25.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

25.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/3

(1)

Člen 2(7) Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (2) določa, da se bruto nacionalni proizvod po tržnih cenah (BNP) šteje za enakovrednega bruto nacionalnemu dohodku po tržnih cenah (BND), kakor predvideva Komisija pri uporabi Evropskega sistema računov (ESR). ESR iz leta 1995 (ESR95), ki je nadomestil dva prejšnja sistema iz leta 1970 in 1979, je uvedla Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (3) in je določen v njeni prilogi. BND, kakor se uporablja v ESR95, je nadomestil BNP kot kriterij za lastne vire, z učinkom od proračunskega leta 2002.

(2)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 določa postopke prenosa podatkov o BND držav članic, postopke in preverjanje izračunov BND ter ustanavlja Odbor BND.

(3)

Za opredelitev bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (BND) v skladu s členom 1 Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003, je potrebno razjasniti opredelitev ESR 95 ekonomskega ozemlja.

(4)

Za izvajanje člena 1 Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom o usklajevanju načinov za obračunavanje bruto nacionalnega proizvoda po tržnih cenah (4), je ekonomsko ozemlje držav članic opredeljeno z Odločbo Komisije 91/450/EGS, Euratom (5). Sedaj je treba zagotoviti ustrezno opredelitev glede na BND.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Odbora BND –

25.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/5

(1)

Nadomestilo iz člena 27 Uredbe (ES) št. 104/2000 se pod določenimi pogoji odobri organizacijam proizvajalcev Skupnosti za tuna za količine tuna, dobavljenega predelovalni industriji v koledarskem četrtletju, kjer povprečna prodajna cena koledarskega četrtletja, zabeležena na trgu Skupnosti, in uvozna cena z izravnalnimi dajatvami ne presegata 87 % proizvodne cene v Skupnosti za zadevni proizvod.

(2)

Pregled položaja na trgu Skupnosti je pokazal, da sta bili povprečna prodajna cena za koledarsko četrtletje in uvozna cena iz člena 27 Uredbe (ES) št. 104/2000 za rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), s težo nad 10 kg vsak, med 1. oktobrom in 31. decembrom 2003 nižji od praga, ki znaša 87 % proizvodne cene v Skupnosti, kot je določeno z Uredbo Sveta (ES) št. 2346/2002 (2).

(3)

Upravičenost do nadomestila se določi na podlagi prodaje, katere računi datirajo iz koledarskega četrtletja in kateri so uporabljeni za izračun povprečne mesečne prodajne cene iz člena 4 Uredbe št. 2183/2001 (3).

(4)

Višina nadomestila iz člena 27(2) Uredbe (ES) št. 104/2000 ne sme v nobenem primeru preseči razlike med sprožitvenim pragom in povprečno prodajno ceno zadevnega proizvoda na trgu Skupnosti ali pavšalnega zneska, ki znaša 12 % tega praga.

(5)

Količine, upravičene do nadomestila iz člena 27(1) Uredbe (ES) št. 104/2000, ne smejo v nobenem primeru preseči zgornje meje za zadevno četrtletje, določene v odstavku 3 navedenega člena.

(6)

Količine rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), s težo nad 10 kg vsak, prodanega in dobavljenega predelovalni industriji s sedežem na carinskem območju Skupnosti, so bile med zadevnim četrtletjem večje od prodanih in dobavljenih količin v istem četrtletju zadnjih treh ribolovnih let. Ker zadevne količine presegajo zgornjo mejo člena 27(3) Uredbe (ES) št. 104/2000, je treba omejiti skupne količine teh proizvodov, za katere se plača nadomestilo.

(7)

V skladu z zgornjimi mejami iz člena 27(4) Uredbe (ES) št. 104/2000 za izračunavanje višine nadomestila, ki se odobri vsaki organizaciji proizvajalcev, se količine, za katere se plača nadomestilo, razdeli med zadevne organizacije proizvajalcev sorazmerno povprečni proizvodnji vsake organizacije v istem četrtletju ribolovnih let 2000, 2001 in 2002.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribiške proizvode –

—

rumenoplavuti tun (Thunnus albacares) s težo nad 10 kg vsak: 11 433,536 ton

25.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/8

25.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/9

(1)

Pristopne pogodbe, podpisane 16. aprila 2003, so začele veljati 1. maja 2004.

(2)

Poročilo (1), ki ga je pripravila Komisija v skladu s tretjim pododstavkom člena 1(1) Sklepa Sveta 2000/24/ES z dne 22. decembra 1999 o jamstvu Skupnosti, ki se odobri Evropski investicijski banki zaradi izgub pri posojilih za projekte zunaj Skupnosti (Srednja in Vzhodna Evropa, sredozemske države, Latinska Amerika in Azija ter Republika Južna Afrika) (2), v zaključku navaja, da velja omenjeni sklep zlasti zaradi širitve Evropske unije nekoliko spremeniti.

(3)

Evropski svet je 12. in 13. decembra 2002 v Kopenhagnu sklenil, da se bo od leta 2004 dalje predpristopna pomoč za Turčijo financirala v okviru proračunske postavke „predpristopni izdatki“.

(4)

Odkar je bil sprejet Sklep 2000/24/ES, so izkušnje EIB v zvezi s spreminjajočo se prakso na področju jamstev za zaščito naložb pokazale, da bi bilo treba ponovno pregledati obseg političnega tveganja, ki ga krije jamstvo Skupnosti, in poslovnega tveganja EIB.

(5)

V okviru sistema delitve tveganj bi proračunsko jamstvo moralo poleg političnega tveganja zaradi deviznih netransferjev, razlastitve, vojaških ali civilnih nemirov kriti tudi tveganje zaradi zavračanja zahtev po uveljavljanju pravic ob kršitvah določenih pogodb s strani vlad tretjih držav ali drugih organov.

(6)

V okviru sistema delitve tveganj bi morala EIB skladno s svojimi običajnimi merili za kritje poslovnega tveganja pridobiti nedržavna jamstva pri tretjih strankah ali si kako drugače zagotoviti poroštvo oz. kritje, obenem pa upoštevati finančno moč dolžnika.

(7)

Finančni načrt za obdobje 2000-2006 skladno z Medinstitucionalnim dogovorom med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (3) predvideva pri rezervah za posojilno jamstvo v proračunu Skupnosti zgornjo mejo v višini 200 milijonov EUR (po cenah iz leta 1999) letno.

(8)

S tesnim sodelovanjem med EIB in Komisijo je treba zagotoviti skladnost in sinergijo s programi geografskega sodelovanja Evropske unije ter poskrbeti, da bo posojilno poslovanje EIB dopolnilo in okrepilo politiko Evropske unije za ta območja.

(9)

Sklep 2000/24/ES je zato treba ustrezno spremeniti —

1.

Člen 1 se spremeni takole:

2.

V členu 2 se doda naslednji pododstavek:

„Komisija poroča o uporabi tega sklepa najkasneje do 31. julija 2006.“

25.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/11

(1)

V podporo Evropski sosedski politiki Evropske unije želi Svet Evropski investicijski banki (EIB) omogočiti dodeljevanje posojil za določene vrste projektov v Rusiji in zahodnih novih neodvisnih državah („WNIS“), to je Belorusiji, Moldaviji in Ukrajini.

(2)

V podporo pobudi Severne dimenzije, ki jo je uvedel Svet decembra 1999 v Helsinkih, je bil 6. novembra 2001 sprejet Sklep Sveta 2001/777/ES o jamstvu Skupnosti, ki se odobri Evropski investicijski banki zaradi izgub pri posebnem posojilnem poslu za izbrane okoljske projekte v ruskem delu bazena Baltskega morja v okviru Severne dimenzije (2).

(3)

Posojila EIB v okviru Sklepa 2001/777/ES se sedaj približujejo zgornji meji.

(4)

V okviru svojih zaključkov je Ekonomsko-finančni svet dne 25. novembra 2003 pristal na dodatno dodelitev posojil EIB Rusiji in državam WNIS, kot nadaljevanje Sklepa 2001/777/ES za projekte na področjih, na katerih ima EIB sorazmerno prednost in kjer še vedno obstaja povpraševanje po posojilih. Področja, na katerih naj bi EIB imela „sorazmerno prednost“, so: okolje, pa tudi promet, telekomunikacije in energetska infrastruktura s poudarkom na linijah čezevropskega omrežja („TEN“), ki imajo čezmejni pomen za državo članico.

(5)

Mandat dodeljevanja posojil bi moral na eni strani temeljiti na ustreznih pogojih, usklajenih z dogovori na visoki ravni EU o političnih in makroekonomskih vidikih ter ostalih mednarodnih finančnih institucij o sektorskih in projektnih vidikih, na drugi strani pa bi se moralo delo ustrezno porazdeliti med EIB in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBOR).

(6)

Financiranje EIB bi moralo potekati v skladu z običajnimi merili in postopki EIB, vključno s primernimi nadzornimi ukrepi, kot tudi s tem povezanimi ustreznimi pravili in postopki glede Računskega sodišča in OLAF, in sicer na način, ki podpira politiko Skupnosti. EIB in Komisija naj se redno posvetujeta ter tako zagotovita usklajenost prednostnih nalog in dejavnosti v obravnavanih državah in presodita napredek pri izpolnjevanju zadevnih ciljev politike Skupnosti.

(7)

Celovita presoja splošnega posojilnega mandata EIB za projekte izven Evropske unije, ki bo izvedena v decembru leta 2006, bo upoštevala tudi ta sklep –

—

okolje,

—

promet, telekomunikacije in energetska infrastruktura s poudarkom na linijah čezevropskega omrežja („TEN“), ki imajo čezmejni pomen za državo članico.

(a)

upravičenost v skladu s členom 2;

(b)

sodelovanje in, če je to primerno, sofinanciranje EIB z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, zato da se zagotovijo razumljiva delitev tveganj in ustrezni pogoji za projekte.

25.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/13

(1)

V členu 3(3) Priloge I k Protokolu o Statutu Sodišča je predvidena ustanovitev odbora sedmih osebnosti, izbranih med nekdanjimi člani Sodišča in Sodišča prve stopnje ter priznanimi pravniki.

(2)

Na podlagi omenjenega odstavka 3, Svet s kvalificirano večino na priporočilo predsednika Sodišča odloči o pravilih delovanja tega odbora. To določbo je treba začeti uporabljati –

25.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/15

(1)

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 2. junija 2003 o „Evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu – razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010: soodgovornost“ (2) določa skladen pristop glede varnosti v cestnem prometu v Evropski uniji. Poleg tega je Komisija v svojem sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 15. septembra 2003 z naslovom „Informacijske in komunikacijske tehnologije za varna in pametna vozila“ (3) objavila namero o izboljšanju varnosti v cestnem prometu v Evropi, znano kot pobuda e-Varnost, z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter pametnih sistemov za varnost v cestnem prometu, kot je na primer oprema za avtomobilske radarje kratkega dosega. Svet je 5. decembra 2003 v svojih sklepih glede varnosti v cestnem prometu (4) pozval k izboljšanju varnosti vozil s spodbujanjem novih tehnologij, kot je npr. elektronska varnost.

(2)

Hiter in koordiniran razvoj ter uporaba avtomobilskega radarja kratkega dosega v Skupnosti zahtevata takojšnjo in nemoteno razpoložljivost usklajenega radiofrekvenčnega pasu za takšno uporabo v Skupnosti, da se industriji zagotovi potrebno zaupanje, ki ga potrebuje za naložbe.

(3)

Komisija je 5. avgusta 2003 za zagotovitev take uskladitve v skladu s členom 4(2) Odločbe št. 676/2002/ES Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT) podelila mandat, da uskladi radijski spekter in olajša koordinirano uvedbo avtomobilskega radarja kratkega dosega.

(4)

Kot rezultat tega mandata je konferenca CEPT določila radiofrekvenčni pas v območju 79 GHz kot najprimernejši pas za dolgoročni razvoj in uporabo avtomobilskega radarja kratkega dosega, z uvedbo tega ukrepa najkasneje do januarja 2005. Zato je Komisija sprejela Odločbo št. 2004/545/ES z dne 8. julija 2004 o uskladitvi radijskega spektra v območju 79 GHz za uporabo opreme avtomobilskega radarja kratkega dosega v Skupnosti (5).

(5)

Vendar je tehnologija avtomobilskih radarjev kratkega dosega v radiofrekvenčnem pasu v območju 79 GHz še vedno v fazi razvoja in trenutno še ni na voljo na stroškovno učinkoviti podlagi, čeprav se predpostavlja, da bo industrija spodbujala razvoj te tehnologije, da bi bila na voljo v najkrajšem možnem času.

(6)

Konferenca CEPT je v svojem poročilu Evropski komisiji z dne 9. julija 2004, podanem v okviru mandata z dne 5. avgusta 2003, določila radiofrekvenčni pas v območju 24 GHz kot začasno rešitev, ki bi omogočila zgodnjo uvedbo avtomobilskega radarja kratkega dosega v Skupnosti za izpolnitev ciljev pobude e-Varnost, saj je tehnologija dovolj dozorela za delovanje v tem radiofrekvenčnem pasu. Zato bi morale države članice sprejeti primerne ukrepe v skladu z razmerami v svojih nacionalnih radijskih spektrih za zagotovitev, da je dovolj radijskega spektra na voljo na usklajeni podlagi znotraj radiofrekvenčnega pasu v območju 24 GHz (21,65-26,65 GHz), pri čemer bi morale zaščititi obstoječe storitve, ki delujejo znotraj tega pasu, pred škodljivim motenjem.

(7)

Glede na opombo 5.340 Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) je prepovedano vsakršno oddajanje znotraj pasu 23,6-24,0 GHz, da bi se tako zaščitila uporaba tega pasu na primarni osnovi za radioastronomsko storitev, storitev satelitskega raziskovanja Zemlje ter pasivne storitve vesoljskih raziskav. Ta prepoved je upravičena, ker ni dopustno škodljivo motenje teh storitev zaradi oddajanja v tem pasu.

(8)

Opomba 5.340 je predmet nacionalne izvedbe in se lahko uporablja v povezavi s členom 4.4. Pravilnika o radiokomunikacijah, v skladu s katerim se postaji ne sme dodeliti nobena frekvenca, ki bi odstopala od Pravilnika o radiokomunikacijah, razen pod izrecnim pogojem, da takšna postaja v času uporabe take dodeljene frekvence ne povzroča škodljivega motenja postaji, ki deluje v skladu z določbami pravil ITU. Zato je CEPT v svojem poročilu Evropski komisiji opozorila, da opomba 5.340 upravam izrecno ne preprečuje uporabe pasov iz te opombe, pod pogojem, da z uporabo ne vplivajo na storitve drugih uprav niti ne poskušajo pridobiti mednarodnega priznanja takšne uporabe pod okriljem ITU.

(9)

Radiofrekvenčni pas 23,6-24,0 GHz je prvenstvenega pomena za znanstvene in meteorološke skupnosti za merjenje vsebnosti vodnih hlapov, pomembnih pri meritvah temperature v storitvi satelitskega raziskovanja Zemlje. Ta frekvenca igra še posebej pomembno vlogo pri pobudi za Globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES), katere cilj je operativen evropski sistem za opozarjanje. Radiofrekvenčno območje 22,21-24,00 GHz je potrebno tudi za meritve spektralnih črt amoniaka in vode kakor tudi za nepretrgana opazovanja v radioastronomski storitvi.

(10)

Pasova 21,2-23,6 GHz in 24,5-26,5 GHz sta v Pravilniku o radiokomunikacijah ITU razporejena za fiksno storitev na primarni osnovi in se na široko uporabljata za fiksne povezave v infrastrukturi obstoječih mobilnih omrežij 2G in 3G ter za razvoj fiksnih širokopasovnih brezžičnih omrežij.

(11)

Glede na študije združljivosti med avtomobilskimi radarji kratkega dosega in fiksnimi storitvami, storitvami satelitskega raziskovanja Zemlje in radioastronomskimi storitvami je konferenca CEPT ugotovila, da bo neomejena uporaba sistemov avtomobilskih radarjev kratkega dosega v radiofrekvenčnem pasu v območju 24 GHz ustvarila nesprejemljivo škodljivo motenje obstoječih radijskih aplikacij, ki delujejo v tem pasu. Z upoštevanjem Pravilnika o radiokomunikacijah ITU in pomembnosti teh storitev je vsaka uvedba avtomobilskih radarjev kratkega dosega v pasu 24 GHz mogoča le pod pogojem, da se te storitve znotraj pasu ustrezno zaščitijo. Zato je pomembno, da se, čeprav je signal, ki izvira iz opreme avtomobilskih radarjev kratkega dosega, izredno šibak v večini radiofrekvenčnega območja 24 GHz, upošteva kumulativni vpliv uporabe velikega števila naprav, ki morda posamezno ne bi povzročile škodljivega motenja.

(12)

Po mnenju konference CEPT bi obstoječe aplikacije, ki delujejo v pasu 24 GHz ali blizu njega, vedno bolj trpele zaradi povečanega nivoja škodljivega motenja, če bi bila presežena določena stopnja penetracije vozil, ki uporabljajo radiofrekvenčni pas v območju 24 GHz za avtomobilske radarje kratkega dosega. Konferenca CEPT je še posebej ugotovila, da bi bila souporaba pasu med storitvami satelitskega raziskovanja Zemlje in avtomobilskimi radarji kratkega dosega izvedljiva le začasno, če bi bil odstotek vozil, opremljenih z avtomobilskim radarjem kratkega dosega 24 GHz omejen na 7,0 % na posameznem nacionalnem trgu. Ker je ta odstotek izračunan na podlagi slikovnih točk (piksel) satelitov za raziskovanje Zemlje, se nacionalni trgi uporabijo kot referenca, s pomočjo katerih se izračuna prag, kajti ta način pomeni najbolj učinkovito sredstvo za izvedbo tega nadzora.

(13)

Nadalje poročilo konference CEPT ugotavlja, da bi bila za vzdrževanje zahtev zaščite fiksnih storitev souporaba z avtomobilskimi radarji kratkega dosega izvedljiva le začasno, če bi bil odstotek vozil, opremljenih z avtomobilskim radarjem kratkega dosega glede na sprejemnik v fiksni storitvi omejen na 10 %.

(14)

Na podlagi dela, ki ga je opravila CEPT, se domneva, da se drugim uporabnikom pasu ne more povzročati škodljivo motenje, če skupno število vozil, ki so registrirana, dana na trg ali dana v uporabo in opremljena z avtomobilskim radarjem kratkega dosega 24 GHz, ne presega nivoja 7 % skupnega števila vozil v prometu v posamezni državi članici.

(15)

Trenutno se ne pričakuje, da bo ta prag dosežen pred referenčnim datumom, 30. junijem 2013.

(16)

Številne države članice uporabljajo radiofrekvenčni pas v območju 24 GHz tudi za radarsko kontrolo hitrosti, kar prispeva k varnosti v prometu. Na podlagi študij združljivosti avtomobilskega radarja kratkega dosega in več tovrstnimi napravami, ki delujejo v Evropi, je CEPT ugotovila, da je združljivost možna pod določenimi pogoji, predvsem z ločitvijo centralnih frekvenc obeh sistemov za vsaj 25 MHz, in da je tveganje škodljivega motenja nizko in ne vodi do napačnih meritev hitrosti. Poleg tega so se proizvajalci vozil, ki bodo uporabljala sisteme za avtomobilske radarje kratkega dosega, obvezali, da bodo izvajali ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bo tveganje motenja radarjev za merjenje hitrosti minimalno. Zanesljivost opreme radarjev za merjenje hitrosti tako z delovanjem radarjev na kratek doseg ne bo bistveno zmanjšana.

(17)

Nekatere države članice bodo v prihodnosti uporabljale pas 21,4-22,0 GHz za radiodifuzno satelitsko storitev v smeri vesolje-zemlja. Glede na študije združljivosti so relevantne nacionalne uprave ugotovile, da ne obstajajo nikakršni problemi z združljivostjo, če se omeji oddajanje avtomobilskih radarjev kratkega dosega na največ -61,3 dBm/MHz za frekvence pod 22 GHz.

(18)

Komisija mora ob pomoči držav članic zgornje domneve in previdnostne ukrepe tekoče objektivno in proporcionalno revidirati, da bo tako na podlagi konkretnih dokazov ocenila, ali bo presežen prag 7 % na kateremkoli nacionalnem trgu pred referenčnim datumom, ali je že prišlo oziroma bi lahko v kratkem prišlo do škodljivega motenja drugih uporabnikov pasu s preseganjem praga 7 % na kateremkoli nacionalnem trgu ter ali je škodljivo motenje že povzročeno drugim uporabnikom pasu celo pod tem pragom;

(19)

Zato se zaradi informacij, dobljenih v postopku revizije, lahko zgodi, da postanejo spremembe k tej odločbi nujne, predvsem za zagotovitev, da se drugim uporabnikom pasu ne bi povzročalo škodljivo motenje;

(20)

Skladno s tem se ne more pričakovati, da bo pas 24 GHz ostal na voljo za avtomobilske radarje kratkega dosega do referenčnega datuma, če se kadarkoli dokaže neveljavnost katere izmed zgoraj navedenih domnev;

(21)

Za olajšanje in povečanje učinkovitosti nadzora uporabe pasu 24 GHz in postopka revizije se lahko države članice odločijo, da bolj neposredno pozovejo proizvajalce in uvoznike k dajanju potrebnih informacij v zvezi s postopkom revizije;

(22)

Glede na poročilo konference CEPT bi lahko souporaba med avtomobilskimi radarji kratkega dosega in radioastronomskimi storitvami v pasu 22,21-24,00 GHz pripeljala do škodljivega motenja za slednje, če bi se dovolilo, da vozila, opremljena z radarji kratkega dosega, neovirano obratujejo na določeni oddaljenosti od posamezne radioastronomske postaje. Zato in ob upoštevanju zahteve Direktive 1999/5/ES, da je radijska oprema izdelana tako, da ne povzroča škodljivega motenja, se morajo sistemi avtomobilskih radarjev kratkega dosega, ki delujejo v območju 22,21-24,00 GHz znotraj pasov, ki jih uporablja radioastronomija, izključiti, ko se premikajo v teh območjih. Nacionalne uprave morajo določiti in upravičiti upoštevne radioastronomske postaje ter z njimi povezana območje izključitve.

(23)

Taka izključitev je najbolj učinkovita in zanesljiva, če je izvedena samodejno. Vendar se lahko zaradi možnosti čimprejšnje uporabe avtomobilskih radarjev kratkega dosega v območju 24 GHz dopusti omejena količina oddajnih postaj z ročnim izključevanjem, ker se pri tako omejeni uporabi pričakuje nizka verjetnost povzročitve škodljivega motenja za radioastronomske storitve.

(24)

Začasna uvedba avtomobilskih radarjev kratkega dosega v radiofrekvenčnega pasu v območju 24 GHz je izjemnega pomena in se ne sme obravnavati kot precedens za morebitno uvedbo drugih aplikacij v pasove, na katere se nanaša opomba 5.340 Pravilnika o radiokomunikacijah ITU, tako za začasno kot stalno uporabo. Avtomobilski radar kratkega dosega se razen tega ne sme šteti za storitev varovanja človeškega življenja v pomenu Pravilnika o radiokomunikacijah ITU in mora obratovati brez motenj in zaščite. Avtomobilski radarji kratkega dosega poleg tega ne smejo ovirati nadaljnjega razvoja aplikacij, ki se uporabljajo v pasu 24 GHz in so zaščitene z opombo 5.340.

(25)

Dajanje na trg in obratovanje opreme avtomobilskih radarjev kratkega dosega v območju 24 GHz v samostojni obliki ali naknadno vgrajevanje v vozila, ki so že na trgu ni združljivo s ciljem izogibanja škodljivega motenja, obstoječih radijskih aplikacij, ki obratujejo v tem pasu, saj bi to lahko pripeljalo do nekontroliranega širjenja takšne opreme. V nasprotju s tem bi moralo biti lažje kontrolirati uporabo sistemov avtomobilskih radarjev kratkega dosega v pasu 24 GHz izključno kot del kompleksne integracije električne napeljave, avtomobilskega oblikovanja ter paketa programske opreme vozila in kot del izvirno vgrajene opreme v novem vozilu, ali kot zamenjava izvirne nameščene opreme avtomobilskega radarja kratkega dosega.

(26)

Ta odločba se bo uporabljala ob upoštevanju in brez poseganja v Direktivo Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (6) ter Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (7).

(27)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

1.

„radiofrekvenčni pas v območju 24 GHz“ pomeni radiofrekvenčni pas 24,15 ± 2,50 GHz;

2.

„oprema avtomobilskih radarjev kratkega dosega“ pomeni opremo, ki cestnim vozilom zagotavlja radarske funkcije, katerih namen je preprečevanje trčenj in zagotavljanje varnosti v prometu;

3.

„oprema avtomobilskih radarjev kratkega dosega, dana v obratovanje v Skupnosti“, pomeni opremo avtomobilskih radarjev kratkega dosega, ki je izvirno vgrajena ali nadomešča drugo tako opremo v vozilu, ki bo ali je bilo registrirano, dano na trg ali v obratovanje v Skupnosti;

4.

„brez motenja in brez zaščite“ pomeni, da se drugim uporabnikom radiofrekvenčnega pasu ne sme povzročati škodljivo motenje in da ni mogoče zahtevati zaščite pred škodljivim motenjem iz drugih sistemov ali storitev, ki obratujejo v tem pasu;

5.

„referenčni datum“ pomeni 30. junij 2013;

6.

„datum prehoda“ pomeni 30. junij 2007;

7.

„vozilo“ pomeni vsako vozilo, določeno s členom 2 Direktive 70/156/ES;

8.

„izključitev“ pomeni prekinitev oddajanja signalov opreme avtomobilskega radarja kratkega dosega.

9.

„območje izključitve“ pomeni območje okoli radioastronomske postaje, določene s polmerom, ki ustreza specifični razdalji od postaje.

10.

„Obratovalni ciklus“ pomeni časovno razmerje v vsakem enournem obdobju aktivnega oddajanja opreme.

(a)

celotnega števila vozil, opremljenih z avtomobilskim radarjem kratkega dosega v območju 24 GHz, ki so registrirana, dana na trg ali v obratovanje, v vsaki državi članici, s ciljem, da to število ne preseže 7 % celotnega števila vozil v prometu v vsaki državi članici;

(b)

če so države članice ali proizvajalci in uvozniki dali na voljo ustrezne informacije o številu vozil, opremljenih z radarjem kratkega dosega v območju 24 GHz, za namen učinkovitega nadzora nad uporabo pasu v območju 24 GHz s strani opreme avtomobilskih radarjev kratkega dosega;

(c)

če individualna ali skupna uporaba avtomobilskega radarja kratkega dosega v območju 24 GHz povzroča ali bi lahko v kratkem povzročila škodljivo motenj drugih uporabnikov v pasu v območju 24 GHz ali v sosednjih pasovih v vsaj eni državi članici, ne glede na to, ali je bil prag, določen v (a), dosežen ali ne;

(d)

ustreznosti referenčnega datuma.

25.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/21

(1)

V skladu z Direktivo 2000/29/ES se zemlja z izvorom iz nekaterih tretjih držav načeloma ne sme vnašati v Skupnost.

(2)

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) vodi program preprečevanja nabiranja in odstranjevanja zastarelih in nezaželenih pesticidov, da bi državam v razvoju pomagala pri odkrivanju in izločanju zalog zastarelih pesticidov in zemlje, kontaminirane zaradi uhajanja teh proizvodov. Poleg tega se s proizvodnjo, uporabo in izpuščanjem težko razgradljivih organskih snovi in z upravljanjem odpadkov, ki vsebujejo te snovi, spopadata dva mednarodno zavezujoča instrumenta, katerih cilj je varstvo zdravja ljudi in okolja pred temi snovmi. Ker države v razvoju in države z gospodarstvi v tranziciji nimajo vedno primernih objektov in opreme za varno uničevanje ali predelavo teh zalog in kontaminirane zemlje, mednarodni sporazumi in programi predvidevajo pošiljanje take zemlje v obrate za obdelavo, kjer se predelajo ali uničijo.

(3)

V okviru zgoraj navedenega programa bi morala biti zemlja pakirana samo v zabojnikih, ki jih je odobrila Organizacija združenih narodov, in označena v skladu z Mednarodnim kodeksom za prevoz nevarnih snovi po morju (Kodeks IMDG). Pošiljka bi morala biti skladna s Kodeksom IMDG in Uredbo Sveta (EGS) št. 259/93 (2) o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje.

(4)

Komisija meni, da tveganje, da bi se razširili organizmi, škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode, ne obstaja, če se zemlja obdela v namenskih sežigalnicah nevarnih odpadkov, skladnih z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/76/ES (3) o sežiganju odpadkov, tako, da se zagotovi uničenje ali nepovratna sprememba vsebovanih pesticidov ali težko razgradljivih organskih snovi.

(5)

Zato bi bilo treba državam članicam za omejeno obdobje in ob upoštevanju posebnih pogojev dovoliti, da določijo odstopanja, da se omogoči uvoz take kontaminirane zemlje.

(6)

Dovoljenje za določitev odstopanj naj se prekliče, če se ugotovi, da posebni pogoji, določeni v tej odločbi, ne zadostujejo za preprečevanje vnosa škodljivih organizmov v Skupnost ali da niso bili izpolnjeni.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so skladni z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

25.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/25