ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 3

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
5. januar 2005


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97

1

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

5.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 3/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1/2005

z dne 22. decembra 2004

o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Protokol o zaščiti in dobrem počutju živali, ki je priložen Pogodbi, zahteva, da Skupnost in države članice v celoti upoštevajo zahteve po dobrem počutju živali pri oblikovanju in izvajanju kmetijske in prometne politike.

(2)

Svet je v skladu z Direktivo Sveta 91/628/EGS z dne 19. novembra 1991 o zaščiti živali med prevozom (3) sprejel predpise o prevozu živali, da bi odpravil tehnične ovire pri trgovanju z živimi živalmi in omogočil nemoteno delovanje tržnih ureditev ter pri tem zagotovil zadovoljivo raven zaščite teh živali.

(3)

Poročilo Komisije za Evropski parlament in Svet o izkušnjah, ki so si jih pridobile države članice od začetka izvajanja Direktive Sveta 95/29/ES z dne 29. junija 1995 o spremembi Direktive 91/628/EGS o zaščiti živali med prevozom (4), kot to zahteva Direktiva 91/628/EGS, priporoča spremembo veljavne zakonodaje Skupnosti na tem področju.

(4)

Večina držav članic je ratificirala Evropsko konvencijo za zaščito živali med mednarodnim prevozom, Svet pa je pooblastil Komisijo, da se v imenu Skupnosti pogaja o revidirani Evropski konvenciji za zaščito živali med mednarodnim prevozom.

(5)

Za dobro počutje živali je treba čim bolj omejiti dolge vožnje živali, tudi živali za zakol.

(6)

Svet je 19. junija 2001 (5) pozval Komisijo, naj predstavi predloge za zagotavljanje učinkovitega izvajanja in doslednega uveljavljanja veljavne zakonodaje Skupnosti, izboljšanje zaščite in dobrega počutja živali, preprečevanje pojava in širjenja nalezljivih bolezni živali ter uvajanje strožjih zahtev za preprečevanje bolečin in trpljenja, da bi zaščitili dobro počutje in zdravje živali med prevozom in po njem.

(7)

13. novembra 2001 je Evropski parlament pozval Komisijo, naj predstavi predloge za spremembe veljavnih predpisov Skupnosti o prevozu rejnih živali, predvsem, glede:

posvetovanja s pristojnim znanstvenim odborom o trajanju prevoza živali;

predstavitve usklajenega evropskega vzorca potrdil za prevoznike; uskladitve načrtov poti za dolge prevoze;

zagotovitve, da je vse osebje, ki med prevozom ravna z rejnimi živalmi, opravilo tečaj usposabljanja, ki so ga odobrili pristojni organi; ter

zagotovitve, da veterinarski pregledi na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti za dobro počutje živali vključujejo izčrpen pregled okoliščin, v katerih se prevažajo živali.

(8)

Znanstveni odbor za zdravje in dobro počutje živali je 11. marca 2002 sprejel mnenje o dobrem počutju živali med prevozom. Zakonodajo Skupnosti je treba zato spremeniti, pri tem pa upoštevati nova znanstvena spoznanja in dati prednost potrebi po ustreznem zagotavljanju njene izvršljivosti v bližnji prihodnosti.

(9)

Posebne določbe za perutnino, mačke in pse bodo navedene v ustreznih predlogih, ko bodo na voljo ustrezna mnenja Evropske agencije za varno hrano (EFSA).

(10)

Glede na izkušnje, pridobljene v okviru Direktive 91/628/EGS pri usklajevanju zakonodaje Skupnosti o prevozu živali, in na težave, nastale zaradi razlik pri prevzemu navedene direktive na nacionalni ravni, je ustrezneje, da se predpisi Skupnosti na tem področju določijo z uredbo. Državam članicam je treba do sprejetja podrobnih določb za nekatere vrste, ki imajo posebne potrebe in predstavljajo zelo majhen del rejnih živali v Skupnosti, omogočiti, da uvedejo ali ohranijo dodatne nacionalne predpise, ki se uporabljajo za prevoz teh vrst živali.

(11)

Da bi zagotovili dosledno in učinkovito uporabo te uredbe v Skupnosti glede na njeno temeljno načelo, v skladu s katerim se živali ne smejo prevažati na način, pri katerem bi se lahko poškodovale ali trpele, je ustrezno predpisati podrobne določbe za obravnavanje posebnih potreb, ki izvirajo iz različnih načinov prevoza. Te podrobne določbe je treba razlagati in uporabljati v skladu s prej navedenim načelom ter jih pravočasno posodobiti, kadar se zdi, da predvsem glede na nova znanstvena mnenja ne zagotavljajo več skladnosti z zgornjim načelom za posebne vrste ali načine prevoza.

(12)

Prevoz za komercialne namene ni omejen na prevoz, pri katerem gre za neposredno izmenjavo denarja, blaga ali storitev. Prevoz za komercialne namene zajema zlasti prevoz, ki neposredno ali posredno vključuje ali ima za cilj dobiček.

(13)

Iztovarjanje in kasnejše ponovno natovarjanje živali je lahko zanje tudi stresno, stik na kontrolnih točkah, ki so se prej poimenovale počivališča, pa lahko v določenih razmerah povzroči širjenje nalezljivih bolezni. Zato je ustrezno predvideti posebne ukrepe za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja živali med počitkom na kontrolnih točkah. Zato je potrebno spremeniti določbe Uredbe Sveta (ES) 1255/97 z dne 25. junija 1997 o merilih Skupnosti za počivališča in o spremembi načrta poti iz priloge k Direktivi 91/628/EGS (6).

(14)

Pomanjkljiva izobrazba je pogosto vzrok za slabo počutje živali. Zato mora biti usposabljanje predpogoj za vse osebe, ki med prevozom ravnajo z živalmi, zagotavljati pa ga morajo samo organizacije, ki jih odobrijo pristojni organi.

(15)

Razmere za dobro počutje živali med prevozom so večinoma posledica vsakodnevne dejavnosti prevoznikov. Preverjanja, ki jih opravljajo pristojni organi, lahko ovira dejstvo, da lahko prevozniki prosto opravljajo dejavnost v različnih državah članicah. Zato morajo biti prevozniki bolj odgovorni in morajo zagotoviti preglednost glede njihovega statusa in poslovanja. Predvsem morajo zagotoviti dokazila o dovoljenjih, sistematično poročati o kakršnih koli težavah in natančno evidentirati svoje dejavnosti in rezultate.

(16)

V prevoz živali so poleg prevoznikov vključene tudi druge kategorije udeležencev, kot so kmetje, trgovci, zbirni centri in klavnice. Zato je treba nekatere obveznosti za dobro počutje živali razširiti na vse udeležence, vpletene v prevoz živali.

(17)

Zbirni centri imajo glavno vlogo pri prevozu nekaterih vrst rejnih živali. Zato morajo zagotoviti, da njihovi uslužbenci in obiskovalci poznajo in upoštevajo zakonodajo Skupnosti o zaščiti živali med prevozom.

(18)

Dolge vožnje so verjetno bolj škodljive za dobro počutje živali kot kratke. Zato je treba oblikovati posebne postopke, da bi zagotovili boljše uveljavljanje standardov, zlasti z izboljševanjem sledljivosti takih prevozov.

(19)

Uredba Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (7) predpisuje najdaljši dovoljeni čas vožnje in minimalna obdobja počitka za voznike v cestnem prometu. Primerno je, da se vožnje za živali podobno regulira. Uredba Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (8) predpisuje tahografe (nadzorne naprave), ki jih je treba vgraditi in uporabljati za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti s socialno zakonodajo v zvezi s cestnim prometom. Ti podatki morajo biti na voljo in jih je treba preverjati, da bi se izvajale omejitve trajanja poti v skladu z zakonodajo o dobrem počutju živali.

(20)

Nezadovoljiva izmenjava informacij med pristojnimi organi lahko povzroči neustrezno izvrševanje zakonodaje Skupnosti za zaščito živali med prevozom. Zato je treba vzpostaviti prilagodljive postopke za izboljšanje ravni sodelovanja med pristojnimi organi v različnih državah članicah.

(21)

Registrirani kopitarji, kakor so opredeljeni v členu 2(c) Direktive 90/426/EGS (9) se pogosto prevažajo v netrgovinske namene in ti prevozi se morajo opraviti v skladu s cilji te uredbe. Glede na naravo teh prevozov je primerno, da se dovoli odstopanja od nekaterih določb, če se registrirani kopitarji prevažajo za tekmovanja, dirke, kulturne prireditve ali rejo. Vendar pa ni primerno, da se dovoli odstopanja, če so kopitarji namenjeni bodisi neposredno v klavnico bodisi na sejem oziroma odobreni center od koder se odpremlja kopitarje v klavnico, saj se v skladu s členom 2(d) in drugo alineo člena 8(1) Direktive 90/426/EGS ti kopitarji štejejo za „kopitarje za zakol“.

(22)

Neustrezno nadaljnje ukrepanje, ki sledi kršitvam zakonodaje o dobrem počutju živali, spodbuja kršenje te zakonodaje in povzroča izkrivljanje konkurence. V vsej Skupnosti je treba zato poenotiti postopke, da se povečata število pregledov in izrekanje kazni za kršitve zakonodaje o dobrem počutju živali. Države članice morajo določiti predpise o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti, da se izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(23)

Veliko živali se prevaža s plovili za prevoz rejnih živali na zelo dolgih vožnjah iz Skupnosti in znotraj Skupnosti; pomorski prevoz se lahko preveri na kraju odhoda. Zato je izredno pomembno, da se uvedejo posebni ukrepi in standardi za ta način prevoza.

(24)

Zaradi doslednosti zakonodaje Skupnosti je treba spremeniti Direktivo Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (10), tako da se prilagodi tej uredbi, kar se tiče odobritve zbirnih centrov in zahtev za prevoznike.

(25)

Treba je spremeniti tudi Direktivo Sveta 93/119/ES z dne 22. decembra 1993 o zaščiti živali pri zakolu ali usmrtitvi (11), tako da se prilagodi tej uredbi, kar se tiče uporabe električnih palic.

(26)

Za dobro počutje živali med prevozom je treba uporabljati pravila in postopke obveščanja, določene z Direktivo Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (12), da se zagotovi skladnost s to uredbo.

(27)

Odločba Komisije 98/139/ES (13) določa podrobna pravila glede pregledov na kraju samem, ki se izvajajo na področju veterine s strani strokovnjakov Komisije v državah članicah, ki naj bi prispevala k zagotavljanju, da se ta uredba upošteva enotno.

(28)

V tej uredbi so predpisane določbe o prezračevanju v cestnih vozilih, ki prevažajo živino na dolgih vožnjah. V skladu s tem je potrebno, da se Uredba Sveta (ES) št. 411/98 z dne 16. februarja 1998 o dodatnih standardih za zaščito živali, ki se uporabljajo za cestna vozila za prevoz rejnih živali na vožnjah, daljših od osem ur (14) razveljavi.

(29)

Primerno je predvideti enostaven postopek, s katerim bo Svet posodabljal nekatere pomembne tehnične elemente te uredbe, zlasti glede na oceno njenega vpliva na prevoz živih živali znotraj razširjene Skupnosti, in določil specifikacije za navigacijski sistem, ki jih je treba uporabljati za vsa prevozna sredstva na cesti ob upoštevanju prihodnjega tehnološkega razvoja na tem področju, kot je uveljavitev sistema Galileo.

(30)

Primerno je predvideti možnost uvedbe odstopanj zaradi upoštevanja oddaljenosti nekaterih regij od celinske Skupnosti, predvsem za najbolj oddaljene regije iz člena 299 Pogodbe.

(31)

Ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (15)

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNI POGOJI ZA PREVOZ ŽIVALI

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za prevoz živih vretenčarjev znotraj Skupnosti, vključno z namenskimi kontrolami, ki jih uslužbenci opravljajo na pošiljkah, ki prispejo na carinsko območje Skupnosti ali ga zapuščajo.

2.   Samo člena 3 in 27 se uporabljata za:

(a)

prevoz živali, ki ga opravijo kmetje s kmetijskimi vozili ali lastnimi prevoznimi sredstvi, kadar je treba zaradi geografskih okoliščin opraviti prevoz zaradi sezonske selitve nekaterih vrst živali;

(b)

prevoz lastnih živali, ki ga opravijo kmetje s svojimi prevoznimi sredstvi na razdalji manj kot 50 km od svojega kmetijskega gospodarstva.

3.   Ta uredba ne ovira kakršnega koli strožjega nacionalnega ukrepa, namenjenega izboljšanju dobrega počutja živali med prevozom, ki poteka v celoti na ozemlju države članice, ali med pomorskim prevozom, ki se začne na ozemlju države članice.

4.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v veterinarsko zakonodajo Skupnosti.

5.   Ta uredba se ne uporablja za prevoz živali, ki ni povezan z gospodarsko dejavnostjo, in za prevoz živali neposredno v veterinarske ambulante ali klinike ali iz njih pod odgovornostjo veterinarja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„živali“ so živi vretenčarji;

(b)

„zbirni centri“ so kraji, kot na primer kmetijska gospodarstva, zbirni centri in trgi, kjer se zberejo domači kopitarji ali domače govedo, ovce, koze ali prašiči, ki izvirajo iz različnih kmetijskih gospodarstev, da jih združijo v pošiljke;

(c)

„spremna oseba“ je oseba, ki je neposredno zadolžena za dobro počutje živali in jih spremlja med vožnjo;

(d)

„mejna kontrolna točka“ je katera koli kontrolna točka, ki je določena in odobrena v skladu s členom 6 Direktive 91/496/EGS (16) za opravljanje veterinarskih pregledov živali, ki prihajajo iz tretjih držav, na meji ozemlja Skupnosti;

(e)

„veterinarska zakonodaja Skupnosti“ je zakonodaja, navedena v poglavju I Priloge A k Direktivi 90/425/EGS (17), in kakršna koli kasnejša izvedbena pravila;

(f)

„pristojni organ“ je centralni organ države članice, ki je pristojen za izvajanje nadzora nad dobrim počutjem živali, ali kateri koli organ, na katerega se prenese to pristojnost;

(g)

„zabojnik“ je kakršen koli zaboj, boks, posoda ali drug trden objekt, ki se uporablja za prevoz živali in ni prevozno sredstvo;

(h)

„kontrolne točke“ so kontrolne točke iz Uredbe (ES) št. 1255/97;

(i)

„izhodna točka“ je mejna kontrolna točka ali kateri koli kraj, ki ga določi država članica, kjer živali zapustijo carinsko območje Skupnosti;

(j)

„vožnja“ je celoten prevoz od kraja odhoda do namembnega kraja, vključno s kakršnim koli iztovarjanjem, nastanitvijo in natovarjanjem na vmesnih točkah med vožnjo;

(k)

„oskrbnik“ je katera koli fizična ali pravna oseba, razen prevoznika, ki je stalno ali začasno zadolžena za živali ali ravna z njimi;

(l)

„plovilo za prevoz rejnih živali“ je plovilo, ki se uporablja ali je namenjeno uporabi za prevoz domačih kopitarjev ali domačega goveda, ovac, koz ali prašičev, razen plovil ro-ro in plovil, ki prevažajo živali v premičnih zabojnikih;

(m)

„dolga vožnja“ je vožnja, ki traja več kot 8 ur in se začne, ko se s prevoznim sredstvom prva žival v pošiljki premakne;

(n)

„prevozna sredstva“ so cestna ali železniška vozila, plovila in zrakoplovi, ki se uporabljajo za prevoz živali;

(o)

„navigacijski sistem“ so satelitske infrastrukture, ki zagotavlja globalne, stalne, natančne in zagotovljene storitve določanja časa in položaja ali katerokoli druga tehnologija, ki zagotavlja storitve, ki se štejejo za enakovredne za namene te uredbe;

(p)

„uradni veterinar“ je veterinar, ki ga imenuje pristojni organ države članice;

(q)

„organizator“ je:

(i)

prevoznik, ki je sklenil podpogodbo z vsaj še enim prevoznikom za del vožnje; ali

(ii)

fizična ali pravna oseba, ki je za vožnjo sklenila pogodbo z več kot enim prevoznikom; ali

(iii)

oseba, ki je podpisala oddelek 1 dnevnika vožnje, določenega v Prilogi II;

(r)

„kraj odhoda“ je kraj, kjer se žival prvič naloži na prevozno sredstvo, če je bila tam vsaj 48 ur pred odhodom.

Vendar pa se lahko zbirni centri, odobreni v skladu z veterinarsko zakonodajo Skupnosti, štejejo za kraj odhoda, če:

(i)

je prepotovana razdalja med prvim krajem natovarjanja in zbirnim centrom manj kot 100 km; ali

(ii)

so živali nastanili, jim zagotovili dovolj stelje, jih odvezali, če je to mogoče, in napajali vsaj šest ur pred odhodom iz zbirnega centra;

(s)

„namembni kraj“ je kraj, kjer se žival iztovori s prevoznega sredstva in

(i)

je tam nastanjena vsaj 48 ur pred odhodom; ali

(ii)

zaklana;

(t)

„počivališče ali kraj pretovarjanja“ je kateri koli kraj postanka med vožnjo, ki ni namembni kraj, vključno s kraji, kjer živali zamenjajo prevozno sredstvo, če se iztovorijo ali ne;

(u)

„registrirani kopitarji“ so registrirani kopitarji iz Direktive 90/426/EGS (18)

(v)

„plovilo ro-ro“ je morsko plovilo z opremo, ki omogoča cestnim ali železniškim vozilom, da zapeljejo nanj in z njega;

(w)

„prevoz“ je premeščanje živali, ki se opravi z enim ali več prevoznimi sredstvi, in vsi s tem povezani postopki, vključno z natovarjanjem, iztovarjanjem, pretovarjanjem in počitkom, dokler se živali ne iztovorijo v namembnem kraju;

(x)

„prevoznik“ je katera koli fizična ali pravna oseba, ki prevaža živali za lastne potrebe ali za potrebe tretje osebe;

(y)

„neukročen kopitar“ je kopitar, ki ga ni mogoče privezati ali voditi s povodcem, ne da bi mu to povzročilo nepotrebno razburjenje, bolečino ali trpljenje;

(z)

„vozilo“ je prevozno sredstvo s kolesi, ki ima lasten pogon ali se vleče.

Člen 3

Splošni pogoji za prevoz živali

Nihče ne prevaža živali ali povzroči, da se živali prevažajo tako, da lahko dobijo poškodbe ali neupravičeno trpijo.

Poleg tega se izpolnijo naslednji pogoji:

(a)

predhodno se uredi vse potrebno, da je vožnja čim krajša in da se zadovoljijo potrebe živali med vožnjo;

(b)

živali so primerne za vožnjo;

(c)

prevozna sredstva so zasnovana, izdelana in vzdrževana ter se upravljajo tako, da se preprečijo poškodbe in trpljenje ter zagotovi varnost živali;

(d)

naprave za natovarjanje in iztovarjanje so ustrezno zasnovane, izdelane in vzdrževane ter se upravljajo tako, da se preprečijo poškodbe in trpljenje ter zagotovi varnost živali;

(e)

osebje, ki ravna z živalmi, je bodisi usposobljeno bodisi pristojno za ta namen in opravlja svoje naloge, ne da bi pri tem uporabljalo nasilne metode ali kakršne koli metode, ki lahko povzročijo nepotreben strah, poškodbe ali trpljenje;

(f)

prevoz do namembnega kraja se opravi čim prej, razmere za dobro počutje živali pa se redno preverjajo in ustrezno ohranjajo;

(g)

živalim se zagotovita dovolj velika talna površina in višina, ki ustrezata njihovi velikosti in načrtovani vožnji;

(h)

živalim se v primernih časovnih razmikih zagotovijo voda, krma in počitek, ki ustrezajo njihovi vrsti in velikosti, kar se tiče kakovosti in količine.

POGLAVJE II

ORGANIZATORJI, PREVOZNIKI, OSKRBNIKI IN ZBIRNI CENTRI

Člen 4

Prevozna dokumentacija

1.   Nihče ne prevaža živali, ne da bi imel v prevoznem sredstvu dokumentacijo, v kateri je navedeno:

(a)

njihovo poreklo in lastništvo;

(b)

kraj odhoda;

(c)

datum in čas odhoda;

(d)

njihov namembni kraj;

(e)

predvideno trajanje načrtovane vožnje.

2.   Prevoznik da pristojnemu organu na njegovo zahtevo na voljo dokumentacijo, določeno v odstavku 1.

Člen 5

Obveznosti glede načrtovanja prevoza živali

1.   Nihče ne sklene pogodbe ali podpogodbe za prevoz živali z osebami, ki niso prevozniki, pooblaščeni v skladu s členom 10(1) ali členom 11(1).

2.   Prevozniki določijo fizično osebo, ki je pristojna za prevoz, in zagotovijo, da so vedno na voljo informacije o načrtovanju, izvedbi in zaključku dela vožnje, ki je pod njihovim nadzorom.

3.   Organizatorji pri vsaki vožnji zagotovijo:

(a)

da dobro počutje živali ni ogroženo zaradi neustreznega usklajevanja različnih delov vožnje; in da se upoštevajo vremenske razmere; ter

(b)

da je fizična oseba odgovorna pristojnemu organu kadar koli zagotoviti informacije o načrtovanju, izvedbi in zaključku vožnje.

4.   Pri dolgih vožnjah domačih kopitarjev, razen registriranih kopitarjev, ali domačega goveda, ovac, koz in prašičev med državami članicami in s tretjimi državami prevozniki in organizatorji ravnajo v skladu z določbami o dnevniku vožnje, navedenimi v Prilogi II.

Člen 6

Prevozniki

1.   Nihče ne deluje kot prevoznik, če nima dovoljenja, ki ga je izdal pristojni organ v skladu s členom 10(1) ali za dolge vožnje v skladu s členom 11(1). Kopija dovoljenja je pri prevozu živali vedno na voljo pristojnemu organu.

2.   Prevoznik obvesti pristojni organ o kakršnih koli spremembah glede informacij in dokumentov iz člena 10(1) ali za dolge vožnje iz člena 11(1) najkasneje v roku 15-ih delovnih dni od datuma spremembe.

3.   Prevozniki prevažajo živali po tehničnih pravilih, določenih v Prilogi I.

4.   Prevozniki zaupajo ravnanje z živalmi osebju, ki je opravilo usposabljanje glede ustreznih določb prilog I in II.

5.   Nihče ni voznik ali spremna oseba na cestnem vozilu, ki prevaža domače kopitarje ali domače govedo, ovce, koze, prašiče ali piščance, če nima potrdila o usposobljenosti v skladu s členom 17(2). Potrdilo o usposobljenosti je pri prevozu živali vedno na voljo pristojnemu organu.

6.   Prevozniki zagotovijo, da spremna oseba spremlja vsako pošiljko živali, razen v naslednjih primerih:

(a)

kadar se živali prevažajo v zabojnikih, ki so zaščiteni, ustrezno zračeni in po potrebi vsebujejo dovolj hrane in vode za dvakratno trajanje načrtovane vožnje v posodah, ki se jih ne da prevrniti;

(b)

kadar voznik opravlja naloge spremne osebe.

7.   Odstavki 1, 2, 4 in 5 se ne uporabljajo za osebe, ki prevažajo živali do razdalje največ 65 km od kraja odhoda do namembnega kraja.

8.   Prevozniki dajo pristojnemu organu države, v katero se prevažajo živali, na voljo potrdilo o odobritvi, kot je predvideno v členu 18(2) ali členu 19(2).

9.   Prevozniki, ki opravljajo dolge cestne vožnje domačih kopitarjev, razen registriranih kopitarjev, in domačega goveda, ovac, koz in prašičev, uporabljajo satelitski navigacijski sistem iz odstavka 4.2, poglavja VI, Priloge I od 1. januarja 2007 za vsa cestna prevozna sredstva, ki so prvič dana v promet, in od 1. januarja 2009 za vsa cestna prevozna sredstva. Zapise pridobljene s takim navigacijskim sistemom hranijo vsaj tri leta in jih dajo na voljo pristojnim organom, na njihovo zahtevo, zlasti kadar se opravljajo pregledi iz člena 15(4). Izvedbeni ukrepi glede tega odstavka se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 31(2).

Člen 7

Predhodni pregled in odobritev prevoznih sredstev

1.   Nihče ne opravlja dolgih voženj živali po cestah, če prevozno sredstvo ni bilo pregledano in odobreno v skladu s členom 18(1).

2.   Nihče ne prevaža domačih kopitarjev ali domačega goveda, ovac, koz ali prašičev po morju dalj kot 10 navtičnih milj iz pristanišča Skupnosti, če plovilo za prevoz rejnih živali ni bilo pregledano in odobreno v skladu s členom 19(1).

3.   Določbe odstavkov 1 in 2 veljajo za zabojnike, ki se uporabljajo za opravljanje dolgih voženj domačih kopitarjev ali domačega goveda, ovac, koz ali prašičev po cestah in/ali po vodi.

Člen 8

Oskrbniki

1.   Oskrbniki živali v kraju odhoda, pretovarjanja ali namembnem kraju zagotovijo, da se izpolnijo tehnična pravila, določena v oddelku 1 poglavij I in III Priloge I, za živali, ki se prevažajo.

2.   Oskrbniki pregledajo vse živali, ki so prispele na tranzitni ali namembni kraj, in presodijo, ali živali so oziroma so bile na dolgi vožnji med državami članicami ali tretjimi državami. Če gre za dolge vožnje domačih kopitarjev, razen registriranih kopitarjev, in domačega goveda, ovac, koz in prašičev, oskrbniki ravnajo v skladu z določbami o dnevniku vožnje, navedenimi v Prilogi II.

Člen 9

Zbirni centri

1.   Upravljavci zbirnih centrov zagotovijo, da se z živalmi ravna po tehničnih pravilih, določenih v oddelku 1 poglavij I in III Priloge I.

2.   Upravljavci zbirnih centrov, odobrenih v skladu z veterinarsko zakonodajo Skupnosti, poleg tega:

(a)

zaupajo ravnanje z živalmi samo osebju, ki je opravilo tečaj usposabljanja o ustreznih tehničnih pravilih, navedenih v Prilogi I;

(b)

redno obveščajo osebe, ki pridejo v zbirni center, o njihovih dolžnostih in obveznostih v skladu s to uredbo in o kaznih za kakršno koli kršitev;

(c)

poskrbijo, da so osebam, ki pridejo v zbirni center, vedno na voljo podatki o pristojnem organu, ki ga je treba obvestiti o kakršni koli morebitni kršitvi zahtev te uredbe;

(d)

če katera koli oseba, ki je v zbirnem centru, krši to uredbo, izvedejo potrebne ukrepe, da odpravijo opaženo kršitev in preprečijo, da bi se ponovila, brez poseganja v kakršne koli ukrepe pristojnega organa;

(e)

sprejmejo, spremljajo in izvajajo notranja pravila, ki so potrebna za zagotavljanje upoštevanja točk od (a) do (d).

POGLAVJE III

DOLŽNOSTI IN OBVEZNOSTI PRISTOJNIH ORGANOV

Člen 10

Zahteve glede dovoljenja za prevoznika

1.   Pristojni organ prevoznikom izda dovoljenja, če:

(a)

imajo prosilci sedež v državi članici, v kateri prosijo za dovoljenje, oziroma v primeru, da imajo sedež v tretji državi, so zastopani v državi članici, v kateri prosijo za dovoljenje;

(b)

so prosilci dokazali, da imajo dovolj ustreznega osebja in opreme ter ustrezne operativne postopke, da lahko ravnajo v skladu s to uredbo, vključno z navodili o dobrih praksah, kjer je to ustrezno;

(c)

prosilci ali njihovi predstavniki nimajo evidence, da bi v treh letih pred datumom prošnje huje kršili zakonodajo Skupnosti in/ali nacionalno zakonodajo o zaščiti živali. Ta določba se ne uporablja, kadar prosilec pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da je storil vse, kar je potrebno, da bi preprečil nadaljnje kršitve.

2.   Pristojni organ izda dovoljenja, kot je predvideno v odstavku 1, v skladu z vzorcem, določenim v poglavju I Priloge III. Ta dovoljenja so veljavna največ pet let od datuma izdaje in ne veljajo za dolge vožnje.

Člen 11

Zahteve glede dovoljenja za prevoznike, ki opravljajo dolge vožnje

1.   Pristojni organ izda dovoljenja prevoznikom, ki opravljajo dolge vožnje, na njihovo prošnjo, če:

(a)

izpolnjujejo določbe člena 10(1);

(b)

so prosilci predložili naslednje dokumente:

(i)

veljavna potrdila o usposobljenosti za voznike in spremne osebe, kot je predvideno v členu 17(2), za vse voznike in spremne osebe, ki opravljajo dolge vožnje;

(ii)

veljavna potrdila o odobritvi, predvidena v členu 18(2), za vsa cestna prevozna sredstva, ki se bodo uporabljala za dolge vožnje;

(iii)

podatke o postopkih, ki omogočajo prevoznikom sledenje in beleženje premikov cestnih vozil, za katera so odgovorni, ter vzpostavljanje stikov s temi vozniki kadar koli med dolgo vožnjo;

(iv)

načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih.

2.   Za namen odstavka 1(b)(iii) prevozniki, ki opravljajo dolge vožnje domačih kopitarjev, razen registriranih kopitarjev, in domačega goveda, ovac, koz in prašičev predložijo dokazila, da uporabljajo satelitske navigacijske sisteme iz člena 6(9):

(a)

za cestna prevozna sredstva, ki so prvič dana v promet, od 1. januarja 2007,

(b)

za vsa cestna prevozna sredstva od 1. januarja 2009.

3.   Pristojni organ izda ta dovoljenja v skladu z vzorcem, določenim v poglavju II Priloge III. Ta dovoljenja so veljavna največ pet let od datuma izdaje in veljajo za vse vožnje, vključno z dolgimi vožnjami.

Člen 12

Omejitve prošenj za dovoljenja

Prevozniki lahko zaprosijo za dovoljenje v skladu s členom 10 oziroma členom 11 največ en pristojni organ v največ eni državi članici.

Člen 13

Izdajanje dovoljenj pristojnega organa

1.   Pristojni organ lahko omeji področje uporabe dovoljenj, predvidenih v členu 10(1), ali dovoljenj za dolge vožnje, predvidenih v členu 11(1), v skladu z merili, ki jih je mogoče preveriti med prevozom.

2.   Pristojni organ izda vsako dovoljenje, predvideno v členu 10(1), ali dovoljenje za dolgo vožnjo, predvideno v členu 11(1), z enkratno številko v državi članici. Dovoljenje se sestavi v uradnem jeziku (uradnih jezikih) države članice, ki ga izda, in v angleščini, kadar obstaja možnost, da bo prevoznik opravljal dejavnost v drugi državi članici.

3.   Pristojni organ evidentira dovoljenja, predvidena v členu 10(1) ali členu 11(1), na način, s katerim hitro ugotavlja identiteto prevoznikov, predvsem v primeru neizpolnjevanja zahtev te uredbe.

4.   Pristojni organ evidentira dovoljenja, izdana v skladu s členom 11(1), v elektronski zbirki podatkov. Ime prevoznika in številka njegovega dovoljenja sta v obdobju veljavnosti dovoljenja javno dostopna. Javni dostop do drugih podatkov o dovoljenjih prevoznikov odobrijo države članice po predpisih Skupnosti in/ali nacionalnih predpisih o varstvu zasebnosti. Zbirka podatkov vključuje tudi odločitve, prijavljene v skladu s členoma 26(4)(c) in 26(6).

Člen 14

Preverjanja in drugi ukrepi v zvezi z dnevnikom vožnje, ki jih mora pred dolgimi vožnjami opraviti pristojni organ

1.   Pri dolgih vožnjah domačih kopitarjev in domačega goveda, ovac, koz in prašičev med državami članicami in s tretjimi državami pristojni organ v kraju odhoda:

(a)

opravi ustrezna preverjanja, da potrdi:

(i)

da imajo prevozniki, navedeni v dnevniku vožnje, ustrezna veljavna dovoljenja za prevoznike, veljavna potrdila o odobritvi za prevozna sredstva za dolge vožnje ter veljavna potrdila o usposobljenosti za voznike in spremne osebe;

(ii)

da je dnevnik vožnje, ki ga predloži organizator, stvaren in da je iz njega razvidna skladnost s to uredbo;

(b)

kadar rezultat preverjanj, predvidenih v točki (a), ni zadovoljiv, mora organizator spremeniti dogovore za načrtovano dolgo vožnjo, tako da je ta v skladu s to uredbo;

(c)

kadar je rezultat preverjanj, predvidenih v točki (a), zadovoljiv, ožigosa dnevnik vožnje;

(d)

pristojnim organom v namembnem kraju, na izhodni točki ali na kontrolni točki prek sistema za izmenjavo informacij iz člena 20 Direktive 90/425/EGS čim prej pošlje podatke o načrtovanih dolgih vožnjah, navedenih v dnevniku vožnje.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1(c) žigosanje dnevnika vožnje ni obvezno za prevoze, ki uporabljajo sistem iz člena 6(9).

Člen 15

Preverjanja, ki jih mora opraviti pristojni organ v kateri koli fazi dolge vožnje

1.   Pristojni organ opravi v kateri koli fazi dolge vožnje ustrezna naključna ali ciljno usmerjena preverjanja, da potrdi, ali so navedeni časi voženj stvarni ali je vožnja v skladu s to uredbo in zlasti ali so časi voženj in obdobja počitka v skladu z omejitvami, določenimi v poglavju V Priloge I.

2.   Kadar gre za dolgo vožnjo, namenjeno prometu med državami članicami in s stretjimi državami, se pregledi na kraju odhoda za preverjanje primernosti za prevoz iz poglavja I Priloge I opravijo pred natovarjanjem živali, kot del preverjanja zdravstvenega stanja živali, določenega v ustrezni veterinarski zakonodaji Skupnosti, vendar v okvirih določenih s to zakonodajo.

3.   Kadar je namembni kraj klavnica, se lahko pregledi, predvideni v odstavku 1, opravijo kot del pregleda v zvezi z dobrim počutjem živali, določenega v Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih določbah za organizacijo uradnega nadzora nad proizvodi živalskega porekla, namenjenimi prehrani ljudi (19).

4.   Za opravljanje teh pregledov se lahko, kadar je to primerno, uporabijo zapisi premikov cestnih prevoznih sredstev, pridobljeni z navigacijskimi sistemi.

Člen 16

Usposabljanje osebja in oprema pristojnega organa

Pristojni organ zagotovi, da je njegovo osebje ustrezno usposobljeno in opremljeno za preverjanje podatkov, pridobljenih z:

nadzorno napravo (tahografom), kakor je predvidena z Uredbo (EGS) št. 3821/85;

navigacijskim sistemom.

Člen 17

Tečaji usposabljanja in potrdila o usposobljenosti

1.   Osebju prevoznikov in zbirnih centrov se zagotovijo tečaji usposabljanja za namene člena 6(4) in člena 9(2)(a).

2.   Potrdilo o usposobljenosti za voznike in spremne osebe na cestnih vozilih, ki prevažajo domače kopitarje ali domače govedo, ovce, koze, prašiče ali piščance, iz člena 6(5), se izda v skladu s Prilogo IV. Potrdilo o usposobljenosti se sestavi v uradnem jeziku (uradnih jezikih) države članice, ki ga izda, in v angleščini, kadar obstaja možnost, da bo voznik ali spremna oseba opravljal dejavnost v drugi državi članici. Pristojni organ ali telo, ki so ga za ta namen imenovale države članice, izda potrdilo o usposobljenosti skladno z vzorcem, določenim v poglavju III Priloge III. Področje uporabe zgoraj omenjenega potrdila o usposobljenosti se lahko omeji na posamezne vrste ali skupine vrst.

Člen 18

Potrdilo o odobritvi cestnih prevoznih sredstev

1.   Pristojni organ ali telo, ki ga je imenovala država članica, na prošnjo izda potrdilo o odobritvi cestnih prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za dolge vožnje, če ta prevozna sredstva:

(a)

niso predmet prošnje, predložene drugemu pristojnemu organu v isti ali drugi državi članici, in jih ta ni odobril;

(b)

jih je pregledal pristojni organ ali telo, ki ga je imenovala država članica, in ugotovil, da izpolnjujejo zahteve poglavij II in VI Priloge I, ki veljajo za zasnovo, izdelavo in vzdrževanje cestnih prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za dolge vožnje.

2.   Pristojni organ ali telo, ki ga je imenovala država članica, vsako potrdilo izda z enkratno številko v tej državi članici in skladno z vzorcem, določenim v poglavju IV Priloge III. Potrdilo se sestavi v uradnem jeziku (uradnih jezikih) države članice, ki ga izda, in v angleščini. Potrdila veljajo največ pet let od datuma izdaje in postanejo neveljavna, če se prevozno sredstvo spremeni ali predela, tako da to vpliva na dobro počutje živali.

3.   Pristojni organ evidentira potrdila o odobritvi cestnih prevoznih sredstev za dolge vožnje v elektronski zbirki podatkov tako, da lahko pristojni organi v vseh državah članicah hitro ugotovijo njihovo identiteto, predvsem v primeru neizpolnjevanja zahtev te uredbe.

4.   Države članice lahko za cestna prevozna sredstva odobrijo odstopanja od določb tega člena in določb točke b odstavka 1.4 poglavja V in poglavja VI Priloge I v zvezi z vožnjami, ki niso daljše kot 12 ur, z namenom, da dosežejo namembni kraj.

Člen 19

Potrdilo o odobritvi plovil za prevoz rejnih živali

1.   Pristojni organ ali telo, ki ga je imenovala država članica, na prošnjo izda potrdilo o odobritvi plovila za prevoz rejnih živali, če to plovilo:

(a)

upravljajo v državi članici, kjer je vložena prošnja;

(b)

ni predmet prošnje, predložene drugemu pristojnemu organu v isti ali drugi državi članici, in ga ta ni odobril;

(c)

ga je pregledal pristojni organ ali telo, ki ga je imenovala država članica, in ugotovil, da izpolnjuje zahteve oddelka 1 poglavja IV Priloge I glede izdelave in opreme plovil za prevoz rejnih živali.

2.   Pristojni organ ali telo, ki ga je imenovala država članica, izda vsako potrdilo z enkratno številko v tej državi članici. Potrdilo se sestavi v uradnem jeziku (uradnih jezikih) države članice, ki ga izda, in v angleščini. Potrdila veljajo največ pet let od datuma izdaje in postanejo neveljavna, če se prevozno sredstvo spremeni ali predela, tako da to vpliva na dobro počutje živali.

3.   Pristojni organ evidentira odobrena plovila za prevoz rejne živine na način, ki omogoča hitro ugotavljanje njihove identitete, predvsem v primeru neizpolnjevanja te uredbe.

4.   Pristojni organ evidentira potrdila o odobritvi plovil za prevoz rejne živine v elektronski zbirki podatkov tako, da omogoča hitro ugotavljanje njihove identitete, predvsem v primeru neizpolnjevanja zahtev te uredbe.

Člen 20

Pregled plovil za prevoz rejnih živali pri natovarjanju in iztovarjanju

1.   Pristojni organ pregleda plovila za prevoz rejne živine pred vsakim natovarjanjem živali, da bi preveril predvsem, ali:

(a)

je bilo plovilo za prevoz rejnih živali zgrajeno in opremljeno za tako število in vrsto živali, kot jih bo prevažalo;

(b)

so prostori, kjer bodo namestili živali, dobro vzdrževani;

(c)

je oprema iz poglavja IV Priloge I v brezhibnem stanju.

2.   Pristojni organ pred in med vsakim natovarjanjem/iztovarjanjem plovil za prevoz rejne živine opravi naslednji pregled, da bi zagotovil, da:

(a)

so živali sposobne nadaljevati vožnjo;

(b)

je bilo natovarjanje/iztovarjanje opravljeno v skladu s poglavjem III Priloge I;

(c)

je oskrba s krmo in vodo v skladu z oddelkom 2 poglavja IV Priloge I.

Člen 21

Pregledi na izhodnih točkah in mejnih kontrolnih točkah

1.   Brez poseganja v preglede, predvidene v členu 2 Uredbe (ES) št. 639/2003, uradni veterinarji držav članic ob prihodu živali na izhodne točke ali mejne kontrolne točke preverijo, ali se živali prevažajo v skladu s to uredbo, in predvsem:

(a)

ali so prevozniki predložili kopijo veljavnega dovoljenja, predvidenega v členu 10(1), ali dovoljenja za dolge vožnje, predvidenega v členu 11(1);

(b)

ali so vozniki cestnih vozil, ki prevažajo domače kopitarje, domače govedo, ovce, koze, prašiče ali piščance, in spremne osebe predložili veljavno potrdilo o usposobljenosti, kot je predvideno v členu 17(2);

(c)

ali so živali sposobne nadaljevati vožnjo;

(d)

ali je prevozno sredstvo, v katerem bodo živali nadaljevale vožnjo, v skladu s poglavjem II in, kjer je to primerno, s poglavjem VI Priloge I;

(e)

ali so pri izvozu prevozniki predložili dokazilo, da je vožnja od kraja odhoda do prvega kraja iztovarjanja v državi, kjer je končni namembni kraj, v skladu s katerim koli od mednarodnih sporazumov, navedenih v Prilogi V, ki se uporablja v zadevni tretji državi;

(f)

ali so se domači kopitarji in domače govedo, ovce, koze in prašiči prevažali na dolgi vožnji oziroma se še bodo.

2.   V primeru dolgih voženj domačih kopitarjev in domačega goveda, ovac, koz in prašičev uradni veterinarji na izhodnih točkah in mejnih kontrolnih točkah opravijo in evidentirajo preglede, navedene v oddelku 3 „Namembni kraj“ dnevnika vožnje iz Priloge II. Pristojni organ hrani evidence teh pregledov in pregleda, predvidenega v odstavku 1, vsaj tri leta od datuma, ko so bili opravljeni, vključno s kopijo ustreznega tahografskega vložka ali izpisa iz Priloge I ali Priloge IB k Uredbi (EGS) št. 3821/85, če je vozilo zajeto z navedeno uredbo.

3.   Kadar pristojni organ meni, da živali niso sposobne nadaljevati vožnje, se raztovorijo, napojijo, nahranijo in odpočijejo.

Člen 22

Zamuda pri prevozu

1.   Pristojni organ stori vse potrebno, da prepreči ali čim bolj zmanjša kakršno koli zamudo pri prevozu ali trpljenje živali, kadar nepredvidene okoliščine ovirajo uporabo te uredbe. Pristojni organ zagotovi, da se na krajih pretovarjanja, izhodnih točkah in mejnih kontrolnih točkah vzpostavi posebna ureditev, ki daje prednost prevozu živali.

2.   Nobena pošiljka živali se ne pridrži med prevozom, razen če je to nujno potrebno zaradi dobrega počutja živali ali javne varnosti. Med koncem natovarjanja in odhodom ne nastajajo neupravičene zamude. Če je med prevozom treba pridržati kakršno koli pošiljko živali za več kot dve uri, pristojni organ zagotovi, da se živali ustrezno oskrbijo in po potrebi tudi nahranijo, napojijo, raztovorijo in namestijo.

POGLAVJE IV

IZVRŠEVANJE IN IZMENJAVA INFORMACIJ

Člen 23

Nujni ukrepi v primeru, da prevozniki ne ravnajo v skladu s to uredbo

1.   Kadar pristojni organ ugotovi, da se ne upošteva ali se ni upoštevala katera koli od določb te uredbe, izvede potrebne ukrepe za zaščito dobrega počutja živali ali zahteva, da jih izvede oseba, ki je odgovorna za živali.

Ti ukrepi ne povzročijo nepotrebnega ali dodatnega trpljenja živali in so sorazmerni s stopnjo tveganja. Pristojni organ si na primeren način povrne stroške teh ukrepov.

2.   Glede na okoliščine vsakega primera lahko ti ukrepi zajemajo:

(a)

zamenjavo voznika ali spremne osebe;

(b)

začasno popravilo prevoznih sredstev, da se preprečijo neposredne poškodbe živali;

(c)

premestitev pošiljke ali dela pošiljke na druga prevozna sredstva;

(d)

vrnitev živali na kraj odhoda po najkrajši poti ali dovoljenje, da živali nadaljujejo vožnjo do namembnega kraja po najkrajši poti, odvisno od tega, kaj je najboljše za dobro počutje živali;

(e)

iztovarjanje živali in namestitev živali v ustrezne prostore s primerno oskrbo, dokler se težave ne odpravi.

Kadar ni na voljo nobenih drugih sredstev za zaščito dobrega počutja živali, jih je treba humano usmrtiti ali opraviti evtanazijo.

3.   Kadar je treba ukrepati zaradi neizpolnjevanja te uredbe, kot je navedeno v odstavku 1, in je treba prepeljati živali v nasprotju s katero od določb te uredbe, pristojni organ izda dovoljenje za prevoz teh živali. V dovoljenju so navedene te živali in določeni pogoji, v skladu s katerimi se lahko prevažajo, dokler se ta uredba ne upošteva v celoti. To dovoljenje spremlja živali.

4.   Pristojni organ takoj poskrbi, da se izvedejo potrebni ukrepi, če ni mogoče vzpostaviti stika z osebo, ki je odgovorna za živali, ali ta oseba ne ravna po navodilih.

5.   O odločitvah pristojnih organov in razlogih zanje je treba čim prej obvestiti prevoznika ali njegovega predstavnika in pristojni organ, ki je izdal dovoljenja, predvidena v členu 10(1) ali členu 11(1). Pristojni organ prevozniku po potrebi zagotovi pomoč, da se pospeši izvajanje predpisanih nujnih ukrepov.

Člen 24

Medsebojna pomoč in izmenjava informacij

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo predpisi in postopki obveščanja, določeni v Direktivi Sveta 89/608/EGS (20).

2.   Vsaka država članica v treh mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe sporoči Komisiji podatke o kontaktni točki za namene te uredbe, vključno z elektronskimi naslovi, kadar so na voljo, in kakršne koli posodobitve teh podatkov. Komisija sporoči podatke o kontaktnih točkah drugim državam članicam v okviru Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali.

Člen 25

Kazni

Države članice določijo predpise o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in izvedejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah in o določbah za uporabo člena 26 najkasneje do 5. julija 2006 ter nemudoma tudi o kakršnih koli kasnejših spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 26

Kršitve in obveščanje o kršitvah

1.   V primeru kakršne koli kršitve te uredbe pristojni organ izvede posebne ukrepe, predvidene v odstavkih od 2 do 7.

2.   Kadar pristojni organ ugotovi, da prevoznik ni upošteval te uredbe ali da prevozno sredstvo ni v skladu s to uredbo, o tem takoj obvesti pristojni organ, ki je prevozniku izdal dovoljenje ali potrdilo o odobritvi prevoznega sredstva, in, kadar je za opustitev izpolnjevanja zahtev te uredbe kriv voznik, pristojni organ, ki je izdal potrdilo o usposobljenosti voznika. Temu obvestilu so priloženi kakršni koli s tem povezani podatki in dokumenti.

3.   Kadar pristojni organ v namembnem kraju ugotovi, da vožnja ni potekala v skladu s to uredbo, o tem takoj obvesti pristojni organ v kraju odhoda. Temu obvestilu so priloženi kakršni koli s tem povezani podatki in dokumenti.

4.   Kadar pristojni organ ugotovi, da prevoznik ni upošteval te uredbe ali da prevozno sredstvo ni v skladu s to uredbo, ali kadar pristojni organ prejme obvestilo, kot je predvideno v odstavku (2) ali (3), če je to ustrezno:

(a)

zahteva od tega prevoznika, naj odpravi opažene kršitve in vzpostavi sistem, ki preprečuje, da bi se ponovile;

(b)

za tega prevoznika odredi dodatne preglede in predvsem zahteva prisotnost veterinarja pri natovarjanju živali;

(c)

začasno prekliče ali odvzame dovoljenje prevoznika ali potrdilo o odobritvi tega prevoznega sredstva.

5.   Če to uredbo krši voznik ali spremna oseba, ki ima potrdilo o usposobljenosti, kot je predvideno v členu 17(2), lahko pristojni organ začasno prekliče ali odvzame potrdilo o usposobljenosti, zlasti, če je iz kršitve razvidno, da voznik ali spremna oseba nima ustreznega znanja ali ozaveščenosti, da bi prevažal živali v skladu s to uredbo.

6.   Pri ponavljajočih se ali hudih kršitvah te uredbe lahko država članica temu prevozniku ali prevoznemu sredstvu začasno prepove prevažanje živali na svojem ozemlju, čeprav je prevoznika ali prevozno sredstvo odobrila druga država članica, če so bile izkoriščene vse možnosti na podlagi medsebojne pomoči in izmenjave informacij, kot je predvideno v členu 24.

7.   Države članice zagotovijo, da se vse kontaktne točke, predvidene v členu 24(2), takoj obvestijo o kakršni koli odločitvi, sprejeti v skladu z odstavkom 4(c) ali odstavkoma 5 ali 6 tega člena.

Člen 27

Pregledi in letna poročila pristojnih organov

1.   Pristojni organ preveri, ali so bile izpolnjene zahteve te uredbe, tako da opravlja nediskriminatorne preglede živali, prevoznih sredstev in spremnih dokumentov. Te preglede je treba opraviti na ustreznem deležu živali, ki se letno prepeljejo v vsaki državi članici, in lahko sočasno s pregledi za druge namene. Delež pregledov se poveča, kadar se ugotovi, da niso bile upoštevane določbe te uredbe. Zgornji deleži se določijo po postopkih iz člena 31(2).

2.   Države članice vsako leto do 30. junija predložijo Komisiji letno poročilo o pregledih, predvidenih v odstavku 1, za prejšnje leto. Poročilu je priložena analiza večjih odkritih pomanjkljivosti in akcijski načrt za njihovo odpravljanje.

Člen 28

Pregledi na kraju samem

Veterinarski izvedenci iz Komisije lahko v sodelovanju z organi zadevne države članice in če je treba poenotiti uporabo te uredbe, opravljajo preglede na kraju samem po postopkih, določenih v členu 45 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 882/2004 (21).

Člen 29

Navodila o dobrih praksah

Države članice spodbujajo sestavljanje navodil o dobrih praksah, ki zajemajo napotke o skladnosti s to uredbo in zlasti s členom 10(1). Ta navodila se sestavljajo na nacionalni ravni, med različnimi državami članicami ali na ravni Skupnosti. Spodbujata se razširjanje in uporaba nacionalnih navodil in navodil Skupnosti.

POGLAVJE V

IZVEDBENA POOBLASTILA IN POSTOPEK V ODBORU

Člen 30

Spremembe prilog in izvedbenih pravil

1.   Priloge k uredbi spreminja Svet, ki jih na predlog Komisije sprejme s kvalificirano večino, predvsem zato da jih prilagodi tehnološkemu in znanstvenemu napredku, razen, kar se tiče poglavja IV, odstavka 3.1 poglavja VI Priloge 1, oddelkov od 1 do 5 Priloge II ter prilog III, IV, V in VI, ki se lahko spremenijo po postopku iz člena 31(2).

2.   Kakršna koli podrobna pravila, ki so potrebna za izvajanje te uredbe, se lahko sprejmejo po postopku iz člena 31(2).

3.   Potrdila ali drugi dokumenti, ki jih veterinarska zakonodaja Skupnosti predpisuje za žive živali, se lahko dopolnijo po postopku iz člena 31(2), da bi se upoštevale zahteve te uredbe.

4.   Obveznost glede posedovanja potrdila o usposobljenosti, predvidenega v členu 6(5), se lahko razširi na voznike ali spremne osebe drugih vrst domačih živali po postopku iz člena 31(2).

5.   Komisija lahko sprejme odstopanja od odstavka 2(e) poglavja I Priloge I v primeru izjemnih ukrepov podpore trgu zaradi omejitve gibanja na podlagi veterinarskih ukrepov za nadzor bolezni. Odbor iz člena 31 se obvesti o kakršnih koli sprejetih ukrepih.

6.   Odstopanja glede zahtev za dolge vožnje zaradi upoštevanja oddaljenosti nekaterih regij od celinske Skupnosti se lahko sprejmejo po postopku iz člena 31(2).

7.   Z odstopanjem od te uredbe lahko države članice še naprej uporabljajo veljavne nacionalne predpise za prevoz živali znotraj svojih najbolj oddaljenih regij, ki izvirajo iz teh regij ali tja prispejo. O tem obvestijo Komisijo.

8.   Do sprejetja podrobnih določb za vrste, ki niso izrecno navedene v prilogah, lahko države članice uvedejo ali ohranijo dodatna nacionalna pravila, ki se uporabljajo za prevoz teh vrst živali.

Člen 31

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 32

Poročilo

Komisija v štirih letih od datuma, navedenega v drugem pododstavku člena 37, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o vplivu te uredbe na dobrobit živali med prevozom in o trgovinskih tokovih živih živali v razširjeni Skupnosti. Poročilo še posebej upošteva znanstvena spoznanja glede dobrobiti živali in poročilo o izvajanju navigacijskega sistema iz odstavka 4.3, poglavja VI, Priloge I, kakor tudi socialno-ekonomske dejavnike te uredbe, vključno z regionalnimi vplivi. Ta predlog lahko, po potrebi, spremljajo ustrezni zakonodajni predlogi glede dolgih voženj, zlasti glede potovalnih časov, dob počitka in dodeljenega prostora.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 33

Razveljavitev

Direktiva 91/628/EGS in Uredba (ES) št. 411/98 se z dnem 5. januarja 2007, razveljavijo. Sklicevanje na razveljavljeno direktivo in uredbo se razlaga kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 34

Spremembe Direktive 64/432/EGS

Direktiva 64/432/EGS se spremeni na naslednji način:

(1)

Člen 11 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se vstavi naslednja točka:

„(ee)

so v skladu z določbami Direktive 98/58/ES in Uredbe (ES) št. 1/2005 (23), ki se uporabljajo zanje;“

(b)

odstavek (4) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.   Pristojni organ lahko začasno ukine ali prekliče dovoljenje v primeru neizpolnjevanja zahtev tega člena ali drugih ustreznih določb te direktive, Uredbe (ES) št. 1/2005 ali druge veterinarske zakonodaje, navedene v poglavju I Priloge A k Direktivi 90/425/EGS (24). Dovoljenje se lahko obnovi, ko je pristojni organ prepričan, da zbirni centri popolnoma izpolnjujejo vse ustrezne določbe iz tega odstavka.“

(2)

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

1.   Države članice zagotovijo, da prevozniki izpolnjujejo naslednje dodatne pogoje:

(a)

za prevoz živali morajo uporabljati prevozna sredstva, ki so:

(i)

izdelana tako, da živalski iztrebki, stelja ali krma ne morejo odtekati ali pasti iz vozila; in

(ii)

očiščena in razkužena takoj po vsakem prevozu živali ali kakršnega koli proizvoda, ki bi lahko vplival na zdravje živali, ter, če je potrebno, pred novim natovarjanjem živali, pri čemer se uporabljajo razkužila, ki jih je uradno odobril pristojni organ;

(b)

morajo bodisi:

(i)

imeti ustrezno opremo za čiščenje in razkuževanje, ki jo odobri pristojni organ, vključno z opremo za skladiščenje stelje in gnoja; ali

(ii)

predložiti listinske dokaze, da te postopke izvaja tretja stranka, ki jo je odobril pristojni organ.

2.   Prevoznik mora zagotoviti, da se za vsako vozilo, ki se uporablja za prevoz živali, vodi evidenca, v kateri so vsaj naslednji podatki, ki se hranijo za obdobje vsaj treh let:

(a)

kraji, datumi in časi natovarjanja, ime ali naziv podjetja ter naslov kmetijskega gospodarstva ali zbirnega centra, kjer se živali natovorijo;

(b)

kraji, datumi in časi dostave, ime ali naziv podjetja ter naslov prejemnika (prejemnikov);

(c)

vrste in število živali, ki se prevažajo;

(d)

datum in kraj razkuževanja;

(e)

podatki o spremnih listinah, vključno s številko;

(f)

predvideno trajanje vsake vožnje.

3.   Prevozniki zagotovijo, da pošiljka ali živali v obdobju med odhodom s kmetijskega gospodarstva ali izvornega zbirnega centra in prihodom v namembni kraj v nobenem trenutku ne pridejo v stik z živalmi, ki imajo slabši zdravstveni status.

4.   Države članice zagotovijo, da prevozniki upoštevajo določbe tega člena o ustrezni dokumentaciji, ki mora spremljati živali.

5.   Ta člen se ne uporablja za osebe, ki živali prevažajo do razdalje največ 65 km od kraja odhoda do namembnega kraja.

6.   V primeru neizpolnjevanja tega člena se določbe glede kršitev in obvestil o kršitvah, predvidene v členu 26 Uredbe (ES) št. 1/2005, smiselno uporabljajo v zvezi z zdravjem živali.“

Člen 35

Sprememba Direktive 93/119/EGS

V Prilogi A k Direktivi 93/119/ES se odstavek 3 dela II nadomesti z naslednjim:

„3.

Živali je treba prevažati previdno. Prehodi morajo biti izdelani tako, da se čim bolj zmanjša tveganje za poškodbe živali, in urejeni tako, da izkoriščajo njihove čredne nagone. Naprave za vodenje živali je treba uporabljati izključno za ta namen in samo kratek čas. Treba se je čim bolj izogibati uporabi naprav, ki povzročajo elektrošoke. Vsekakor se te naprave uporabljajo samo za odraslo govedo in odrasle prašiče, ki se nočejo premakniti, in samo kadar imajo pred sabo prostor, v katerega se lahko premaknejo. Elektrošoki naj ne trajajo več kot sekundo, med njimi naj bodo dovolj dolgi presledki, dajejo pa se samo v mišice zadnje četrti. Elektrošoki naj se ne uporabljajo znova, če se žival ne odzove nanje.“

Člen 36

Spremembe Uredbe (ES) št. 1255/97

Uredba (ES) št. 1255/97 se spremeni, kot sledi:

1.

V Uredbi se v celotnem besedilu beseda „počivališč“ zamenja z besedilom „kontrolne točke“;

2.

V členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Kontrolne točke so mesta, kjer živali počivajo vsaj 12 ur ali več, skladno s točko 1.5 ali 1.7 (b) Poglavja V Priloge I Uredbe (ES) št. 1/2005 (25).“

3.

Člen 3 se nadomesti znaslednjim:

„Člen 3

1.   Pristojni organ odobri vsako kontrolno točko in izda vsaki kontrolni točki številko odobritve. Taka odobritev je lahko omejena na posebno vrsto ali določeno kategorijo živali ali zdravstveni status. Države članice obvestijo Komisijo o seznamu odobrenih kontrolnih točk in o vseh spremembah.

Države članice Komisijo tudi uradno obvestijo o vseh podrobnih ureditvah pri uporabi določb iz člena 4(2) predvsem o obdobju uporabe kontrolnih točk in dvojni uporabi odobrenih prostorov.

2.   Komisija na predlog pristojnega organa zadevne države članice navede kontrolne točke iz poglavja VIII Priloge I po postopku iz člena 31(2) Uredbe (ES) št. 1/2005.

3.   Države članice lahko predlagajo kontrolne točke za navedbo šele po tem, ko so pristojni organi ugotovili, da so skladne z ustreznimi zahtevami in so jih odobrili. Za namene te odobritve, pristojni organ, kot je opredeljen v členu 2(6) Direktive 90/425/EGS, zagotovi, da kontrolne točke izpolnjujejo vse zahteve iz priloge I k tej uredbi; poleg tega morajo te kontrolne točke:

(a)

ležati na območju, za katerega ne velja prepoved ali omejitev v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti,

(b)

biti pod nadzorom uradnega veterinarja, ki mora med drugim zagotavljati skladnost z določbami te uredbe;

(c)

delovati v skladu z vsemi ustreznimi predpisi Skupnosti glede zdravstvenega varstva živali, gibanja živali in zaščite živali ob zakolu,

(d)

biti redno pregledane, vsaj dvakrat letno, s čimer se zagotovi, da še izpolnjujejo zahteve za odobritev.

4.   Država članica mora v resnem primeru, predvsem zaradi zdravja živali ali njihovega dobrega počutja, začasno prekliče uporabo kontrolne točke na njenem ozemlju. O temu začasnemu preklicu in o razlogih zanj obvesti Komisijo in druge države članice. Začasen preklic uporabe kontrolne točke se lahko ukine le po uradnem obvestilu Komisiji in drugim državam članicam z navedbo razlogov.

5.   Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 1/2005 prekliče ali začasno prekliče kontrolno točko iz seznama, če pregledi na kraju samem, ki jih izvedejo strokovnjaki Komisije v skladu s členom 28 omenjene uredbe, ugotovijo neskladnost z ustrezno zakonodajo Skupnosti.“;

4.

V členu 4 se vstavi naslednji odstavek:

„4.   Pristojni organi v kraju odhoda preko sistema za izmenjavo informacij iz člena 20 Direktive 90/425/EGS, obveščajo o premiku živali, ki gredo preko kontrolnih točk.“

5.

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1.   Preden živali zapustijo kontrolne točke, uradni veterinar ali kateri koli veterinar, ki ga v ta namen imenuje pristojni organ, na dnevniku vožnje iz Priloge II Uredbe (ES) št. 1/2005, potrdi, da so živali sposobne za nadaljevanje vožnje. Države članice lahko določijo, da izdatke, ki izhajajo iz veterinarskega pregleda, nosi zadevni prevoznik.

2.   Pravila glede izmenjave informacij med organi o upoštevanju zahtev te uredbe se določijo v skladu s postopkom iz člena 31(2) Uredbe (ES) št. 1/2005“;

6.

Člen 6a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6a

To uredbo lahko spremeni Svet, na predlog Komisije, s kvalificirano večino, predvsem zaradi prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku, razen sprememb prilog, ki so potrebne zaradi prilagoditve stanju zdravja živali, ki se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 31(2) Uredbe (ES) št. 1/2005“;

7.

Prvi stavek člena 6b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6b

Države članice uporabljajo določbe člena 26 Uredbe (ES) št. 1/2005, da kaznujejo kakršne koli kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje.“;

8.

Priloga I se spremeni, kot sledi:

(a)

Naslov se nadomesti z:

(b)

Oddelek A se nadomesti z naslednjim:

„A.   ZDRAVSTVENI IN HIGIENSKI UKREPI

1.

Vsaka kontrolna točka mora:

(a)

biti na taki lokaciji in tako zasnovana, zgrajena in vodena tako, da se zagotovi ustrezna biološka varnost, da se prepreči širjenje resnih nalezljivih bolezni na druga gospodarstva in med zaporednimi pošiljkami živali, ki gredo skozi te prostore;

(b)

biti zgrajena, opremljena in vodena tako, da se lahko opravijo postopki čiščenja in razkuževanja. Na mestu se mora zagotoviti namenska pralnica za tovornjake. Prostori morajo delovati v vseh vremenskih razmerah;

(c)

biti očiščena in razkužena pred in po vsaki uporabi, kakor zahteva uradni veterinar.

2.

Uslužbenci in oprema, ki so v stiku z nameščenimi živalmi, so namenjeni samo tem prostorom, razen če se potem, ko so bili v stiku z živalmi, njihovimi iztrebki ali urinom, očistijo ali razkužijo. Oseba odgovorna za kontrolno točko, zagotovi čisto opremo in varovalno obleko, ki jo uporabljajo izključno osebe, ki vstopajo v kontrolno točko, in da na razpolago primerno opremo za čiščenje in razkuževanje zgoraj navedenega.

3.

Nastilj se odstrani, ko pošiljka živali zapusti razdelek in se po čiščenju in razkuževanju, predvidenem v točki 1(c), nadomesti s svežim nastiljem.

4.

Živalski odpadki, iztrebki in urin se ne odvažajo iz prostorov, če niso bili obdelani tako, da se zagotovi izognitev širjenja živalskih bolezni.

5.

Upoštevajo se ustrezni sanitarni premori med dvema zaporednima pošiljkama živali in se, če je to primerno, prilagodijo glede na to, ali živali prihajajo iz podobne regije, območja ali oddelka. Po največ šest dnevni uporabi in po opravljenem čiščenju in razkuževanju v kontrolni točki ne sme biti nobene živali najmanj 24 ur pred prihodom vsake nove pošiljke.

6.

Preden sprejmejo živali, morajo kontrolne točke :

(a)

začeti postopke čiščenja in razkuževanja 24 urah potem, ko so kontrolno točko zapustile živali predhodno nastanjene v njej, v skladu z določbami člena 4(3) te uredbe;

(b)

po postopku čiščenja in razkuževanja, ostati brez živali vse dokler to zahteva uradni veterinar.“

(c)

Odstavek 1 oddelka B se nadomesti z naslednjim:

„1.

Poleg določb Poglavij II in II Priloge I Uredbe (ES) št. 1/2005, ki se uporabljajo za prevozna sredstva za natovarjanje in iztovarjanje živali, mora imeti vsaka kontrolna točka primerno opremo in prostore za natovarjanje in iztovarjanje živali iz prevoznih sredstev. Zlasti morajo imeti taka oprema in objekti nedrsljiva tla in po potrebi bočno zaščito. Mostovi, rampe in hodniki morajo imeti stranice, ograje ali druga varovala, ki preprečujejo, da bi živali padle z njih. Rampe za natovarjanje in iztovarjanje morajo imeti najmanjši možni naklon. Prehodi morajo imeti taka tla, da je tveganje zdrsa minimalno, in morajo biti zgrajeni tako, da je tveganje za poškodbe živali minimalno. Zlasti je treba paziti, da se zagotovi, da med tlemi prevoznega sredstva in rampo ali rampo in tlemi razkladnega prostora ni opaznega praznega prostora ali stopnice, zaradi katerega bi živali morale skočiti ali bi povzročil zdrs ali padec.“;

9.

Priloga II se črta.

Člen 37

Začetek veljavnosti in datum uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 5. januarja 2007.

Vendar pa se člen 6(5) uporablja od 5. januarja 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2004

Za Svet

Predsednik

C. VEERMAN


(1)  Mnenje, podano 30. marca 2004 (še ni objavljeno v UL).

(2)  UL C 110, 30.4.2004, str. 135.

(3)  UL L 340, 11.12.1991, str. 17. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(4)  UL L 148, 30.6.1995, str. 52.

(5)  UL C 273, 28.9.2001, str. 1.

(6)  UL L 174, 2.7.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1040/2003 (UL L 151, 19.6.2003, str. 21).

(7)  UL L 370, 31.12.1985, str. 1.

(8)  UL L 370, 31.12.1985, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 432/2004 (UL L 71, 10.3.2004, str. 3).

(9)  UL L 224, 18.8.1990, str. 42. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/68/ES (UL L 139, 30.4.2004, str. 320).

(10)  UL P 121, 29.7.1964, str. 1977/64. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 21/2004 (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

(11)  UL L 340, 31.12.1993, str. 21. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(12)  UL L 351, 2.12.1989, str. 34.

(13)  UL L 38, 12.2.1998, str. 10.

(14)  UL L 52, 21.2.1998, str. 8.

(15)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(16)  UL L 268, 24.9.1991, str. 56. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(17)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 315, 19.11.2002, str. 14).

(18)  UL L 224, 18.8.1990, str. 42. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/68/ES (UL L 139, 30.4.2004, str. 320).

(19)  UL L 226, 25.6.2004, str. 83.

(20)  UL L 351, 2.12.1989, str. 34.

(21)  UL L 191, 28.5.2004, str. 1.

(22)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003. (UL L 245, 29.9.2003, str. 4).

(23)  UL L 3, 5.1.2005.

(24)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(25)  UL L 3, 5.1.2005.


PRILOGA I

TEHNIČNA PRAVILA

(iz členov 6(3), 8(1), 9(1) in (2)(a))

POGLAVJE I

PRIMERNOST ZA PREVOZ

1.

Živali se ne prevažajo, če niso primerne za načrtovani prevoz; vse živali se prevažajo v razmerah, ki zagotavljajo, da se ne bodo poškodovale ali po nepotrebnem trpele.

2.

Živali, ki so poškodovane ali kažejo fiziološke pomanjkljivosti ali patološke procese, veljajo za neprimerne za prevoz, predvsem če:

(a)

se ne morejo neodvisno premikati brez bolečine ali hoditi brez pomoči;

(b)

imajo hudo odprto rano ali prolaps;

(c)

so breje samice, pri katerih je že preteklo 90 % ali več pričakovanega obdobja brejosti, ali samice, ki so v preteklem tednu povrgle;

(d)

so novorojeni sesalci, katerih popek se še ni popolnoma zacelil;

(e)

so prašiči, mlajši od treh tednov, jagnjeta, mlajša od enega tedna, in teleta, mlajša od desetih dni, razen če je prevoz krajši od 100 km;

(f)

so psi ali mačke, mlajši od osem tednov, razen če jih spremlja njihova mati;

(g)

so jelenjad z nastavki novega rogovja.

3.

Sicer pa so bolne ali poškodovane živali primerne za prevoz, če:

(a)

so lažje poškodovane ali bolne in jim prevoz ne bi povzročil dodatnega trpljenja; v dvomljivih primerih se je treba posvetovati z veterinarjem;

(b)

se prevažajo za namene Direktive Sveta 86/609/EGS (1) in če je bolezen ali poškodba del raziskovalnega programa;

(c)

se prevažajo pod veterinarskim nadzorom za veterinarsko zdravljenje ali diagnosticiranje ali po njem. Vendar pa je tak prevoz dovoljen samo, kadar te živali zaradi tega ne trpijo po nepotrebnem in se z njimi ne ravna slabo;

(d)

so to živali, pri katerih so bili opravljeni veterinarski posegi, povezani s kmetijskimi postopki, na primer odstranjevanje rogov ali kastracija, in če so rane popolnoma zaceljene.

4.

Kadar živali med prevozom zbolijo ali se poškodujejo, jih je treba ločiti od drugih in jim čim prej priskrbeti prvo pomoč. Nudi se jim primerno veterinarsko zdravljenje; če je to potrebno, se opravi izreden zakol ali usmrtitev na način, ki jim ne povzroči kakršnega koli nepotrebnega trpljenja.

5.

Pri živalih, ki se prevažajo, se ne uporabljajo pomirjevala, razen če je to nujno potrebno za zagotavljanje dobrega počutja živali; v tem primeru se uporabljajo samo pod veterinarskim nadzorom.

6.

Molzno govedo, ovce ali koze, ki jih ne spremljajo mladiči, se pomolzejo v časovnih presledkih, ne daljših kot 12 ur.

7.

Zahteve iz odstavkov 2(c) in 2(d) se ne uporabljajo za registrirane kopitarje, če je namen prevozov izboljševanje zdravstvenih razmer in razmer za dobro počutje živali pri kotitvi, ali za novorojena žrebeta z registriranimi kobilami, če živali v obeh primerih stalno spremlja spremna oseba, ki skrbi za njih med vožnjo.

POGLAVJE II

PREVOZNO SREDSTVO

1.   Določbe za vsa prevozna sredstva

1.1

Prevozna sredstva, zabojniki in njihovi pritrdilni elementi so zasnovani, izdelani in vzdrževani ter se upravljajo tako, da:

(a)

se preprečijo poškodbe in trpljenje ter zagotovi varnost živali;

(b)

ščitijo živali pred slabim vremenom, ekstremnimi temperaturami in neugodnimi spremembami klimatskih razmer;

(c)

se čistijo in razkužujejo;

(d)

preprečujejo, da bi živali zbežale ali padle z njih, in lahko prenesejo pritiske zaradi premikanja;

(e)

je zagotovljeno vzdrževanje primerne kakovosti in količine zraka za tisto vrsto živali, ki se prevaža;

(f)

je zagotovljen dostop do živali, da jih je mogoče pregledati in skrbeti zanje;

(g)

imajo tla iz nedrseče površine;

(h)

imajo tla iz površine, ki čim bolj zmanjša puščanje urina in iztrebkov;

(i)

so dovolj osvetljena, da je živali med prevozom mogoče pregledati in skrbeti zanje.

1.2

V prostoru za živali se na vsakem nadstropju zagotovi dovolj prostora, da je nad živalmi, ko so v naravno stoječem položaju, dovolj prostora za prezračevanje, ne da bi bilo njihovo naravno gibanje kakor koli omejeno.

1.3

Prosto živeče živali in živali živalskih vrst, ki niso domači kopitarji ali domače govedo, ovce, koze ali prašiči, spremljajo naslednji dokumenti:

(a)

obvestilo, da so živali prosto živeče, plašne ali nevarne;

(b)

pisna navodila glede hranjenja, napajanja in zahtevane posebne nege.

1.4

Predelne stene so dovolj močne, da prenesejo težo živali. Pritrdilni elementi so zasnovani tako, da je z njimi mogoče ravnati hitro in enostavno.

1.5

Pujskom, lažjim od desetih kilogramov, jagnjetom, lažjim od dvajsetih kilogramov, teletom, mlajšim od šestih mesecev, in žrebetom, mlajšim od štirih mesecev, je treba priskrbeti ustrezno steljo ali enakovreden material, ki jim zagotavlja udobje glede na vrsto in število živali, ki se prevažajo, čas vožnje in vreme. Material mora zagotavljati ustrezno vpijanje urina in iztrebkov.

1.6

Brez poseganja v predpise Skupnosti ali nacionalne predpise o varnosti posadke in potnikov je spremni osebi ali osebi na krovu, ki je ustrezno usposobljena, da to nalogo opravi humano in učinkovito, na voljo način za ubijanje, primeren za to vrsto živali, če bo prevoz z vozilom, letalom ali železniškim vagonom trajal več kot tri ure.

2.   Dodatne določbe za cestni ali železniški prevoz

2.1

Vozila, ki prevažajo živali, imajo jasno in vidno oznako, da so na njih žive živali, razen če se živali prevažajo v zabojnikih, označenih v skladu z odstavkom 5.1.

2.2

Cestna vozila imajo primerno opremo za natovarjanje in iztovarjanje.

2.3

Pri sestavljanju vlakov ali pri drugem premikanju železniških vagonov se stori vse potrebno, da bi se izognili tresenju železniškega vagona, na katerem so živali.

3.   Dodatne določbe za prevoz na plovilih ro-ro

3.1

Pred natovarjanjem na plovilo kapitan preveri, da je po natovarjanju vozil:

(a)

plovilo na zaprtih palubah opremljeno z ustreznim sistemom umetnega prezračevanja, z alarmnim sistemom in ustreznim sekundarnim virom električne energije v primeru okvare;

(b)

na odprtih palubah zagotovljena ustrezna zaščita pred morsko vodo.

3.2

Cestna vozila in železniški vagoni so opremljeni z zadostnim številom ustrezno zasnovanih, nameščenih in vzdrževanih točk za pritrditev, ki omogočajo, da se varno pritrdijo na plovilo. Cestna vozila in železniški vagoni se pritrdijo na plovilo pred začetkom vožnje, da se ne morejo premakniti zaradi gibanja plovila.

4.   Dodatne določbe za prevoz po zraku

4.1

Živali se prevažajo v zabojnikih, oborah ali stajah, ki ustrezajo vrsti živali in so v skladu z uredbami Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) o živih živalih v različici iz Priloge VI.

4.2

Živali se prevažajo samo v razmerah, ki omogočajo vzdrževanje ustrezne ravni kakovosti zraka, temperature in pritiska med celotno vožnjo glede na vrsto živali.

5.   Dodatne določbe za prevoz v zabojnikih

5.1

Zabojniki, v katerih se prevažajo živali, imajo jasno in vidno oznako, da so v njih žive živali, in oznako, iz katere je razvidno, kateri je zgornji konec zabojnika.

5.2

Med prevozom in ravnanjem so zabojniki vedno v pokončnem položaju, močnih sunkov ali tresenja pa naj bo čim manj. Zabojnike je treba pritrditi tako, da se prepreči premikanje zaradi gibanja prevoznega sredstva.

5.3

Zabojnike, težje od 50 kg, je treba opremiti z zadostnim številom ustrezno zasnovanih, nameščenih in vzdrževanih točk za pritrditev, ki omogočajo, da se varno pritrdijo na prevozno sredstvo, na katerega jih natovorijo. Zabojnike je treba pred začetkom prevoza pritrditi na prevozno sredstvo tako, da se prepreči premikanje zaradi gibanja prevoznega sredstva.

POGLAVJE III

PREVOZNI POSTOPKI

1.   Natovarjanje, iztovarjanje in ravnanje s tovorom

1.1

Treba je ustrezno upoštevati potrebe določenih kategorij živali, na primer prosto živečih živali, da se pred načrtovano vožnjo navadijo na način prevoza.

1.2

Kadar postopki natovarjanja ali iztovarjanja trajajo več kot štiri ure, razen pri perutnini:

(a)

so na voljo primerni objekti in naprave, da so neprivezane živali zunaj prevoznega sredstva, da se tam hranijo in napajajo;

(b)

postopke nadzoruje pooblaščeni veterinar; izvajajo se posebni varnostni ukrepi za zagotovitev, da se v času teh postopkov ustrezno ohranja dobro počutje živali.

Objekti in naprave ter postopki

1.3

Objekti in naprave za natovarjanje in iztovarjanje, vključno s tlemi, so zasnovani, izdelani in vzdrževani ter se upravljajo tako, da:

(a)

se preprečujejo poškodbe in trpljenje ter se čim bolj zmanjša razburjenje in prestrašenost živali med premikanjem in da se zagotovi varnost živali. Površine predvsem ne smejo biti spolzke, zagotovljena pa mora biti tudi bočna zaščita, ki preprečuje živalim, da bi pobegnile;

(b)

se čistijo in razkužujejo.

1.4

(a)

Naklon ramp za natovarjanje živali ne sme biti večji kot 20 stopinj, kar je 36,4 % glede na vodoravno lego, za prašiče, teleta in konje, ter 26 stopinj in 34 minut, kar je 50 % glede na vodoravno lego, za ovce in govedo, razen telet. Kadar je naklon večji kot 10 stopinj, kar je 17,6 % glede na vodoravno lego, so rampe opremljene s sistemom, na primer z letvami za noge, ki zagotavlja, da se lahko živali vzpnejo ali spustijo po njej brez tveganja zdrsa in težav.

(b)

Dvigala in zgornja nadstropja morajo imeti varnostne pregrade, ki preprečujejo, da bi živali med natovarjanjem ali iztovarjanjem padle ali pobegnile.

1.5

Blago, ki se prevaža z istim prevoznim sredstvom kot živali, je nameščeno tako, da živalim ne povzroča poškodb, trpljenja ali strahu.

1.6

Med natovarjanjem in iztovarjanjem se zagotovi ustrezna razsvetljava.

1.7

Ko se zabojniki z živalmi na prevoznem sredstvu nameščajo eden vrh drugega, je treba izvesti naslednje previdnostne ukrepe:

(a)

treba je preprečiti, ali pri perutnini, kuncih in kožuharjih omejiti padanje urina in iztrebkov na živali, ki so spodaj;

(b)

zagotoviti je treba stabilnost zabojnikov;

(c)

zagotoviti je treba neovirano prezračevanje.

Ravnanje z živalmi

1.8

Prepovedano je:

(a)

udarjati ali brcati živali;

(b)

pritiskati na kateri koli posebej občutljiv del telesa, tako da to živalim povzroča nepotrebno bolečino ali trpljenje;

(c)

z mehanskimi sredstvi obešati živali;

(d)

dvigati ali vleči živali za glavo, ušesa, rogove, noge, rep ali dlako ali z živalmi ravnati tako, da jim to povzroča nepotrebno bolečino ali trpljenje;

(e)

uporabljati palice ali druge pripomočke z ostrimi konci;

(f)

vede ovirati katero koli žival, ki jo naženejo ali vodijo skozi kateri koli del, kjer ravnajo z živalmi.

1.9

Treba se je čim bolj izogibati uporabi naprav, ki povzročajo elektrošoke. Vsekakor se te naprave uporabljajo samo za odraslo govedo in odrasle prašiče, ki se nočejo premakniti, in samo kadar imajo pred sabo prostor, v katerega se lahko premaknejo. Elektrošoki naj ne trajajo več kot sekundo, med njimi naj bodo dovolj dolgi presledki, dajejo pa se samo v mišice zadnje četrti. Elektrošoki naj se ne uporabljajo znova, če se žival ne odzove nanje.

1.10

Tržnice ali zbirni centri zagotovijo opremo za privezovanje živali, kadar je to potrebno. Živali, ki privezovanja niso vajene, se ne privezujejo. Živali imajo dostop do vode.

1.11

Živali se ne privezujejo za rogove, nosne obroče ali z nogami, zvezanimi skupaj. Teletom se ne nadenejo nagobčniki. Domači kopitarji, starejši od osmih mesecev, morajo med prevozom nositi oglavnike, razen neukročenih konj.

Kadar je treba živali privezati, morajo biti vrvi, privezi ali drugi uporabljeni pripomočki:

(a)

dovolj močni, da se v normalnih razmerah med prevozom ne strgajo;

(b)

takšni, da lahko živali po potrebi ležejo, jedo in pijejo;

(c)

zasnovani tako, da ni nevarnosti, da bi se zadušile ali poškodovale, in tako, da je mogoče živali hitro izpustiti.

Ločevanje

1.12

Z živalmi je treba ravnati in jih prevažati ločeno, kadar gre za naslednje primere:

(a)

živali različnih vrst;

(b)

živali precej različnih velikosti ali starosti;

(c)

odrasli plemenski merjasci ali žrebci;

(d)

spolno zreli samci in samice;

(e)

živali z rogovi in živali brez njih;

(f)

živali, ki so si sovražne;

(g)

privezane in neprivezane živali.

1.13

Točke (a), (b), (c) in (e) odstavka 1.12 se ne uporabljajo, kadar so bile živali gojene v združljivih skupinah, so navajene druga na drugo in bi ločevanje povzročilo stres, ali kadar samice spremljajo mladiči, ki so odvisni od njih.

2.   Med prevozom

2.1

Dodeljeni prostor ustreza vsaj številkam, ki so za navedene živali in prevozna sredstva določene v poglavju VII.

2.2

Domači kopitarji, razen kobil, ki se prevažajo s svojimi žrebeti, se prevažajo v posameznih stajah, ko se vozilo naloži na plovilo ro-ro. Odstopanje od te določbe se lahko odobri po nacionalnih predpisih, če države članice o tem obvestijo Stalni odbor za prehrambno verigo in zdravje živali.

2.3

Kopitarji se ne prevažajo v vozilih z več nadstropji, razen če se živali naložijo v najnižje nadstropje, v višjih nadstropjih pa ni živali. Najmanjša notranja višina prostora je vsaj 75 cm višja od višine vihra največje živali.

2.4

Neukročeni kopitarji se ne prevažajo v skupinah, v katerih so več kot štiri živali.

2.5

Odstavki od 1.10 do 1.13 se uporabljajo smiselno za prevozna sredstva.

2.6

Zagotovi se zadostno prezračevanje, tako da so potrebe živali v celoti izpolnjene, pri čemer se upoštevajo predvsem število in vrsta živali, ki jih je treba prepeljati, in pričakovane vremenske razmere med vožnjo. Zabojniki se skladiščijo tako, da njihovo prezračevanje ni ovirano.

2.7

Med prevozom se živalim nudijo voda, krma in možnost, da se spočijejo, kot je primerno za njihovo vrsto in starost, v primernih časovnih presledkih in predvsem, kot je navedeno v poglavju V. Če ni navedeno drugače, se sesalci in ptiči nakrmijo vsaj vsakih 24 ur in napojijo vsaj vsakih 12 ur. Voda in krma sta kakovostni in se živalim dajeta tako, da se čim bolj zmanjša možnost okužbe. Treba je ustrezno upoštevati potrebo živali, da se navadijo na način krmljenja in napajanja.

POGLAVJE IV

DODATNE DOLOČBE ZA PLOVILA ZA PREVOZ REJNIH ŽIVALI ALI ZA PREVOZ LADIJSKIH ZABOJNIKOV

ODDELEK 1

Zahteve glede opreme in gradnje plovil za prevoz rejnih živali

1.

Čvrstost pregrad med oborami in krovi je ustrezna za živali, ki se prevažajo. Klasifikacijski zavod, ki ga odobri pristojni organ, preveri izračune čvrstosti pregrad med oborami in krovi med gradnjo ali predelavo plovila za prevoz rejnih živali.

2.

Prostori, v katerih se bodo prevažale živali, morajo biti opremljeni s sistemom umetnega prezračevanja, ki ima zadostno zmogljivost, da celotno prostornino zraka zamenja, kot sledi:

(a)

40 zamenjav zraka na uro, če je prostor popolnoma zaprt in je višina prostora manjša ali enaka 2,30 metra;

(b)

30 zamenjav zraka na uro, če je prostor popolnoma zaprt in je višina prostora več kot 2,30 metra;

(c)

75 % zgoraj navedene ustrezne zmogljivosti, če je prostor delno zaprt.

3.

Zmogljivost za skladiščenje ali proizvodnjo sladke vode je ustrezna, tako da so izpolnjene zahteve glede vode, določene v poglavju VI, pri čemer se upoštevajo največje število in vrsta živali, ki se bodo prevažale, ter najdaljše trajanje predvidenih voženj.

4.

Sistem sladke vode nenehno oskrbuje s sladko vodo vsa območja za rejne živali, na voljo pa je dovolj posod, da imajo vse živali enostaven in nenehen dostop do sladke vode. Na voljo je nadomestna oprema za črpanje, da se preskrba z vodo zagotovi tudi ob okvari primarnega sistema za črpanje.

5.

Odvodni sistem je dovolj zmogljiv, da tekočine iz obor in krovov odtečejo v vseh razmerah. Odtočne cevi in kanali zbirajo tekočine v jaških ali bazenih, iz katerih se lahko odplake odvedejo s črpalkami ali ejektorji. Na voljo je nadomestna oprema za črpanje, da se odtok zagotovi tudi ob okvari primarnega sistema za črpanje.

6.

Prostori za rejne živali, prehodi in rampe do prostorov za rejne živali so primerno osvetljeni. Na voljo je tudi pomožna razsvetljava ob okvari glavne električne napeljave. Zagotovi se ustrezna prenosna razsvetljava, da lahko spremna oseba ustrezno pregleda in poskrbi za živali.

7.

V vseh prostorih za rejne živali se ustrezno namesti protipožarni sistem; oprema za gašenje v vseh prostorih za rejne živali je v skladu z najnovejšimi standardi Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) glede požarne zaščite, odkrivanja ognja in gašenja požara.

8.

Naslednji sistemi za rejno živino so opremljeni s sistemom za spremljanje, nadzor in alarm v krmarnici:

(a)

prezračevanje;

(b)

oskrba s sladko vodo in odtok;

(c)

razsvetljava;

(d)

proizvodnja sladke vode, če je to potrebno.

9.

Primarni vir električne energije zadostuje za nenehno preskrbo sistemov za rejno živino iz odstavkov (2) (4) (5) in (6) z električno energijo v normalnih razmerah delovanja plovila za prevoz rejne živine. Sekundarni vir električne energije zadostuje, da nadomesti primarni vir električne energije za obdobje treh dni nenehnega delovanja.

ODDELEK 2

Zaloga krme in vode na plovilih za prevoz rejnih živali ali plovilih za prevoz ladijskih zabojnikov

Plovila za prevoz rejnih živali ali plovila za prevoz ladijskih zabojnikov z domačimi kopitarji in domačim govedom, ovcami, kozami in prašiči morajo imeti za vožnje, daljše kot 24 ur, od časa odhoda s sabo dovolj stelje, krme in vode, da lahko pokrijejo minimalne zahteve za oskrbo s krmo in vodo, določene v preglednici 1, za načrtovano vožnjo, plus 25 % ali za tri dni rezervne stelje, krme in vode, kar koli od tega je večja količina.

Preglednica 1

Minimalna dnevna zaloga krme in vode na plovilih za prevoz rejnih živali ali plovilih za prevoz ladijskih zabojnikov

Kategorija

Krma

(v % žive teže živali)

Sladka voda (2)

Krma

Koncentrirana krmila

Govedo in kopitarji

2

1

45

Ovce

2

1

4

Prašiči

3

10

Krma se lahko nadomesti s koncentriranimi krmili ali obratno. Vendar pa je treba ustrezno upoštevati potrebo določenih kategorij živali, da se navadijo na spremembo krme glede na njihove presnovne potrebe.

POGLAVJE V

ČASOVNI PRESLEDKI MED NAPAJANJEM IN KRMLJENJEM, ČASI VOŽENJ IN POČITKA

1.   Domači kopitarji, govedo, ovce, koze in prašiči

1.1

Zahteve, določene v tem oddelku, veljajo za prevažanje domačih kopitarjev, razen registriranih kopitarjev, goveda, ovac, koz in prašičev, razen pri zračnem prevozu.

1.2

Čas vožnje ni daljši kot osem ur za živali, ki spadajo med vrste iz točke 1.1.

1.3

Najdaljši čas vožnje iz točke 1.2 se lahko podaljša, če so izpolnjene dodatne zahteve poglavja VI.

1.4

Kadar se uporabljajo cestna vozila, ki izpolnjujejo zahteve iz točke 1.3, so časovni presledki med napajanjem in krmljenjem, časi voženj in časi počitka določeni na naslednji način:

(a)

Teleta, jagnjeta, kozlički in žrebeta, ki še vedno sesajo in uživajo mleko, ter prašički, ki še vedno sesajo, morajo po devetih urah vožnje počivati vsaj eno uro, kar je dovolj predvsem, da se napojijo in po potrebi nahranijo. Po tem obdobju počitka se lahko prevažajo naslednjih devet ur.

(b)

Prašiči se lahko prevažajo največ 24 ur. Med vožnjo morajo imeti nenehen dostop do vode.

(c)

Domači kopitarji se lahko prevažajo največ 24 ur. Med vožnjo jim je treba dati tekočino in jih, če je to potrebno, nahraniti vsakih osem ur.

(d)

Vsem drugim živalim, ki spadajo med vrste iz točke 1.1, je treba po 14-ih urah vožnje dati vsaj eno uro časa za počitek, kar je dovolj predvsem, da se napojijo in po potrebi nahranijo. Po tem obdobju počitka se lahko prevažajo naslednjih 14 ur.

1.5

Po predpisanem času vožnje je treba živali iztovoriti, nakrmiti in napojiti ter morajo počivati vsaj 24 ur.

1.6

Če najdaljši čas vožnje presega čas, določen v točki 1.2, živali ni dovoljeno prevažati z vlakom. Vendar pa se uporabljajo časi voženj, določeni v točki 1.4, kadar so izpolnjeni pogoji, določeni v točkah 1.3 in 1.4, z izjemo obdobij počitka.

1.7

(a)

Če najdaljši čas vožnje presega čas, določen v točki 1.2, živali ni dovoljeno prevažati po morju, razen če so izpolnjeni pogoji, določeni v točkah 1.3 in 1.4, razen časov potovanja po kopnem in obdobij počitka.

(b)

V primeru prevoza po morju na rednih in neposrednih povezavah med dvema točkama v Skupnosti z vozili, naloženimi na plovila, ne da bi živali iztovorili, morajo živali po iztovarjanju v namembnem pristanišču ali v neposredni bližini pristanišča počivati vsaj 12 ur, razen če je čas vožnje po morju tak, da je to vožnjo mogoče vključiti v splošni sistem točk od 1.2 do 1.4.

1.8

V korist živali se lahko časi voženj iz točk 1.3, 1.4 in 1.7 (b) podaljšajo za dve uri, pri čemer se upošteva predvsem bližina namembnega kraja.

1.9

Ne glede na določbe točk od 1.3 do 1.8 so države članice pooblaščene, da predvidijo najdaljši čas vožnje, ki ga ni dovoljeno podaljševati in znaša osem ur za prevoz živali, namenjenih v klavnico, kadar se prevoz opravi izključno od kraja odhoda do namembnega kraja, ki sta oba na njihovem ozemlju.

2.   Druge vrste

2.1

Za perutnino, domače ptice in domače kunce so na voljo ustrezne količine primerne hrane in vode, razen pri vožnji, ki traja manj kot:

(a)

12 ur brez časa nalaganja in razlaganja; ali

(b)

24 ur za piščance vseh vrst, če se vožnja konča v roku 72-ih ur po njihovi izvalitvi.

2.2

Psi in mačke, ki se prevažajo, se hranijo v časovnih presledkih največ 24-ih ur in dobijo vodo v časovnih presledkih največ osmih ur. Na voljo morajo biti jasna pisna navodila o hranjenju in napajanju.

2.3

Druge vrste živali, ki niso navedene v točki 2.1 ali 2.2, se prevažajo v skladu s pisnimi navodili o hranjenju in napajanju, pri čemer se upošteva, ali zahtevajo kakršno koli posebno skrb.

POGLAVJE VI

DODATNE DOLOČBE ZA DOLGE VOŽNJE DOMAČIH KOPITARJEV, GOVEDA, OVAC, KOZ IN PRAŠIČEV

1.   Vse dolge vožnje

Streha

1.1

Prevozno sredstvo mora biti opremljeno s streho svetle barve in primerno izolirano.

Tla in stelja

1.2

Živalim je treba priskrbeti ustrezno steljo ali enakovreden material, ki jim zagotavlja udobje glede na vrsto in število živali, ki se prevažajo, ter trajanje vožnje in vreme. Material mora zagotavljati ustrezno vpijanje urina in iztrebkov.

Krma

1.3

Na prevoznem sredstvu je zadostna količina ustrezne krme za prehrambene potrebe živali med vožnjo. Krma za živali je zaščitena pred vremenom in onesnaževalci, kot so na primer prah, gorivo, izpušni plini, živalski urin in iztrebki.

1.4

Kadar se za hranjenje živali uporablja posebna oprema za hranjenje, se ta oprema prevaža v prevoznem sredstvu.

1.5

Kadar se uporablja oprema za hranjenje iz odstavka 1.4, je zasnovana tako, da jo je mogoče po potrebi pritrditi na prevozno sredstvo, da se ne bi prevrnila. Kadar se prevozno sredstvo premika in kadar se oprema ne uporablja, se hrani ločeno od živali.

Pregrade

1.6

Kopitarji se prevažajo v posameznih stajah, razen kobil, ki se prevažajo s svojimi žrebeti.

1.7

Prevozno sredstvo mora biti opremljeno s pregradami, tako da je mogoče ustvariti ločene oddelke, pri čemer imajo vse živali prost dostop do vode.

1.8

Pregrade so izdelane tako, da jih je mogoče namestiti na različne položaje in da se lahko velikost oddelka prilagodi določenim zahtevam, vrsti, velikosti in številu živali.

Minimalna merila za nekatere vrste

1.9

Razen, če jih spremljajo matere, so dolge vožnje dovoljene samo za domače kopitarje, goveda in prašiče, če:

so domači kopitarji starejši od štirih mesecev, razen registriranih kopitarjev;

so teleta starejša od štirinajstih dni;

so prašiči težji od 10-ih kg.

Neukročeni konji se ne prevažajo na dolgih vožnjah.

2.   Zaloga vode za cestni prevoz, železniški prevoz ali prevoz z ladijskimi zabojniki

2.1

Prevozna sredstva in ladijski zabojniki morajo biti preskrbljeni z vodo tako, da lahko oskrbnik živalim takoj zagotovi vodo, kadar koli med vožnjo je to potrebno, in ima vsaka žival dostop do vode.

2.2

Naprave za napajanje so v dobrem stanju in so zasnovane in nameščene tako, da ustrezajo kategorijam živali, ki se bodo napajale na vozilu.

2.3

Skupna zmogljivost zbiralnikov za vsako prevozno sredstvo je enaka vsaj 1,5% njegove največje tovorne zmogljivosti. Zbiralniki za vodo morajo biti zasnovani tako, da jih je mogoče po vsaki vožnji izprazniti in očistiti, ter imeti sistem, s katerim je mogoče preveriti količino vode v njih. Povezani morajo biti z napravami za pitje znotraj pregrad; ohranjati jih je treba v dobrem stanju.

2.4

Za ladijske zabojnike, ki se uporabljajo izključno na plovilih, ki zabojnike oskrbujejo z vodo iz lastnih zbiralnikov za vodo, se dovoljuje odstopanje od točke 2.3.

3.   Prezračevanje cestnih prevoznih sredstev in spremljanje temperature

3.1

Sistemi za prezračevanje na cestnih prevoznih sredstev so zasnovani, izdelani in vzdrževani tako, da lahko kadar koli v času vožnje, ne glede na to, ali prevozno sredstvo stoji ali se premika, vzdržujejo temperaturo med 5 oC in 30 oC za vse živali, z dovoljenim odstopanjem +/– 5 oC, odvisno od zunanje temperature.

3.2

Sistem prezračevanja mora zagotoviti enakomerno porazdelitev po celem prostoru z najmanjšim pretokom zraka 60 m3/g/KN tovora. Vsaj 4 ure mora delovati neodvisno od motorja vozila.

3.3

Cestna prevozna sredstva morajo biti opremljena s sistemom za spremljanje temperature in opremo za zapisovanje takih podatkov. Senzorji morajo biti nameščeni na delih vozila, v katerih bodo glede na oblikovne značilnosti vozila klimatske razmere najverjetneje najslabše. Tako pridobljeni zapisi temperature so opremljeni z datumom in so na zahtevo na voljo pristojnemu organu.

3.4

Cestna prevozna sredstva morajo biti opremljena s sistemom za opozarjanje, ki voznika opomni, ko temperatura v prostorih, kjer so živali, doseže najvišjo ali najnižjo mejo.

3.5

Komisija pred 31. julijem 2005 pripravi poročilo na podlagi mnenja Evropske agencije za varno hrano, kateremu so priloženi ustrezni osnutki ukrepov za določitev razpona najvišjih in najnižjih temperatur za živali, ki se prevažajo, ki jih je treba sprejeti po postopku iz člena 31(2), pri čemer se upoštevajo prevladujoče temperature v nekaterih regijah Skupnosti s posebnimi klimatskimi razmerami.

4.   Navigacijski sistem

4.1

Od 1. januarja 2007 naprej morajo biti cestna prevozna sredstva, ki so prvič dana v promet, in od 1. januarja 2009 naprev vsa prevozna sredstva opremljena z ustreznim navigacijskim sistemom, ki omogoča beleženje in zagotavljajo podatke enakovredne podatkom navedenim v dnevniku vožnje iz oddelka 4 Priloge II in podatkov glede odpiranja oz. zapiranja lopute.

4.2

Do 1. januarja 2008 Komisija predloži Svetu rezultate raziskav o navigacijskih sistemih in o uporabi te tehnologije za namene te uredbe.

4.3

Komisija predloži Svetu najkasneje do 1. januarja 2010 poročilo o uresničevanju navigacijskega sistema iz ods tavka 4.2 skupaj s kakršnimi koli predlogi, za katere meni, da so primerni, predvsem o opredelitvi specifikacij navigacijskega sistema, ki ga bo treba uporabljati v vseh cestnih prevoznih sredstvih. Svet o vseh takih predlogih odloča s kvalificirano večino.

POGLAVJE VII

DODELJENI PROSTOR

Dodeljeni prostor za živali mora biti v skladu vsaj z naslednjimi številkami:

A.   Domači kopitarji

Železniški prevoz

Odrasli konji

1,75 m2 (0,7 × 2,5 m) (3)

Mladi konji (6 — 24 mesecev) (za vožnje do 48 ur)

1,2 m2 (0,6 × 2 m)

Mladi konji (6 — 24 mesecev) (za vožnje več kot 48 ur)

2,4 m2 (1,2 × 2 m)

Poniji (manjši od 144 cm)

1 m2 (0,6 × 1,8 m)

Žrebeta (0 — 6 mesecev)

1,4 m2 (1 × 41 m)

Opomba: Na dolgih vožnjah morajo imeti žrebeta in mladi konji možnost, da ležejo.

Te številke se lahko spreminjajo do največ 10 % za odrasle konje in ponije ter za največ 20 % za mlade konje in žrebeta, pri čemer to ni odvisno samo od višine in velikosti konj, temveč tudi od njihovega fizičnega stanja, meteoroloških razmer in verjetnega trajanja vožnje.

Prevoz po cesti

Odrasli konji

1,75 m2 (0,7 × 2,5 m)

Mladi konji (6 — 24 mesecev) (za vožnje do 48 ur)

1,2 m2 (0,6 × 2 m)

Mladi konji (6 — 24 mesecev) (za vožnje več kot 48 ur)

2,4 m2 (1,2 × 2 m)

Poniji (manjši od 144 cm)

1 m2 (0,6 × 1,8 m)

Žrebeta (0 — 6 mesecev)

1,4 m2 (1 × 4 m)

Opomba: Na dolgih vožnjah morajo imeti žrebeta in mladi konji možnost, da ležejo.

Te številke se lahko spreminjajo do največ 10 % za odrasle konje in ponije ter za največ 20 % za mlade konje in žrebeta, pri čemer to ni odvisno samo od višine in velikosti konj, temveč tudi od njihovega fizičnega stanja, vremenskih razmer in verjetnega trajanja vožnje.

Zračni prevoz

Gostota natovarjanja konj glede na površino

0 — 100 kg

0,42 m2

100 — 200 kg

0,66 m2

200 — 300 kg

0,87 m2

300 — 400 kg

1,04 m2

400 — 500 kg

1,19 m2

500 — 600 kg

1,34 m2

600 — 700 kg

1,51 m2

700 — 800 kg

1,73 m2

Prevoz po morju

Živa teža v kg

m2/žival

200 — 300

0,90 —1,175

300 — 400

1,175 — 1,45

400 — 500

1,45 — 1,725

500 — 600

1,725 — 2

600 — 700

2 — 2,25

B.   Govedo

Železniški prevoz

Kategorija

Približna teža (v kg)

Površina v m2/žival

Majhna teleta

55

0,30 do 0,40

Srednje velika teleta

110

0,40 do 0,70

Težka teleta

200

0,70 do 0,95

Srednje veliko govedo

325

0,95 do 1,30

Težko govedo

550

1,30 do 1,60

Zelo težko govedo

> 700

[> 1,60]

Te številke se lahko spreminjajo, ne samo glede na težo in velikost živali, temveč tudi glede na njihovo fizično stanje, vremenske razmere in verjetno trajanje vožnje.

Prevoz po cesti

Kategorija

Približna teža (v kg)

Površina v m2/žival

Majhna teleta

50

0,30 do 0,40

Srednje velika teleta

110

0,40 do 0,70

Težka teleta

200

0,70 do 0,95

Srednje veliko govedo

325

0,95 do 1,30

Težko govedo

550

1,30 do 1,60

Zelo težko govedo

> 700

> 1,60

Te številke se lahko spreminjajo, ne samo glede na težo in velikost živali, temveč tudi glede na njihovo fizično stanje, vremenske razmere in verjetno trajanje vožnje.

Zračni prevoz

Kategorija

Približna teža (v kg)

Površina v m2/žival

Teleta

50

70

0,23

0,28

Govedo

300

500

0,84

1,27

Prevoz po morju

Živa teža v kg

m2/žival

200 — 300

0,81 — 1,0575

300 — 400

1,0575 — 1,305

400 — 500

1,305 — 1,5525

500 — 600

1,5525 — 1,8

600 — 700

1,8 — 2,025

Brejim živalim je treba dodeliti 10 % več prostora.

C.   Ovce/koze

Železniški prevoz

Kategorija

Teža v kg

Površina v m2/žival

Ostrižene ovce

< 55

0,20 do 0,30

 

> 55

> 0,30

Neostrižene ovce

< 55

0,30 do 0,40

 

> 55

> 0,40

Visoko breje ovce

< 55

0,40 do 0,50

 

> 55

> 0,50

Koze

< 35

0,20 do 0,30

 

35 do 55

0,30 do 0,40

 

> 55

0,40 do 0,75

Visoko breje koze

< 55

0,40 do 0,50

 

> 55

> 0,50

Zgoraj navedena površina se lahko spreminja glede na pasmo, velikost, fizično stanje in dolžino runa živali, pa tudi glede na vremenske razmere in verjetno trajanje vožnje.

Prevoz po cesti

Kategorija

Teža v kg

Površina v m2/žival

Ostrižene ovce in jagnjeta, ki tehtajo 26 kg ali več

< 55

0,20 do 0,30

 

> 55

> 0,30

Neostrižene ovce

< 55

0,30 do 0,40

 

> 55

> 0,40

Visoko breje ovce

< 55

0,40 do 0,50

 

> 55

> 0,50

Koze

< 35

0,20 do 0,30

 

35 do 55

0,30 do 0,40

 

> 55

0,40 do 0,75

Visoko breje koze

< 55

0,40 do 0,50

 

> 55

> 0,50

Zgoraj navedena površina se lahko spreminja glede na pasmo, velikost, fizično stanje in dolžino runa živali, pa tudi glede na vremenske razmere in verjetno trajanje vožnje. Na primer: majhnim jagnjetom se lahko dodeli prostor, manjši od 0,2 m2.

Zračni prevoz

Gostota natovarjanja ovac in koz glede na površino

Povprečna teža (v kg)

Površina na ovco/kozo (v m2)

25

0,2

50

0,3

75

0,4

Prevoz po morju

Živa teža v kg

m2/žival

20 — 30

0,24 —0,265

30 — 40

0,265 — 0,290

40 — 50

0,290 —0,315

50 — 60

0,315 — 0,34

60 — 70

0,34 — 0,39

D.   Prašiči

Železniški in cestni prevoz

Vsi prašiči morajo imeti vsaj toliko prostora, da lahko ležejo in vstanejo v svojem naravnem položaju.

Da bi izpolnili te minimalne zahteve, gostota natovarjanja za prašiče, težke okrog 100 kg, ne sme presegati 235 kg/m2.

Zaradi pasme, velikosti in fizičnega stanja prašičev je morda treba povečati zgoraj navedeno minimalno zahtevano površino; morda je potrebno tudi povečanje površine za največ 20 % glede na vremenske razmere in trajanje vožnje.

Zračni prevoz

Gostota nalaganja mora biti relativno velika, da bi preprečili poškodbe pri vzletu ali pristanku ali v primeru turbulenc, vendar morajo vse živali še vedno imeti možnost, da ležejo. Pri določitvi gostote nalaganja je treba upoštevati klimo, celotno trajanje vožnje in čas prihoda.

Povprečna teža

Površina na prašiča

15 kg

0,13 m2

25 kg

0,15 m2

50 kg

0,35 m2

100 kg

0,51 m2

Prevoz po morju

Živa teža v kg

m2/žival

10 ali manj

0,20

20

0,28

45

0,37

70

0,60

100

0,85

140

0,95

180

1,10

270

1,50

E.   Perutnina

Gostote, ki se uporabljajo pri prevozu perutnine v zabojnikih

Minimalna talna površina mora biti takšna, kot sledi:

Kategorija

Površina v cm2

Enodnevni piščanci

21 — 25 na piščanca

Perutnina razen enodnevnih piščancev: Teža v kg

Prostor v cm2/kg

< 1,6

180 — 200

1,6 do < 3

160

3 do < 5

115

> 5

105

Te številke se lahko spreminjajo, ne samo glede na težo in velikost ptičev, temveč tudi glede na njihovo fizično stanje, vremenske razmere in verjetno trajanje vožnje.


(1)  UL L 358, 18.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 230, 16.9.2003, str. 32).

(2)  Minimalne zahteve za oskrbo z vodo, navedene v četrtem stolpcu, se lahko za vse vrste živali nadomestijo z zalogami vode, ki znašajo 10 % žive teže živali.

(3)  Standardna uporabna širina vagonov je od 2,6 do 2,7 m.


PRILOGA II

DNEVNIK VOŽNJE

(iz člena 5(4), člena 8(2), točk (a) in (c) člena 14(1) in člena 21(2))

1.

Oseba, ki načrtuje dolgo vožnjo, pripravi, ožigosa in podpiše vse strani dnevnika vožnje v skladu z določbami iz te priloge.

2.

Dnevnik vožnje je sestavljen iz naslednjih oddelkov:

 

Oddelek 1 — Načrtovanje;

 

Oddelek 2 — Kraj odhoda;

 

Oddelek 3 — Namembni kraj;

 

Oddelek 4 — Izjava prevoznika;

 

Oddelek 5 — Poročilo o nepravilnostih.

Strani dnevnika vožnje so spete.

Vzorci vsakega oddelka so podani v dodatku k tej prilogi.

3.

Organizator:

(a)

označi vsak dnevnik vožnje s številčno oznako;

(b)

zagotovi, da pristojni organ v kraju odhoda vsaj dva delovna dneva pred časom odhoda prejme pravilno izpolnjeno in podpisano kopijo oddelka 1 dnevnika vožnje, razen oddelka namenjenega številki veterinarskega spričevala, na način, ki ga določi pristojni organ;

(c)

ravna po vseh navodilih, ki jih prejme od pristojnega organa v skladu s točko (a) člena 14(1);

(d)

zagotovi, da je dnevnik vožnje ožigosan, kot zahteva člen 14(1);

(e)

zagotovi, da dnevnik vožnje spremlja živali med vožnjo do namembne točke, ali v primeru izvoza v tretjo državo, vsaj do izhodne točke.

4.

Oskrbniki v kraju odhoda in, kadar je namembni kraj na ozemlju Skupnosti, oskrbniki v namembnem kraju, izpolnijo in podpišejo ustrezne oddelke dnevnika vožnje. O kakršnih koli pomislekih glede skladnosti z določbami te uredbe čim prej obvestijo pristojni organ, pri čemer uporabijo vzorčni obrazec iz oddelka 5.

5.

Kadar je namembni kraj na ozemlju Skupnosti, oskrbniki na namembnem kraju hranijo dnevnik vožnje, z izjemo oddelka 4, vsaj tri leta od datuma prihoda na namembni kraj.

Dnevnik vožnje je na voljo pristojnemu organu, če ga ta zahteva.

6.

Kadar se vožnja konča na ozemlju Skupnosti, prevoznik izpolni in podpiše oddelek 4 dnevnika vožnje.

7.

Če se živali izvozijo v tretjo državo, prevozniki izročijo dnevnik vožnje uradnemu veterinarju na izhodni točki.

Pri izvozu živega goveda z nadomestili oddelek 3 dnevnika vožnje ni potreben, če kmetijska zakonodaja zahteva poročilo.

8.

Prevoznik iz oddelka 3 dnevnika vožnje hrani:

(a)

kopijo izpolnjenega dnevnika vožnje;

(b)

ustrezen tahografski vložek ali izpis iz Priloge I ali Priloge IB k Uredbi (EGS) št. 3821/85, če je vozilo zajeto v navedeni uredbi.

Dokumenti iz točk (a) in (b) so na voljo pristojnemu organu, ki je prevozniku izdal dovoljenje, in na zahtevo tudi pristojnemu organu v kraju odhoda v enem mesecu, potem ko so bili izpolnjeni; prevoznik jih hrani vsaj tri leta po datumu preverjanja.

Dokument iz točke (a) se vrne pristojnemu organu kraja odhoda v enem mesecu po koncu vožnje, razen če se uporabijo sistemi iz člena 6. Ustanovijo se poenostavljena različica dnevnika vožnje in smernice za predstavitev zapisov iz člena 6(9) v skladu s postopkom iz člena 31(2), kadar so vozila opremljena s sistemom iz člena 6(9).

Dodatek

ODDELEK 1:

NAČRTOVANJE

Image

ODDELEK 2:

KRAJ ODHODA

Image

ODDELEK 3:

NAMEMBNI KRAJ

Image

ODDELEK 4:

IZJAVA PREVOZNIKA

Image

ODDELEK 5:

POROČILO O NEPRAVILNOSTIH št. ... ...

Kopija poročila o nepravilnostih, ki ji je priložena kopija oddelka 1 dnevnika vožnje, se pošlje pristojnemu organu

Image


PRILOGA III

OBRAZCI

(iz členov 10(2), 11(2), 17(2) in 18(2))

POGLAVJE I

Dovoljenje za prevoznike v skladu s členom 10(1)

Image

POGLAVJE II

Dovoljenje za prevoznike v skladu s členom 11(1)

Image

POGLAVJE III

Potrdilo o usposobljenosti za voznike in oskrbnike v skladu s členom 17(2)

Image

POGLAVJE IV

Potrdilo o odobritvi cestnega prevoznega sredstva za dolge vožnje v skladu s členom 18(2)

Image


PRILOGA IV

USPOSABLJANJE

1.

Cestni vozniki in spremne osebe iz člena 6(5) in člena 17(1) morajo uspešno opraviti usposabljanje, predvideno v odstavku 2, in izpit, ki ga odobri pristojni organ, ki zagotovi, da so izpraševalci neodvisni.

2.

Tečaji usposabljanja iz odstavka 1 obravnavajo vsaj tehnične in upravne vidike zakonodaje Skupnosti glede zaščite živali med prevozom, predvsem pa naslednje:

(a)

člena 3 in 4 ter prilogi I in II;

(b)

fiziologijo živali, predvsem potrebe po vodi in hrani, obnašanje živali in koncept stresa;

(c)

praktične vidike ravnanja z živalmi;

(d)

vpliv načina vožnje na dobro počutje živali, ki se prevažajo, in na kakovost mesa;

(e)

skrb za živali v nujnih primerih;

(f)

varnost osebja, ki ravna z živalmi.


PRILOGA V

MEDNARODNI SPORAZUMI

(iz člena 21(1)(e))

Evropska konvencija za zaščito živali med mednarodnim prevozom.


PRILOGA VI

MEDNARODNI STANDARDI ZA ZABOJNIKE, OBORE ALI STAJE, PRIMERNE ZA PREVOZ ŽIVIH ŽIVALI PO ZRAKU

(iz Priloge I, poglavje II (odstavek 4.1))

Uredbe Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) o živih živalih, 31. izdaja z dne 1. oktobra 2004.