ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 19

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
21. januar 2005


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 83/2005 z dne 18. januarja 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 2604/2000 o uvozu polietilen tereftalata s poreklom, med drugim, iz Republike Koreje in Tajvana

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 84/2005 z dne 18. januarja 2005 o spremembah Priloge k Uredbi (ES) št. 2042/2000 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sistemov televizijskih kamer s poreklom iz Japonske

9

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 85/2005 z dne 20. januarja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

15

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 86/2005 z dne 20. januarja 2005 o določitvi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za melaso v sektorju sladkorja, v uporabi od 21. januarja 2005

17

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 87/2005 z dne 20. januarja 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor brez nadaljnje predelave

19

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 88/2005 z dne 20. januarja 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, izvožene v naravnem stanju

21

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 89/2005 z dne 20. januarja 2005 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v nekatere tretje države za 17. delni razpis, izdan v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 1327/2004

24

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 90/2005 z dne 20. januarja 2005 o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu

25

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 91/2005 z dne 20. januarja 2005 o uporabi koeficienta znižanja za potrdila o nadomestilu za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, iz člena 8(5) Uredbe (ES) št. 1520/2000

26

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 92/2005 z dne 19. januarja 2005 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 glede načinov odstranjevanja oziroma uporabe živalskih stranskih proizvodov in spremembi Priloge VI glede predelave v bioplin in predelave topljenih maščob ( 1 )

27

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 93/2005 z dne 19. januarja 2005 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 glede predelave stranskih živalskih proizvodov ribjega izvora in komercialnih dokumentov za prevoz stranskih živalskih proizvodov ( 1 )

34

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 94/2005 z dne 20. januarja 2005 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž s poreklom iz držav AKP in čezmorskih držav in ozemelj na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih petih delovnih dneh januarja 2005 v skladu z Uredbo (ES) št. 638/2003

40

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 95/2005 z dne 20. januarja 2005 o določitvi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

42

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 96/2005 z dne 20. januarja 2005 o določitvi najvišjega izvoznega nadomestila za ječmen v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1757/2004

45

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 97/2005 z dne 20. januarja 2005 v zvezi s ponudbami, predloženimi za izvoz ovsa v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1565/2004

46

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 98/2005 z dne 20. januarja 2005 v zvezi s ponudbami za uvoz sirka v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2275/2004

47

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 99/2005 z dne 20. januarja 2005 o določitvi največjega znižanja uvozne dajatve za koruzo v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2277/2004

48

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 100/2005 z dne 20. januarja 2005 o določitvi največjega znižanja uvozne dajatve za koruzo v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2276/2004

49

 

*

Direktiva Komisije 2005/4/ES z dne 19. januarja 2005 o spremembi Direktive 2001/22/ES o določitvi postopkov vzorčenja in analiznih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra in 3-MCPD v živilih ( 1 )

50

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

2005/35/ES:Sklep Sveta z dne 7. decembra 2004 o podpisu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, in o odobritvi ter podpisu spremne izjave o nameri

53

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

55

 

 

Komisija

 

*

2005/36/ES:Odločba Komisije z dne 8. septembra 2004 o spremembi Sklepa 2004/166/ES o pomoči za prestrukturiranje, ki jo bo Francija namenila družbi Société Nationale Maritime Corse-Méditerranée (SNCM) (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 3359)  ( 1 )

70

 

*

2005/37/ES:Odločba Komisije z dne 29. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropskega tehničnega in znanstvenega centra (ETSC) in o določitvi koordinacije tehničnih ukrepov za zaščito euro kovancev proti ponarejanju

73

 

*

2005/38/ES:Odločba Komisije z dne 27. decembra 2004 o dodelitvi dodatnih dni Nizozemski, ko je plovilo lahko odsotno iz pristanišča, v skladu s Prilogo V k Uredbi Sveta (ES) št. 2287/2203 (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 5269)

75

 

*

2005/39/ES:Odločba Komisije z dne 30. decembra 2004 o financiranju zunanje ocene politike Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali in financiranju študije, ki analizira stroške ter pogoje za finančni inštrument EU glede nevarnosti epidemij v živinoreji

76

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/1


UREDBA SVETA (ES) št. 83/2005

z dne 18. januarja 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 2604/2000 o uvozu polietilen tereftalata s poreklom, med drugim, iz Republike Koreje in Tajvana

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je predložila po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2604/2000 (2) („dokončna uredba“) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz polietilen tereftalata („PET“) s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske.

2.   Trenutna preiskava

(2)

22. maja 2003 je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), razglasila začetek vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz PET-a s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana („zadevni državi“) v Skupnost.

(3)

Vmesni pregled je bil uveden kot rezultat zahtevka, ki ga je aprila 2003 vložilo Združenje proizvajalcev plastike v Evropi („vlagatelj“) in sicer v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 80 % delež skupne proizvodnje PET-a v Skupnosti. Zahtevek je vseboval zadostne prima facie dokaze o tem, da sta se damping in škoda ponavljala in da obstoječi ukrepi niso več zadoščali za preprečevanje škodljivega dampinga. Predloženi dokazi so bili ocenjeni kot zadostni za utemeljitev začetka popolnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(4)

30. junija 2004 je vlagatelj umaknil svoj zahtevek za vmesni pregled.

(5)

Kljub temu je bilo sklenjeno, da je glede na razpoložljive dokaze in predhodne ugotovitve, ki so bili že pridobljeni v teku preiskave, nadaljevanje preiskave po uradni dolžnosti zgolj o dampingu utemeljeno. V zvezi z vsemi drugimi vidiki preiskave v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da je treba vmesni pregled po umiku zahtevka končati. O tem pristopu se je obvestilo vse zainteresirane stranke, od katerih nobena ni imela nobene pripombe.

3.   Drugi postopki

(6)

22. maja 2003 je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4), razglasila začetek protidampinškega postopka glede uvoza PET-a s poreklom iz Avstralije, Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Pakistana v Skupnost.

(7)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 306/2004 (5) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz PET-a s poreklom iz Avstralije, LRK in Pakistana. Z Uredbo (ES) št. 1467/2004 (6) je Svet uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz PET-a s poreklom iz Avstralije in LRK, poleg tega pa je končal postopek za uvoz PET-a s poreklom iz Pakistana.

4.   Zainteresirane stranke v preiskavi

(8)

Službe Komisije so o začetku preiskave uradno obvestile vlagatelja, proizvajalce Skupnosti, ki so vključeni v pritožbo, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalce-izvoznike, uvoznike, dobavitelje in uporabnike, pa tudi poznana zainteresirana združenja ter predstavnike Republike Koreje in Tajvana. Zainteresirane stranke so imele možnost, da podajo svoja mnenja v pisni obliki in da zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku preiskave.

(9)

Proizvajalci Skupnosti, ki jih predstavlja vlagatelj, drugi sodelujoči proizvajalci Skupnosti, proizvajalci-izvozniki, uvozniki, dobavitelji, uporabniki in združenja uporabnikov so podali svoja mnenja. Vsem zainteresiranim strankam je bila na zahtevo dana možnost za zaslišanje.

(10)

Vprašalniki so bili poslani vsem zainteresiranim strankam in vsem drugim podjetjem, ki so se javila v roku, določenem v obvestilu o začetku. Odgovore je posredovalo sedem proizvajalcev Skupnosti, ki jih zastopa vlagatelj; štirje drugi proizvajalci Skupnosti; trije proizvajalci-izvozniki v Republiki Koreji, vključno z enim podjetjem, za katerega trenutno ne velja individualna stopnja dajatve; štirje proizvajalci-izvozniki v Tajvanu, vključno z enim podjetjem, za katerega trenutno ne velja individualna stopnja dajatve; dva dobavitelja, dva povezana uvoznika, štirje neodvisni uvozniki in devet neodvisnih uporabnikov v Skupnosti.

(11)

V obvestilu o začetku preiskave je bilo navedeno, da se lahko pri tej preiskavi uporabi vzorčenje. Ker pa je bilo v zadevnih državah število proizvajalcev-izvoznikov, ki so pokazali pripravljenost za sodelovanje, nižje od pričakovanega, je bilo odločeno, da vzorčenje ni potrebno.

(12)

Službe Komisije so pridobile in preverile vse informacije, za katere so menile, da so potrebne za ugotovitev dampinga in posledične škode, poleg tega pa so opravile preverjanja v prostorih naslednjih podjetij:

(a)

Proizvajalci Skupnosti

Aussapol SpA, San Giorgio Di Nogaro (UD), Italija

Brilen SA, Zaragoza, Španija

Catalana di Polimers, Barcelona, Španija

Dupont Sabanci SA, Middlesbrough, Združeno kraljestvo

INCA International, Milano, Italija

KoSa, Frankfurt na Majni, Nemčija

M & G Finanziaria Industriale, Milano, Italija

Tergal Fibres, Gauchy, Francija

VPI SA, Atene, Grčija

Voridian, Rotterdam, Nizozemska

Wellman PET Resins, Arnhem, Nizozemska

(b)

Proizvajalci-izvozniki/izvozniki v Republiki Koreji

Daehan Synthetic Fiber Co. Ltd, Seul

SK Chemicals Co. Ltd, Seul

KP Chemical Corp., Seul

(c)

Proizvajalci-izvozniki v Tajvanu

Far Eastern Textile Ltd, Tajpej

Shinkong Synthetic Fibers Corp., Tajpej

Hualon Corp., Tajpej

(d)

Povezani uvozniki

SK Networks, Seul, Republika Koreja

SK Global (Belgija) N.V., Antwerpen, Belgija

(e)

Neodvisni uvozniki

Mitsubishi Chemicals, Düsseldorf, Nemčija

Helm AG, Hamburg, Nemčija

Global Services International, Milano, Italija

SABIC Italija, Milano, Italija

(f)

Dobavitelji v Skupnosti

Interquisa SA, Madrid, Španija

BP Chemicals, Sunbury-on-Thames, Združeno kraljestvo

(g)

Uporabniki v Skupnosti

Danone Waters Group, Pariz, Francija

Aqua Minerale San Benedetto, Scorze (VE), Italija

RBC Cobelplast Mononate, Varese, Italija

Nestlé Espana SA, Barcelona, Španija

5.   Obdobje preiskave

(13)

Preiskava dampinga je potekala v obdobju med 1. aprilom 2002 in 31. marcem 2003 („OP“).

6.   Zadevni izdelek in podoben izdelek

6.1   Zadevni izdelek

(14)

Zadevni izdelek je enak kot v prvotni preiskavi, t.j. PET z viskoznostjo 78 ml/g ali več, v skladu s standardom ISO 1628-5, s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana in ki je trenutno uvrščen pod oznako KN 3907 60 20.

6.2   Podoben izdelek

(15)

Tako kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imata PET, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Republiki Koreji in Tajvanu, in PET, ki se proizvaja v Skupnosti in ki se izvaža v Skupnost, enake osnovne fizične in kemijske lastnosti ter enako uporabo. Zato je bilo ugotovljeno, da so v smislu člena 1(4) osnovne uredbe enake vse vrste PET-a z viskoznostjo 78 ml/g ali več.

B.   DAMPING

1.   Splošna metodologija

(16)

Spodaj navedena splošna metodologija se uporablja za vse proizvajalce-izvoznike v Republiki Koreji in Tajvanu ter je enaka kot metodologija, uporabljena v prvotni preiskavi. Predstavitev ugotovitev o dampingu pri vsaki zadevni državi vključuje zato samo značilnosti posamezne države izvoznice.

1.1   Normalna vrednost

(17)

Za določitev normalne vrednosti se je za vsakega proizvajalca-izvoznika najprej ugotovilo, ali je njegova skupna domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna v primerjavi s skupno izvozno prodajo v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je domača prodaja reprezentativna, če skupni obseg domače prodaje posameznega proizvajalca-izvoznika predstavlja vsaj 5 % skupnega obsega izvozne prodaje v Skupnost.

(18)

Posledično so bile določene tiste vrste PET-a, ki jih na domačem trgu prodajajo podjetja, ki imajo v celoti reprezentativno domačo prodajo, in ki so enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(19)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci-izvozniki prodali na domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto PET-a, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste PET-a se obravnava kot dovolj reprezentativna, če predstavlja obseg skupne domače prodaje te vrste med OP 5 % ali več obsega skupne prodaje primerljivih vrst PET-a, izvoženih v Skupnost.

(20)

Opravljena je bila tudi preiskava o tem, ali se domačo prodajo posamezne vrste PET-a lahko šteje za prodajo v okviru običajnega poteka trgovine, in sicer z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste PET-a neodvisnim strankam. V primerih, ko je obseg prodaje vrste PET-a, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka izračunanim stroškom proizvodnje ali višja od njih, predstavljal več kot 80 % skupnega obsega prodaje te vrste in če je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka stroškom proizvodnje ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen skupne domače prodaje te vrste med OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne. V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje vrste PET-a predstavljal 80 % ali manj skupnega obsega prodaje te vrste, ali če je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje izključno te vrste, pod pogojem, da je ta prodaja predstavljala 10 % ali več skupnega obsega prodaje te vrste.

(21)

Ugotovljeno je bilo, da je dobičkonosna prodaja vseh vrst PET-a predstavljala 10 % ali več skupnega obsega prodaje te vrste.

1.2   Izvozna cena

(22)

V vseh primerih, v katerih je bil zadevni izdelek izvožen za prodajo neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na osnovi izvoznih cen, ki so dejansko plačane ali plačljive.

(23)

V primerih, ko je bila prodaja opravljena preko povezanega uvoznika, je bila izvozna cena določena na osnovi cen ponovne prodaje, ki jih je povezani uvoznik določil za neodvisne stranke. Prilagoditve so bile narejene za vse stroške, ki jih je ta uvoznik utrpel v času med uvozom in ponovno prodajo, vključno s prodajo, s splošnimi in z upravnimi stroški ter s primerno stopnjo dobička v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Primerna stopnja dobička je bila določena na osnovi informacij, ki so jih zagotovili neodvisni sodelujoči trgovci/uvozniki, ki obratujejo na trgu Skupnosti.

1.3   Primerjava

(24)

Normalno vrednost in izvozne cene so primerjali na osnovi cene franko tovarna. Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bile narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cenovno primerljivost v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, za katere je bilo ugotovljeno, da so primerni, točni in podprti s preverjenimi dokazi.

1.4   Stopnja dampinga

(25)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga izračunana za vsakega sodelujočega izvoznika-proizvajalca s pomočjo primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvozne cene.

(26)

Za tiste države, za katere je bilo ugotovljeno, da je stopnja sodelovanja visoka (nad 80 %), in za katere ni bilo nobenega razloga za domnevo, da se je kateri koli izvoznik-proizvajalec vzdržal sodelovanja, je bila preostala stopnja dampinga določena na ravni sodelujočega podjetja z najvišjo stopnjo dampinga, z namenom zagotoviti učinkovitost ukrepov.

(27)

Za tiste države, za katere je bilo ugotovljeno, da je stopnja sodelovanja nizka, je bila preostala stopnja dampinga določena v skladu s členom 18 osnovne uredbe, t.j. na osnovi razpoložljivih dejstev.

2.   Republika Koreja

(28)

Odgovore na vprašalnik so posredovali trije proizvajalci-izvozniki, od katerih eden med OP ni izvažal PET-a v Skupnost, in dva uvoznika, ki sta povezana z enim od proizvajalcev-izvoznikov. Ugotovljeno je bilo, da so sodelujoči izvozniki predstavljali 100 % korejskega izvoza zadevnega izdelka med OP.

2.1   Normalna vrednost

(29)

Za vse vrste PET-a, ki so jih izvažali korejski proizvajalci-izvozniki, je bilo mogoče določiti normalno vrednost na podlagi cen, ki so jih neodvisne stranke plačale ali ki se plačajo v okviru običajnega poteka trgovine na domačem trgu v skladu s členom 2(1) osnove uredbe.

2.2   Izvozna cena

(30)

Eden od korejskih proizvajalcev-izvoznikov je v Skupnost izvažal za prodajo tako neposredno neodvisnim strankam kakor tudi prek povezanih uvoznikov v Koreji in v Skupnosti. Posledično je bila v slednjem primeru izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

2.3   Primerjava

(31)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je zatrjevalo in izkazalo, da so vplivale na cene in cenovno primerljivost. Na tej osnovi so bila odobrena nadomestila za razlike v prevoznih, zavarovalnih, manipulativnih stroških, provizijah, posojilih, pakiranju, carinah in bančnih stroških.

2.4   Stopnja dampinga

(32)

Kot je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe, se je tehtano povprečje normalnih vrednosti posamezne vrste zadevnega izdelka, ki se izvaža v Skupnost, primerjalo s tehtano povprečno izvozno ceno posamezne ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(33)

Primerjava je pokazala neobstoj dampinga oziroma obstoj de minimis dampinga v zvezi s tremi sodelujočimi proizvajalci-izvozniki. Stopnje dampinga, izražene v odstotku uvozne cene CIF na meji Skupnosti, carina neplačana, so naslednje:

Daehan Synthetic Fiber Co. Ltd.: 1,2 %

SK Chemicals Co. Ltd.: 0,0 %

KP Chemical Corp.: 0,1 %

(34)

Dva znana korejska proizvajalca-izvoznika PET-a, za katera trenutno velja individualna stopnja dajatve, sta izkazala, da med OP nista izvažala. Ta dva izvoznika nista predložila nobenega dokaza, ki bi utemeljeval potrebo po ponovni oceni njunih stopenj dajatve.

(35)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja korejskih podjetij (glej zgornjo uvodno izjavo (28)) je bila preostala dajatev določena na ravni sodelujočega podjetja z najvišjo stopnjo dampinga v skladu s pristopom, opisanem v uvodni izjavi (26). Raven je enaka kot v prvotni preiskavi.

3.   Tajvan

(36)

Odgovore na vprašalnik so posredovali štirje proizvajalci-izvozniki, od katerih eden med OP ni izvažal PET-a v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da so sodelujoči izvozniki predstavljali manj kot 60 % tajvanskega izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave.

3.1   Normalna vrednost

(37)

Za vse vrste PET-a, ki so jih izvažali tajvanski proizvajalci-izvozniki, je bilo mogoče določiti normalno vrednost na podlagi cen, ki so jih neodvisne stranke plačale ali ki se plačajo v okviru običajnega poteka trgovine na domačem trgu v skladu s členom 2(1) osnove uredbe.

3.2   Izvozna cena

(38)

Izvozne cene so se določile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na osnovi izvoznih cen, ki so dejansko plačane ali plačljive.

3.3   Primerjava

(39)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je zatrjevalo in izkazalo, da so vplivale na cene in cenovno primerljivost. Na tej osnovi so bila odobrena nadomestila za razlike v prevoznih, zavarovalnih, manipulativnih stroških, provizijah, posojilih, pakiranju, carinah in bančnih stroških.

3.4   Stopnja dampinga

(40)

Kot je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe, se je tehtano povprečje normalnih vrednosti posamezne vrste zadevnega izdelka, ki se izvaža v Skupnost, primerjalo s tehtano povprečno izvozno ceno posamezne ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(41)

Primerjava je pokazala obstoj dampinga v zvezi z dvema sodelujočima proizvajalcema-izvoznikoma. Stopnje dampinga, izražene v odstotku uvozne cene CIF na meji Skupnosti, carina neplačana, so naslednje:

Far Eastern Textile Ltd.: 0,0 %

Shinkong Synthetic Fibers Corp.: 3,1 %

Hualon Corp.: 9,6 %

(42)

Eden od proizvajalcev-izvoznikov, za katerega trenutno velja individualna dajatev, je sodeloval v tem postopku, čeprav med OP ni izvažal v Skupnost za prodajo. Na osnovi predloženih informacij je bilo odločeno, da je primerno, da ostane stopnja dampinga nespremenjena, saj ni bila predložena nobena informacija, ki bi utemeljevala ponovno oceno stopnje dajatve.

(43)

Eden od znanih tajvanskih izvoznikov PET-a, za katerega trenutno velja individualna dajatev, ni sodeloval v tem postopku. Tega izvoznika je primerno obravnavati tako, da se mu ne dodeli individualne dajatve, tako da njegovo nesodelovanje ne bo nagrajeno. Še bolj pomembno pa je, da ni bilo na voljo nobenih podatkov, ki bi omogočali določitev individualne dajatve.

(44)

Glede na to dejstvo in glede na nizko stopnjo sodelovanja tajvanskih podjetij (glej zgornjo uvodno izjavo (36)), je bila preostala stopnja dampinga določena v skladu s členom 18 osnovne uredbe, kakor je opisano v uvodni izjavi (27).

(45)

Preostala stopnja dampinga, izračunana na osnovi podatkov Eurostata in sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov in izražena v odstotkih uvozne cene CIF na meji Skupnosti, carina neplačana, je naslednja:

Tajvan: 20,1 %

C.   TRAJNA NARAVA SPREMENJENIH OKOLIŠČIN

(46)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bilo tudi preučeno, ali se za spremenjene okoliščine glede na prvotno preiskavo o dampingu lahko utemeljeno šteje, da so trajne narave.

1.   Republika Koreja

(47)

Za podjetja, ki so med OP izvažala in ki so hkrati sodelovala v preiskavi, je ta pregled pokazal, da je njihova stopnja dampinga ostala ali padla na de minimis stopnji. Glavni razlog za to je bil, da so se, medtem ko so se normalne vrednosti in domače prodajne cene za ta podjetja v primerjavi s podatki iz prvotne preiskave dvignile, prodajne cene na trgu Skupnosti dvignile za večjo stopnjo. V resnici je bilo ugotovljeno, da so bile izvozne cene v Skupnosti v obdobju te preiskave v primerjavi z izvoznimi cenami v obdobju prvotne preiskave povprečno za 53 % višje. Nobenih dokazov ni bilo o tem, da te spremembe ne bi bile trajne narave. Povedati je treba tudi, da je bila v teh podjetjih izkoriščenost zmogljivosti visoka, več kot 80 % med OP. Poleg tega ta podjetja ne načrtujejo povečanja obstoječe zmogljivosti in s tem omejujejo možnosti za kakršne koli prihodnje spremembe okoliščin. Zato se šteje, da se ta položaj vsaj glede izvozne cene in obsega verjetno ne bo spremenil.

(48)

Eno podjetje, ki med prvotno preiskavo ni izvažalo v Skupnost, je sodelovalo in izvažalo zadevni izdelek v Skupnost med to preiskavo. Stopnja dampinga za to podjetje je bila prav tako de minimis. Normalna vrednost, pa tudi domače in izvozne cene podjetja so bile v enakem razponu kot normalna vrednost in cene drugih dveh sodelujočih izvoznikov.

(49)

Pri dveh sodelujočih proizvajalcih-izvoznikih, ki med OP nista izvažala v Skupnost, niso bili odkriti nikakršni dokazi, ki bi upravičevali spremembo dajatev, tako kot je to opisano v uvodni izjavi (34). Treba je opozoriti, da je prvotna preiskava pokazala širok razpon stopenj dampinga (od 1,4 % do 55,8 %), kar pomeni, da so obstajale precejšne razlike v dampinškem obnašanju korejskih podjetij. Iz teh razlogov ne moremo zaključiti, da so de minimis stopnje dampinga za proizvajalce, ki so med OP izvažali v Skupnost, reprezentativne tudi za tiste izvoznike, ki tega niso delali. Pri teh podjetjih, skladno s tem, ni nobenih dokazov, ki bi kazali, da je pregled trenutnih protidampinških dajatev utemeljen, prav tako niso na voljo podatki, ki bi omogočali, da se zanje izračuna pregledana individualna stopnja. Te ugotovitve so bile sporočene zadevnim strankam, od katerih nobena ni podala pripomb niti ni posredovala dodatnih informacij.

2.   Tajvan

(50)

Tri od štirih podjetij v Tajvanu, za katere trenutno velja individualna dajatev, so sodelovala v trenutni raziskavi. Pri enem od teh podjetij je trenutna preiskava pokazala, da se je njegova stopnja dampinga znižala na de minimis stopnjo. Pri drugem podjetju se je stopnja dampinga znižala s 7,8 % v prvotni preiskavi na 4,6 % v trenutni preiskavi. V skladu s položajem Republike Koreje je bil glavni razlog za to, da so se, medtem ko so se normalne vrednosti in domače prodajne cene za ta podjetja v primerjavi s podatki iz prvotne preiskave dvignile, prodajne cene na trgu v Skupnosti dvignile za večjo stopnjo. Za Tajvan je bilo ugotovljeno, da so bile izvozne cene v Skupnosti v obdobju te preiskave v primerjavi z izvoznimi cenami v obdobju prvotne raziskave povprečno za 42 % višje. Za ta podjetja je bilo tudi ugotovljeno, da je bila izkoriščenost zmogljivosti pri njih podobna tisti, ki je bila ugotovljena pri podjetjih v Koreji. Prav tako ta podjetja niso načrtovala povečanja svoje obstoječe zmogljivosti.

(51)

Tretje sodelujoče podjetje, za katerega trenutno velja individualna dajatev, je predložilo dokaze, da v obdobju te preiskave zadevnega izdelka ni izvažalo v EU.

(52)

Poleg tega je eno tajvansko podjetje, ki med prvotno preiskavo ni izvažalo v Skupnost, prav tako sodelovalo v tej preiskavi. Stopnja dampinga za to podjetje je 10,7 %.

(53)

Pri treh sodelujočih proizvajalcih, ki so v obdobju te preiskave izvažali v Skupnost, ni nobenega razloga za domnevo, da narava sprememb med trenutno in prvotno preiskavo, zlasti pa porast izvoznih cen v Skupnosti, ni trajne narave. V skladu s tem se šteje, da so stopnje dampinga za ta podjetja, izračunane na osnovi podatkov, pridobljenih s to preiskavo, zanesljive.

(54)

Za proizvajalca, ki je sodeloval, a v obdobju te preiskave ni izvažal v Skupnost, ni nobenih dokazov, ki bi kazali, da je pregled njegovih trenutnih protidampinških dajatev utemeljen. Zato velja, da je primerno, da trenutna stopnja ostane nespremenjena. Glede položaja v Koreji ni na voljo podatkov, ki bi dovoljevali, da se za to podjetje izračuna pregledana individualna stopnja. Poleg tega zadevne stranke na ugotovitve niso dale pripomb niti niso posredovale dodatnih informacij.

D.   PREDLOG ZA PROTIDAMPINŠKE UKREPE

(55)

Ob upoštevanju zaključkov glede dampinga in trajne narave spremenjenih okoliščin morajo biti trenutni protidampinški ukrepi glede uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana spremenjeni tako, da odražajo nove ugotovitve o stopnjah dampinga.

(56)

Dejstvo, da cene PET-a lahko nihajo vzporedno z nihanjem cen surove nafte, ne sme povzročiti višjih dajatev. Zato se je štelo za primerno, da se spremenjene dajatve izrazijo v obliki določenega zneska na tono. Temu pristopu je sledila tudi prvotna preiskava.

(57)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezna podjetja so bile določene na osnovi ugotovitev tega pregleda. Zato odražajo situacijo teh podjetij, ki je bila ugotovljena s tem pregledom. Te stopnje dajatev se zato v nasprotju z dajatvami za „vsa druga podjetja“ uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države in za izdelke, ki jih proizvedejo podjetja, ki so posebej omenjena v normativnem delu te uredbe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katero koli od drugih podjetij, ki niso posebej omenjena v normativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani s posebej omenjenimi podjetji, ne morejo koristiti teh stopenj, saj zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(58)

Predlagane protidampinške dajatve za podjetja, ki so med OP izvažala v Skupnost, so naslednje:

Država

Podjetje

Stopnja dampinga

Stopnja protidampinške dajatve

Predlagana dajatev

(EUR/t)

Republika Koreja

Daehan Synthetic Fiber Co. Ltd.

1,2 %

0,0 %

0

SK Chemicals Co. Ltd.

0,0 %

0,0 %

0

KP Chemical Corp.

0,1 %

0,0 %

0

Tajvan

Far Eastern Textile Ltd.

0,0 %

0,0 %

0

Shinkong Synthetic Fibers Corp.

3,1 %

3,1 %

24,5

Hualon Corp.

9,6 %

9,6 %

81,9

(59)

V skladu s pregledano preostalo stopnjo dampinga, navedeno v uvodni izjavi (45), se mora preostala protidampinška dajatev za Tajvan zvišati na 143,4 EUR/t.

E.   KONČNA DOLOČBA

(60)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o vseh dejstvih in preudarkih, na osnovi katerih naj bi temeljil predlog za spremembo veljavne uredbe. Prejeta ni bila nobena pripomba –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Tabela v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2604/2000 se nadomesti z naslednjo tabelo:

„Država

Protidampinška dajatev

(EUR/t)

Dodatna oznaka TARIC

Indija

181,7

A999

Indonezija

187,7

A999

Malezija

160,1

A999

Koreja

148,3

A999

Tajvan

143,4

A999

Tajska

83,2

A999“

2.   Tabela v členu 1(3) se nadomesti z naslednjo tabelo:

„Država

Podjetje

Protidampinška dajatev

(EUR/t)

Dodatna oznaka TARIC

Indija

Pearl Engineering Polymers Limited

130,8

A182

Indija

Reliance Industries Limited

181,7

A181

Indija

Elque Polyesters Limited

200,9

A183

Indija

Futura Polymers Limited

161,2

A184

Indonezija

P.T. Bakrie Kasei Corporation

187,7

A191

Indonezija

P.T. Indorama Synthetics Tbk

92,1

A192

Indonezija

P.T. Polypet Karyapersada

178,9

A193

Malezija

Hualon Corporation (M) Sdn. Bhd.

36,0

A186

Malezija

MpI Polyester Industries Sdn. Bhd.

160,1

A185

Republika Koreja

Daehan Synthetic Fiber Co., Limited

0

A194

Republika Koreja

Honam Petrochemical Corporation

101,4

A195

Republika Koreja

SK Chemicals Co., Limited

0

A196

Republika Koreja

Tongkong Corporation

148,3

A197

Republika Koreja

KP Chemical Corporation

0

A577

Tajvan

Far Eastern Textile Limited

0

A188

Tajvan

Tuntex Distinct Corporation

69,5

A198

Tajvan

Shingkong Synthetic Fibers Corporation

24,5

A189

Tajvan

Hualon Corporation

81,9

A578

Tajska

Thai Shingkong Industry Corporation Limited

83,2

A190

Tajska

Indo Pet (Thailand) Ltd

83,2

A468“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. januarja 2005

Za Svet

Predsednik

J.-C. JUNCKER


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(2)  UL L 301, 30.11.2000, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 823/2004 (UL 127, 29.4.2004, str. 7).

(3)  UL C 120, 22.5.2003, str. 13.

(4)  UL C 120, 22.5.2003, str. 9.

(5)  UL L 52, 21.2.2004, str. 5.

(6)  UL L 271, 19.8.2004, str. 1.


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/9


UREDBA SVETA (ES) št. 84/2005

z dne 18. januarja 2005

o spremembah Priloge k Uredbi (ES) št. 2042/2000 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sistemov televizijskih kamer s poreklom iz Japonske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), (v nadaljevanju „osnovna uredba“),

ob upoštevanju predloga Komisije, predloženim po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   PREDHODNI POSTOPKI

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1015/94 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz sistemov televizijskih kamer („STK“) s poreklom iz Japonske.

(2)

Svet je v členu 1(3)(e) Uredbe (ES) št. 1015/94 iz plačevanja protidampinške dajatve izrecno izključil sisteme kamer iz Priloge k navedeni uredbi (v nadaljevanju „Priloga“), tj. visoko zmogljive sisteme profesionalnih kamer, ki tehnično ustrezajo opredelitvi izdelkov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1015/94, vendar jih ni mogoče prištevati med sisteme televizijskih kamer.

(3)

Oktobra 1995 je Svet z Uredbo (ES) št. 2474/95 (3) spremenil Uredbo Sveta (ES) št. 1015/94, predvsem kar zadeva opredelitev podobnih izdelkov in nekaterih modelov sistemov profesionalnih kamer, ki so bili izrecno izvzeti iz dokončne protidampinške dajatve.

(4)

Oktobra 1997 je Svet, skladno s členom 12 osnovne uredbe, z Uredbo (ES) št. 1952/97 (4) spremenil stopnjo dokončne protidampinške dajatve za dve zadevni družbi, in sicer za Sony Corporation in Ikegami Tsushinki Co. Ltd. Poleg tega je Svet nekatere nove modele sistemov profesionalnih kamer vključil v Prilogo in jih s tem izrecno izključil iz plačevanja protidampinške dajatve.

(5)

Januarja 1999 in 2000 je Svet z Uredbama (ES) št. 193/1999 (5) in (ES) št. 176/2000 (6) spremenil Uredbo (ES) št. 1015/94, tako da je nekatere naslednike modelov sistemov profesionalnih kamer vključil v Prilogo in jih s tem izključil iz plačevanja dokončne protidampinške dajatve. Oktobra 2004 je Svet z Uredbo (ES) 1754/2004 (7) spremenil Uredbo (ES) št. 176/2000.

(6)

Septembra 2000 je Svet z Uredbo (ES) št. 2042/2000 (8) potrdil dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 1015/94 v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Januarja in maja 2001 je Svet z Uredbama (ES) št. 198/2001 (9) in (ES) št. 951/2001 (10) spremenil Uredbo (ES) št. 2042/2000, tako da je v Prilogo k Uredbi (ES) št. 2042/2000 vključil nekatere naslednike modelov sistemov profesionalnih kamer in jih s tem izključil iz plačevanja dokončne protidampinške dajatve.

(8)

Septembra 2001 je Svet, po vmesnem pregledu, skladno s členom 11(3) osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 1900/2001 (11) potrdil stopnjo dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 2042/2000 na uvoz sistemov televizijskih kamer proizvajalca izvoznika Hitachi Denshi Ltd.

(9)

Septembra 2002 je Svet z Uredbo (ES) št. 1696/2002 (12) spremenil Uredbo (ES) št. 2042/2000, tako da je v Prilogo k Uredbi (ES) št. 2042/2000 vključil nekatere modele sistemov profesionalnih kamer in jih s tem izključil iz plačevanja dokončne protidampinške dajatve.

(10)

Aprila 2004 je Svet z Uredbo (ES) št. 825/2004 spremenil Uredbo (ES) št. 2042/2000, tako da je nekatere naslednike modelov sistemov profesionalnih kamer vključil v Prilogo k Uredbi (ES) št. 2042/2000 in jih s tem izključil iz plačevanja dokončne protidampinške dajatve.

B.   PREISKAVA V ZVEZI Z NOVIMI MODELI SISTEMOV PROFESIONALNIH KAMER

1.   Postopek

(11)

Dva japonska proizvajalca izvoznika, in sicer Sony Corporation (Sony) in Victor Company of Japan Limited (JVC), sta Komisijo obvestila, da nameravata uvesti na trg Skupnosti nove modele sistemov profesionalnih kamer in zahtevala, naj te nove modele sistemov profesionalnih kamer in njihove dodatke vključi v Prilogo k Uredbi (ES) št. 2042/2000 ter jih s tem izvzame iz protidampinških dajatev.

(12)

Komisija je temu ustrezno obvestila industrijo Skupnosti in začela preiskavo omejeno na ugotavljanje, ali zadevni izdelki sodijo na področje protidampinških dajatev in ali je treba temu ustrezno spremeniti operativni del Uredbe (ES) št. 2042/2000.

2.   Modeli, v preiskavi

(13)

Prejeti zahtevi za izvzetje z dodanimi ustreznimi tehničnimi podatki sta se nanašali na naslednje modele sistemov kamer:

(i)

Sony:

iskalo HDVF-C30W

(ii)

JVC:

glava kamere KY-F560E

Iskalo Sony je bilo predstavljeno kot model, ki se lahko uporablja samo z ročnimi video kamerami, tj. kamerami, ki niso zajete v Uredbi (ES) št. 2042/2000. Model JVC je bil predstavljen kot naslednik modela profesionalne kamere, ki je bil že izključen iz veljavnega protidampinškega ukrepa.

3.   Ugotovitve

(i)   Iskalo HDVF-C30W

(14)

Pri iskalu HDVF-C30W je bilo ugotovljeno, da ustreza opisu izdelkov iz člena 1(2)(b) Uredbe (ES) št. 2042/2000. Vendar pa se lahko uporablja samo z glavami kamer, ki ne ustrezajo opisu izdelkov iz člena 1(2)(a) te uredbe. Natančneje, razmerje signal/šum teh glav kamer je 54 dB, medtem ko opis v Uredbi (ES) št. 2042/2000 za glave kamer zahteva „55 dB ali več pri običajnem ojačenju“. Izkazalo se je, da je treba to iskalo uvrstiti v sistem profesionalnih kamer in da ustreza opredelitvi iz člena 1(3)(e) Uredbe (ES) št. 2042/2000. Posledično je treba to iskalo izvzeti iz obstoječih protidampinških ukrepov in ga vključiti v Prilogo k Uredbi (ES) št. 2042/2000.

(15)

V skladu z ustaljeno prakso ustanov Skupnosti je treba z dnem, ko so službe Komisije prejele ustrezno prošnjo za izvzetje, ta model izvzeti iz dajatve. Zato je treba s tem datumom vsak uvoz Sony – iskala HDVF-C30W, uvoženega 1. aprila 2003 ali kasneje, izvzeti iz dajatve:

(ii)   Glava kamere KY-F560E

(16)

Pri glavi kamere KY-F560E je bilo ugotovljeno, da je ta model, kljub temu, da ustreza opisu izdelkov iz člena 1(2)(a) Uredbe (ES) št. 2042/2000, v glavnem namenjen tehnični in medicinski uporabi. Zato je bilo sklenjeno, da je treba ta model označiti za sistem profesionalne kamere, ki ustreza opredelitvi iz člena 1(3)(e) Uredbe (ES) št. 2042/2000, in da ga je treba izključiti iz obsega obstoječih protidampinških ukrepov in ga vključiti v Prilogo k Uredbi (ES) št. 2042/2000.

(17)

V skladu z ustaljeno prakso ustanov Skupnosti je treba z dnem, ko so službe Komisije prejele ustrezno prošnjo za izvzetje, ta model izvzeti iz dajatve. Zato je treba s tem datumom vsak uvoz JVC – glavo kamere KY-F560E, uvožene s 15. aprilom 2004 ali kasneje, izvzeti iz dajatve:

4.   Obveščanje zainteresiranih strank in sklepne ugotovitve

(18)

Komisija je o svojih ugotovitvah obvestila industrijo Skupnosti in izvoznike sistemov televizijskih kamer ter jim omogočila predstavitev njihovih stališč. Nobena od strani ugotovitvam Komisije ni nasprotovala.

(19)

Na podlagi navedenega je treba Uredbo (ES) št. 2042/2000 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 2042/2000 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

1.   Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja za uvoz naslednjih modelov, ki sta jih proizvedla in v Skupnost izvozila naslednja proizvajalca izvoznika:

(a)

Sony od 1. aprila 2003 dalje:

iskalo HDVF-C30W;

(b)

JVC od 15. aprila 2004 dalje:

glava kamere KY-F560E;

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. januarja 2005

Za Svet

Predsednik

J.-C. JUNCKER


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(2)  UL L 111, 30.4.1994, str. 106. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 176/2000 (UL L 22, 27.1.2000, str. 29).

(3)  UL L 255, 25.10.1995, str. 11.

(4)  UL L 276, 9.10.1997, str. 20.

(5)  UL L 22, 29.1.1999, str. 10.

(6)  UL L 22, 27.1.2000, str. 29.

(7)  UL L 313, 12.10.2004, str. 1.

(8)  UL L 244, 29.9.2000, str. 38. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 825/2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 12).

(9)  UL L 30, 1.2.2001, str. 1.

(10)  UL L 134, 17.5.2001, str. 18.

(11)  UL L 261, 29.9.2001, str. 3.

(12)  UL L 259, 27.9.2002, str. 1.


PRILOGA

„PRILOGA

Seznam sistemov profesionalnih kamer, ki niso opredeljeni kot sistemi televizijskih kamer (sistemi radiodifuznih kamer) in ki so izvzeti iz ukrepov

Ime družbe

Glava kamere

Iskalo

Krmilna enota kamere

Operacijska krmilna enota

Glavna krmilna enota (1)

Adapter za kamero

Sony

DXC-M7PK

DXC-M7P

DXC-M7PH

DXC-M7PK/1

DXC-M7P/1

DXC-M7PH/1

DXC-327PK

DXC-327PL

DXC-327PH

DXC-327APK

DXC-327APL

DXC-327AH

DXC-537PK

DXC-537PL

DXC-537PH

DXC-537APK

DXC-537APL

DXC-537APH

EVW-537PK

EVW-327PK

DXC-637P

DXC-637PK

DXC-637PL

DXC-637PH

PVW-637PK

PVW-637PL

DXC-D30PF

DXC-D30PK

DXC-D30PL

DXC-D30PH

DSR-130PF

DSR-130PK

DSR-130PL

PVW-D30PF

PVW-D30PK

PVW-D30PL

DXC-327BPF

DXC-327BPK

DXC-327BPL

DXC-327BPH

DXC-D30WSP (2)

DXC-D35PH (2)

DXC-D35PL (2)

DXC-D35PK (2)

DXC-D35WSPL (2)

DSR-135PL (2)

DXF-3000CE

DXF-325CE

DXF-501CE

DXF-M3CE

DXF-M7CE

DXF-40CE

DXF-40ACE

DXF-50CE

DXF-601CE

DXF-40BCE

DXF-50BCE

DXF-701CE

DXF-WSCE (2)

DXF-801CE (2)

HDVF-C30W (2)

CCU-M3P

CCU-M5P

CCU-M7P

CUU-M5AP (2)

RM-M7G

RM-M7E (2)

–—

CA-325P

CA-325AP

CA-325B

CA-327P

CA-537P

CA-511

CA-512P

CA-513

VCT-U14 (2)

Ikegami

HC-340

HC-300

HC-230

HC-240

HC-210

HC-390

LK-33

HDL-30MA

HDL-37

HC-400 (2)

HC-400W (2)

HDL-37E

HDL-10

HDL-40

VF15-21/22

VF-4523

VF15-39

VF15-46 (2)

VF5040 (2)

VF5040W (2)

MA-200/230

MA-200A (2)

MA-400 (2)

CCU-37

CCU-10

RCU-240

RCU-390 (2)

RCU-400 (2)

RCU-240A

CA-340

CA-300

CA-230

CA-390

CA-400 (2)

CA-450 (2)

Hitachi

HV-C10F

Z-ONE (L)

Z-ONE (H)

Z-ONE

Z-ONE A (L)

Z-ONE A (H)

Z-ONE A (F)

Z-ONE A

Z-ONE B (L)

GM-51 (2)

RC-C1

RC-C10

RU-C10

RU-Z1 (B)

RU-Z1 (C)

RU-Z1

RC-C11

RU-Z2

RC-Z1

CA-Z1HB

CA-C10

CA-C10SP

CA-C10SJA

CA-C10M

CA-C10B

CA-Z1A (2)

CA-Z31 (2)

CA-Z32 (2)

CA-ZD1 (2)

Z-ONE B (H)

Z-ONE B (F)

Z-ONE B

Z-ONE B (M)

Z-ONE B (R)

FP-C10 (B)

FP-C10 (C)

FP-C10 (D)

FP-C10 (G)

FP-C10 (L)

FP-C10 (R)

FP-C10 (S)

FP-C10 (V)

FP-C10 (F)

FP-C10

FP-C10 A

FP-C10 A (A)

FP-C10 A (B)

FP-C10 A (C)

FP-C10 A (D)

FP-C10 A (F)

FP-C10 A (G)

FP-C10 A (H)

FP-C10 A (L)

FP-C10 A (R)

FP-C10 A (S)

FP-C10 A (T)

FP-C10 A (V)

FP-C10 A (W)

Z-ONE C (M)

Z-ONE C (R)

Z-ONE C (F)

Z-ONE C

HV-C20

HV-C20M

Z-ONE-D

Z-ONE-D (A)

Z-ONE-D (B)

Z-ONE-D (C)

Z-ONE.DA (2)

V-21 (2)

V-21W (2)

 

RC-Z11

RC-Z2

RC-Z21

RC-Z2A (2)

RC-Z21A (2)

RU-Z3 (2)

RC-Z3 (2)

 

 

 

Matsushita

WV-F700

WV-F700A

WV-F700SHE

WV-F700ASHE

WV-F700BHE

WV-F700ABHE

WV-F700MHE

WV-F350

WV-VF65BE

WV-VF40E

WV-VF39E

WV-VF65BE (1)

WV-VF40E (1)

WV-VF42E

WV-VF65B

AW-VF80

WV-RC700/B

WV-RC700/G

WV-RC700A/B

WV-RC700A/G

WV-RC36/B

WV-RC36/G

WV-RC37/B

WV-RC37/G

WV-AD700SE

WV-AD700ASE

WV-AD700ME

WV-AD250E

WV-AD500E (1)

AW-AD500AE

AW-AD700BSE

WV-F350HE

WV-F350E

WV-F350AE

WV-F350DE

WV-F350ADE

WV-F500HE (1)

WV-F-565HE

AW-F575HE

AW-E600

AW-E800

AW-E800A

AW-E650

AW-E655

AW-E750

 

WV-CB700E

WV-CB700AE

WV-CB700E (1)

WV-CB700AE (1)

WV-RC700/B (1)

WV-RC700/G (1)

WV-RC700A/B (1)

WV-RC700A/G (1)

WV-RC550/G

WV-RC550/B

WV-RC700A

WV-CB700A

WV-RC550

WV-CB550

AW-RP501

AW-RP505

 

 

 

JVC

KY-35E

KY-27ECH

KY-19ECH

KY-17FITECH

KY-17BECH

KY-F30FITE

KY-F30BE

KY-F560E

KY-27CECH

KH-100U

KY-D29ECH

KY-D29WECH (2)

VF-P315E

VF-P550E

VF-P10E

VP-P115E

VF-P400E

VP-P550BE

VF-P116

VF-P116WE (2)

VF-P550WE (2)

RM-P350EG

RM-P200EG

RM-P300EG

RM-LP80E

RM-LP821E

RM-LP35U

RM-LP37U

RM-P270EG

RM-P210E

KA-35E

KA-B35U

KA-M35U

KA-P35U

KA-27E

KA-20E

KA-P27U

KA-P20U

KA-B27E

KA-B20E

KA-M20E

KA-M27E

Olympus

MAJ-387N

MAJ-387I

 

OTV-SX 2

OTV-S5

OTV-S6

 

 

 

Camera OTV-SX“


(1)  Imenovana tudi glavna enota za nastavitve (MSU) ali glavna krmilna plošča (MCP)

(2)  Modeli, ki so izvzeti, če ustrezni sistem triax ali triax-adapter ni v prodaji na trgu Evropskih skupnosti.


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/15


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 85/2005

z dne 20. januarja 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 20. januarja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

125,5

204

91,6

212

169,4

248

157,0

999

135,9

0707 00 05

052

137,0

220

229,0

999

183,0

0709 90 70

052

156,5

204

158,2

999

157,4

0805 10 20

052

54,8

204

47,4

212

51,1

220

48,0

448

35,9

999

47,4

0805 20 10

204

64,5

999

64,5

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

052

66,6

204

84,7

400

77,7

464

149,6

624

76,6

999

91,0

0805 50 10

052

54,1

999

54,1

0808 10 80

400

104,1

404

78,6

720

61,3

999

81,3

0808 20 50

388

100,7

400

88,5

720

59,5

999

82,9


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/17


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 86/2005

z dne 20. januarja 2005

o določitvi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za melaso v sektorju sladkorja, v uporabi od 21. januarja 2005

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1) in zlasti njenega člena 24(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)

Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne dajatve za uvoz proizvodov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1422/95 so določene v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 141, 24.6.1995, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 79/2003 (UL L 13, 18.1.2003, str. 4).

(3)  UL 145, 27.6.1968, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1422/1995.


PRILOGA

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za melaso v sektorju sladkorja, v uporabi od 21. januarja 2005

(EUR)

Oznaka KN

Višina reprezentativnih cen na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda

Višina dodatnih dajatev na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda

Višina dodatnih dajatev za uvoz 100 kg neto teže zadevnega proizvoda zaradi odprave iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 (1)

1703 10 00 (2)

10,32

0

1703 90 00 (2)

10,70

0


(1)  V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 ta znesek nadomesti stopnjo dajatve skupne carinske tarife, določeno za te proizvode.

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določeno v prvem členu spremenjene Uredbe (EGS) št. 785/68.


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/19


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 87/2005

z dne 20. januarja 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor brez nadaljnje predelave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (1), spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 680/2002, in zlasti drugega pododstavka člena 27(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)

V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)

Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)

Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Nadomestila za izvoz izdelkov, naštetih v členu 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 1260/2001, nedenaturiranega in brez nadaljnje predelave, se določijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 214, 8.9.1995, str. 16.


PRILOGA

NADOMESTILA ZA BELI SLADKOR IN SUROVI SLADKOR, IZVOŽEN BREZ NADALJNJE PREDELAVE 21. JANUARJA 2005

Oznake proizvodov

Namembna država

Merska enota

Višina nadomestil

1701 11 90 9100

S00

EUR/100 kg

36,57 (1)

1701 11 90 9910

S00

EUR/100 kg

36,57 (1)

1701 12 90 9100

S00

EUR/100 kg

36,57 (1)

1701 12 90 9910

S00

EUR/100 kg

36,57 (1)

1701 91 00 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,3976

1701 99 10 9100

S00

EUR/100 kg

39,76

1701 99 10 9910

S00

EUR/100 kg

39,76

1701 99 10 9950

S00

EUR/100 kg

39,76

1701 99 90 9100

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,3976

N.B.: Oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih krajev so določene v Uredbi (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

Druge namembne države so določene kot sledi:

S00

:

vsi namembni kraji (tretje dežele, druga območja, oskrba ladij in namembni kraji, ki štejejo kot izvoz iz Skupnosti) razen Albanije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore (vključno s Kosovom, kot je določeno v Resoluciji Varnostnega sveta št. 1244 z dne 10. junija 1999) in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, razen za sladkor, vsebovan v proizvodih iz člena 1(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 (UL L 297, 21.11.1996, str. 29).


(1)  Ta znesek velja za surov sladkor z donosom 92 %. Kadar je donos izvoženega sladkorja drugačen od 92 %, se znesek izračuna v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001.


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/21


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 88/2005

z dne 20. januarja 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, izvožene v naravnem stanju

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka člena 27(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(d) navedene uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2), predvideva, da je izvozno nadomestilo za 100 kg proizvodov, naštetih v členu 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 enako osnovnemu znesku, pomnoženemu z vsebnostjo saharoze, po potrebi vključno z vsebnostjo drugih sladkorjev, izraženimi kot saharoza. Vsebnost saharoze v zadevnih proizvodih se določi v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95.

(3)

Člen 30(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da je osnovni znesek nadomestila za sorbozo, izvoženo v naravnem stanju, enak osnovni višini nadomestila minus ena stotina veljavnega proizvodnega nadomestila, v skladu z uredbo Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 glede dodeljevanja proizvodnega nadomestila za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (3), za proizvode, naštete v Prilogi k nazadnje omenjeni uredbi.

(4)

V skladu z določili v členu 30(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je osnovna višina nadomestila za druge proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe in izvožene v naravnem stanju, enaka eni stotini zneska, ki po eni strani upošteva razliko med intervencijsko ceno belega sladkorja za območja Skupnosti brez primanjkljaja za mesec, za katerega je določena osnovna vsota, in kotacijami ali cenami belega sladkorja na svetovnem trgu, po drugi strani pa upošteva tudi potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med uporabo osnovnih proizvodov Skupnosti pri izdelavi predelanega blaga, namenjenega za izvoz v tretje države, ter uporabo proizvodov iz tretjih držav, uvoženih za postopke aktivnega oplemenitenja.

(5)

V skladu z določili člena 30(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je lahko uporaba osnovne količine omejena na nekatere proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe.

(6)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva določitev nadomestila za izvoz proizvodov v naravnem stanju v skladu s členom 1 (1)(f) in (g) in (h) te uredbe. Višina nadomestila se določi na 100 kg suhe snovi, ob upoštevanju izvoznega nadomestila za proizvode z oznako KN 1702 30 91 in za proizvode iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 ter ekonomskih vidikov predvidenega izvoza. V primeru proizvodov v omenjenem členu (1)(f) in (g) se nadomestilo dodeli le za proizvode, ki izpolnjujejo pogoje v členu 5 Uredbe (ES) št. 2135/95. Za proizvode iz člena 1(1)(h) se nadomestilo dodeli le za izdelke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(7)

Zgoraj omenjena nadomestila je treba določiti vsak mesec. V vmesnem obdobju jih je mogoče spremeniti.

(8)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov to potrebno.

(9)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja v te dežele iz Skupnosti velja za zelo umetno.

(10)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom tistih proizvodov v Skupnost, ki jim je bilo odobreno izvozno nadomestilo, se ne določijo nadomestila za v tej uredbi zajete proizvode za vse države zahodnega Balkana.

(11)

Ob upoštevanju teh dejavnikov je treba določiti ustrezno višino zadevnih nadomestil.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izovozna nadomestila za izdelke, naštete v členu 1(1)(d)(f)(g) in (h) uredbe (ES) št. 1260/2001, izvožene v naravnem stanju, se določijo v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 6).

(2)  UL L 214, 8.9.1995, str. 16.

(3)  UL L 178, 30.6.2001, str. 63.


PRILOGA

IZVOZNA NADOMESTILA ZA SIRUPE IN NEKATERE DRUGE SLADKORNE PROIZVODE, IZVOŽENE V NARAVNEM STANJU BREZ NADALJNJE PREDELAVE, UPORABNA OD 21. JANUARJA 2005

Oznaka proizvoda

Namembna država

Merska enota

Višina nadomestila

1702 40 10 9100

S00

EUR/100 kg suhe snovi

39,76 (1)

1702 60 10 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

39,76 (1)

1702 60 80 9100

S00

EUR/100 kg suhe snovi

75,54 (2)

1702 60 95 9000

S00

EUR/1 % saharoze x 100 kg neto teže proizvoda

0,3976 (3)

1702 90 30 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

39,76 (1)

1702 90 60 9000

S00

EUR/1 % saharoze x 100 kg neto teže proizvoda

0,3976 (3)

1702 90 71 9000

S00

EUR/1 % saharoze x 100 kg neto teže proizvoda

0,3976 (3)

1702 90 99 9900

S00

EUR/1 % saharoze x 100 kg neto teže proizvoda

0,3976 (3)  (4)

2106 90 30 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

39,76 (1)

2106 90 59 9000

S00

EUR/1 % saharoze x 100 kg neto teže proizvoda

0,3976 (3)

NB: Oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih krajev so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

Druge namembne države so določene s kot sledi:

S00

:

vsi namembni kraji (tretje dežele, druga območja, oskrba ladij in namembni kraji, ki štejejo kot izvoz iz Skupnosti) razen Albanije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore (vključno s Kosovom, kot je določeno v Resoluciji Varnostnega sveta ZN 1244 z dne 10. junija 1999) in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, razen za sladkor, vsebovan v proizvodih iz člena 1(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 (UL L 297, 21.11.1996, str. 29).


(1)  Velja le za proizvode iz člena 5 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(2)  Velja le za proizvode iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(3)  Osnovni znesek ne velja za sirupe s čistostjo manj kot 85 % (Uredba (ES) št. 2135/95). Vsebnost saharoze je določena v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(4)  Osnovni znesek ne velja za proizvode, določene v točki 2 Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 3513/92 (UL L 355, 5.12.1992, str. 12).


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/24


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 89/2005

z dne 20. januarja 2005

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v nekatere tretje države za 17. delni razpis, izdan v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 1327/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1) in zlasti druge alinee odstavka 5 člena 27 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1327/2004 z dne 19. julija 2004 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1327/2004 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO

Člen 1

Za 17. delni razpis za beli sladkor, izdan v skladu z Uredbo (ES) št. 1327/2004, se največja višina nadomestila za izvoz v nekatere tretje države določi na 42,899 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 246, 20.7.2004, str. 23. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1685/2004 (UL L 303, 30.9.2004, str. 21).


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/25


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 90/2005

z dne 20. januarja 2005

o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Protokola št. 4 o bombažu, priloženega k Aktu o pristopu Grčije, nazadnje spremenjenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1050/2001 (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1051/2001 z dne 22. maja 2001 o proizvodni pomoči za bombaž (2), in zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določena v členu 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001, se določi v višini 18,242 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 148, 1.6.2001, str. 1.

(2)  UL L 148, 1.6.2001, str. 3.

(3)  UL L 210, 3.8.2001, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1486/2002 (UL L 223, 20.8.2002, str. 3).


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/26


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 91/2005

z dne 20. januarja 2005

o uporabi koeficienta znižanja za potrdila o nadomestilu za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, iz člena 8(5) Uredbe (ES) št. 1520/2000

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o tržni ureditvi za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določitev višine takih nadomestil (2), ter zlasti člena 8(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uradna obvestila držav članic po členu 8(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 navajajo, da celotni znesek prejetih vlog dosega 220 145 448 EUR, medtem ko razpoložljivi znesek za tranšo potrdil o nadomestilu, kakor je navedeno v členu 8(4) Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000, znaša 71 047 745 EUR.

(2)

Koeficient znižanja se izračuna na podlagi člena 8(3) in (4) Uredbe (ES) št. 1520/2000. Tak koeficient je treba uporabiti za zneske, zahtevane v obliki potrdil o nadomestilih za uporabo od 1. februarja 2005, kakor je bilo določeno v členu 8(6) Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zneski za zahtevke za potrdila o nadomestilih za uporabo od 1. februarja 2005 se znižajo po koeficientu 0,678.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  UL L 318, 20.12.1993, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2580/2000 (UL L 298, 25.11.2000, str. 5).

(2)  UL L 177, 15.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 886/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 14).


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/27


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 92/2005

z dne 19. januarja 2005

o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 glede načinov odstranjevanja oziroma uporabe živalskih stranskih proizvodov in spremembi Priloge VI glede predelave v bioplin in predelave topljenih maščob

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (1), in zlasti člena 4(2)(e), člena 5(2)(g), člena 6(2)(i) in člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1774/2002 določa pravila o načinih odstranjevanja in uporabe živalskih stranskih proizvodov. Določa tudi možnosti dodatnih načinov odstranjevanja in uporabe živalskih stranskih proizvodov, katerih uporaba bo odobrena po posvetu z ustreznim znanstvenim odborom.

(2)

Znanstveni usmerjevalni odbor (SSC) je 10. in 11. aprila 2003 izdal mnenje o šestih alternativnih metodah predelave za varno obdelavo in odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov. V skladu s tem mnenjem se šteje za varne pod določenimi pogoji pet postopkov odstranjevanja in/ali uporabe snovi kategorij 2 in 3.

(3)

SSC je 10. in 11. aprila 2003 izdal končno mnenje in poročilo o obdelavi živalskih odpadkov z visokimi temperaturami in z visokotlačno alkalno hidrolizo ter navodila o možnostih uporabe alkalne hidrolize in o tveganjih pri odstranjevanju snovi kategorij 1, 2 in 3 s tem postopkom.

(4)

Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je 26. in 27. novembra 2003 izdala mnenje o postopku visokotlačne hidrolize v bioplin (HPHB) z navodili o možnostih uporabe tega postopka in o tveganjih pri odstranjevanju snovi kategorije 1 s tem postopkom.

(5)

Skladno z mnenjema SSC bi lahko tako bilo poleg metod predelave, ki jih že predvideva Uredba (ES) št. 1774/2002, odobrenih še pet alternativnih postopkov za odstranjevanje in/ali uporabo živalskih stranskih proizvodov. Primerno je določiti tudi pogoje za uporabo teh postopkov.

(6)

Komisija je od nekaterih predlagateljev postopkov zahtevala še dodatne podatke o varnosti njihovih postopkov predelave in odstranjevanja snovi kategorije 1. Te podatke je treba pravočasno predložiti v ocenitev Evropski agenciji za varno hrano.

(7)

Dokler le-ta postopkov ne oceni, je primerno, da se ob upoštevanju mnenj SSC, da je loj glede TSE varen, zlasti če je kuhan pod tlakom in so mu s filtriranjem odstranjene netopne nečistoče, odobri enega od postopkov predelave živalskih maščob v biodizel pod strogimi pogoji tudi za predelavo in odstranjevanje večine snovi kategorije 1, z izjemo najbolj tveganih. V tem primeru mora biti jasno, da je lahko v predelavo in odstranjevanje vključeno tudi pridobivanje bioenergije.

(8)

Odobritev in izvajanje takšnih alternativnih načinov ne sme posegati v ostalo zakonodajo EU, še posebej ne v okoljsko zakonodajo, zato je treba izvajati pogoje obratovanja, ki jih določa ta uredba, kjer je to primerno, v skladu s členom 6(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/76/ES z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (2).

(9)

Učinkovitost odobrenih postopkov predelave živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 je treba skupaj z njihovo varnostjo za zdravje živali in javno zdravje dokazati pristojnim organom v prvih dveh letih po začetku izvajanja postopka v vsaki zadevni državi članici s testiranjem v poskusnem obratu, kar predstavlja dopolnilni nadzorni ukrep k rednemu spremljanju parametrov predelave.

(10)

Zaradi odobritve predelave živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 je primerno spremeniti poglavji II in III Priloge VI Uredbe (ES) št. 1774/2002.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Obdelava in odstranjevanje snovi kategorije 1

1.   Dovoli se uporaba postopka alkalne hidrolize, kot je opredeljen v Prilogi I, in postopka visokotlačne hidrolize v bioplin, kot je opredeljen v Prilogi III, in ju lahko odobri pristojni organ za obdelavo in odstranjevanje snovi kategorije 1.

2.   Dovoli se uporaba postopka proizvodnje biodizla, kot je opredeljen v Prilogi IV, in ga lahko odobri pristojni organ za obdelavo in odstranjevanje snovi kategorije 1, razen za snovi iz člena 4(1)(a)(i) in (ii) Uredbe (ES) št. 1774/2002.

Snovi živalskega izvora iz člena 4(1)(a)(ii) se lahko uporabi za ta postopek pod pogojem, da:

(a)

so bile živali ob zakolu mlajše od 24 mesecev; ali

(b)

so bile živali podvržene laboratorijskemu preskušanju na prisotnost TSE v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 (3), rezultati testiranja pa so bili negativni.

Pristojni organ lahko ta postopek odobri tudi za obdelavo in odstranjevanje vseh predelanih živalskih maščob kategorije 1.

Člen 2

Obdelava in uporaba ali odstranjevanje snovi kategorij 2 in 3

Dovoli se uporaba postopkov alkalne hidrolize, visokotlačne visokotemperaturne hidrolize, visokotlačne hidrolize v bioplin, proizvodnje biodizla in Brookesovega uplinjanja, kot so opredeljeni v tem zaporedju v prilogah I do V, in jih lahko odobri pristojni organ za obdelavo in uporabo ali odstranjevanje snovi kategorij 2 in 3.

Člen 3

Pogoji za izvajanje postopkov, definiranih v prilogah I do V

Pristojni organ po odobritvi postopka odobri obrate, ki lahko izvajajo enega od postopkov, opisanih v prilogah I do V, če ti obrati izpolnjujejo tehnične zahteve in parametre iz ustrezne priloge ter pogoje, določene v Uredbi (ES) št. 1774/2002, kar pa ne velja za tehnične zahteve in parametre, določene v tej uredbi, ki se nanašajo na druge postopke. V ta namen mora odgovorna oseba obrata pristojnemu organu dokazati, da obrat izpolnjuje vse tehnične zahteve in parametre, določene v ustrezni prilogi.

Člen 4

Označevanje in nadaljnje odstranjevanje ali uporaba pridobljenih snovi

1.   Pridobljene snovi je treba trajno označiti z vonjem, kjer je tehnično izvedljivo, v skladu s točko 8 poglavja I Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1774/2002.

Vendar takšno označevanje ni potrebno v primerih, ko so stranski proizvodi, ki se predelujejo, izključno snovi kategorije 3 in ko pridobljene snovi niso namenjene odstranjevanju kot odpadek.

2.   Snovi, pridobljene v obdelavi snovi kategorije 1, se odstranijo kot odpadek:

(a)

s sežiganjem ali sosežiganjem v skladu z določbami Direktive 2000/76/ES o sežiganju odpadkov;

(b)

z zakopavanjem na odlagališču, odobrenem z Direktivo Sveta 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (4); ali

(c)

z nadaljnjo predelavo v obratu za proizvodnjo bioplina in z odstranjevanjem presnovnih ostankov, kot je predvideno v točkah (a) ali (b).

3.   Snovi, pridobljene v obdelavi snovi kategorij 2 in 3, se:

(a)

odstranijo kot odpadek, kot je predvideno v drugem odstavku;

(b)

nadalje predelajo v derivate maščobe za uporabo, navedeno v členu 5(2)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 1774/2002, brez predhodne uporabe metod predelave 1 do 5; ali

(c)

neposredno uporabijo, predelajo ali odstranijo, kot je predvideno v členu 5(2)(c)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1774/2002, brez predhodne uporabe metode predelave 1.

4.   Odpadki, kot so na primer gošča, vsebina filtrov, pepel ali presnovni ostanki, ki nastajajo pri proizvodnem postopku, se odstranijo, kot je predvideno v točkah (a) ali (b) odstavka 2.

Člen 5

Dodatni nadzor nad začetnim izvajanjem

1.   Naslednje določbe se uporabljajo prvi dve leti izvajanja v vsaki državi članici naslednjih postopkov obdelave živalskih stranskih proizvodov iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1774/2002:

(a)

alkalne hidrolize, kot je opredeljena v Prilogi I;

(b)

visokotlačna hidroliza v bioplin, kot je opredeljena v Prilogi III; in

(c)

proizvodnja biodizla, kot je opredeljena v Prilogi IV.

2.   Upravljavec ali izvajalec postopka v vsaki državi članici pooblasti poskusni obrat, kjer bodo vsaj enkrat letno opravljeni testi za ponovno potrditev učinkovitosti postopka ob upoštevanju zdravja živali in javnega zdravja.

3.   Pristojni organ zagotovi, da:

(a)

se v poskusnem obratu opravijo ustrezni testi snovi, ki nastanejo v raznih fazah obdelave, kot so tekoči ali trdni ostanki, in vseh plinov, ki nastanejo med postopkom;

(b)

uradni nadzor poskusnega obrata zajema tudi mesečne preglede obrata in preverjanje uporabljenih parametrov in pogojev predelave.

Ob koncu vsakega leta med tema dvema letoma pristojni organ poroča Komisiji o rezultatih nadzora in o vseh operativnih težavah, na katere je naletel.

Člen 6

Sprememba Priloge VI Uredbe (ES) št. 1774/2002

Poglavji II in III Priloge VI Uredbe (ES) št. 1774/2002 se spremenita:

1.

Na koncu številke 4 točke B poglavja II se doda naslednji stavek:

„Snovi, pridobljene v predelavi snovi kategorije 1, pa se lahko predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov pod pogojem, da se je predelava izvedla v skladu z alternativno metodo, odobreno v skladu s členom 4(2)(e), in, če ni določeno drugače, je del te alternativne metode tudi proizvodnja bioplina, pridobljene snovi pa se odstranijo v skladu s pogoji, določenimi za to alternativno metodo.“

2.

Na koncu poglavja III se doda naslednji stavek:

„Za nadaljnjo predelavo živalskih maščob, pridobljenih iz snovi kategorije 1, pa se lahko uporabljajo ostali postopki pod pogojem, da so odobreni kot alternativna metoda s členom 4(2)(e).“

Člen 7

Začetek veljavnosti in uporabnost

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se najkasneje od 1. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. januarja 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 668/2004 (UL L 112, 19.4.2004, str. 1).

(2)  UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

(3)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(4)  UL L 182, 16.7.1999, str. 1.


PRILOGA I

POSTOPEK ALKALNE HIDROLIZE

1.

Alkalna hidroliza pomeni obdelavo živalskih stranskih proizvodov pod naslednjimi pogoji:

(a)

raztopina natrijevega hidroksida (NaOH) ali kalijevega hidroksida (KOH) (ali kombinacija obeh) se uporablja v količini, ki zagotavlja približno molarno ekvivalenco teži, vrsti in sestavi živalskih stranskih proizvodov, ki so namenjeni predelavi.

V primeru visokega deleža maščob v živalskih stranskih proizvodih, ki nevtralizirajo baze, se dodatek baze prilagodi dejanski vsebnosti maščob v snovi;

(b)

živalski stranski proizvodi in alkalna mešanica se segrejejo do temperature sredice najmanj 150 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 4 barov:

(i)

neprekinjeno najmanj tri ure;

(ii)

neprekinjeno najmanj šest ur v primeru obdelave živalskih stranskih proizvodov iz člena 4(1)(a)(i) in (ii) Uredbe (ES) št. 1774/2002. Vendar se lahko snovi živalskega izvora iz člena 4(1)(a)(ii) se lahko predela v skladu s točko 1(b)(i) pod pogojem, da:

so bile živali ob zakolu mlajše od 24 mesecev, ali

so bile živali podvržene laboratorijskemu preskušanju na prisotnost TSE v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001, rezultati testiranja pa so bili negativni; ali

(iii)

neprekinjeno vsaj eno uro v primeru živalskih stranskih proizvodov, ki jih sestavljajo izključno snovi iz rib ali perutnine;

(c)

postopek poteka v serijah, snov v posodi pa se stalno premešava;

(d)

živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so istočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom, temperaturo in tlakom.

2.

Živalski stranski proizvodi se postavijo v posodo iz jeklene zlitine. Izmerjene količine luga se dodajo bodisi v trdni obliki, bodisi kot raztopina, kot je navedeno v točki 1(a). Posoda se zapre, njena vsebina pa se segreje v skladu s točko 1(b). Fizična energija, ki nastane z neprestanim črpanjem, stalno premešava tekoče snovi v posodi, s čemer pospešuje proces predelave vse dokler tkivo ni raztopljeno, kosti in zobje pa zmehčani.

3.

V nadaljevanju zgoraj opisane predelave se lahko pridobljene snovi predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov, pod pogojem, da:

(a)

poteka v obratu za pridobivanje bioplinov predelava snovi iz člena 4(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1774/2002 in tam pridobljenih proizvodov na istem mestu in v zaprtem sistemu kot postopek, opisan v točkah 1 in 2 zgoraj;

(b)

je na voljo ustrezen sistem čiščenja plinov, ki preprečuje onesnaženje bioplina z beljakovinskimi ostanki;

(c)

se bioplin hitro sežge pri temperaturi najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“).


PRILOGA II

POSTOPEK VISOKOTLAČNE VISOKOTEMPERATURNE HIDROLIZE

1.

Visokotlačna visokotemperaturna hidroliza pomeni obdelavo živalskih stranskih proizvodov pod naslednjimi pogoji:

(a)

živalski stranski proizvodi se najmanj 40 minut neprekinjeno segrevajo do temperature sredice najmanj 180 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 12 barov, pri čemer poteka segrevanje s posrednim uvajanjem pare v biolitični reaktor;

(b)

postopek poteka v serijah, snov v posodi pa se stalno premešava;

(c)

živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so istočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom, temperaturo in tlakom.

2.

Osnova tehnologije je visokotlačni visokotemperaturni parni reaktor. Pri visokih tlakih in temperaturah pride do pojava hidrolize, ki razbija dolge verige molekul organskih snovi na krajše verige.

Živalski stranski proizvodi, vključno s celimi živalskimi trupi, se postavijo v posodo („biolitični reaktor“). Posoda se zapre, njena vsebina pa se segreje v skladu s točko 1(a). V ciklusu izsuševanja se uparjena voda kondenzira in se lahko uporabi za druge namene ali pa se zavrže. Vsak ciklus v reaktorju traja približno 4 ure.


PRILOGA III

POSTOPEK VISOKOTLAČNE HIDROLIZE V BIOPLIN

1.

Postopek visokotlačne hidrolize v bioplin pomeni obdelavo živalskih stranskih proizvodov pod naslednjimi pogoji:

(a)

živalski stranski proizvodi se najprej predelajo ob uporabi metode predelave 1 v predelovalnem obratu, odobrenem z Uredbo (ES) št. 1774/2002;

(b)

temu postopku sledi obdelava razmaščene snovi pri temperaturi najmanj 220 °C najmanj 20 minut pri (absolutnem) tlaku najmanj 25 barov, pri čemer poteka segrevanje v dveh korakih, najprej z neposrednim vbrizgavanjem pare, temu pa sledi posredno segrevanje v koaksialnem izmenjevalniku toplote;

(c)

postopek poteka v serijah ali neprekinjeno, snov pa se stalno premešava;

(d)

živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so istočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom, temperaturo in tlakom; in

(e)

pridobljeno snov se zmeša z vodo in se brez prisotnosti zraka fermentira v reaktorju za pridobivanje bioplinov (predelava v bioplin).

2.

V primeru obdelave živalskih stranskih proizvodov kategorije 1:

(a)

poteka celoten postopek na istem mestu in v zaprtem sistemu;

(b)

se bioplin, ki nastaja med postopkom, hitro sežge v istem obratu pri temperaturi najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“), pri čemer mora biti na voljo ustrezen sistem čiščenja plinov, ki preprečuje onesnaženje bioplina z beljakovinskimi ostanki ali s plini, nastalimi pri njegovem sežigu.

3.

Postopek je namenjen predelavi snovi, ki pridejo iz običajnih kafilerij, v katerih uporabljajo metodo predelave 1. Te snovi se obdeluje v skladu s točko (1)(b), naknadno zmeša z vodo in podvrže fermentaciji v bioplin.


PRILOGA IV

POSTOPEK PROIZVODNJE BIODIZLA

1.

Proizvodnja biodizla pomeni obdelavo maščobnih frakcij živalskih stranskih proizvodov (živalske maščobe) pod naslednjimi pogoji:

(a)

maščobne frakcije živalskih stranskih proizvodov se najprej predela:

(i)

z metodo predelave 1 iz poglavja III Priloge V Uredbe (ES) št. 1774/2002 za snovi kategorije 1 ali 2; in

(ii)

s katero koli od metod predelave 1 do 5 ali 7, v primeru snovi, pridobljenih iz rib, pa z metodo 6, iz poglavja III Priloge V Uredbe (ES) št. 1774/2002 za snovi kategorije 3;

(b)

predelana maščoba je ločena od beljakovin, netopne nečistoče so odstranjene do ravni pod 0,15 utežnih %, potem pa je podvržena esterifikaciji in transesterifikaciji. Za predelane maščobe kategorije 3 esterifikacija ni zahtevana. Za postopek esterfikacije se pH z dodajanjem žveplove kisline (H2SO4; 1,2–2 molarna) ali ekvivalentne kisline zniža pod 1, mešanica pa se med intenzivnim mešanjem dve uri segreva do 72 °C. Transesterifikacija se izvaja z zviševanjem pH na okrog 14 z uporabo 15 % kalijevega hidroksida (KOH; 1–3 molaren) ali ekvivalentnega luga pri 35 °C do 50 °C najmanj 15 do 30 minut. Transesterifikacija se izvede pod zgoraj opisanimi pogoji dvakrat z uporabo vedno sveže bazične raztopine. Temu sledi rafinacija proizvodov, ki vključuje vakuumsko destilacijo pri 150 °C, proizvod le-te pa je biodizel;

(c)

v primeru, ko je biodizel proizvod obdelave snovi kategorije 1, mora biti na voljo ustrezen sistem čiščenja plinov, s katerim se preprečijo možne emisije nezgorelih beljakovinskih ostankov med zgorevanjem biodizla.

2.

Živalska maščoba se predeluje za proizvodnjo biodizla, ki ga tvorijo metil estri maščobnih kislin. To se doseže s tem, da je maščoba podvržena esterifikaciji in /ali transesterifikaciji. Naknadna rafinacija proizvodov vključuje vakuumsko destilacijo, pri kateri se tvori biodizel, ki se uporablja kot gorivo.


PRILOGA V

BROOKESOV POSTOPEK UPLINJANJA

1.

Brookesov postopek uplinjanja pomeni obdelavo živalskih stranskih proizvodov pod naslednjimi pogoji:

(a)

pozgorevalna komora je ogrevana z naravnim plinom;

(b)

primarna komora uplinjevalnika se napolni z živalskimi stranskimi proizvodi in vrata se zaprejo. Primarna komora nima gorilcev in je namesto s toplotnim prenosom ogrevana s prevajanjem toplote iz pozgorevalne komore, ki se nahaja pod njo. Zrak prihaja v primarno komoro samo skozi tri vstopne ventile, ki so vgrajeni na glavnih vratih, da povečuje učinkovitost procesa;

(c)

živalski stranski proizvodi se uparijo v kompleksne ogljikovodike, nastali plini pa potujejo iz primarne komore skozi ozko odprtino na vrhu zadnje stene do mešalnih in drobilnih con, kjer se razbijejo na sestavne elemente. Na koncu plini potujejo v pozgorevalno komoro, kjer se ob prebitku zraka sežgejo z naravnim plinom iz plinskega gorilca;

(d)

vsaka predelovalna enota ima za primer okvare gorilca ali ventilatorja dva gorilca in dva sekundarna zračna ventilatorja. Sekundarna komora je zasnovana tako, da omogoča minimalni zadrževalni čas dveh sekund pri temperaturi najmanj 950 °C pri vseh pogojih zgorevanja;

(e)

ko izstopni plini zapustijo drugo komoro, potujejo skozi barometrični dušilec na dnu ognjišča, ki jih ohlaja in redči z zrakom iz okolja, pri čemer ohranja stalen tlak v primarni in sekundarni komori;

(f)

postopek je zaključen po 24 urah in vključuje nalaganje, predelavo in ohlajanje snovi ter odstranjevanje pepela. Na koncu ciklusa se preostali pepel vakuumsko izsesa iz primarne komore v zaprte vreče, ki se pred odvozom iz obrata za njihovo odstranitev zapečatijo.

2.

Postopek temelji na visokotemperaturnem izgorevanju pri prebitku kisika, pri čemer se organske snovi oksidirajo v CO2, NO2 in H2O. Serijski postopek se uporablja ob podaljšanju zadrževalnega časa za živalske stranske proizvode na okrog 24 ur. Izvor toplote je sekundarna komora, ogrevana z naravnim plinom, ki se nahaja pod primarno komoro (v kateri se nahaja tkivo, namenjeno predelavi). Plini, ki nastajajo med procesom zgorevanja, vstopajo v sekundarno komoro, kjer se nadalje oksidirajo. Plinski tok ima minimalni zadrževalni čas dve sekundi pri priporočeni temperaturi 950 stopinj Celzija. Nato plini potujejo skozi „barometrični dušilec“, kjer se mešajo z zrakom iz okolja.

3.

Uplinjanje drugih snovi razen živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno.


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/34


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 93/2005

z dne 19. januarja 2005

o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 glede predelave stranskih živalskih proizvodov ribjega izvora in komercialnih dokumentov za prevoz stranskih živalskih proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (1), in zlasti člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Poglavje III Priloge V k Uredbi (ES) št. 1774/2002 določa postopke predelave stranskih živalskih proizvodov. V navedenem poglavju je za stranske živalske proizvode ribjega izvora predviden postopek 6, vendar parametri predelave niso določeni.

(2)

Znanstveni usmerjevalni odbor je objavil številna mnenja, ki obravnavajo varnost stranskih živalskih proizvodov, vključno z ribami. Glede na navedena mnenja je tveganje za transmisivne spongiformne encefalopatije (razne oblike TSE), ki izhaja iz stranskih živalskih proizvodov ribjega izvora, zanemarljivo.

(3)

Znanstveni odbor za zdravje in dobro počutje živali je sprejel poročilo o uporabi stranskih ribjih proizvodov v ribogojstvu na svojem zasedanju 26. februarja 2003.

(4)

Primerno je določiti zahteve za predelavo stranskih živalskih proizvodov ribjega izvora v skladu z navedenimi mnenji in poročili.

(5)

Primerno je določiti različne postopke predelave za snovi, ki verjetno vsebujejo visoko ali nizko število povzročiteljev bolezni, razen bakterijskih spor.

(6)

Poglavje III Priloge II k Uredbi (ES) št. 1774/2002 predvideva, da stranske živalske proizvode in predelane proizvode med prevozom spremlja komercialni dokument. Primerno je določiti vzorec takšnega komercialnega dokumenta.

(7)

Uredbo (ES) št. 1774/2002 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi V in II k Uredbi (ES) št. 1774/2002 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. januarja 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 668/2004 (UL L 112, 19.4.2004, str. 1).


PRILOGA

Prilogi V in II k Uredbi (ES) št. 1774/2002 se spremenita:

1.

V poglavju III Priloge V se postopek 6 nadomesti z naslednjim:

„Postopek 6

(Samo za kategorijo 3 stranskih živalskih proizvodov ribjega izvora)

Zmanjševanje

1.

Stranske živalske proizvode je treba zmanjšati na vsaj:

(a)

50 milimetrov v primeru toplotne obdelave v skladu z odstavkom 2(a); ali

(b)

30 milimetrov v primeru toplotne obdelave v skladu z odstavkom 2(b).

Nato se morajo zmešati z mravljično kislino, da se zniža in ohrani pH do 4,0 ali nižji. Do nadaljnje obdelave mora biti mešanica skladiščena vsaj 24 ur.

Čas in temperatura

2.

Po zmanjšanju mora biti mešanica segreta na:

(a)

temperaturo v središču najmanj 90 °C za najmanj 60 minut; ali

(b)

temperaturo v središču najmanj 70 °C za najmanj 60 minut.

Pri uporabi sistema kontinuiranega pretoka je treba napredovanje proizvoda skozi toplotni izmenjevalec nadzorovati z mehanskimi ukazi za omejevanje njegovih odmikov, tako da po zaključenem postopku toplotne obdelave proizvod opravi ciklus, ki je zadovoljiv tako po času kot po temperaturi.“

2.

V Prilogi II se kot poglavje X doda naslednje poglavje:

„POGLAVJE X

Komercialni dokument

1.

Naslednji komercialni dokument spremlja stranske živalske proizvode in predelane proizvode med prevozom. Vendar se države članice lahko odločijo, da uporabijo drugačen komercialni dokument za stranske živalske proizvode in predelane proizvode, ki se prevažajo znotraj države članice.

2.

Kadar je prevoznikov več, mora vsak izpolniti izjavo iz točke 7 komercialnega dokumenta, ki je del dokumenta.

VZOREC KOMERCIALNEGA DOKUMENTA ZA PREVOZ STRANSKIH ŽIVALSKIH PROIZVODOV IN PREDELANIH PROIZVODOV V EVROPSKI SKUPNOSTI

Navodila:

(a)

Komercialni dokumenti se predložijo na podlagi oblike vzorca iz te priloge. Potrdila, ki so zahtevana za prevoz stranskih živalskih proizvodov in iz njih predelanih proizvodov, so vsebovana v številčnem vrstnem redu iz vzorca.

(b)

Pripravljen mora biti bodisi v enem od uradnih jezikov izvorne države članice EU ali namembne države članice EU. Vendar je lahko pripravljen tudi v drugih jezikih EU, če mu je priložen uradni prevod, ali če je tako predhodno dogovorjeno s pristojnim organom namembne države članice.

(c)

Komercialni dokument mora biti predložen v vsaj treh izvodih (en izvirnik in dve kopiji). Izvirnik mora spremljati pošiljko do končne destinacije. Prejemnik ga mora obdržati. Proizvajalec mora obdržati eno kopijo, drugo pa prevoznik.

(d)

Izvirnik vsakega komercialnega dokumenta je sestavljen iz ene strani, obeh strani ali je, kadar se zahteva več besedila, v takšni obliki, da so vse potrebne strani del integrirane celote in so nedeljive.

(e)

Če so zaradi prepoznavanja posamičnih pošiljk dokumentu priložene dodatne strani, se te strani, s podpisom pristojne osebe na vsaki strani, prav tako štejejo kot sestavni del izvirnika dokumenta.

(f)

Kadar je dokument, vključno z dodatnimi stranmi iz (e), sestavljen iz več kot ene strani, se vsaka stran na dnu oštevilči – (številka strani) od (skupnega števila strani) – in ima številčno oznako dokumenta, ki jo je na vrhu določila pristojna oseba.

(g)

Izvirnik dokumenta mora izpolniti in podpisati pristojna oseba. Pri tem pristojna oseba zagotovi upoštevanje načel, ki veljajo za dokumentacijo, kakor jih določa poglavje III Priloge II k Uredbi (ES) št. 1774/2002. Komercialni dokument mora opredeliti:

datum, ko je bila snov odpeljana iz tovarniškega kompleksa,

opis z identifikacijo snovi ter živalskih vrst za snov kategorije 3 in iz nje predelanih proizvodov, ki so namenjeni, da se uporabljajo kot krma, ter, če je primerno, številko ušesne znamke,

količino snovi,

kraj izvora snovi,

ime in naslov prevoznika,

ime in naslov prejemnika in, če je primerno, številko njegovega dovoljenja, ter

po potrebi številko dovoljenja izvorne tovarne ter vrsto in postopke obdelave.

(h)

Barva podpisa pristojne osebe je drugačna od barve tiska.

(i)

Komercialni dokument je treba hraniti najmanj dve leti za predložitev pristojnemu organu za potrditev evidenc iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1774/2002.

Image

Image

Image


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/40


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 94/2005

z dne 20. januarja 2005

o izdaji uvoznih dovoljenj za riž s poreklom iz držav AKP in čezmorskih držav in ozemelj na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih petih delovnih dneh januarja 2005 v skladu z Uredbo (ES) št. 638/2003

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2286/2002 z dne 10. decembra 2002 o režimih za kmetijske proizvode in blago, nastalo pri predelavi kmetijskih proizvodov s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških (držav AKP), ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1706/98 (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj k Skupnosti (Odločba o čezmorski pridružitvi) (2),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 638/2003 z dne 9. aprila 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2286/2002 in Odločbe Sveta 2001/822/ES glede režimov za uvoz riža s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (držav AKP) in čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) (3), in zlasti člena 17(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih petih delovnih dneh januarja 2005 v skladu z Uredbo (ES) št. 638/2003, o čemer je obveščena Komisija, se izdajo uvozna dovoljenja za riž za količine, navedene v zahtevkih, po potrebi zmanjšane za odstotke, ki so določeni v Prilogi.

2.   Razpoložljive količine, ki se prenesejo v naslednjo serijo, so določene v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 348, 21.12.2002, str. 5.

(2)  UL L 314, 30.11.2001, str. 1.

(3)  UL L 93, 10.4.2003, str. 3.


PRILOGA

Odstotki zmanjšanja količin za serijo v januarju 2005 in količine, ki se prenesejo v naslednjo serijo

Poreklo/proizvod

Odstotek zmanjšanja

Količine, ki se prenesejo v serijo v maju 2005 (v tonah)

Nizozemski Antili in Aruba

Najmanj razvite čezmorske države in ozemlja

Nizozemski Antili in Aruba

Najmanj razvite čezmorske države in ozemlja

Čezmorske države in ozemlja (člen 10(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 638/2003)

tarifna oznaka KN 1006

0

0

3 327,727

3 334


Poreklo/proizvod

Odstotek zmanjšanja

Količine, ki se prenesejo v serijo v maju 2005 (v tonah)

Države AKP (člen 3(1) Uredbe (ES) št. 638/2003)

tarifne oznake KN 1006 10 21 do 1006 10 98, 1006 20 in 1006 30

71,4487

Države AKP (člen 5(1) Uredbe (ES) št. 638/2003)

tarifne oznake KN 1006 40 00

0

4 810


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/42


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 95/2005

z dne 20. januarja 2005

o določitvi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni tržni ureditvi za sladkor (1), in zlasti člena 27(5)(a) in (15) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 27(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se razlike med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členu 1(1)(a), (c), (d), (f), (g) in (h) navedene Uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrijejo z izvoznim nadomestilom, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, navedeno v Prilogi V k navedeni uredbi. Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih izvedbenih pravil za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določevanje višine takšnih nadomestil (2), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, našteto v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsak zadevni osnovni proizvod določiti vsak mesec.

(3)

Člen 27(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(4)

Nadomestila, določena po tej uredbi, se lahko določijo vnaprej, ker v tem trenutku ni mogoče določiti razmer na trgu v naslednjih nekaj mesecih.

(5)

Obveznosti, prevzete glede nadomestil, ki se lahko dodelijo za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so lahko ogrožene z vnaprejšnjo določitvijo visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih razmerah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar se pri tem ne sme preprečiti sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča, da so ti različni cilji izpolnjeni.

(6)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov o uvozu nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bolgarije in izvozu nekaterih predelanih proizvodov v Bolgarijo (3) z veljavnostjo od 1. oktobra 2004 dalje, predelani kmetijski proizvodi, ki niso na seznamu Priloge I k Pogodbi, izvoženi v Bolgarijo, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil za osnovne proizvode, naštete v Prilogi A k Uredbi (ES) št. 1520/2000 in v členu 1(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1260/2001, in izvožene kot blago, navedeno v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1260/2001, so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Z odstopanjem od člena 1 in z veljavnostjo od 1. oktobra 2004 dalje, se stopnje iz Priloge ne uporabljajo za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, kadar se izvaža v Bolgarijo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednica


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 177, 15.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 886/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 14).

(3)  UL L 301, 28.9.2004, str. 1.


PRILOGA

Stopnje nadomestil, ki se od 21. januarja 2005 uporabljajo za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

Oznaka KN

Opis

Stopnja nadomestila v EUR/100 kg

V primeru vnaprejšnje določitve nadomestil

Drugo

1701 99 10

Beli sladkor

39,76

39,76


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/45


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 96/2005

z dne 20. januarja 2005

o določitvi najvišjega izvoznega nadomestila za ječmen v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1757/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti prvega pododstavka člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1757/2004 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ponudbe, predložene od 14. do 20. januarja 2005 v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1757/2004, znaša najvišje nadomestilo za izvoz ječmena 17,97 EUR/t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 313, 12.10.2004, str. 10.

(3)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/46


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 97/2005

z dne 20. januarja 2005

v zvezi s ponudbami, predloženimi za izvoz ovsa v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1565/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), in zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1565/2004 z dne 3. septembra 2004 o posebnem intervencijskem ukrepu za žita na Finskem in Švedskem za tržno leto 2004/2005 (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1565/2004 je bil razpisan natečaj za izvozno nadomestilo za oves, proizveden na Finskem in Švedskem in namenjen za izvoz iz Finske in Švedske v vse tretje države, razen v Bolgarijo, Norveško, Romunijo in Švico.

(2)

Na podlagi kriterijev, določenih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, ni treba določiti najvišjega nadomestila.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V okviru natečaja za nadomestilo za izvoz ovsa, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1565/2004, se med ponudbami, predloženimi od 14. do 20. januarja 2005, ne izbere nobene ponudbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).

(3)  UL L 285, 4.9.2004, str. 3.


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/47


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 98/2005

z dne 20. januarja 2005

v zvezi s ponudbami za uvoz sirka v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2275/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2275/2004 (2) je bil objavljen natečaj za največje znižanje dajatve za sirek, uvožen v Španijo iz tretjih dražav.

(2)

Člen 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3) daje Komisiji možnost, da v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in na podlagi prejetih ponudb, odloči, da ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

Na podlagi meril iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95 najvišjega izvoznega nadomestila ni treba določiti.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V zvezi s ponudbami, prejetimi v obdobju od 14. do 20. januarja 2005 za znižanje uvozne dajatve za sirek v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2275/2004, se ne izbere nobenega ponudnika.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 396, 31.12.2004, str. 32.

(3)  UL L 177, 28.7.1995, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/48


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 99/2005

z dne 20. januarja 2005

o določitvi največjega znižanja uvozne dajatve za koruzo v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2277/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2277/2004 (2) je bil razpisan natečaj za znižanje dajatve na uvoz koruze v Španijo iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3), lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 odloči, da določi največje znižanje uvozne dajatve. Pri določitvi največjega znižanja je treba upoštevati merila iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95. Pogodba se sklene z vsakim ponudnikom, ki ponudi znižanje, ki je enako ali nižje od največjega znižanja dajatve.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril v povezavi s sedanjimi razmerami na trgu zadevne žitarice kaže, da je treba največje znižanje uvozne dajatve določiti v višini navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ponudbe, prejete v obdobju od 14. do 20. januarja 2005 v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2277/2004, znaša največje znižanje uvozne dajatve za koruzo 32,80 EUR/t in velja za največjo skupno količino 83 100 t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 396, 31.12.2004, str. 35.

(3)  UL L 177, 28.7.1995, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/49


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 100/2005

z dne 20. januarja 2005

o določitvi največjega znižanja uvozne dajatve za koruzo v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2276/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2276/2004 (2) je bil razpisan natečaja za zbiranje ponudb za največje znižanje dajatve za uvoz koruze na Portugalsko iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3), se Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 odloči, da določi največje znižanje uvozne dajatve. Pri določitvi največjega znižanja je treba upoštevati merila iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95. Pogodba se sklene z vsakim ponudnikom, ki ponudi znižanje, ki je enako ali nižje od največjega znižanja dajatve.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril v povezavi s sedanjimi razmerami na trgu zadevne žitarice kaže, da je treba največje znižanje uvozne dajatve določiti v višini navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ponudbe, prejete v obdobju od 14. do 20. januarja 2005 v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2276/2004, znaša največje znižanje uvozne dajatve za koruzo 30,90 EUR/t in velja za največjo skupno količino 6 450 t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 396, 31.12.2004, str. 34.

(3)  UL L 177, 28.7.1995, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/50


DIREKTIVA KOMISIJE 2005/4/ES

z dne 19. januarja 2005

o spremembi Direktive 2001/22/ES o določitvi postopkov vzorčenja in analiznih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra in 3-MCPD v živilih

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 85/591/EGS z dne 20. decembra 1985 o uvedbi metod Skupnosti za vzorčenje in analize za spremljanje in nadzor živil, namenjenih za prehrano ljudi (1), in zlasti člena 1 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 2001/22/ES z dne 8. marca 2001 določa postopke vzorčenja in analizne metode za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra in 3-MCPD v živilih (2).

(2)

Treba je vključiti dopolnjene standardne podatke za onesnaževala v hrani, zlasti da se upošteva merilna negotovost preiskave.

(3)

Zelo pomembno je, da se o rezultatih analiznega preizkušanja poroča in se jih razlaga na enoten način, da bi se zagotovilo usklajen pristop izvajanja v celi Evropski uniji.

(4)

Direktivo 2001/22/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA TO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2001/22/ES se spremeni, kakor je določeno v Prilogi I k tej direktivi.

Priloga II k Direktivi 2001/22/ES se spremeni, kakor je določeno v Prilogi II k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo zakone, predpise in upravne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo najkasneje v dvanajstih mesecih po datumu začetka veljavnosti te direktive. Države članice takoj posredujejo Komisiji besedila predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice posredujejo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. januarja 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 372, 31.12.1985, str. 50.

(2)  UL L 77, 16.3.2001, str. 14.


PRILOGA I

V Prilogi I k Direktivi 2001/22/ES se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   SKLADNOST LOTA ALI SUBLOTA S SPECIFIKACIJO

Preskusni laboratorij analizira laboratorijski vzorec za uradni nadzor v najmanj dveh neodvisnih preskušanjih in izračuna srednjo vrednost rezultatov.

Lot je sprejet, če srednja vrednost ne presega zadevne mejne vrednosti, ki je določena v Uredbi (ES) št. 466/2001, ob upoštevanju razširjene merilne negotovosti in popravka za izkoristek (1).

Lot je zavrnjen, če srednja vrednost, brez utemeljenega dvoma, presega zadevno mejno vrednost, ob upoštevanju razširjene merilne negotovosti in popravka za izkoristek.

Ta razlagalna pravila se uporabljajo za rezultat analiznega preizkušanja, pridobljenega na vzorcu za uradni nadzor. V primeru analize za drugo mnenje in sodno izvedenstvo velja nacionalna zakonodaja.“


PRILOGA II

Priloga II k Direktivi 2001/22/ES se spremeni:

1.

V točki 3 „Analizna metoda, ki jo uporablja laboratorij, in zahteve za kontrolo kakovosti“ se doda naslednja točka 3.3.3 po Preglednici 4:

„3.3.3   Izvedbena merila – Pristop, ki upošteva negotovost

Vendar lahko laboratorij za oceno primernosti analizne metode uporabi tudi pristop, ki upošteva negotovost. Laboratorij lahko uporabi metodo, s katero se dobijo rezultati v okviru najvišje standardne negotovosti. Najvišja standardna negotovost se lahko izračuna po enačbi:

Formula

kjer so:

Uf najvišja standardna negotovost

LOD meja zaznavnosti metode

C izbrana koncentracija

α numerični faktor, ki se uporablja odvisno od vrednosti C. Vrednosti, ki se jih uporablja, so navedene v spodnji preglednici:

C (μg/kg)

α

≤ 50

0,2

51–500

0,18

501–1 000

0,15

1 001–10 000

0,12

≥ 10 000

0,1

in U je razširjena negotovost, izračunana s faktorjem pokritja 2, ki ustreza približno 95-odstotni stopnji zaupanja.

Če analizna metoda da rezultate z merilnimi negotovostmi, ki so nižje od najvišje standardne negotovosti, je analizna metoda enako primerna kot tista, ki ustreza zgoraj opisanim izvedbenim merilom.“

2.

Točka 3.4 se nadomesti z naslednjim:

„3.4   Ocena analitske pravilnosti, izračun izkoristka in poročanje o rezultatih

Kadar je le mogoče, se analitsko pravilnost oceni s pomočjo vključitve primernega certificiranega referenčnega materiala v analizo.

Rezultat analiznega preizkušanja se poroča z ali brez upoštevanja izkoristka. V poročilu je potrebno navesti način poročanja in vrednost izkoristka.

Analitik mora biti seznanjen s „Poročilom Evropske komisije o odnosu med rezultati analiznega preizkušanja, nezanesljivostjo meritev, faktorji za izkoristek in določbami v predpisih EU v zvezi z živili“ (1).

O rezultatih analiznega preizkušanja je treba poročati kot x +/– U, kjer je x rezultat analiznega preizkušanja in U merilna negotovost.

REFERENČNA LITERATURA

(1)

Poročilo Evropske komisije o odnosu med rezultati analiznega preizkušanja, nezanesljivostjo meritev, faktorji za izkoristek in določbami v predpisih EU v zvezi z živili, 2004

(http://europa.eu.int/comm/food/food/chemicalsafety/contaminants/sampling_en.htm).“


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/53


SKLEP SVETA

z dne 7. decembra 2004

o podpisu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, in o odobritvi ter podpisu spremne izjave o nameri

(2005/35/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 94 v povezavi s prvim pododstavkom člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dne 16. oktobra 2001 je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja s Kneževino Monako o sporazumu, ki bi zagotovil, da bo ta država sprejela ukrepe, ki so enakovredni tistim, ki morajo biti uporabljeni v okviru Skupnosti za zagotovitev dejanskega obdavčevanja dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

(2)

Besedilo sporazuma, ki predstavlja rezultat teh pogajanj, je skladno s pogajalskimi direktivami, ki jih je sprejel Svet. Sporazum spremlja izjava o nameri med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako.

(3)

S pridržkom morebitnega kasnejšega sprejetja sklepa o sklenitvi sporazuma je zaželeno, da se podpišeta dokumenta, ki sta bila parafirana 1. julija 2004, in pridobi potrditev, da je Svet odobril izjavo o nameri –

SKLENIL:

Člen 1

S pridržkom kasnejšega sprejetja sklepa o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (1), je predsednik Sveta pooblaščen za imenovanje oseb, pooblaščenih za podpis Sporazuma, spremne izjave o nameri in pisem, ki jih je treba izmenjati v skladu z členom 21(2) Sporazuma in z izjavo o nameri, v imenu Evropske skupnosti.

Svet odobri izjavo o nameri.

Besedili Sporazuma in izjave o nameri sta priloženi temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 7. decembra 2004

Za Svet

Predsednik

G. ZALM


(1)  UL L 157, 26.6.2003, str. 38.


SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

EVROPSKA SKUPNOST

in

KNEŽEVINA MONAKO,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenica“ ali „pogodbenici“ –

z namenom da predvidita ukrepe, enakovredne tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, v nadaljnjem besedilu „Direktiva“ –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilj

1.   Z namenom da bi bil dohodek od prihrankov v obliki plačil obresti, zagotovljenih na ozemlju Kneževine Monako v korist fizičnih oseb, ki so upravičeni lastniki v smislu člena 2 in so rezidenti ene od držav članic Evropske skupnosti, dejansko upoštevan pri naložitvi obvezne dajatve, ki jo pravo te države opredeljuje kot davek, davčni odtegljaj od zneska plačila obresti izvedejo plačilni zastopniki, ustanovljeni na ozemlju Kneževine Monako, pod pogoji iz členov 7 in 8 in ob upoštevanju ukrepov o prostovoljnem razkritju iz člena 9.

2.   Kneževina Monako sprejme potrebne ukrepe s katerimi zagotovi, da plačilni zastopniki s sedežem na njenem ozemlju opravljajo vse naloge, potrebne za izvajanje tega sporazuma, ne glede na sedež dolžnika dolžniške terjatve, ki prinaša obresti.

Člen 2

Opredelitev upravičenega lastnika

1.   V tem sporazumu „upravičeni lastnik“ pomeni vsakega posameznika, ki prejme plačilo obresti, ali vsakega posameznika, za katerega se zagotovi plačilo obresti, razen če predloži dokazilo, da obresti ni prejel v lastno korist ali da niso bile zagotovljene v njegovo korist, kar pomeni, da:

(a)

deluje kot plačilni zastopnik v smislu člena 4;

(b)

deluje v imenu pravne osebe, subjekta, ki je podvržen določbam Uredbe suverena št. 3152 z dne 19. marca 1964 o uvedbi davka na dobiček, kolektivnega naložbenega podjema za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), podjema, ki je enakovreden KNPVP in je ustanovljen na ozemlju Kneževine Monako ter se ukvarja z naložbami na področju vlaganj prihrankov;

(c)

deluje v imenu drugega posameznika, ki je upravičeni lastnik, ter identiteto in rezidentstvo upravičenega lastnika razkrije plačilnemu zastopniku v skladu s členom 3(2).

2.   Kadar ima plačilni zastopnik podatke, ki kažejo na to, da posameznik, ki prejme plačilo obresti ali za katerega se zagotovi plačilo obresti, ni nujno tudi upravičeni lastnik, in kadar se za navedenega posameznika ne uporablja nobeden od odstavkov 1(a) in 1(b), izvede vse razumne ukrepe za ugotovitev identitete upravičenega lastnika v skladu s členom 3(2). Če plačilni zastopnik ne more ugotoviti identitete upravičenega lastnika, zadevnega posameznika obravnava kot upravičenega lastnika.

Člen 3

Identiteta in rezidentstvo upravičenega lastnika

1.   Kneževina Monako sprejme potrebne postopke, da omogoči plačilnemu zastopniku, da identificira upravičene lastnike in njihovo rezidentstvo za namene tega sporazuma in da zagotovi uporabo teh postopkov.

2.   V ta namen ti postopki določajo, da:

(a)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena pred 1. januarjem 2004, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika in njegovo rezidentstvo iz podatkov, ki jih ima na voljo in so bili pridobljeni na podlagi uradnega osebnega dokumenta ali drugega pisnega dokumentarnega dokazila o identiteti s fotografijo upravičenega lastnika;

(b)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. januarja 2004 ali po njem, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto in rezidentstvo upravičenega lastnika na podlagi potnega lista, uradne osebne izkaznice ali na podlagi drugega dokumentarnega dokazila o identiteti, ki ga predloži upravičeni lastnik. Pri posameznikih, ki predložijo potni list ali uradno osebno izkaznico, ki jo je izdala država članica, in ki izjavijo, da so rezidenti države, ki ni država članica ali Kneževina Monako, se rezidentstvo ugotavlja na podlagi potrdila o davčnem rezidentstvu, ki ga izda pristojni organ države, za katero posameznik trdi, da je njen rezident. Če posameznik takšnega potrdila ne predloži, se za državo rezidentstva šteje država članica, ki je izdala potni list ali drug uradni osebni dokument.

Člen 4

Opredelitev pojma plačilni zastopnik

Za namene tega sporazuma „plačilni zastopnik“ v Kneževini Monako pomeni banke, fizične in pravne osebe, osebne družbe in podružnice tujih družbe, ki, četudi občasno, v okviru svojega poslovanja sprejemajo, držijo, vlagajo ali prenašajo sredstva tretjih oseb ali zgolj plačujejo obresti ali zagotavljajo plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika.

Člen 5

Opredelitev pristojnega organa

Za namene tega sporazuma pomenijo „pristojni organi“ pogodbenic tiste organe, ki so našteti v Prilogi I.

Pristojni organi tretjih držav pomenijo tiste organe, ki so pristojni za izdajo potrdil o rezidentstvu za davčne namene.

Člen 6

Opredelitev plačila obresti

1.   V tem sporazumu „plačilo obresti“ pomeni:

(a)

obresti, ki se plačajo ali pripišejo na račun in se nanašajo na dolžniške vrednostne papirje ali obresti, ki izhajajo iz pologov strank, ne glede na to, ali so zavarovani s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej obresti iz vrednostnih papirjev državne blagajne ter obresti iz obveznic ali dolžniških vrednostnih papirjev, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali dolžniških vrednostnih papirjev. Vendar so izključene obresti, ki izhajajo iz posojil, o katerih se dogovorijo posamezniki zasebno, izven svoje trgovske ali poslovne dejavnosti;

(b)

obračunane ali h glavnici pripisane obresti pri prodaji, povračilu ali odkupu dolžniških terjatev iz točke (a);

(c)

dohodek, ki bodisi neposredno ali posredno preko subjekta, ki ima sedež v eni izmed držav članic Evropske skupnosti, iz člena 4(2) Direktive, izvira iz plačila obresti in ki ga razdelijo:

(i)

kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni na ozemlju ene od držav članic Evropske skupnosti ali Kneževine Monako;

(ii)

subjekti s sedežem v državi članici Evropske skupnosti, ki izkoristijo možnost iz člena 4(3) Direktive in o tem obvestijo plačilnega zastopnika; in

(iii)

kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni izven ozemelj iz člena 19;

(d)

dohodek, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnic ali enot v naslednjih podjemih in subjektih, če ti neposredno ali posredno prek drugih kolektivnih naložbenih podjemov ali subjektov, ki so navedeni spodaj, naložijo več kot 40 % svojih sredstev v dolžniške terjatve iz točke (a):

(i)

kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni na ozemlju ene od držav članic Evropske skupnosti ali Kneževine Monako;

(ii)

subjekti s sedežem v državi članici Evropske skupnosti, ki izkoristijo možnost iz člena 4(3) Direktive in o tem obvestijo plačilnega zastopnika; in

(iii)

kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni izven ozemelj iz člena 19.

2.   V zvezi z odstavkom 1(c), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o deležu dohodka, ki izvira iz plačil obresti, se celotni znesek dohodka šteje za plačilo obresti.

3.   V zvezi z odstavkom 1(d), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o odstotku sredstev, ki so bila naložena v dolžniške vrednostne papirje ali v delnice ali enote, kot so opredeljene v omenjenem odstavku, se šteje, da ta odstotek presega 40 %.

Kadar plačilni zastopnik ne more določiti zneska realiziranega dohodka upravičenega lastnika, se šteje, da je dohodek enak iztržku od prodaje, povračila ali odkupa delnic ali enot.

4.   Dohodki iz podjemov in subjektov, ki so v dolžniške vrednostne papirje iz odstavka 1(a) naložili 15 % svojih sredstev, se ne štejejo za plačilo obresti v smislu odstavkov 1(c) in (d).

5.   Odstotek iz odstavka 1(d) in odstavka 3 znaša po 31. decembru 2010 25 %.

6.   Odstotki iz odstavka 1(d) in odstavka 5 se določajo glede na naložbeno politiko, kot jo opredeljujejo pravila sklada ali instrumenti o ustanovitvi zadevnih podjemov ali subjektov, in če ti ne obstajajo, glede na dejansko sestavo sredstev zadevnih podjemov ali subjektov.

Člen 7

Davčni odtegljaj

1.   Če je upravičeni lastnik obresti rezident države članice Evropske skupnosti, Kneževina Monako ob upoštevanju uporabe člena 14(2) prva tri leta od datuma iz člena 17 pobira davčni odtegljaj po stopnji 15 %, po stopnji 20 % v nadaljnjih treh letih in nato po stopnji 35 %.

2.   Plačilni zastopnik pobira davčni odtegljaj na naslednji način:

(a)

v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(a): od zneska plačanih ali pripisanih obresti;

(b)

v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(b) ali (d): od zneska obresti ali dohodka iz navedenih odstavkov ali z enakovredno dajatvijo na skupni znesek iztržka od prodaje, odkupa ali povračila, ki bremeni prejemnika;

(c)

v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(c): od zneska dohodka iz navedenega odstavka.

3.   Za namene odstavkov 2(a), (b) in (c) se davčni odtegljaj pobira sorazmerno dolžini obdobja, v katerem je upravičeni lastnik imel dolžniški vrednostni papir, delnice ali enote, iz katerih izvira dohodek. Kadar plačilni zastopnik na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, ne more ugotoviti dolžine obdobja, v katerem je upravičeni lastnik imel dolžniški vrednostni papir, delnico ali enoto, se šteje, da je upravičeni lastnik imel dolžniški vrednostni papir, delnico ali enoto ves čas njenega obstoja, razen če upravičeni lastnik ne predloži dokazila o datumu pridobitve terjatve.

4.   Davki, dajatve in davčni odtegljaji razen davčnega odtegljaja, ki ga predvideva ta sporazum, na isto plačilo obresti, se odbijejo od zneska davčnega odtegljaja, ki se izračuna v skladu s tem členom.

5.   Obdavčenje z davčnim odtegljajem s strani plačilnega zastopnika v Kneževini Monako ne preprečuje državi članici Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, obdavčevanja dohodka v skladu z njeno domačo zakonodajo. Če davčni zavezanec dohodek iz obresti, pridobljen od plačilnega zastopnika, ki je ustanovljen v Kneževini Monako, prijavi davčnim organom v državi članici Evropske skupnosti, katere rezident je, se tam za ta dohodek iz obresti uporablja obdavčenje po enakih stopnjah in pod enakimi splošnimi pogoji, kakor se uporabljajo za obresti, pridobljene v tej državi članici.

Člen 8

Delitev prihodkov

1.   Kneževina Monako obdrži 25 % prihodka, ustvarjenega z davčnim odtegljajem iz člena 7, 75 % prihodka pa prenese državi članici Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik plačila obresti pod pogoji iz člena 3(2)(b).

2.   Taki prenosi se izvršijo v enem obroku za vsako državo članico Evropske skupnosti, najpozneje v obdobju šestih mesecev po koncu davčnega leta v Kneževini Monako.

3.   Kneževina Monako sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno delovanje sistema delitve prihodkov.

V ta namen Kneževina Monako izvrši prenos prihodkov v korist zadevne države članice pristojnemu organu, navedenemu v Prilogi I k temu sporazumu.

Člen 9

Prostovoljno razkritje

1.   Kneževina Monako predvidi postopek, ki omogoča, da se upravičeni lastnik izogne davčnemu odtegljaju iz člena 7 tako, da izrecno pooblasti svojega plačilnega zastopnika s sedežem v Kneževini Monako, da o plačilih obresti poroča pristojnemu organu Kneževine Monako. Tako pooblastilo zajema vsa plačila obresti, ki jih navedeni plačilni zastopnik plača ali zagotovi v neposredno korist upravičenemu lastniku.

2.   Najmanjši obseg podatkov, ki jih mora posredovati plačilni zastopnik v primeru izrecnega pooblastila upravičenega lastnika, se sestoji iz:

(a)

identitete in rezidentstva upravičenega lastnika, ugotovljenih v skladu s členom 3 tega sporazuma;

(b)

naziva in naslova plačilnega zastopnika;

(c)

številke računa upravičenega lastnika ali, če nima računa, identifikacije dolžniškega vrednostnega papirja, iz katerega izhajajo obresti;

(d)

zneska obresti, izračunanega v skladu s členom 6.

3.   Pristojni organ Kneževine Monako podatke iz odstavka 2 sporoči pristojnemu organu države članice Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik. Takšno sporočanje podatkov je avtomatično in se opravi vsaj enkrat letno v obdobju šestih mesecev po koncu davčnega leta v Kneževini Monako za vsa plačila obresti v tistem letu.

Člen 10

Odprava dvojnega obdavčevanja

1.   Država članica Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, zagotovi odpravo dvojnega obdavčevanja, ki bi bilo lahko posledica uvedbe davčnega odtegljaja iz člena 7, v skladu z določbami odstavkov 2 in 3.

2.   Če so bile obresti, ki jih je prejel upravičeni lastnik, v Kneževini Monako predmet davčnega odtegljaja iz člena 7, izvedenega s strani plačilnega zastopnika, mu država članica Evropske unije, katere rezident je upravičeni lastnik, prizna davčni odbitek v višini zneska odtegnjenega davka. Ne glede na kakršen koli mehanizem naložitve ali kakršno koli drugačno upravno prakso država članica rezidentstva za davčne namene, kadar ta znesek presega znesek davčne obveznosti na celoten znesek obresti, ki so predmet davčnega odtegljaja v skladu z nacionalno zakonodajo, upravičenemu lastniku povrne presežni del odtegnjenega davka.

3.   Če so bile poleg davčnega odtegljaja iz člena 7 obresti, ki jih je prejel upravičeni lastnik, obdavčene še s katero koli drugo obliko davčnega odtegljaja in je država članica Evropske unije, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, v skladu s svojo zakonodajo ali konvencijami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju priznala odbitek davka za takšen davčni odtegljaj, se takšen davčni odtegljaj odbije pred uporabo postopka iz odstavka 2.

4.   Država članica Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, lahko mehanizem davčnega odbitka iz odstavkov 2 in 3 nadomesti z neposrednim in celotnim povračilom davčnega odtegljaja iz člena 7.

Člen 11

Prenosljivi dolžniški vrednostni papirji

1.   Od datuma iz člena 17, ob upoštevanju člena 14(2) tega sporazuma ter dokler Kneževina Monako pobira davčni odtegljaj iz člena 7 in vsaj ena izmed držav članic Evropske skupnosti uporablja podobne določbe, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, se domače in mednarodne obveznice in drugi prenosljivi dolžniški vrednostni papirji, ki so bili prvič izdani pred 1. marcem 2001 ali za katere so prvotne prospekte za izdajo pred tem datumom odobrili pristojni organi, ne štejejo za dolžniške vrednostne papirje v smislu člena 6(1)(a), če od vključno 1. marca 2002 ni bila izdana nobena nadaljnja emisija takšnih prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev.

Dokler pa vsaj ena država članica Evropske skupnosti uporablja podobne določbe, se določbe tega člena še naprej uporabljajo tudi po 31. decembru 2010 za takšne prenosljive vrednostne papirje:

ki vsebujejo klavzulo o bruto znesku in predčasnem odkupu, ter

kadar je plačilni zastopnik ustanovljen v Kneževini Monako, in

ta plačilni zastopnik plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice Evropske skupnosti.

Če in ko vse države članice Evropske skupnosti prenehajo uporabljati določbe, podobne tistim iz člena 7, se določbe tega člena še naprej uporabljajo samo za takšne prenosljive vrednostne papirje:

ki vsebujejo klavzulo o bruto znesku in predčasnem odkupu, ter

kadar je plačilni zastopnik izdajatelja ustanovljen v Kneževini Monako, in

ta plačilni zastopnik plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice Evropske skupnosti.

Če država ali povezan subjekt, ki deluje kot državni organ ali katerega vloga je priznana z mednarodno pogodbo (našteti v Prilogi II), od 1. marca 2002 naprej izda dodatno emisijo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se celotna emisija takšnega vrednostnega papirja, ki je sestavljena iz prve emisije in vseh naslednjih emisij, šteje za dolžniško terjatev v smislu člena 6(1)(a).

Če kateri koli drug izdajatelj, ki ni zajet v prejšnjem pododstavku, od 1. marca 2002 naprej izda dodatno emisijo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se takšna dodatna emisija šteje za dolžniški vrednostni papir v smislu člena 6(1)(a).

2.   Ta člen državam članicam Evropske unije ne preprečuje obdavčevanja dohodka od prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev iz odstavka 1 v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

Člen 12

Izmenjava informacij na zahtevo

1.   Pristojni organi Kneževine Monako in držav članic Evropske skupnosti izmenjujejo informacije o dejanjih, ki po notranji zakonodaji zaprošene države predstavljajo kaznivo dejanje davčne prevare na področju obdavčevanja dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

Če je zaprošena država Kneževina Monako, se za kaznivo dejanje davčne prevare na področju obdavčevanja dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti štejejo naslednja dejanja:

uporaba lažnega, ponarejenega ali po vsebini netočnega dokumenta z namenom, da se izogne ali pa se poskuša izogniti celotni ali delni obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, za kar je v skladu s členom 26(4) monaškega Kazenskega zakonika zagrožena denarna kazen, katere znesek je lahko največ štirikratni znesek izognjenega davka, in zaporna kazen od osmih dni do dveh let, oz. ena izmed teh kazni,

goljufiva pridobitev popolnega ali delnega povračila davka iz dohodka od prihrankov, za kar je v skladu s členom 26(4) monaškega Kazenskega zakonika zagrožena denarna kazen, katere znesek je lahko največ štirikratni znesek neupravičeno prejetega zneska, in zaporna kazen od osmih dni do dveh mesecev, oz. ena izmed teh kazni.

dejstvo, da kdor koli, kogar dolžnost je pobirati davke iz dohodka od prihrankov, davka namerno ni odtegnil ali je namerno odtegnil nezadosten znesek, za kar je zagrožena denarna kazen iz člena 26(4) monaškega Kazenskega zakonika,

dejstvo, da kdorkoli, kogar dolžnost je pobirati davke iz dohodka od prihrankov, pobrane zneske namerno preusmeri v svojo korist ali pa v korist tretje osebe, za kar je zagrožena denarna kazen iz člena 26(4) monaškega Kazenskega zakonika.

Ko so pogoji, določeni v členu 13(3), izpolnjeni, se za kršitve z isto stopnjo nezakonitosti kot v primeru davčne prevare v skladu z zakonodajo zaprošene države, kot je določeno zgoraj, uporabljajo načela za izmenjavo informacij, ki so določena v tem členu.

V odgovoru na ustrezno utemeljeno zahtevo v skladu z odstavkom 3 tega člena zaprošena država zagotovi informacije o zadevah, ki so predmet upravnega, kazenskega ali civilnega postopka, ki poteka v državi prosilki, v zvezi z zgoraj omenjenimi dejanji, pri čemer se te informacije nanašajo le na dohodke od prihrankov, ki so obdavčljivi v tej državi.

Podatki iz člena 9(2) tega sporazuma se štejejo za informacije, ki se lahko posredujejo.

2.   Pri ugotavljanju, ali se informacije lahko posredujejo kot odgovor na zahtevo, zaprošena država uporabi predpise o zastaranju, ki se uporabljajo v skladu z zakonodajo države prosilke in ne zaprošene države. V nobenem primeru pa se ne posredujejo informacije o kaznivih dejanjih, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.

3.   Da se ugotovi utemeljenost zahteve pristojni organ države prosilke zagotovi naslednje informacije, ki morajo biti sestavljene v uradnem jeziku zaprošene države:

(a)

naziv organa, od katerega zahteva izhaja;

(b)

identiteto posameznika, ki ga zahteva po informacijah zadeva, dokazilo o njegovem rezidentstvu za davčne namene v državi prosilki ter druge dokumente, pričanja zadevnega posameznika in druge posredne dokaze na katerih temelji zahteva;

(c)

razloge, zakaj meni, da so zahtevane informacije v zaprošeni državi ali jih ima ali nadzoruje oseba, ki se nahaja na njenem ozemlju;

(d)

izjavo, ki utemeljuje, da je zahteva v skladu z zakoni države prosilke, in sicer predvsem, da je dopustna glede na zastaralne roke;

(e)

izjavo, ki navaja, da je država prosilka na svojem ozemlju uporabila vsa razpoložljiva sredstva, ki jih predvidevata njena zakonodaja in predpisi, da bi pridobila informacije, razen tistih, ki bi povzročila nesorazmerne težave;

(f)

izjavo, ki ugotavlja, da dejstva, ki so že znana državi prosilki, vzpostavljajo v skladu z njenim pravom utemeljen sum storitve kaznivega dejanja davčne prevare ali storitve enakovredne kršitve, ki sta opredeljeni v odstavku 1.

4.   Zaprošena država lahko odkloni posredovanje zahtevanih informacij, če zahteva ni skladna s tem sporazumom.

Vse informacije, ki se izmenjajo na podlagi tega sporazuma, se obravnavajo kot zaupne in se lahko razkrijejo le pristojnim osebam ali organom pogodbenic, ki morajo biti seznanjeni z obdavčevanjem dohodka od plačil obresti iz člena 1. Te osebe ali organi bodo lahko tako prejete informacije razkrili na javnih obravnavah ali v sodnih odločbah v državi prosilki, katerih predmet je to obdavčevanje.

Te informacije se smejo sporočiti drugi osebi ali organu le s pisnim in predhodnim soglasjem pristojnega organa pogodbenice, ki je posredovala te informacije.

Člen 13

Posvetovanje in pregled

1.   Če pride do nesoglasja med pristojnim organom Kneževine Monako in enim ali več pristojnimi organi držav članic Evropske skupnosti iz člena 5 glede razlage ali uporabe tega sporazuma, si organi prizadevajo rešiti to nesoglasje z medsebojnim sporazumom. O rezultatih posvetovanj nemudoma poročajo Komisiji Evropskih skupnosti in pristojnim organom drugih držav članic Evropske skupnosti.

Na zahtevo katerega koli od pristojnih organov lahko Komisija sodeluje pri posvetovanjih v zvezi z razlago.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 se pogodbenici med seboj posvetujeta vsaj enkrat vsake tri leta ali na zahtevo katere koli pogodbenice z namenom pregledati in – če se pogodbenicama zdi potrebno – izboljšati tehnično delovanje tega sporazuma.

V vsakem primeru pogodbenici soglašata glede pomena mednarodnih dogajanj na področju, ki ga ureja ta sporazum, in se med posvetovanji, ki jih predvideva ta odstavek, uskladita o potrebi preučitve sprememb Sporazuma zaradi teh dogajanj.

3.   Ob upoštevanju sklenitve dvostranskih sporazumov med državami članicami in tretjimi državami, ki na področju obdavčevanja dohodka od prihrankov v obliki plačila obresti določajo enake obveznosti kot za Kneževino Monako, bo Kneževina Monako preučila področje uporabe in pogoje za izvajanje načel, opredeljenih v členu 12, v primeru kršitev z isto stopnjo nezakonitosti kot so kazniva dejanja davčne prevare iz tega člena. S tem namenom bo Kneževina Monako začela posvetovanja s Komisijo Evropskih skupnosti.

4.   Usklajevanje se začne v roku enega meseca od zahteve ali, v nujnih primerih, kakor hitro je to mogoče.

5.   Za namene usklajevanja, ki je predvideno zgoraj, se pogodbenici obvestita o dogajanjih, ki bi lahko vplivala na dobro delovanje tega sporazuma. To vključuje tudi vsak relevanten sporazum med eno od pogodbenic in tretjo državo.

Člen 14

Uporaba in odložitev uporabe

1.   Ta sporazum se uporablja pod pogojem, da odvisna ali pridružena ozemlja držav članic iz poročila Sveta (Ekonomsko-finančne zadeve) Evropskemu svetu v Santa Marii da Feira 19. in 20. junija 2000 ter Združene države Amerike, Švica, Andora, Lihtenštajn in San Marino sprejmejo in izvajajo ukrepe, ki so skladni ali enakovredni ukrepom iz Direktive ali iz tega sporazuma in ki določajo iste datume izvedbe.

2.   Pogodbenici vsaj šest mesecev pred datumom iz člena 17 v medsebojnem soglasju odločita, ali bodo izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, pri čemer upoštevata datume začetka veljavnosti ustreznih ukrepov v zadevnih državah članicah Evropske skupnosti, tretjih državah in odvisnih ali pridruženih ozemljih. Če se pogodbenici ne odločita, da bodo pogoji izpolnjeni, v medsebojnem soglasju določita nov datum za namene člena 17. V ta namen Evropska skupnost Kneževino Monako uradno obvesti o dejanskem začetku izvajanja skladnih ali enakovrednih ukrepov s strani zadevnih držav članic Evropske skupnosti, odvisnih ali pridruženih ozemelj in tretjih držav.

3.   Brez poseganja v institucionalne ureditve in ob upoštevanju navedenega zgoraj Kneževina Monako uporablja ta sporazum od datuma iz člena 17 in o tem uradno obvesti Evropsko skupnost.

4.   V primeru, da se Direktiva ali del Direktive v skladu s pravom Skupnosti začasno ali stalno preneha uporabljati, ali v primeru, da država članica odloži uporabo svojih izvedbenih predpisov, lahko katera koli pogodbenica z uradnim obvestilom drugi pogodbenici s takojšnjim učinkom odloži uporabo tega sporazuma ali delov tega sporazuma.

5.   V primeru, da ena od petih tretjih držav, ki so navedene zgoraj (Združene države Amerike, Andora, Lihtenštajn, Švica in San Marino), ali eno od odvisnih ali pridruženih ozemelj držav članic Evropske skupnosti iz odstavka 2 naknadno preneha uporabljati skladne oz. enakovredne ukrepe tistim iz Direktive, lahko katera koli pogodbenica z uradnim obvestilom drugi pogodbenici odloži uporabo tega sporazuma. Odložitev uporabe se začne izvajati ne prej kot dva meseca po takem uradnem obvestilu. Ta sporazum se začne ponovno uporabljati takoj, ko se začnejo ponovno uporabljati ukrepi.

Člen 15

Drugi finančni centri

Evropska skupnost med predhodnim obdobjem, določenim v Direktivi, začne pogovore z drugimi velikimi finančnimi centri z namenom, da bi zadevne jurisdikcije sprejele in dejansko izvajale ukrepe, enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti.

Člen 16

Podpis, začetek veljavnosti in odpoved

1.   Ta sporazum je sklenjen s pridržkom ratifikacije ali odobritve pogodbenic v skladu z lastnimi postopki. Pogodbenici druga drugo uradno obvestita o zaključku teh postopkov. Sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po zadnjem uradnem obvestilu.

2.   Ta sporazum velja, dokler ga ne odpove ena od pogodbenic.

3.   Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. V takem primeru Sporazum preneha učinkovati 12 mesecev po prejemu uradnega obvestila.

Člen 17

Izvedbena pravila

Brez poseganja v člen 14 pogodbenici do 1. julija 2005 izvedeta zakonske, podzakonske in upravne določbe, ki so potrebne za uporabo tega sporazuma.

Člen 18

Zahtevki in končne poravnave

1.   V primeru odpovedi tega sporazuma ali odložitve njegove uporabe v celoti ali delno, ostanejo zahtevki posameznikov v skladu s členom 10 nespremenjeni.

2.   V takem primeru bo Kneževina Monako pripravila končni obračun najpozneje do konca obdobja uporabe tega sporazuma in bo opravila končno plačilo vsem državam članicam Evropske skupnosti.

Člen 19

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, pod pogoji, določenimi v tej pogodbi, ter na drugi strani na ozemlju Kneževine Monako.

Člen 20

Priloge

1.   Priloge so sestavni del tega sporazuma.

2.   Seznam pristojnih organov iz Priloge I se lahko spremeni z navadnim uradnim obvestilom Kneževine Monako drugi pogodbenici za organ iz točke (a) te priloge in z uradnim obvestilom Evropske skupnosti za druge organe.

Seznam povezanih subjektov v Prilogi II se lahko spremeni z medsebojnim dogovorom.

Člen 21

Jeziki

1.   Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

2.   Različico tega sporazuma v malteškem jeziku pogodbenici overita z izmenjavo pisem. Ta različica je enako verodostojna kot različice iz odstavka 1.

EN FE DE LO CUAL, los plenipotenciarios abajo firmantes suscriben el presente Acuerdo.

NA DŮKAZ ČEHOŽ připojili níže podepsaní zplnomocnění zástupci k této smlouvě své podpisy.

TIL BEKRÆFTELSE HERAF har undertegnede befuldmægtigede underskrevet denne aftale.

ZU URKUND DESSEN haben die unterzeichneten Bevollmächtigten ihre Unterschriften unter dieses Abkommen gesetzt.

SELLE KINNITUSEKS on täievolilised esindajad käesolevale lepingule alla kirjutanud.

ΣΕ ΠΙΣΤΩΣΗ ΤΩΝ ΑΝΩΤΕΡΩ, οι υπογράφοντες πληρεξούσιοι έθεσαν την υπογραφή τους κάτω από την παρούσα συμφωνία.

IN WITNESS WHEREOF, the undersigned Plenipotentiaries have signed the present Agreement.

EN FOI DE QUOI, les plénipotentiaires soussignés ont apposé leurs signatures au bas du présent accord.

IN FEDE DI CHE, i plenipotenziari sottoscritti hanno apposto la propria firma in calce al presente accordo.

TO APLIECINOT, attiecīgi pilnvarotas personas ir parakstījušas šo nolīgumu.

TAI PALIUDYDAMI, šį Susitarimą pasirašė toliau nurodyti įgaliotieji atstovai.

A FENTIEK HITELÉÜL az alulírott meghatalmazottak e megállapodást alább kézjegyükkel látták el.

B'XIEHDA TA' DAN, il-Plenipotenzjari hawn taħt iffirmati ffirmaw dan il-Ftehim.

TEN BLIJKE WAARVAN de ondergetekende gevolmachtigden hun handtekening onder deze overeenkomst hebben geplaatst.

NA DOWÓD CZEGO niżej podpisani pełnomocnicy podpisali niniejszą Umowę.

EM FÉ DO QUE, os plenipotenciários abaixo assinados apuserem as suas assinaturas no final do presente Acordo.

NA DÔKAZ ČOHO dolupodpísaní splnomocnení zástupcovia podpísali túto dohodu.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.

TÄMÄN VAKUUDEKSI allamainitut täysivaltaiset edustajat ovat allekirjoittaneet tämän sopimuksen.

TILL BEVIS HÄRPÅ har undertecknade befullmäktigade undertecknat detta avtal.

Hecho en Bruselas, el siete de diciembre del dos mil cuatro.

V Bruselu dne sedmého prosince dva tisíce čtyři.

Udfærdiget i Bruxelles, den syvende december to tusind og fire.

Geschehen zu Brüssel am siebten Dezember zweitausendundvier.

Kahe tuhande neljanda aasta detsembrikuu seitsmendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις εφτά Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες τέσσερα.

Done at Brussels on the seventh day of December in the year two thousand and four.

Fait à Bruxelles, le sept décembre deux mille quatre.

Fatto a Bruxelles, addì sette dicembre duemilaquattro.

Briselē, divi tūkstoši ceturtā gada septītajā decembrī.

Pasirašyta du tūkstančiai ketvirtų metų gruodžio septintą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kettőezer negyedik év december hetedik napján.

Magħmul fi Brussel fis-seba' jum ta' Diċembru tas-sena elfejn u erbgħa.

Gedaan te Brussel, de zevende december tweeduizendvier.

Sporządzono w Brukseli dnia siódmego grudnia roku dwutysięcznego czwartego.

Feito em Bruxelas, em sete de Dezembro de dois mil e quatro.

V Bruseli siedmeho decembra dvetisícštyri.

Podpisano v Bruslju, dne sedmega decembra leta dva tisoč štiri.

Tehty Brysselissä seitsemäntenä päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattaneljä.

Som skedde i Bryssel den sjunde december tjugohundrafyra.

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Image

Pour la Principauté de Monaco

Image

PRILOGA I

SEZNAM PRISTOJNIH ORGANOV POGODBENIC

Za namene tega sporazuma so „pristojni organi“:

(a)

v Kneževini Monako: le Conseiller de Gouvernement pour les Finances et l'Economie ali pooblaščeni zastopnik,

(b)

v Kraljevini Belgiji: De Minister van Financiën / Le Ministre des Finances ali pooblaščeni zastopnik,

(c)

v Češki republiki: Ministr financí ali pooblaščeni zastopnik,

(d)

v Kraljevini Danski: Skatteministeren ali pooblaščeni zastopnik,

(e)

v Zvezni republiki Nemčiji: Der Bundesminister der Finanzen ali pooblaščeni zastopnik,

(f)

v Republiki Estoniji: Rahandusminister ali pooblaščeni zastopnik,

(g)

v Helenski republiki: Ο Υπουργός Οικονομίας και Οικονομικών ali pooblaščeni zastopnik,

(h)

v Kraljevini Španiji: El Ministro de Economía y Hacienda ali pooblaščeni zastopnik,

(i)

v Francoski republiki: Le Ministre chargé du budget ali pooblaščeni zastopnik,

(j)

na Irskem: The Revenue Commissioners ali pooblaščeni zastopnik,

(k)

v Italijanski republiki: Il Capo del Dipartimento per le Politiche Fiscali ali pooblaščeni zastopnik,

(l)

v Republiki Ciper: Yπουργός Οικονομικών ali pooblaščeni zastopnik,

(m)

v Republiki Latviji: Finanšu ministrs ali pooblaščeni zastopnik,

(n)

v Republiki Litvi: Finansų ministras ali pooblaščeni zastopnik,

(o)

v Velikem vojvodstvu Luksemburg: Le Ministre des Finances ali pooblaščeni zastopnik, vendar pa je za namene člena 10 pristojni organ „Le Procureur Général d'Etat luxemburgeois“,

(p)

v Republiki Madžarski: A pénzügyminiszter ali pooblaščeni zastopnik,

(q)

v Republiki Malti: Il-Ministru responsabbli għall-Finanzi ali pooblaščeni zastopnik,

(r)

v Kraljevini Nizozemski: De Minister van Financiën ali pooblaščeni zastopnik,

(s)

v Republiki Avstriji: Der Bundesminister für Finanzen ali pooblaščeni zastopnik,

(t)

v Republiki Poljski: Minister Finansów ali pooblaščeni zastopnik,

(u)

v Portugalski republiki: O Ministro das Finanças ali pooblaščeni zastopnik,

(v)

v Republiki Sloveniji: Minister za finance ali pooblaščeni zastopnik,

(w)

v Slovaški republiki: Minister financií ali pooblaščeni zastopnik,

(x)

v Republiki Finski: Valtiovarainministeriö/Finansministeriet ali pooblaščeni zastopnik,

(y)

v Kraljevini Švedski: Finansdepartementet ali pooblaščeni zastopnik,

(z)

v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske in na evropskih ozemljih, za katerih zunanje odnose je odgovorno Združeno kraljestvo: Commissioners of Inland Revenue ali njihov pooblaščeni zastopnik in pristojni organ na Gibraltarju, ki ga bo Združeno kraljestvo imenovalo v skladu s sprejetimi dogovori glede gibraltarskih oblasti v kontekstu instrumentov Evropske unije in Evropske skupnosti in zadevnih pogodb, uradno posredovanih državam članicam in institucijam Evropske unije z dne 19. aprila 2000, kopijo katerih generalni sekretar Sveta Evropske unije uradno pošlje Kneževini Monako in ki se uporabljajo za ta sporazum.

PRILOGA II

SEZNAM POVEZANIH SUBJEKTOV

Za namene člena 11 tega sporazuma se za „povezan subjekt, ki deluje kot državni organ ali katerega vloga je priznana z mednarodno pogodbo“ štejejo naslednji subjekti:

 

SUBJEKTI V EVROPSKI UNIJI:

 

Belgija

Vlaams Gewest (Flamska regija)

Région wallonne (Valonska regija)

Région de Bruxelles-Capitale/Brussels Hoofdstedelijk Gewest (Regija glavnega mesta Bruselj)

Communauté française (Francoska skupnost)

Vlaamse Gemeenschap (Flamska skupnost)

Deutschsprachige Gemeinschaft (Nemško govoreča skupnost)

 

Španija

Xunta de Galicia (Regionalni zakonodajni svet Galicije)

Junta de Andalucía (Regionalni zakonodajni svet Andaluzije)

Junta de Extremadura (Regionalni zakonodajni svet Extremadure)

Junta de Castilla-La Mancha (Regionalni zakonodajni svet Kastilje-La Mancha)

Junta de Castilla-León (Regionalni zakonodajni svet Kastilje-León)

Gobierno Foral de Navarra (Regionalna vlada Navarre)

Govern de les Illes Balears (Vlada Balearskih otokov)

Generalitat de Catalunya (Avtonomna vlada Katalonije)

Generalitat de Valencia (Avtonomna vlada Valencije)

Diputación General de Aragón (Regionalni svet Aragona)

Govern de les Illes Balears (Vlada Kanarskih otokov)

Gobierno de Murcia (Vlada Murcie)

Gobierno de Madrid (Vlada Madrida)

Gobierno de la Comunidad Autónoma del País Vasco/Euzkadi (Vlada avtonomne skupnosti Baskije)

Diputación Foral de Guipúzcoa (Regionalni svet Guipúzcoe)

Diputación Foral de Vizcaya/Bizkaia (Regionalni svet Biskaje)

Diputación Foral de Alava (Regionalni svet Alave)

Ayuntamiento de Madrid (Svet mesta Madrid)

Ayuntamiento de Barcelona (Svet mesta Barcelona)

Cabildo Insular de Gran Canaria (Otoški svet Gran Canarie)

Cabildo Insular de Tenerife (Otoški svet Tenerifeja)

Instituto de Crédito Oficial (Javna kreditna institucija)

Instituto Catalán de Finanzas (Finančna institucija Katalonije)

Instituto Catalán de Finanzas (Finančna institucija Valencije)

 

Grčija

Оργανισμός Тηλεπικοινωνιών Ελλάδος (Državna telekomunikacijska organizacija)

Оργανισμός Σιδηροδρόμων Ελλάδος (Državne železnice)

Δημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού (Javno elektrogospodarstvo)

 

Francija

La Caisse d'amortissement de la dette sociale (CADES) (Sklad za odkup socialnega dolga)

Agence française de développement (AFD) (Francoska razvojna agencija)

Réseau ferré de France (RFF) (Francoske železnice)

Caisse nationale des Autoroutes (CNA) (Državni sklad za avtoceste)

Assistance publique hôpitaux de Paris (APHP) (Državna pomoč pariškim bolnišnicam)

Charbonnages de France (CDF) (Francoska uprava za premog)

Entreprise minière et chimique (EMC) (Podjetje za rudarstvo in kemikalije)

 

Italija

Regije

Province

Občine

Cassa Depositi e Prestiti (Sklad za depozite in posojila)

 

Latvija

Pašvaldības (lokalne vlade)

 

Poljska

gminy (občine)

powiaty (okraji)

województwa (vojvodstva)

związki gmin (skupnosti občin)

powiatów (skupnosti okrajev)

województw (skupnosti vojvodstev)

miasto stołeczne Warszawa (glavno mesto Varšava)

Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa (Agencija za prestrukturiranje in modernizacijo kmetijstva)

Agencja Nieruchomości Rolnych (Agencija za kmetijsko premoženje)

 

Portugalska

Região Autónoma da Madeira (Avtonomna regija Madeire)

Região Autónoma dos Açores (Avtonomna regija Azorskih otokov)

občine

 

Slovaška

mestá a obce (občine)

Železnice Slovenskej republiky (Slovaške železnice)

Štátny fond cestného hospodárstva (Državni sklad cestnega gospodarstva)

Slovenské elektrárne (Slovaške elektrarne)

Vodohospodárska výstavba (Družba za vodnogospodarske gradnje)

 

MEDNARODNI SUBJEKTI:

Evropska banka za obnovo in razvoj

Evropska investicijska banka

Azijska razvojna banka

Afriška razvojna banka

Svetovna banka/Mednarodna banka za obnovo in razvoj/Mednarodni denarni sklad

Mednarodna finančna korporacija

Medameriška razvojna banka

Sklad Sveta Evrope za socialni razvoj

EURATOM

Evropska skupnost

Corporación Andina de Fomento (CAF) (Andska razvojna korporacija)

Eurofima

Določbe člena 11 ne vplivajo na morebitne mednarodne obveznosti, ki jih imata pogodbenici do zgoraj navedenih mednarodnih subjektov.

 

SUBJEKTI V TRETJIH DRŽAVAH:

 

Subjekti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.

Subjekt se po nacionalnih merilih jasno šteje za osebo javnega prava.

2.

Takšna oseba javnega prava je netržni proizvajalec, ki upravlja in financira skupino dejavnosti, predvsem dobavo netržnega blaga in storitev, ki so namenjene v korist skupnosti in ki jih dejansko nadzira država.

3.

Takšna oseba javnega prava se v velikem obsegu in redno zadolžuje.

4.

Zadevna država lahko jamči, da takšna oseba javnega prava v primeru klavzul o bruto znesku („gross up“) ne bo izvedla predčasnega odkupa.


IZJAVA O NAMERI

med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako

Ob sklenitvi Sporazuma o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (v nadaljnjem besedilu „Direktiva“), so Evropska skupnost, države članice in Kneževina Monako podpisali to izjavo o nameri, ki dopolnjuje omenjeni sporazum.

Če ena od pogodbenic ugotovi, da pri izvajanju izmenjave informacij prihaja do pomembnih razlik, ki so take, da se Sporazum očitno ne uporablja več na pravičen način, se pogodbenici nemudoma posvetujeta, da določita potrebne pogoje za vzpostavitev enake obravnave. Komisija Evropskih skupnosti o navedenih posvetovanjih nemudoma poroča Svetu in predlaga potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev enake obravnave. V obdobju, ki je za to potrebno, se vse nove zahteve za izmenjavo informacij, ki so vložene v skladu s členom 12 in so enake narave kot tiste, ki so bile razlog za uporabo tega odstavka, obravnavajo v okviru omenjenih posvetovanj.

Če se ugotovi pomembno razhajanje med področjem uporabe Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 in Sporazuma glede člena 4 in člen 6 Sporazuma, se pogodbenici nemudoma posvetujeta v skladu s členom 13(1) Sporazuma, da zagotovita ohranitev enakovrednosti ukrepov, ki jih predvideva ta sporazum.

Podpisnice te izjave o nameri menijo, da predstavljata sporazum iz prvega odstavka in ta izjava o nameri uravnotežen in sprejemljiv dogovor, ki varuje interese vseh strani. Zato bodo v dobri veri uporabljale dogovorjene ukrepe in se bodo vzdržale sprejetja kakršnih koli enostranskih ukrepov, ki bi lahko brez utemeljenega razloga ogrozili ta sporazum.

Evropska skupnost je pripravljena z vlado Kneževine Monaka začeti postopek za preučitev pogojev, ki bi omogočili okrepitev izmenjav med Kneževino Monakom in Evropsko skupnostjo na področju nekaterih finančnih instrumentov in zavarovalniških storitev od trenutka, ko bo ugotovljeno, da so pravila za bonitetni nadzor in nadzor zadevnih monaških subjektov take narave, da bodo ohranila dobro delovanje notranjega trga v zadevnih sektorjih. Ob upoštevanju tega in v skladu z zunanjo politiko Skupnosti, sprejeto glede podobnih zahtev v preteklosti, bi moral morebitni sporazum temeljiti na prevzemu in izvajanju trenutno obstoječega in bodočega pravnega reda Skupnosti s strani Kneževine Monako v zadevnih gospodarskih sektorjih. Prav tako je treba predvideti, da naj Kneževina Monako izvaja tudi druga obstoječa in bodoča pravila, pomembna za pravilno delovanje notranjega trga v zadevnih sektorjih, na primer na področju konkurence in obdavčevanja.

Podpisniki te izjave o nameri se seznanjajo, da se opredelitev kaznivega dejanja davčne prevare nanaša samo na obdavčevanje prihrankov v okviru zgoraj omenjenega sporazuma.

Sestavljeno v Bruslju dne 7. decembra 2004, v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

Različico tega sporazuma v malteškem jeziku pogodbenici overita z izmenjavo pisem. Ta različica je enako verodostojna, kot različice iz prejšnjega odstavka.

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Image

Pour la Principauté de Monaco

Image


Komisija

21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/70


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 8. septembra 2004

o spremembi Sklepa 2004/166/ES o pomoči za prestrukturiranje, ki jo bo Francija namenila družbi Société Nationale Maritime Corse-Méditerranée (SNCM)

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 3359)

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/36/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob upoštevanju Sklepa Komisije 2004/166/ES (1), zlasti člena 2 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1.   Pregled postopka

(1)

Komisija je 9. julija 2003 sprejela Sklep 2004/166/ES v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje, ki jo bo Francija namenila družbi Société Nationale Maritime Corse-Méditerranée (SNCM), v nadaljevanju „končni sklep“, v katerem je določeno, da je del dodeljene pomoči v skladu s skupnim trgom ob upoštevanju nekaterih pogojev. Člen 2 končnega sklepa med temi pogoji navaja, da družba SNCM do 31. decembra 2006 ne sme nabaviti novih ladij in podpisati pogodb ali naročil za najem ali za gradnjo novih ladij ali njihovo obnovo. Družba SNCM lahko posluje le z enajstimi ladjami, ki jih ima v lasti že od datuma sprejetja končnega sklepa, te so: Napoléon Bonaparte, Danielle Casanova, Île de Beauté, Corse, Liamone, Aliso, Méditerranée, Pascal Paoli, Paglia Orba, Monte Cinto in Monte d'Oro. Zadnji odstavek tega člena določa, da „če mora družba SNCM zaradi višje sile zamenjati eno od svojih ladij pred 31. decembrom 2006, Komisija lahko tako zamenjavo odobri na podlagi utemeljenega sporočila Francije“.

(2)

Francoske oblasti so v pismu z dne 23. junija 2004 (2) od Komisije zahtevale, naj na seznamu ladij iz člena 2 končnega sklepa odobri zamenjavo ladje Aliso z ladjo Asco. Poleg tega so zaradi težav, s katerimi se srečuje družba SNCM pri prodaji ladje Asco, francoske oblasti od Komisije zahtevale, naj družbi SNCM dovoli prodajo ladje Aliso ali ladje Asco, kar je v nasprotju s predvidenim načrtom prestrukturiranja (3).

1.2.   Naziv ukrepa

(3)

Ukrep se imenuje „Spremembe končnega sklepa Komisije z dne 9. julija 2003 o pomoči za prestrukturiranje, namenjeni družbi SNCM“.

1.3.   Upravičenec ukrepa

(4)

Upravičenec pomoči za prestrukturiranje je družba SNCM, francoska pomorska družba, ki iz Francije pluje na Korziko in v Severno Afriko. Upravičenec teh predvidenih ukrepov je torej družba SNCM.

1.4.   Namen sprememb

(5)

Glavni cilj predlaganih sprememb je na eni strani omogočiti družbi SNCM, da s spremembo seznama ladij, ki jih družba SNCM lahko uporablja v skladu s členom 2 končnega sklepa, namesto ladje Aliso uporablja ladjo Asco, in na drugi strani olajšati prodajo četrte ladje, kot je predvideno v končnem sklepu, ter s tem potencialnim kupcem omogočiti izbiro med ladjama Aliso in Asco, ki sta enaki ladji.

2.   PODROBEN OPIS PREDLAGANIH UKREPOV

2.1.   Predlog zamenjave ladje Asco z ladjo Aliso

(6)

Francoske oblasti so v pismu z dne 23. junija 2004 predlagale zamenjavo ladje Asco z ladjo Aliso na seznamu ladij, ki jih lahko uporablja družba SNCM v obdobju prestrukturiranja. Ta seznam je izrecno naveden v drugem odstavku člena 2 končnega sklepa. Torej hitra ladja Asco do datuma, ki so ga navedle francoske oblasti, še vedno ni bila prodana.

(7)

Razlog za zamenjavo ladij, ki jo zahtevajo francoske oblasti, je prodaja ene ali druge ladje, po težavah, s katerimi se je družba SNCM srečala pred prodajo hitre ladje Asco.

(8)

Francoske oblasti so poleg tega predložile potrdilo pristaniške uprave iz Marseilla, v katerem je navedeno, da je ladja Aliso že od 2. novembra 2003 privezana ob pomol.

2.2.   Predlog, da se družbi SNCM dovoli prodaja ali ladje Asco ali ladje Aliso

(9)

Francoske oblasti so prav tako prosile za dovoljenje, da družba SNCM v okviru prestrukturiranja proda ladjo Asco ali ladjo Aliso, odvisno od želje potencialnega kupca.

3.   OCENA PREDLAGANIH SPREMEMB

3.1.   Vpliv predloga za zamenjavo ladij Asco in Aliso

(10)

Komisija ugotavlja, da sta ladji Asco in Aliso dve „sestrski ladji“, to pomeni ladji dvojčici, grajeni po istem načrtu v isti ladjedelnici. Imata povsem enake dimenzije, obliko in zmogljivost.

(11)

Komisija ocenjuje, da družba SNCM z zamenjavo ladij nima namena povečati zmogljivosti in da ta zamenjava ne vpliva na končni sklep, zlasti z vidika pogojev, ki omejujejo zmogljivost družbe, ki prejema pomoč, in ki so navedeni v členu 2 navedenega sklepa.

(12)

Poleg tega Komisija opozarja, da do sprememb v sestavi flote, s katero družba SNCM opravlja storitve, ne sme priti zaradi zahtev družbe. Komisija meni, da na težave, ki jih je imela družba SNCM pri prodaji ladje Asco, družba nima vpliva in jih ni bilo mogoče predvideti, ko je bil sprejet končni sklep.

3.2.   Vpliv predloga za izdajo dovoljenja družbi SNCM, da proda ali ladjo Asco ali ladjo Alisa

(13)

Komisija ocenjuje, da če družba SNCM najde kupca za ladjo Aliso namesto za ladjo Asco, bi bila prodaja ladje Aliso v zvezi z zmogljivostjo družbe SNCM enakovredna prodaji ladje Asco in da so obveznosti francoskih oblasti o usklajenosti z načrtom prestrukturiranja izpolnjene, kar zadeva štiri ladje flote družbe SNCM. Pravzaprav je družba SNCM že prodala tri od štirih ladij, katerih prodaja je bila predvidena v načrtu prestrukturiranja.

(14)

Če družba SNCM proda ladjo Aliso namesto ladje Asco, Komisija meni, da so pogoji, povezani s prodajo štirih ladij, kot je predvideno v načrtu prestrukturiranja, izpolnjeni.

4.   ZAKLJUČKI

(15)

Komisija meni, da spremembe, ki jih predlagajo francoske oblasti, ne spreminjajo obsega določb končnega sklepa in da pomoč za prestrukturiranje v obliki dokapitalizacije, ob upoštevanju spremenjenih pogojev, še vedno ostane združljiva s skupnim trgom.

(16)

Komisija poziva Francijo:

da Komisiji kar najhitreje, najkasneje v 15 delovnih dneh od datuma prejema tega sklepa, predloži podatke, za katere meni, da so del poslovne skrivnosti, kot je določeno v členu 25 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (4),

da o pomoči, določeni v tem sklepu, kar najhitreje obvesti upravičenca, pri čemer naj ne razkrije podrobnosti, za katere meni, da so poslovna skrivnost in bi s posredovanjem upravičencu lahko škodovale nekaterim udeleženim stranem, v različici, ki jo pošlje upravičencu, pa naj navede, katere podrobnosti, vsebovane v dokumentaciji, tvorijo del poslovne skrivnosti –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   V drugem odstavku člena 2 Sklepa 2004/166/ES se beseda „Aliso“ nadomesti z besedo „Asco“.

2.   V zadnji alinei uvodne izjave 97 zadevnega sklepa se besede „hitra ladja Asco“ nadomestijo z naslednjim besedilom: „ali hitra ladja Asco ali njena sestrska ladja, hitra ladja Aliso“.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Francosko republiko.

V Bruslju, 8. septembra 2004

Za Komisijo

Loyola DE PALACIO

Podpredsednica


(1)  UL L 61, 27.2.2004, str. 13.

(2)  Registrirale službe Komisije pod številko TREN(2004) A/26015.

(3)  Glej uvodno izjavo 97 končnega sklepa.

(4)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/73


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 29. oktobra 2004

o ustanovitvi Evropskega tehničnega in znanstvenega centra (ETSC) in o določitvi koordinacije tehničnih ukrepov za zaščito euro kovancev proti ponarejanju

(2005/37/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2003/861/ES z dne 8. decembra 2003 o analizi in sodelovanju v zvezi s ponarejenimi kovanci (1) in Odločbe Sveta 2003/862/ES z dne 8. decembra 2003 o razširitvi učinkov Odločbe 2003/861/ES o analizi in sodelovanju v zvezi s ponarejenimi kovanci na tiste države članice, ki niso sprejele eura kot svoje enotne valute (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (3), in zlasti člen 5 Uredbe, ki določa, da nacionalni analitski center za kovance (CNAC) vsake države članice in Evropski tehnični in znanstveni center (ETSC) analizirata in razvrstita ponarejene kovance eura. Uredba Sveta (ES) št. 1339/2001 (4) razširi uporabo členov 1 do 11 Uredbe (ES) št. 1338/2001 na tiste države članice, ki niso sprejele eura kot svoje enotne valute.

(2)

Od oktobra 2001 ETSC začasno izvaja svoje dejavnosti pri Monnaie de Paris in koristi vodstvo in upravno pomoč Komisije v skladu z izmenjavo pisem med predsednikom Sveta in francoskim finančnim ministrom z dne 28. februarja in 9. junija 2000.

(3)

ETSC prispeva k uresničevanju ciljev programa „Pericles“ v skladu s Sklepom Sveta 2001/923/ES z dne 17. decembra 2001 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (5) in Sklepom Sveta 2001/924/ES z dne 17. decembra 2001 o razširitvi učinka Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju na države članice, ki niso sprejele eura kot enotne valute (6).

(4)

Člen 1 Odločbe 2003/861/ES določa, da Komisija ustanovi ETSC ter zagotovi njegovo delovanje in koordinacijo dejavnosti pristojnih tehničnih organov za zaščito kovancev eura pred ponarejanjem. Člen 1 Odločbe 2003/862/ES določa, da se Odločba 2003/861/ES razširi na tiste države članice, ki niso sprejele eura kot svoje enotne valute.

(5)

Francoski organi so se s pismom francoskega državnega finančnega ministra z dne 6. septembra 2004 zavezali, da bodo ohranili sedanjo delitev stroškov med Monnaie de Paris in Komisijo. Izmenjava pisem med članom Komisije, zadolženim za boj proti prevaram, in francoskim finančnim ministrom glede stalne vzpostavitve ETSC za analizo in razvrstitev načinov ponarejevanja kovancev eura, bo nadaljevala izvajanje načel organizacije ETSC, izraženih med začasnim izvajanjem dejavnosti ETSC pri Monnaie de Paris v skladu z izmenjavo pisem med predsedstvom Sveta in francoskim finančnim ministrom z 28. februarja in 9. junija 2000.

(6)

Poleg tega je treba spremljati redne informacije Ekonomsko-finančnega odbora, Evropske centralne banke, Europola in pristojnih nacionalnih organov o dejavnostih ETSC in o stanju ponarejanja kovancev eura.

(7)

Zato je treba ustanoviti ETSC znotraj Komisije v Bruslju, ki bi bil priključen k European Anti-Fraud Office (OLAF).

(8)

Dejavnosti, ki bi jih usklajevala Komisija in ki jih izvajajo pristojni tehnični organi za zaščito kovancev eura pred ponarejanjem, vključuje metode analize ponarejenih kovancev eura, preučevanje novih primerov ponarejenih kovancev in oceno posledic, vzajemno izmenjavo informacij o dejavnostih CNAC in ETSC, zunanje obveščanje glede ponarejenih kovancev, odkrivanje ponarejenih kovancev z napravami za razvrščanje kovancev in preučitev vsakega tehničnega problema glede ponarejenih kovancev.

(9)

To usklajevanje znotraj Svetovalnega odbora za usklajevanje preprečevanja prevar (7) zahteva nadaljevanje dela skupine izvedencev za boj proti ponarejanju kovancev, ki jo sestavijo odgovorni iz CNAC in ETSC, ki ga upravlja in mu predseduje Komisija ter zagotavlja redno obveščanje Ekonomsko-finančnega odbora.

(10)

Za upoštevanje odločb 2003/861/ES in 2003/862/ES –

SKLENILA:

Člen 1

Evropski tehnični in znanstveni center (ETSC) se ustanovi znotraj Komisije v Bruslju, ki bi bil priključen OLAF.

Člen 2

ETSC analizira in razvršča vsako novo vrsto ponarejenega kovanca na podlagi člena 5 Uredbe (ES) 1338/2001. Prispeva k uresničevanju ciljev programa ukrepov Skupnosti „Pericles“ v skladu s členom 4 Sklepa (2001/923/ES). Pomaga tako nacionalnim analitskim centrom za kovance (CNAC) kot policijskim organom in sodeluje z ustreznimi organi glede analize ponarejenih kovancev eura in okrepitve zaščite.

Člen 3

Načela organizacije ETSC so:

Komisija lahko za analizo kovancev pošlje člane svojega osebja k Monnaie de Paris, ki nato tam uporabljajo opremo.

ETSC si lahko pri izpolnjevanju svoje naloge pomaga tako z osebjem in opremo francoskega Nacionalnega analitskega centra za kovance kot z laboratorijem Monnaie de Paris v Pessacu. Francoski organi dajo ETSC prednostno na voljo ustrezno osebje in opremo.

V skladu z veljavnimi finančnimi predpisi del stroškov za naloge ETSC bremeni splošni proračun Evropskih skupnosti. Ker da Francija na voljo zgoraj omenjeno osebje, prostore in opremo in je odgovorna za njihovo vzdrževanje, proračun Skupnosti krije plače uslužbencev Komisije, potne stroške in razne manjše tekoče stroške.

OLAF skupaj z Monnaie de Paris določi Uredbo o podrobnih upravnih pravilih za ETSC.

Člen 4

Komisija preko rednih sestankov izvedencev za boj proti ponarejanju kovancev usklajuje dejavnosti za zaščito kovancev eura proti ponarejanju.

Ekonomsko-finančni odbor, Evropsko centralno banko, Europol in pristojne nacionalne organe se redno obvešča o dejavnostih ETSC in o stanju ponarejanja kovancev.

V Bruslju, 29. oktobra 2004

Za Komisijo

Michaele SCHREYER

Članica Komisije


(1)  UL L 325, 12.12.2003, str. 44.

(2)  UL L 325, 12.12.2003, str. 45.

(3)  UL L 181, 4.7.2001, str. 6.

(4)  UL L 181, 4.7.2001, str. 11.

(5)  UL L 339, 21.12.2001, str. 50.

(6)  UL L 339, 21.12.2001, str. 55.

(7)  Sklep Komisije 94/140/ES (UL L 61, 4.3.1994, str. 27).


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/75


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 27. decembra 2004

o dodelitvi dodatnih dni Nizozemski, ko je plovilo lahko odsotno iz pristanišča, v skladu s Prilogo V k Uredbi Sveta (ES) št. 2287/2203

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 5269)

(Besedilo v nizozemščini je edino verodostojno)

(2005/38/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2287/2003 z dne 19. decembra 2003 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2004 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (1), in zlasti odstavka 6(c) Priloge V,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odstavek 6(a) Priloge V Uredbe (ES) št. 2287/2003 določa število dni od 1. februarja 2004 do 31. decembra 2004, ko je plovilo lahko odsotno iz pristanišča na določenem območju, določenem v odstavku 2 navedene priloge.

(2)

Odstavek 6(c) navedene priloge omogoča Skupnosti na podlagi doseženih rezultatov programov razgradnje od 1. januarja 2002 za ribiška plovila, ki jih zadevajo določbe navedene priloge, določiti dodatno število dni, ko je plovilo lahko odsotno iz pristanišča, medtem ko na krovu prevaža katero koli orodje iz odstavka 4 navedene priloge.

(3)

Nizozemska je predložila podatke o razgradnji ribiških plovil v letu 2002 in 2003, ki so na krovu prevažala vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa enako ali večjo od 80 mm.

(4)

Ob upoštevanju predloženih podatkov je treba Nizozemski dodeliti dodatno število dni za ribiška plovila, ki na krovu prevažajo taka ribolovna orodja, kot jih določa odstavek 4(b) Priloge V k Uredbi (ES) št. 2287/2003.

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Nizozemski se poleg dni, navedenih v odstavku 6(a) Priloge V k Uredbi (ES) št. 2287/2003, dodelita dva dodatna dneva za vsak koledarski mesec za plovila, ki na krovu prevažajo vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa enako ali večjo od 80 mm.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 27. decembra 2004

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 344, 31.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1928/2004 (UL L 332, 6.11.2004, str. 5).


21.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/76


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 30. decembra 2004

o financiranju zunanje ocene politike Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali in financiranju študije, ki analizira stroške ter pogoje za finančni inštrument EU glede nevarnosti epidemij v živinoreji

(2005/39/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1), in zlasti člena 20 Odločbe,

ob upoštevanju Sklepa Komisije SEC/2004/120 z dne 11. marca 2004 o notranjih pravilih za izvajanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti in zlasti člena 15 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Odločbo 90/424/EGS mora Skupnost sprejeti ali pomagati državi članici pri sprejemu tehničnih in znanstvenih ukrepov, potrebnih za razvoj zakonodaje Skupnosti na področju veterine in za razvoj izobraževanja ali usposabljanja na področju veterine.

(2)

Glede na priporočila mednarodne konference o nadzoru in preprečevanju slinavke in parkljevke (decembra 2001), obstaja potreba po nadaljnji proučitvi novih dilem glede nadzora nad zelo nalezljivimi živalskimi boleznimi, in možne potrebe po novih finančnih shemah za posledice teh izbruhov.

(3)

Za zagotovitev te proučitve je potrebno v okviru delovnega programa izvesti dva ukrepa.

(4)

Prvič, potrebno je izvesti oceno stroškovnih programov Skupnosti, kot sredstva za obračunavanje upravljanja namenskih sredstev in preko vodenja, kot poti za spodbujanje kulture, ki se uči na napakah, s povečano pozornostjo na rezultatih temelječemu vodenju.

(5)

Ta zunanja in neodvisna ocena politike Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali (CAHP), ki temelji na finančnih aspektih, mora v prihodnosti pomagati službam Komisije pri določanju primernih in učinkovitih možnosti politike.

(6)

Drugič, po podani zahtevi Evropskega parlamenta, študijo (pilotni projekt v smislu člena 49(2) finančne uredbe), ki analizira stroške ter pogoje za finančni inštrument EU glede nevarnosti epidemij v živinoreji. Cilj študije je, da preuči izvedljivost in oceni stroške alternativnih možnosti finančnih inštrumentov tveganja glede na določitev možnih posledic za proračune držav in EU ter dolgoročne stopnje državne podpore za neposredne izgube.

(7)

Rezultati te študije bi lahko postali osnova, na kateri bi na eni strani premislili uskladitev finančnih shem EU, po katerih bi vsaj kmete širom EU postavili v enak položaj, in na drugi strani analizirali prihodnost Veterinarskega sklada v razširjeni Skupnosti.

(8)

V skladu s členom 15 notranjih pravil za izvedbo proračuna za leto 2004, se lahko letni delovni program smatra kot finančni sklep, pod pogojem, da vsebuje dovolj natančen okvir in oceno, študija in prikaz predviden v tem sklepu, sestavljata tak okvir.

(9)

Sredstva, ki so lahko uporabljena brez temeljnega akta, v skladu s členom 49(2)(a) finančne uredbe, morajo biti vseeno pokrita z odločbo Komisije, ki ponuja ekvivalenten okvir.

(10)

Zato mora ta sklep sestavljati okvir ekvivalenten finančnemu sklepu v smislu člena 75 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 s sestanka dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2).

(11)

Ukrep, predviden s tem sklepom, je v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo ljudi in zdravstveno varstvo živali –

SKLENIL:

Edini člen

Ukrepi opisani v Prilogi k temu sklepu so odobreni z namenom njihovega financiranja.

V Bruslju, 30. decembra 2004

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(2)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.


PRILOGA

1.   Zunanja ocena politike Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali in presoja vpliva pri določanju ustrezne prihodnje politike na tem področju.

Proračunska postavka: 17.04.02 – drugi ukrepi

Temeljni akt: Odločba Sveta 90/424/EGS

Postopek in časovno usklajevanje: Ta evaluacija in presoja vpliva bo narejena z okvirno pogodbo. Javni razpis za to okvirno pogodbo bo sledil odprtemu postopku v zadnjem četrtletju leta 2004.

Stroški: Največji znesek 530 000 EUR.

2.   Študija o „analizi stroškov ter pogojev za finančni inštrument EU glede nevarnosti epidemij v živinoreji“.

Proračunska postavka: 17.01.04.04

Pilotni projekt v skladu s členom 49(2) finančne uredbe.

Postopek in časovno usklajevanje: Javni razpis bo sledil odprtemu postopku v zadnjem četrtletju leta 2004.

Stroški: Največji znesek 500 000 EUR.