nadomestil, odpustitev ali neplačil, delnih ali v celoti, carin ali dajatev z enakimi učinki.

3. Za sladkor (HS tarifne številke 1701, 1702 in 1703), ki se uporablja pri izdelavi proizvodov, navedenih v Tabeli I in Tabeli II, pogodbenici ne smeta dodeliti katerih koli izvoznih nadomestil ali katerih koli nadomestil, odpustitev ali neplačil, delnih ali v celoti, carin ali dajatev z enakimi učinki.

Člen 5

Referenčne cene

1. Domače referenčne cene Skupnosti in Švice za kmetijske surovine iz členov 3 in 4, so navedene v Tabeli III.

2. Pogodbenici redno, vsaj enkrat letno, posredujeta Skupnemu odboru domače referenčne cene vseh surovin, za katere se uporabljajo ukrepi cenovnih nadomestil. Posredovane domače referenčne cene odražajo stanje dejanskih cen na ozemlju pogodbenice. To so cene, ki jih predelovalna industrija običajno plača v trgovini na debelo ali proizvodnji. Če so kmetijske surovine ali njihov del predelovalni industriji na voljo po nižji ceni, kot je cena, ki prevladuje na domačem trgu, se posredovane domače referenčne cene ustrezno prilagodijo.

3. Skupni odbor za kmetijske surovine, navedene v Tabeli III, na osnovi informacij, ki jih posredujejo službe Komisije in švicarske zvezne uprave, določi domače referenčne cene in razlike v ceni. Če je to potrebno za ohranjanje relativnih prednostnih marž, se prilagodijo osnovni zneski kmetijskih surovin, navedenih v Tabeli IV.

4. Skupni odbor pred uporabo tega protokola preuči domače cene za kmetijske surovine iz členov 3 in 4, ki so navedene v Tabeli III.

Člen 6

Posebna določba o upravnem sodelovanju

Posebne določbe o upravnem sodelovanju so določene v dodatku k temu protokolu.

Člen 7

Spremembe

Skupni odbor se lahko odloči za spremembo tabel, dodatkov k tabelam in dodatka, priloženih k temu protokolu.

TABELA I

Proizvodi, za katere veljajo ukrepi cenovnih nadomestil

HS tarifna številka	Poimenovanje proizvodov
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir, in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne, ali z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali aromatizirano ali z dodanim sadjem, oreški ali kakavom:
.10	– Jogurt:
ex .10	– – aromatiziran ali z dodanim sadjem, oreški ali kakavom
.90	– Drugo:
ex .90	– – aromatiziran ali z dodanim sadjem, oreški ali kakavom
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
.20	– Mlečni namazi:
ex .20	– Z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 75 mas. % maščobe
1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen jedilnih masti ali olj ali njihovih frakcij iz tarifne št. 1516:
.10	– Margarina, razen tekoče margarine:
ex .10	– – Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob
.90	– Drugo:
ex .90	– – Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob
1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), brez kakava
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav
1901	Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, škroba ali sladnega ekstrakta brez dodatka kakava ali z dodatkom kakava v prahu v količini manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih št. 0401 do 0404 brez dodatka kakavovega prahu ali z dodatkom kakavovega prahu v količini manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (na primer koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v zrnu ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljenca in zdroba), predkuhana ali kako drugače pripravljena, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu
1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, razen v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006:
.10	– Krompir:
ex .10	– – V obliki moke, zdroba ali kosmičev
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, razen v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006:
.20	– Krompir:
ex .20	– V obliki moke, zdroba ali kosmičev
2008	Sadje in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali alkohola ali brez njih, ki niso navedeni in zajeti na drugem mestu: – Oreški, arašidi in druga semena, vključno mešanice:
.11	– – Arašidi:
ex .11	– – – Kikirikijevo maslo
2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: – Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
.12	– – Pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
ex .12	– – – Ki vsebujejo 1,5 mas. % ali več mlečne maščobe, 2,5 mas. % ali več mlečnih beljakovin, 5 mas. % ali več sladkorja ali 5 mas. % ali več škroba
.20	– Ekstrakti, esence in koncentrati čaja ali maté čaja ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi čaja ali maté čaja:
ex .20	– Drugo, ki vsebuje 1,5 mas. % ali več mlečne maščobe, 2,5 mas. % ali več mlečnih beljakovin, 5 mas. % ali več sladkorja ali 5 mas. % ali več škroba
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimb; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
.20	– paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake
.90	– Drugo:
ex .90	– – drugo kot mangov „chutney“, tekoč
2104	Juhe in ragu juhe ter pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila
2105	Sladoled in druge ledene sladice, s kakavom ali brez kakava
2106	Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
.10	– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi:
ex .10	– – Vsebujoče več kot 1 % mlečnih maščob, 1 % drugih maščob ali več kot 5 % sladkorjev
.90	– Drugo
2208	Nedenaturiran etanol, z vsebnostjo manj kot 80 vol. %; destilati, likerji in druge alkoholne pijače:
ex .90	– Drugo razen nedenaturiranega etanola, z vsebnostjo manj kot 80 vol. % in drugo razen zgoščenega grozdnega soka z dodanim alkoholom
3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila
.10	– Kazein
.90	– Drugo:
ex .90	– – Drugo razen kazeinskih lepil

TABELA II

Proizvodi proste trgovine

HS tarifna številka	Poimenovanje proizvodov
0501	Človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni; odpadki človeških las
0502	Ščetine in dlake domačih ali divjih prašičev; jazbečeva ali druga dlaka za izdelovanje ščetk; odpadki teh ščetin ali dlak
0503	Konjska žima in odpadki konjske žime, zloženi v plasteh ali ne, s podlago ali brez podlage
0505	Koža in drugi deli ptic, s perjem ali puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso vnaprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja
10	– Vrsta perja, ki se uporablja za polnjenje, puh
ex 90	– Drugo (razen za živalsko krmo)
0506	Kosti in strženi rogov, surovi, razmaščeni, enostavno pripravljeni (toda nerazrezani v oblike), namočeni v kislino ali brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov
0507	Slonova kost, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, surovi ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov
0508	Korale in podobni materiali, surovi ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev, sipine kosti, surovi, enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike, prah in odpadki teh izdelkov:
ex 00	– Drugo razen za živalsko krmo
0509	Naravne spužve živalskega izvora
0510	Ambra, siva, kastoreum, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi; sveži, ohlajeni ali zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
0710	Vrtnine, zamrznjene:
40	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar v tem stanju neprimerne za takojšnjo prehrano:
90	– Druge vrtnine, mešanice vrtnin:
ex 90	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
0901	Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave
0902	Čaj, aromatiziran ali ne
0903	Maté čaj
1212	Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno s korenino cikorije, nepraženo, vrste Cichorium intybus sativum), vrst, ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedene in ne zajete na drugem mestu:
ex 20	– Morske in druge alge (razen za živalsko krmo)
1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi in sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov
1401	Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr.: bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena žitna slama, beljena ali barvana, in lipovo lubje)
1402	Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem kot materiali za polnjenje in tapeciranje (npr. kapok, rastlinski lasje, morska trava), vključno s tistimi, ki so pripravljeni v plasteh, s podlago ali brez podlage
1403	Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za izdelovanje metel in ščetk (npr. sirek, pisava, pirjevica), tudi v svežnjih in šopih
1404	Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
10	– Surovi rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za barvanje ali strojenje
20	– Bombažni puhek
ex 90	– Drugo (razen za živalsko krmo)
1505	Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob (vključno z lanolinom):
ex 00	– Drugo razen za živalsko krmo
1516	Masti in olja živalskega ali rastlinska izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali nerafinirani, toda nadalje nepredelani:
20	– Masti in olja rastlinskega izvora in njihove frakcije:
ex 20	– – Hidrogenirano ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“
1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen jedilnih masti ali olj ali njihovih frakcij iz tar. št. 1516:
90	– Drugo:
ex 90	– – Užitne mešanice preparatov, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov
1518	Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, pihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tar. št. 1516; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ter olj ali iz frakcije različnih masti ali olj iz tega poglavja, neustrezni za prehrano, ki niso omenjeni in ne zajeti na drugem mestu:
ex 00	– Linoksin
1520	Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi
1521	Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani
1522	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi brez dodatkov za aromatiziranje ali barvil; umetni med in mešanice umetnega ter naravnega medu; karamelni sladkor:
50	– Kemično čista fruktoza
90	– Drugo, vključno z invertnim sladkorjem, in druge mešanice sladkorja in sladkornega sirupa, ki vsebujejo 50 mas. % fruktoze v suhem stanju
ex 90	– – Kemično čista maltoza (razen za živalsko krmo)
1803	Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena
1804	Kakavovo maslo, maščoba in olje
1805	Kakav v prahu, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil
1903	Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba kot kosmiči, zrnca, perle in v podobnih oblikah
2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
90	– Drugo:
ex 90	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata); palmovi srčki; jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin iz tarifne številke 0714
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, razen v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006:
90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
ex 90	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, razen v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006:
80	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2006	Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (suhi, glazirani ali kristalizirani):
ex 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2007	Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali alkohola ali brez njih, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: – Oreški, arašidi in druga semena, vključno mešanice:
11	– – Arašidi:
ex 11	– – – Arašidi, praženi – Drugo, vključno z mešanicami, razen tistih iz podštevilke 2008 19:
91	– – Palmovi srčki
99	– – Drugo:
ex 99	– – – Koruza, druga kot sladka koruza (Zea maysvar. saccharata)
2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: – Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
11	– – Ekstrakti, esence in koncentrati
12	– – Pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
ex 12	– – – Ki ne vsebujejo mlečnih maščob, mlečnih beljakovin, sladkorja ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 2,5 mas. % mlečnih beljakovin, 5 mas. % sladkorja ali škroba
20	– Ekstrakti, esence in koncentrati čaja ali maté čaja ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi čaja ali maté čaja:
ex 20	– – Ki ne vsebujejo mlečnih maščob, mlečnih beljakovin, sladkorja ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 2,5 mas. % mlečnih beljakovin, 5 mas. % sladkorja ali škroba
30	– Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki, njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
2102	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifnih št. 3002); pripravljeni pecilni praški:
ex 10	– Aktiven kvas (razen pekovskega kvasa in razen za živalsko krmo)
ex 20	– Neaktiven kvas; drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (ne za živalsko krmo)
30	– Pripravljeni pecilni praški
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
10	– Sojina omaka
30	– Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
ex 30	– – Gorčična moka in zdrob, razen za živalsko krmo; pripravljena gorčica
90	– Drugo:
ex 90	– – Mangov „chutney“, tekoč
2106	Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
10	– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi:
ex 10	– – Drugo, ki vsebuje več kot 1 % mlečnih maščob, 1 % drugih maščobe ali več kot 5 % sladkorjev
2201	Vode, vključno z mineralnimi vodami in sodavico, brez sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, s sladkorjem ali drugimi sladili ali sredstvi za aromatiziranje ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo v tarifno št. 2009:
10	– Vode, vključno z mineralnimi vodami in sodavico, s sladkorjem ali drugimi sladili ali sredstvi za aromatiziranje
ex 90	– Razen sadnih ali zelenjavnih sokov, razredčenih z vodo ali sodavico
2203	Pivo iz slada
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje
2207	Nedenaturiran etanol, z vsebnostjo 80 vol. % ali več; etanol in drugi denaturirani alkoholi, s katero koli vsebnostjo alkohola:
2208	Nedenaturiran etanol, z vsebnostjo manj kot 80 vol. %; destilati, likerji in druge alkoholne pijače:
20	– Žganja, pridobljena z destilacijo vina in iz grozdja, grozdnega drozga ali grozdnih tropin
30	– viskiji
40	– rum in tafia
50	– gin in brinjevec
60	– vodka
70	– likerji in krepilne pijače
2209	Kis in nadomestki kisa, dobljeni iz ocetne kisline

TABELA III

Domače referenčne cene ES in Švice (4)

Osnovni kmetijski proizvodi	Švicarska domača referenčna cena v CHF za 100 kg neto	Domača referenčna cena ES v CHF za 100 kg neto	Razlika v švicarski / ES referenčni ceni v CHF za 100 kg neto
Navadna pšenica	64,00	19,45	44,55
Trda pšenica	43,22	28,46	14,76
Rž	58,00	15,98	42,02
Ječmen	32,46	11,81	20,65
Koruza	38,97	18,87	20,10
Navadna pšenična moka	105,88	27,23	78,65
Neposneto mleko v prahu	607,00	382,77	224,23
Posneto mleko v prahu	481,04	295,49	185,55
Maslo	922,00	336,10 (1)/455,20	466,80/585,90 (1)
Sladkor (HS tarifne številke 1701, 1702 in 1703)	–	–	0,00
Jajca (2)	250,75	186,70	64,05
Sveži krompir	42,00	21,14	20,86
Rastlinska mast (3)	360,00	147,25	212,75

TABELA IV

Švicarski uvozni režim

(a)	Carinska dajatev za proizvode, navedene v dodatku k tej tabeli, je kmetijska komponenta, izračunana na osnovi neto teže. Standardni recepti so določeni v dodatku.

(b)

Za proizvode, navedene v dodatku, se naslednji osnovni zneski za osnovne kmetijske proizvode upoštevajo pri izračunu kmetijskih komponent:

Osnovni kmetijski proizvodi	Uporabljen osnovni znesek od začetka veljavnosti	Uporabljen osnovni znesek tri leta po začetku veljavnosti
Osnovni kmetijski proizvodi	v CHF na 100 kg neto	v CHF na 100 kg neto
Navadna pšenica	40,00	38,00
Trda pšenica	13,00	12,00
Rž	37,00	36,00
Ječmen	18,00	18,00
Koruza	18,00	18,00
Navadna pšenična moka	70,00	67,00
Neposneto mleko v prahu	201,00	191,00
Posneto mleko v prahu	167,00	158,00
Maslo	466,00	466,00
Sladkor (HS tarifne številke 1701, 1702 in 1703)	,	,
Jajca	36,00	36,00
Sveži krompir	18,00	18,00
Rastlinska mast	191,00	181,00

(c)

Carinska dajatev za proizvode, naštete v naslednji tabeli, je enaka nič.

Švicarska tarifna številka	Opombe
1901.9099
1904.9020
1905.9040
2103.2000
ex 2103.9000	Drugo razen mangovega „chutneya“, tekoče
2104.3000
2106.9010
2106.9024
2106.9029
2106.9030
2106.9040
2106.9099
2208.9099

(d)

Od začetka uporabe tega protokola se carinske dajatve, navedene v spodnji tabeli, znižajo na nič v treh enakih letnih korakih.

Švicarska tarifna številka	Uporabljene dajatve od začetka veljavnosti	Uporabljene dajatve eno leto po začetku veljavnosti	Uporabljene dajatve dve leti po začetku veljavnosti
Švicarska tarifna številka	v CHF na 100 kg neto	v CHF na 100 kg neto	v CHF na 100 kg neto
2208.9021	27,30	13,70	,
2208.9022	46,70	23,30	,

(e)	Tarifne številke, določene v tej tabeli, se nanašajo na tiste, ki se uporabljajo v Švici 1. januarja 2002. Kljub členu 12a tega sporazuma, katere koli morebitne spremembe v tarifni nomenklaturi na pogoje te tabele ne vplivajo.

(1) Za proizvode, ki so vključena v sistem pomoči za maslo, odobrene z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil.

(2) Izhajajo iz cen za jajčni melanž iz ptičjih jajc, ne v lupinah, pomnožene s faktorjem 0,85.

(3) Cene za rastlinske masti (za pekovsko in živilsko industrijo) s 100 % vsebnostjo masti.

(4) Domače referenčne cene Švice in ES za osnovne kmetijske proizvode, omenjene v členu 3 in 4, ki so navedene v tabeli III, temeljijo na podatkih iz 1. januarja 2002. Skupni odbor podatke pregleda pred uporabo tega protokola.

Dodatek k tabeli IV

Švicarski standardni recepti

Standardni recepti, na katere se nanaša odstavek a tabele IV (Švicarski uvozni režim), ki se uporablja pri izračunu kmetijskih komponent, so navedeni v spodnji tabeli.

Švicarska tarifna številka	Opombe	Navadna pšenica	Trda pšenica	Rž	Ječmen	Koruza	Navadna pšenična moka	Neposneto mleko v prahu	Posneto mleko v prahu	Maslo	Sladkor	Jajca	Sveži krompir	Rastlinska mast
Švicarska tarifna številka	Opombe	kg osnovnega proizvoda na neto 100 kg dokončanih proizvodov
0403.1010								6	8		20
0403.1020								10	8		15
0403.9031								20		18
0403.9041								10	8
0403.9049								10	8
0403.9061								20		20	15
ex 0403.9071	Vsebujoče več kot 1 mas. %, vendar ne več kot 3 mas. % mlečnih maščob							8	12		15
ex 0403.9071	Vsebuje več kot 3 mas. % mlečne maščobe							15	12		15
ex 0405.2010	Z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 75 mas. % maščobe								6	85	9
ex 0405.2090	Z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 75 mas. % maščobe								6	85	9
ex 1517.1010	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				80
ex 1517.1061	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				80
ex 1517.1069	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				80
ex 1517.1071	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				40
ex 1517.1079	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				40
ex 1517.1081	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				25
ex 1517.1089	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				25
ex 1517.1091	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				10
ex 1517.1099	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				10
ex 1517.9010	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				85
ex 1517.9061	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				85
ex 1517.9069	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob									15				85
1704.1010						16					74
1704.1020						32					65
1704.1030						40					52
1704.9010								20			45
1704.9020						21					53
1704.9031						16					40
1704.9032						16					10
1704.9041						24					80
1704.9042						56					60
1704.9043						72					37
1704.9050						61					46			10
1704.9060						61		11			45
1704.9091											80
1704.9092											60
1704.9093											40
1806.1010											90
1806.1020											60
1806.2011										105
1806.2012										85	15
1806.2013										45	30
1806.2014								70			10
1806.2015								25			55
1806.2019									70		10
1806.2091								28			50
1806.2092								20			50
1806.2093								11			55
ex 1806.2094	Vsebujoče več kot 15 mas. % maščobe										55			20
ex 1806.2094	Vsebujoče ne več kot 15 mas. % maščobe										55			8
ex 1806.2095	Vsebujoče več kot 15 mas. % maščobe							6	8		45			20
ex 1806.2095	Vsebujoče več kot 2 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % maščob							6	8		45			8
1806.2096								6	8		45
ex 1806.2097	Vsebujoče več kot 20 mas. % maščobe										45			30
ex 1806.2097	Vsebujoče več kot 2 mas. %, vendar ne več kot 20 mas. % maščob										45			10
1806.2099											55
1806.3111								12	2		40			5
1806.3119								6	8		45
1806.3121											45			15
1806.3129											55
1806.3211								28			50
1806.3212								17			50
1806.3213								9			55
1806.3290											55
ex 1806.9011	Vsebujoče več kot 15 mas. % maščobe							6	8		45			17
ex 1806.9011	Vsebujoče več kot 8 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % maščob							6	8		45			12
ex 1806.9011	Vsebujoče več kot 2 mas. %, vendar ne več kot 8 mas. % maščob							6	8		45			6
1806.9019								6	8		45
ex 1806.9021	Vsebujoče več kot 15 mas. % maščobe										45			17
ex 1806.9021	Vsebujoče več kot 8 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % maščob										45			12
ex 1806.9021	Vsebujoče več kot 2 mas. %, vendar ne več kot 8 mas. % maščob										45			6
1806.9029											55
1901.1011							30	50			20
ex 1901.1012	Vsebujoče več kot 3 mas. %, vendar ne več kot 6 mas. % mlečnih maščob						40	15	18		20			4
ex 1901.1012	Vsebujoče več kot 6 mas. %, vendar ne več kot 12 mas. % mlečnih maščob						40	25	10		20			4
ex 1901.1013	Vsebujoče več kot 1 mas. %, vendar ne več kot 1,5 mas. % mlečnih maščob						40	4	18		20			4
ex 1901.1013	Vsebujoče več kot 1,5 mas. %, vendar ne več kot 3 mas. % mlečnih maščob						40	10	18		20			4
1901.1021			30				55				18
1901.1022						35	65
1901.2011							50		10			8		5
1901.2012							50		10			8		5
1901.2018							50		10			8		5
1901.2019							50		10			8		5
1901.2081							55	5		40
1901.2082							70	10		20
ex 1901.2083	Vsebujoče več kot 1 mas. %, vendar ne več kot 3 mas. % mlečnih maščob						52	6		1	15	8		5
ex 1901.2083	Vsebujoče več kot 3 mas. %, vendar ne več kot 6 mas. % mlečnih maščob						52	8		4	15	8		5
ex 1901.2083	Vsebujoče več kot 6 mas. %, vendar ne več kot 12 mas. % mlečnih maščob						52	10		10	15	8		5
1901.2091							50			50
1901.2092							50			22	25
ex 1901.2093	Vsebujoče več kot 1 mas. %, vendar ne več kot 3 mas. % mlečnih maščob						55			3	20			10
ex 1901.2093	Vsebujoče več kot 3 mas. %, vendar ne več kot 6 mas. % mlečnih maščob						55			6	20			10
ex 1901.2093	Vsebujoče več kot 6 mas. %, vendar ne več kot 12 mas. % mlečnih maščob						55			12	20			10
1901.2099							75			5	20
1901.9011							60		5			2		5
1901.9012							60		5			2		5
1901.9018							60		5			2		5
1901.9019							60		5			2		5
1901.9021					166
1901.9022					140
1901.9031							10	25		100
1901.9032							15	25		70
1901.9033								25		40	30
1901.9034							5	85			10
1901.9035							5	40			55
1901.9036							50	4	40		10
1901.9037							50		40		10
1901.9041							15	25		60
1901.9042							15	40		40				10
1901.9043										40
1901.9044								40		10
1901.9045										10
1901.9046								12			15
1901.9047									20		15
1901.9081							45	5		50
1901.9082							50	15		20	15
1901.9089							54	10	8		15	8		5
1901.9091							35			60	5
1901.9092							50			22	25
1901.9093						15	55				20			20
1901.9094						30	60				20
1901.9095											20			5
1901.9096											20	8	30
ex 1902.1100	Ne vsebuje navadne pšenice, rži, ječmena, koruze ali krompirja; razen za živalsko krmo		145									15
ex 1902.1100	Drugo	30	115									15
ex 1902.1900	Ne vsebuje navadne pšenice, rži, ječmena, koruze ali krompirja; razen za živalsko krmo		160
ex 1902.1900	Drugo	30	130
1902.2000			60									20		10
1902.3000			60									20		10
ex 1902.4010	Za človeško prehrano		160
ex 1902.4010	Drugo	30	130
1902.4090			60									20		10
1904.1010		25				15	5				13			5
1904.1090						110					20
1904.2000		35		5	5	3			2		6
1904.3000			120
1904.9010			80
1904.9090			100											5
1905.1010				136
1905.1020				125							10
ex 1905.2010	Vsebujoče več kot 1 mas. %, vendar ne več kot 3 mas. % mlečnih maščob						35			3	25
ex 1905.2010	Vsebujoče več kot 3 mas. %, vendar ne več kot 9 mas. % mlečnih maščob						35			8	25
ex 1905.2010	Vsebuje več kot 9 mas. % mlečne maščobe						35			10	25
1905.2020							35				25			15
1905.2030							50				25
ex 1905.3110	Vsebujoče več kot 1 mas. %, vendar ne več kot 3 mas. % mlečnih maščob						50			3	20			12
ex 1905.3110	Vsebujoče več kot 3 mas. %, vendar ne več kot 6 mas. % mlečnih maščob						50			6	20			9
ex 1905.3110	Vsebujoče več kot 6 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % mlečnih maščob						50			15	20			3
ex 1905.3110	Vsebuje več kot 15 masnih % mlečne maščobe						50			20	20
ex 1905.3190	Vsebujoče več kot 1 mas. %, vendar ne več kot 3 mas. % maščob						50				20			2,5
ex 1905.3190	Vsebujoče več kot 3 mas. %, vendar ne več kot 6 mas. % maščob						50				20			5
ex 1905.3190	Vsebujoče več kot 6 mas. %, vendar ne več kot 15 mas. % maščob						50				20			13
ex 1905.3190	Vsebujoče več kot 15 mas. % maščob						50				20			20
1905.3210							95
1905.3220							40				20			25
1905.4010							90							5
1905.4021							80				5			5
1905.4029							40				25			15
1905.9021							105
1905.9025							105
1905.9029					16		95
1905.9031							110
1905.9032							105
1905.9039					16		95
1905.9071							50		10			8		5
1905.9072							50		10			8		5
1905.9078							50		10			8		5
1905.9079							50		10			8		5
1905.9091							5						370	35
1905.9092							85							10
1905.9093							35			8	25	8
ex 1905.9094	Krušne drobtine						105
ex 1905.9094	Drugo razen krušnih drobtin						35				25	8		15
ex 1905.9095	Krušne drobtine						105
ex 1905.9095	Drugo razen krušnih drobtin						50				25
ex 2004.1011	V obliki moke, zdroba ali kosmičev								5				570
ex 2004.1019	V obliki moke, zdroba ali kosmičev								5				570
ex 2004.1091	V obliki moke, zdroba ali kosmičev								5				570
ex 2004.1099	V obliki moke, zdroba ali kosmičev								5				570
2005.2011									5				570
2005.2012								2				8	410	2
2008.1110														25
ex 2101.1210	Vsebujoče 1,5 mas. % ali več mlečne maščobe, 2,5 mas. % ali več mlečnih beljakovin, 5 mas. % ali več sladkorja ali 5 mas. % ali več škroba							20			45			15
ex 2101.1290	Vsebujoče 1,5 mas. % ali več mlečne maščobe, 2,5 mas. % ali več mlečnih beljakovin, 5 mas. % ali več sladkorja ali 5 mas. % ali več škroba							10			35			10
ex 2101.2010	Vsebujoče 1,5 mas. % ali več mlečne maščobe, 2,5 mas. % ali več mlečnih beljakovin, 5 mas. % ali več sladkorja ali 5 mas. % ali več škroba							20			55
ex 2101.2090	Vsebujoče 1,5 mas. % ali več mlečne maščobe, 2,5 mas. % ali več mlečnih beljakovin, 5 mas. % ali več sladkorja ali 5 mas. % ali več škroba							10			35
2104.2000							5						40	3
ex 2105.0000	Ki ne vsebuje mlečnih maščob ali vsebujoče največ 3 mas. % mlečnih maščob, ki ne vsebuje drugih maščob ali ki vsebuje največ 3 mas. % drugih maščob								10		20
ex 2105.0000	Ki ne vsebuje mlečnih maščob ali vsebuje največ 3 mas. % mlečnih maščob, vsebujoče več kot 3 mas. % vendar ne več kot 10 mas. % drugih maščob								10		20			7
ex 2105.0000	Ki ne vsebuje mlečnih maščob ali vsebuje največ 3 mas. % mlečnih maščob, vsebujoče več kot 10 mas. % drugih maščob								10		20			13
ex 2105.0000	Vsebujoče več kot 3 mas. %, vendar ne več kot 7 mas. % mlečnih maščob								10	7	20
ex 2105.0000	Vsebujoče več kot 7 mas. %, vendar ne več kot 10 mas. % mlečnih maščob								10	11	20
ex 2105.0000	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 13 mas. % mlečnih maščob								10	14	20
ex 2105.0000	Vsebuje več kot 13 mas. % mlečnih maščob								10	19	20
2106.1011						10		12	10		10			5
2106.9021											75
2106.9022											55
2106.9023											45
2106.9070							15	1		5		5		5
2106.9081										100	10
ex 2106.9085	Vsebujoče več kot 20 mas. %, vendar ne več kot 35 mas. % mlečnih maščob									35				40
ex 2106.9085	Vsebujoče več kot 35 mas. %, vendar ne več kot 50 mas. % mlečnih maščob									50				40
ex 2106.9086	Vsebujoče več kot 20 mas. %, vendar ne več kot 35 mas. % mlečnih maščob									35
ex 2106.9086	Vsebujoče več kot 35 mas. %, vendar ne več kot 50 mas. % mlečnih maščob									50
ex 2106.9087	Vsebujoče več kot 3 mas. %, vendar ne več kot 6 mas. % mlečnih maščob							10		6	5			30
ex 2106.9087	Vsebujoče več kot 6 mas. %, vendar ne več kot 12 mas. % mlečnih maščob							10		12	5			30
ex 2106.9087	Vsebujoče več kot 12 mas. %, vendar ne več kot 20 mas. % mlečnih maščob							10		20	5			30
ex 2106.9088	Vsebujoče več kot 1 mas. %, vendar ne več kot 1,5 mas. % mlečnih maščob							10	5		30			30
ex 2106.9088	Vsebujoče več kot 1,5 mas. %, vendar ne več kot 3 mas. % mlečnih maščob							10	10		30			30
ex 2106.9091	Vsebujoče več kot 40 mas. %, vendar ne več kot 60 mas. % maščob								20					50
ex 2106.9091	Vsebujoče več kot 60 masnih % maščobe								20					70
ex 2106.9092	Vsebujoče več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 25 mas. % maščobe								15		25	6		18
ex 2106.9092	Vsebujoče več kot 25 mas. %, vendar ne več kot 40 mas. % maščob								15		25	6		32
ex 2106.9093	Vsebujoče več kot 1 mas. %, vendar ne več kot 5 mas. % maščob								10		35			5
ex 2106.9093	Vsebujoče več kot 5 mas. %, vendar ne več kot 10 mas. % maščob								10		35			10
2106.9094											60
2106.9095									5		35
2106.9096					40							20
ex 3501.1010	Drugo razen kazeinskih lepil								301
ex 3501.1090	Drugo razen kazeinskih lepil								301
ex 3501.9010	Drugo razen kazeinskih lepil								301
ex 3501.9090	Drugo razen kazeinskih lepil								301

Dodatek k protokolu št. 2

Določbe o upravnem sodelovanju

1.	Pogodbenici se strinjata, da je upravno sodelovanje ključnega pomena za uveljavitev in nadzor prednostne obravnave, odobrene s tem protokolom in se zavežejo, da se bodo borile proti nepravilnostim in goljufiji pri carini in s tem povezanimi zadevami.

2.	Kjer je pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovila neuspešno zagotavljanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufijo po tem Protokolu, lahko zadevna pogodbenica v skladu s to prilogo začasno prekine prednostno obravnavo zadevnega proizvoda.

Za namene tega dodatka pomeni neuspešno zagotavljanje upravnega sodelovanja med drugim:

(a)	ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti potrditve statusa porekla zadevnega(-ih) proizvoda(-ov);

(b)	ponavljajoče se zavračanje ali neupravičeno odlašanje izvajanja in/ali posredovanja rezultatov kasnejše potrditve dokazila o izvoru;

(c)	ponavljajoče se zavračanje ali neupravičeno odlašanje pri pridobitvi dovoljenja za vodenje nalog upravnega sodelovanja, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij, ki so pomembne v zvezi z zadevno prednostno obravnavo.

Za namene tega dodatka se lahko med drugim odkrijejo nepravilnosti ali goljufije, brez zadostne razlage, pri naglem povečanju uvoza blaga, ki presega običajno raven zmogljivosti proizvodnje in izvoza druge pogodbenice, ki je povezana z objektivnimi informacijami zadevnih nepravilnosti in goljufije.

Uporaba začasne opustitve je odvisna od naslednjih pogojev:

(a)

Pogodbenica, ki je na podlagi objektivnih informacij odkrila odsotnost upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufijo pri carinah in s tem povezanih zadevah, brez neupravičenega odlašanja o svojih ugotovitvah obvesti Skupni odbor in začne na osnovi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev, s posvetovanji znotraj Skupnega odbora, z namenom da bi sprejeli rešitev, sprejemljivo za obe pogodbenici.

(b)

Kjer sta pogodbenici začeli s posvetovanji znotraj Skupnega odbora, kot je navedeno zgoraj, in se ne strinjata glede sprejemljive rešitve v roku 3 mesecev po obvestilu, lahko zadevna pogodbenica začasno prekine prednostno obravnavo zadevnega proizvoda(-ov). Skupni odbor je brez neupravičenega odlašanja obveščen o začasni opustitvi.

(c)

Začasne opustitve so pod tem dodatkom omejene tako, da je zaščiten finančni interes zadevne pogodbenice. Ne smejo presegati obdobja šestih mesecev, ki se lahko obnovi. O sprejetju začasnih opustitev je nemudoma obveščen Skupni odbor. O njih se znotraj Skupnega odbora redno posvetujejo, zlasti z namenom, da se odpravijo takoj, ko ni več pogojev za njihovo uporabo.

Istočasno, kot je obveščen Skupni odbor, navedeno v odstavku 4(a) tega dodatka, zadevna pogodbenica v svojem Uradnem listu objavi obvestilo uvoznikom. V obvestilu uvoznikom je navedeno, da je bila glede zadevnega proizvoda na podlagi objektivnih informacij odkrita odsotnost upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufija.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 23

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 48 26. januar 2005

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
	*	Uredba (ES) št. 107/2005 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 2130/2001 o ukrepih za pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove v azijskih in latinskoameriških državah v razvoju	1
	*	Direktiva 2004/107/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku	3

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Svet
*	2005/45/ESSklep Sveta z dne 22. decembra 2004 o sklenitvi in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode	17
	Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembah Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode	19