28.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 381/1

UREDBA SVETA (ES) št. 2243/2004

z dne 22. decembra 2004

o spremembah Uredbe (ES) št. 2505/96 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za določene kmetijske in industrijske izdelke

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 26 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 20. decembra 1996 sprejel Uredbo (ES) št. 2505/96 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za določene kmetijske in industrijske izdelke (1). Povpraševanju po zadevnih izdelkih v Skupnosti je treba zadostiti pod najbolj ugodnimi pogoji. Zato je treba odpreti nove tarifne kvote Skupnosti za ustrezne količine po znižani ali ničelni stopnji dajatve in podaljšati nekatere obstoječe tarifne kvote, pri čemer se je treba izogniti vsakršnim motnjam na trgu teh izdelkov.

(2)	Ker višina kvot za nekatere tarifne kvote Skupnosti ne zadostuje potrebam industrije Skupnosti za tekoče obdobje veljavnosti kvot, je treba te tarifne kvote povečati z učinkom od 1. januarja 2005.

(3)	Nadaljnje odobritve tarifnih kvot Skupnosti za nekatere proizvode, za katere so bile dajatve v letu 2004 začasno opuščene, v letu 2005 niso več v interesu Skupnosti. Te izdelke je zato treba črtati iz preglednice v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2505/96.

(4)	Glede na veliko število sprememb, je treba zaradi jasnosti celotno besedilo Priloge I k Uredbi (ES) št. 2505/96 nadomestiti.

(5)	Ob upoštevanju gospodarskega pomena te uredbe se je treba sklicevati na nujne razloge, kakor to predvideva točka I.3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti.

(6)	Zaradi tega je Uredbo (ES) št. 2505/96 treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 2505/96 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Za kvotno obdobje od 1. januarja do 30. junija 2005, v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2505/96:

—	veljavnost tarifne kvote 09.2021 preneha 30. junija 2005; njen obseg ostane nespremenjen,

—	se višina kvote pri tarifni kvoti 09.2613 določi na 400 ton pri stopnji dajatve 0 %.

Člen 3

Za kvotno obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005, v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2505/96:

—	višina kvote pri tarifni kvoti 09.2023 se določi na 700 000 enot,

—	višina kvote pri tarifni kvoti 09.2603 se določi na 3 400 ton,

—	višina kvote pri tarifni kvoti 09.2612 se določi na 500 ton pri stopnji dajatve 0 %,

—	višina kvote pri tarifni kvoti 09.2619 se določi na 80 ton,

—	višina kvote pri tarifni kvoti 09.2620 se določi na 500 000 enot,

—	višina kvote pri tarifni kvoti 09.2621 se določi na 1 500 ton in preneha veljati 31. decembra 2005,

—	višina kvote pri tarifni kvoti 09.2985 se določi na 300 000 enot in preneha veljati 31. decembra 2005.

Člen 4

Tarifne kvote 09.2605, 09.2606, 09.2607, 09.2609, 09.2614, 09.2918, 09.2957, 09.2966, 09.2993 in 09.2999 se od 31. decembra 2004 zaprejo.

Člen 5

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2004

Za Svet

Predsednik

C. VEERMAN

(1) UL L 345, 31.12.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1329/2004 (UL L 247, 21.7.2004, str. 1).

PRILOGA

„PRILOGA I

Zaporedna številka

oznaka KN

pododdelek TARIC

Opis

Višina kvote

Dajatev v okviru kvote

(%)

Obdobje veljavnosti kvote

09.2021

ex 7011 20 00

Stekleni plašč z dolžino po diagonali med obema zunanjima vogaloma 72 mm (± 0,2 cm) in s prosojnostjo 56,8 % (± 3 %) pri debelini stekla 10,16 mm

70 000 enot

1.1.–30.06.2005

09.2022

ex 8504 90 11

Feritna jedra za proizvodnjo odklonskih tuljav (1)

2 400 000 enot (3)

1.7.2004–30.6.2005

09.2023

ex 8540 91 00

Ploščate maske dolžine 597,1 mm (± 0,2 mm) in višine 356,2 mm (± 0,2 mm), s širino reže na koncu centralne vertikalne osi 179,1 μm (± 9)

700 000 enot

1.1.–31.12.2005

09.2602

ex 2921 51 19

o-fenilenediamin

1 800 ton

1.1.–31.12.

09.2603

ex 2931 00 95

Bis(3-trietoksisililpropil) tetrasulfid

3 400 ton

1.1.–31.12. 2005

09.2604

ex 3905 30 00

Poli(vinil alkohol) delno acetaliziran s 5-(4-azido-2-sulfobenziliden)-3-(formilpropil)-rodaninom, natrijeva sol

100 ton

1.1.–31.12.

09.2610

ex 2925 20 00

(Klorometilen)dimetilamonijev klorid

100 ton

1.1.–31.12.

09.2611

ex 2826 19 00

Kalcijev fluorid s skupno vsebnostjo aluminija, magnezija in natrija 0,25 mg/kg ali manj v obliki praška

55 tono

1.1.–31.12.

09.2612

ex 2921 59 90

3,3'-diklorobenzidin dihidroklorid

500 ton

1.1.–31.12. 2005

09.2613

ex 2932 99 70

1,3:2,4-bis-O-(3,4-dimetilbenziliden)-D-glucitol

400 ton

1.1.–30.6.2005

09.2615

ex 2934 99 90

Ribonukleinska kislina

110 ton

1.1.–31.12.

09.2616

ex 3910 00 00

Polidimetilsiloksan s stopnjo polimerizacije 2 800 monomernih enot (± 100)

1 300 ton

1.1.–31.12.

09.2618

ex 2918 19 80

(R)-2-Kloromandelska kislina

100 ton

1.1.–31.12.

09.2619

ex 2934 99 90

2-Tienilacetonitril

80 ton

1.1.–31.12.2005

09.2620

ex 8526 91 90

Vezje za sistem GPS s funkcijo določanja položaja

500 000 enot

1.1.–31.12.2005

09.2621

ex 3812 30 80

Aluminijev magnezijev cinkov hidroksid karbonat hidrat, prevlečen s površinsko aktivnim sredstvom

1 500 ton

1.1.–31.12.2005

09.2622

ex 1108 12 00

Koruzni škrob z masno vsebnostjo vsaj 40 %, vendar manj kakor 60 % netopnih prehrambenih vlaken

600 ton

1.1.–31.12.2005

09.2623

ex 2710 19 61

Kurilna olja z vsebnostjo žvepla, ki ne presega 2 mas. %, za uporabo v gorivu za morska plovila (1)

80 000 ton

1.1.–31.12.

ex 2710 19 63

09.2624

2912 42 00

Etilvanilin (3-etiloksi-4-hidroksibenzaldehid)

352 ton

1.1.–31.12.

09.2625

ex 3920 20 21

Folija iz polimerov polipropilena, biaksialna, debeline najmanj 3,5 μm in manj kot 15 μm, širine najmanj 490 mm in največ 620 mm, za proizvodnjo kondenzatorjev (1)

170 ton

1.1.–31.12.

09.2626

ex 4205 00 00

Kosi reliefnega zrnatega govejega usnja, obarvanega sivo-modro ali bež in razrezanega v oblike, ki se uporabljajo pri proizvodih iz podštevilke 9401 20 00 (1)

400 000 enot

1.1.–31.12.

09.2627

ex 7011 20 00

Stekleni plašč z dolžino po diagonali med obema zunanjima vogaloma 814,8 mm (± 1,5 mm) in s prosojnostjo 51,1 % (± 2,2 %) pri debelini stekla 12,5 mm

500 000 enot

1.1.–31.12.

09.2628

ex 7019 52 00

Steklena mreža, tkana iz plastično prevlečenih steklenih vlaken, težka 120 g/m2 (±10 g/m2), vrste, kot se uporablja v proizvodnji rolojev in okvirjenih mrež za zaščito pred insekti

350 000 m2

1.1.–31.12

09.2629

ex 7616 99 90

Teleskopske ročice iz aluminija za uporabo v proizvodnji potovalne prtljage (1)

240 000 enot

1.1.–31.12

09.2630

ex 3908 90 00

Termoplastična poliamidna smola z vnetiščem nad 750 °C, za uporabo v proizvodnji odklonskih navitij katodnih cevi

40 ton

1.1.–30.6.2005

09.2703

ex 2825 30 00

Vanadijevi oksidi in hidroksidi samo za uporabo v proizvodnji zlitin (1)

13 000 ton

1.1.–31.12.

09.2713

ex 2008 60 19

Češnje, marinirane v alkoholu, s premerom največ 19,9 mm, izkoščičene, namenjene proizvodnji čokoladnih izdelkov (1):

—	z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %

—	z vsebnostjo sladkorja največ 9 mas. %

2 000 ton

10 (4)

1.1.–31.12.

ex 2008 60 39

09.2719

ex 2008 60 19

Višnje (Prunus cerasus), marinirane v alkoholu, s premerom največ 19,9 mm, namenjene proizvodnji čokoladnih izdelkov (1):

—	z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %

—	z vsebnostjo sladkorja največ 9 mas. %

2 000 ton

10 (4)

1.1.–31.12.

ex 2008 60 39

09.2727

ex 3902 90 90

Sintetični poli-alfa-olefin z viskoznostjo najmanj 38 × 10-6m2 s-1 (38 mm2/s) pri 100 °C, merjeno z metodo ASTM D 445

10 000 ton

1.1.–31.12.

09.2799

ex 7202 49 90

Ferokrom, ki vsebuje najmanj 1,5 in največ 4 mas. % ogljika in največ 70 % kroma

50 000 ton

1.1.–31.12.

09.2809

ex 3802 90 00

Kislinsko aktiviran montmorilonit za proizvodnjo samokopirnega papirja (1)

10 000 ton

1.1.–31.12.

09.2829

ex 3824 90 99

Trdni izvleček ostankov, netopnih v alifatskih topilih, dobljen med pridobivanjem smole iz lesa, ki ima naslednje lastnosti:

—	vsebnost smolne kisline največ 30 mas. %,

—	število kislin do vključno 110 in

—	tališče pri ne manj kot 100 °C

1 600 ton

1.1.–31.12.

09.2837

ex 2903 49 80

Bromoklorometan

450 ton

1.1.–31.12.

09.2841

ex 2712 90 99

Mešanica 1-alkenov, ki vsebuje 80 ali več mas. % 1-alkenov dolžine verige 20 in 22 atomov ogljika

10 000 ton

1.1.–31.12.

09.2849

ex 0710 80 69

Gobe vrste Auricularia polytricha (nekuhane ali kuhane v sopari ali vodi), kuhane ali surove, zamrznjene, za proizvodnjo pripravljenih obrokov (1) (2)

700 ton

1.1.–31.12.

09.2851

ex 2907 12 00

O-krezol, čistosti najmanj 98. mas. 5%

20 000 ton

1.1.–31.12.

09.2853

ex 2930 90 70

Glutation

15 ton

1.1.–31.12.

09.2881

ex 3901 90 90

Klorosulfoniran polietilen

6 000 ton

1.1.–31.12.

09.2882

ex 2908 90 00

2,4-dikloro-3-etil-6-nitrofenol, v prahu

90 ton

1.1.–31.12.

09.2889

3805 10 90

—

Sulfatno terpentinsko olje

20 000 ton

1.1.–31.12.

09.2904

ex 8540 11 19

Barvna katodna cev za ploski zaslon, z razmerjem med širino in dolžino zaslona 4/3, diagonalo zaslona najmanj 79 cm in največ 81 cm ter krivinski polmer najmanj 50 m

8 500 enot

1.1.–31.12.

09.2913

ex 2401 10 41

Naravni, nepredelani tobak, bodisi razrezan bodisi nerazrezan na pravilne kose, carinske vrednosti najmanj 450 EUR za 100 kg neto teže, ki se uporablja kot vezivo ali ovoj v proizvodnji blaga pod podštevilko 2402 10 00 (1)

6 000 ton

1.1.–31.12.

ex 2401 10 49

ex 2401 10 50

ex 2401 10 70

ex 2401 10 90

ex 2401 20 41

ex 2401 20 49

ex 2401 20 50

ex 2401 20 70

ex 2401 20 90

09.2914

ex 3824 90 99

Vodna raztopina, ki vsebuje najmanj 40 mas. % betainskega ekstrakta in 5 % ali več do največ 30 mas. % organskih in anorganskih soli

38 000 ton

1.1.–31.12.

09.2917

ex 2930 90 13

Cistin

600 ton

1.1.–31.12.

09.2919

ex 8708 29 90

Zgib za proizvodnjo zgibnih avtobusov (1)

2 600 enot

1.1.–31.12.

09.2933

ex 2903 69 90

1,3-diklorobenzen

2 600 ton

1.1.–31.12.

09.2935

3806 10 10

—

Kolofonija in druge smolne kisline, dobljene iz svežih oljnih smol

120 000 ton

1.1.–30.6.

09.2935

3806 10 10

—

Kolofonija in druge smolne kisline, dobljene iz svežih oljnih smol

80 000 ton

1.7.–31.12.

09.2945

ex 2940 00 00

D-ksiloza

400 ton

1.1.–31.12.

09.2947

ex 3904 69 90

Poli(viniliden fluorid), v obliki prahu, za pripravo barv ali lakov za premaz kovin (1)

1 300 ton

1.1.–31.12.

09.2950

ex 2905 59 10

2-Kloroetanol za proizvodnjo tekočih tioplastov iz podštevilke 4002 99 90 (1)

8 400 ton

1.1.–31.12.

09.2955

ex 2932 19 00

Flurtamon (ISO)

300 ton

1.1.–31.12.

09.2964

ex 5502 00 80

Filamentni trak iz celuloze, proizveden z izpredanjem organskega topila (Lyocell), za uporabo v papirni industriji (1)

1 200 ton

1.1.–31.12.

09.2975

ex 2918 30 00

Benzofenon-3,3':4,4'-tetrakarboksilni dianhidrid

500 ton

1.1.–31.12.

09.2976

ex 8407 90 10

Štiritaktni bencinski motorji s kapaciteto cilindra do 250 cm3 za uporabo v proizvodnji kosilnic za trate s tarifno podštevilko 8433 11 ali motornih kosilnic iz tarifne podštevilke 8433 20 10

750 000 enot (3)

1.7.2004–30.6.2005

09.2979

ex 7011 20 00

Stekleni plašč z dolžino po diagonali med obema zunanjima vogaloma 81,5 cm (± 0,2 cm) in s prosojnostjo 80 % (± 3 %) pri standardni debelini stekla 11,43 mm

600 000 enot

1.1.–31.12.

09.2981

ex 8407 33 90

Batni motorji z notranjim izgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata, s prostornino cilindra ne manj kot 300 cm3, ter močjo ne manj kot 6 in ne več kot 15.5 kW, in sicer za proizvodnjo:

—	samovoznih kosilnic za trate s sedežem iz podštevilke 8433 11 51

—	traktorjev iz podštevilke 8701 90 11 ,katerih glavni namen je košnja trat, ali

—	štiritaktnih kosilnic s kapaciteto motorja najmanj 300 cm3 iz podštevilke 8433 20 10 (1)

210 000 enot

1.1.–31.12.

ex 8407 90 80

ex 8407 90 90

09.2985

ex 8540 91 00

Ploščate maske dolžine 685,6 mm (± 0,2 mm) ali 687,2 mm (± 0,2 mm) in višine 406,9 mm (± 0,2 mm), s širino reže na koncu centralne vertikalne osi 174 mikrometrov (± 8 mikrometrov)

300 000 enot

1.1.–31.12.2005

09.2986

ex 3824 90 99

Mešanica terciarnih aminov, ki vsebujejo:

—	mas. 60 % dodecildimetilamina ali več

—	mas. 20 % dimetil(tetradecil)amina ali več

—	mas. 0,5 % heksadecildimetilamina ali več, za uporabo v proizvodnji aminooksidov (1)

14 000 ton

1.1.–31.12.

09.2992

ex 3902 30 00

Propil-butilen kopolimer, ki vsebuje ne manj kot mas. 60 % a tudi ne več kot 68 % propilena in ne manj kot 32 % a tudi ne več kot 40 % butilena, z viskoznostjo, ki na točki litja pri 190 °C ne presega 3. 000 mPa, kar se ugotavlja z metodo ASTM D 3236, uporablja pa se kot lepilo v proizvodnji izdelkov iz podštevilke 4818 40 (1)

1 000 ton

1.1.–31.12.

09.2995

ex 8536 90 85

Številčnice

—	s slojem silikona in polikarbonatnim vrhnjim delom tipk

—	ali v celoti iz silikona ali v celoti iz polikarbonata, vključno s potiskanimi tipkami za proizvodnjo ali popravilo mobilnih brezžičnih telefonov iz podštevilke 8525 20 91 (1)

20 000 000 enot

1.1.–31.12.

ex 8538 90 99

09.2998

ex 2924 29 95

5'-Kloro-3-hidroksi-2',4'-dimetoksi-2-naftanilid

26 ton

1.1.–31.12.“

(1) Kontrole te predpisane končne uporabe se izvajajo v skladu z ustreznimi določbami Skupnosti.

(2) Vendar pa tarifna kvota ni dovoljena, če proizvod obdelajo maloprodajna ali gostinska podjetja.

(3) Količine blaga, za katero velja ta kvota in je dana v prosti promet s 1. julijem 2004, kakor predvideva Uredba (ES) št. 1329/2004 je treba v celoti odšteti od te količine.

(4) Uporablja se posebna dodatna carina.

28.12.2004

SL XM

Uradni list Evropske unije

L 381/16

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2248/2004

z dne 27. decembra 2004

o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifne kvote Skupnosti v letu 2005 za manioko s poreklom iz Tajske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v Seznamu CXL, sestavljenem po zaključku pogajanj v okvirju člena XXIV.6 GATT (1), in zlasti člena 1(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Med večstranskimi trgovinskimi pogajanji v okviru Svetovne trgovinske organizacije se je Skupnost zavezala odpreti tarifne kvote, omejene na 21 milijonov ton proizvodov s poreklom iz Tajske, uvrščenih v oznake KN 0714 10 10, 0714 10 91 in 0714 10 99, za štiriletno obdobje, ob zmanjšanju carin na 6 %. To kvoto odpre in upravlja Komisija.

(2)

Ohranjati je treba sistem upravljanja, ki zagotavlja, da se lahko v okviru te kvote uvaža le proizvode s poreklom iz Tajske. Izdaja uvoznega dovoljenja mora biti zaradi tega še naprej pogojena s predložitvijo izvoznega potrdila, izdanega s strani tajskih oblasti, katerega vzorec je bil uradno sporočen Komisiji.

(3)	Ker se je uvoze zadevnih proizvodov na trg Skupnosti običajno upravljalo na podlagi koledarskega leta, je treba ta sistem ohraniti. Zaradi tega je treba odpreti kvoto za leto 2005.

(4)

Uvoz proizvodov, ki jih zajemajo oznake KN 0714 10 10, 0714 10 91 in 0714 10 99 je pogojen s predložitvijo uvoznega dovoljenja v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (2), in z Uredbo Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o določitvi posebnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (3).

(5)

Glede na predhodne izkušnje in ob upoštevanju, da koncesija Komisije predvideva za štiri leta skupno količino z letnim maksimumom 5 500 000 ton, je priporočljivo obdržati ukrepe, ki pod nekaterimi pogoji olajšujejo sprostitev v prost promet količin proizvodov, ki prekoračujejo količine, navedene v uvoznih dovoljenjih, ali dopuščajo, da se razlika med količino, navedeno v uvoznih dovoljenjih, in manjšo, dejansko uvoženo količino, prenese naprej.

(6)	Zaradi pravilne uporabe sporazuma je potreben strog in sistematičen nadzor, pri katerem se upoštevajo informacije o tajskih izvoznih potrdilih in postopkih tajskih oblasti za izdajo izvoznih potrdil.

(7)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

ODPIRANJE KVOT

Člen 1

1. Za proizvode s poreklom iz Tajske, uvrščene v oznake KN 0714 10 10, 0714 10 91 in 0714 10 99, se odpre uvozna tarifna kvota za 5 500 000 ton manioke za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005.

V okviru te kvote se veljavna carinska stopnja določi na 6 % ad valorem.

Zaporedna številka kvote je 09.4008.

2. Za proizvode iz odstavka 1 velja režim, predviden s to Uredbo, pod pogojem, da so uvoženi na podlagi uvoznih dovoljenj, izdanih ob upoštevanju predložitve potrdila za izvoz v Evropsko skupnost, ki ga izdajo Department of Foreign Trade, Ministry of Commerce in Government of Thailand (v nadaljevanju „izvozno potrdilo“).

POGLAVJE II

IZVOZNA POTRDILA

Člen 2

1. Izvozno potrdilo se sestavi v izvirniku in najmanj eni kopiji izvoznega potrdila na obrazcu, katerega vzorec je prikazan v Prilogi.

Velikost obrazca je približno 210 x 297 milimetrov. Izvirnik se sestavi na belem papirju z ozadjem s tiskanim vzorcem „guilloche“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

2. Izvozna potrdila se izpolnijo v angleškem jeziku.

3. Izvirnik in kopije izvoznih potrdil se izpolni s pisalnim strojem ali ročno. V zadnjem primeru se izpolnijo s črnilom in z velikimi črkami.

4. Na vsakem izvoznem potrdilu mora biti navedena vnaprej natisnjena zaporedna številka; v zgornjem delu mora biti navedena tudi številka potrdila. Na kopijah so navedene enake številke kakor na izvirniku.

Člen 3

1. Izvozna potrdila, izdana od 1. januarja do 31. decembra 2005, so veljavna 120 dni od datuma izdaje. Datum izdaje potrdila se vključi v obdobje veljavnosti potrdila.

Potrdilo je veljavno le ob pravilni izpolnitvi različnih rubrik in ustrezni potrditvi v skladu z odstavkom 2. V rubriki „shipped weight“ je treba v celoti izpisati količino in jo navesti tudi v številkah.

2. Izvozno potrdilo se ustrezno potrdi, če je v njem naveden datum izdaje in ima žig organa izdaje potrdila in podpis pooblaščene osebe ali pooblaščenih oseb.

POGLAVJE III

UVOZNA DOVOLJENJA

Člen 4

Zahtevki za uvozna dovoljenja za proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 0714 10 10, 0714 10 91 in 0714 10 99 s poreklom iz Tajske, sestavljeni v skladu z uredbama (ES) št. 1291/2000 in (ES) št. 1342/2003, se skupaj z izvirnikom izvoznega potrdila predložijo pristojnim organom držav članic.

Izvirnik izvoznega potrdila shrani organ, ki izdaja izvozna dovoljenja. Če pa se vloga za uvozno dovoljenje nanaša le na del količine, navedene na izvoznem potrdilu, organ za izdajo potrdil na izvirniku navede količino, za katero je bil izvirnik uporabljen, in ga potem, ko ga opremi z žigom, vrne zadevni stranki.

Za izdajo uvoznega dovoljenja se upošteva le količina, navedena v rubriki „shipped weight“ izvoznega potrdila.

Člen 5

Ob ugotovitvi, da so dejansko raztovorjene količine v pošiljki večje od skupne številčne navedbe na uvoznem dovoljenju ali uvoznih dovoljenjih za to pošiljko, pristojni organi, ki so izdali uvozno dovoljenje ali uvozna dovoljenja, na zahtevo uvoznika po teleksu ali telefaksu sporočijo Komisiji za vsak posamezen primer in čim prej številko ali številke tajskih izvoznih potrdil, številko ali številke uvoznih dovoljenj, presežno količino in ime ladje.

Komisija naveže stike s tajskimi oblastmi zaradi priprave novih izvoznih potrdil.

Pred pripravo novih potrdil se presežne količine v skladu s to uredbo ne smejo sprostiti v prost promet, razen ob predložitvi novih uvoznih dovoljenj za zadevne količine.

Nova uvozna dovoljenja se izdajo v skladu s pogoji iz člena 10.

Člen 6

Ob ugotovitvi, da dejansko raztovorjene količine v pošiljki ne prekoračujejo količin iz predloženega uvoznega dovoljenja ali predloženih uvoznih dovoljenj za več kot 2 %, pristojni organi države članice, v kateri se blago sprosti v prost promet, na zahtevo uvoznika odobrijo sprostitev v prost promet presežnih količin v zameno za plačilo carine največ 6 % ad valorem in proti plačilu varščine s strani uvoznika v znesku, ki je enak razliki med dajatvijo, določeno v skupni carinski tarifi, in plačano dajatvijo.

Varščina se sprosti ob predložitvi dodatnega uvoznega dovoljenja za zadevne količine pri organih države članice, v kateri se blago sprosti v prost promet. Za dodatna dovoljenja varščina iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 ali člena 8 te uredbe ni potrebna.

Dodatna uvozna dovoljenja se izdajo v skladu s pogoji iz člena 10 in ob predložitvi enega ali več izvoznih potrdil, ki jih izdajo tajske oblasti.

V rubriko 20 dodatnih uvoznih dovoljenj se vnese eden od naslednjih sklicev:

—	Certificado complementario, artículo 6 del Reglamento (CE) no 2248/2004,

—	Licence pro dodatečné množství, čl. 6 nařízení (ES) č. 2248/2004,

—	Supplerende licens, forordning (EF) nr. 2248/2004, artikel 6,

—	Zusätzliche Lizenz — Artikel 6 der Verordnung (EG) Nr. 2248/2004,

—	Lisakoguse litsents, määruse (EÜ) nr 2248/2004 artikkel 6,

—	Συμπληρωματικό πιστοποιητικό — Άρθρο 6 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 2248/2004,

—	Licence for additional quantity, Article 6 of Regulation (EC) No 2248/2004,

—	Certificat complémentaire, règlement (CE) no 2248/2004, article 6,

—	Titolo complementare, regolamento (CE) n. 2248/2004 articolo 6,

—	Atļauja par papildu daudzumu, Regulas (EK) Nr. 2248/2004 6. pants,

—	Papildomoji licencija, Reglamento (EB) Nr. 2248/2004 6 straipsnio,

—	Kiegészítő engedély, 2248/2004/EK rendelet 6. cikk,

—	Aanvullend certificaat — artikel 6 van Verordening (EG) nr. 2248/2004,

—	Uzupełniające pozwolenie, rozporządzenie (WE) nr 2248/2004 art. 6,

—	Certificado complementar, artigo 6.o do Regulamento (CE) n.o 2248/2004,

—	Dodatočné povolenie, článok 6 nariadenia (ES) č. 2248/2004,

—	Dovoljenje za dodatne količine, člen 6, Uredba (ES) št. 2248/2004,

—	Lisätodistus, asetus (EY) N:o 2248/2004 6 artikla,

—	Kompletterande licens, artikel 6 i förordning (EG) nr 2248/2004.

Razen v primerih višje sile varščina zapade za količine, za katere dodatno uvozno dovoljenje ni predloženo v roku štirih mesecev od datuma prejema deklaracije o sprostitvi v prost promet, navedene v prvem pododstavku. Varščina zlasti zapade za količine, za katere v skladu s členom 10, prvi pododstavek, ni bilo izdano nobeno dodatno uvozno dovoljenje.

Potem, ko je pristojni organ vnesel količino dodatnega uvoznega dovoljenja in vnos potrdil ter je bila varščina iz prvega pododstavka sproščena, se dovoljenje nemudoma vrne organu izdaje.

Člen 7

Vloge za uvozna dovoljenja v okviru te uredbe se lahko predložijo v vseh državah članicah, izdana dovoljenja pa so veljavna na celotnem območju Skupnosti.

Četrta alinea prvega pododstavka člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se ne uporablja za uvoze, izvedene na podlagi te uredbe.

Člen 8

Z odstopanjem od člena 12 Uredbe (ES) št. 1342/2003, znaša v tej uredbi predvidena varščina, ki se nanaša na uvozna dovoljenja, 5 eurov na tono.

Člen 9

1. Rubrika 8 vloge za uvozna dovoljenja in dovoljenja sama je označena z navedbo „Tajska“.

2. Uvozna dovoljenja vsebujejo:

(a)

v rubriki 24 eno od naslednjih navedb:

—	Derechos de aduana limitados al 6 % ad valorem [Reglamento (CE) no 2248/2004],

—	Clo limitované 6 % ad valorem (nařízení (ES) č. 2248/2004),

—	Toldsatsen begrænses til 6 % af værdien (forordning (EF) nr. 2248/2004),

—	Beschränkung des Zolls auf 6 % des Zollwerts (Verordnung (EG) Nr. 2248/2004),

—	Väärtuseline tollimaks piiratud 6 protsendini (määrus (EÜ) nr 2248/2004),

—	Τελωνειακός δασμός κατ' ανώτατο όριο 6 % κατ' αξία [κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 2248/2004],

—	Customs duties limited to 6 % ad valorem (Regulation (EC) No 2248/2004),

—	Droits de douane limités a 6 % ad valorem [règlement (CE) no 2248/2004],

—	Dazi doganali limitati al 6 % ad valorem [regolamento (CE) n. 2248/2004],

—	Muitas nodokļi nepārsniedz 6 % ad valorem (Regula (EK) Nr. 2248/2004),

—	Muito mokestis neviršija 6 % ad valorem (Reglamentas (EB) Nr. 2248/2004),

—	Mérsékelt, 6 %-os értékvám (2248/2004/EK rendelet),

—	Douanerechten beperkt tot 6 % ad valorem (Verordening (EG) nr. 2248/2004),

—	Należności celne ograniczone do 6 % ad valorem (Rozporządzenie (WE) nr 2248/2004),

—	Direitos aduaneiros limitados a 6 % ad valorem [Regulamento (CE) n.o 2248/2004],

—	Dovozné clo so stropom 6 % ad valorem (Nariadenie (ES) č 2248/2004),

—	Omejitev carinskih dajatev na 6 % ad valorem (Uredba (ES) št. 2248/2004),

—	Arvotulli rajoitettu 6 prosenttiin (asetus (EY) N:o 2248/2004),

—	Tullsatsen begränsad till 6 % av värdet (förordning (EG) nr 2248/2004);

(b)

v rubriki 20 naslednje podatke:

(i)	ime ladje, navedene v tajskem izvoznem potrdilu,

(ii)	številka in datum tajskega izvoznega potrdila.

3. Uvozno dovoljenje se lahko sprejme kot dokazilo k deklaraciji o sprostitvi v prost promet le, če je prikazano, zlasti s kopijo tovornega lista, ki jo predloži zadevna stranka, da so bili proizvodi, za katere je bil vložen zahtevek za sprostitev v prost promet, pripeljani v Skupnost z ladjo, navedeno v uvoznem dovoljenju.

4. Ob upoštevanju člena 6 te uredbe in z odstopanjem od člena 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000, količina, sproščena v prost promet, ne sme prekoračiti količine, navedene v rubrikah 17 in 18 uvoznega dovoljenja. V ta namen se v rubriko 19 navedenega dovoljenja vpiše številka 0.

Člen 10

Uvozna dovoljenja se izdajo na peti delovni dan po dnevu vložitve vloge, razen če Komisija po teleksu ali telefaksu obvesti pristojne organe, da pogoji iz te uredbe niso bili izpolnjeni.

Na zahtevo zadevne stranke in po soglasju Komisije, sporočenem po teleksu ali faksu, se lahko uvozno dovoljenje izda v krajšem roku.

Če pogoji, ki urejajo izdajo uvoznega dovoljenja, niso bili izpolnjeni, lahko Komisija po potrebi in po posvetovanju s tajskimi oblastmi sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 11

Z odstopanjem od člena 6 Uredbe (ES) št. 1342/2003 se zadnji dan obdobja veljavnosti uvoznega dovoljenja ujema z zadnjim dnevom veljavnosti ustreznega izvoznega potrdila z dodatkom 30 dni.

Člen 12

1. Države članice po teleksu ali telefaksu vsak dan sporočijo Komisiji naslednje informacije o vsakem zahtevku za uvozno dovoljenje:

(a)	količina, za katero je bila vložena vloga za vsako uvozno dovoljenje, po potrebi z navedbo „dodatno uvozno dovoljenje“;

(b)	ime vlagatelja za uvozno dovoljenje;

(c)	številka predloženega izvoznega potrdila, ki je navedena v zgornji rubriki potrdila;

(d)	datum izdaje izvoznega potrdila;

(e)	skupna količina, za katero je bilo izdano izvozno potrdilo;

(f)	ime izvoznika na izvoznem potrdilu.

2. Najpozneje do konca prvih šestih mesecev leta 2006 pošljejo organi, pristojni za izdajo uvoznih dovoljenj, Komisiji po teleksu ali telefaksu celoten seznam neprevzetih količin, potrjenih na hrbtni strani uvoznih dovoljenj, ime ladje in številke zadevnih izvoznih potrdil.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2005.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. decembra 2004

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(2) UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1741/2004 (UL L 311, 8.10.2004, str. 17).

(3) UL L 189, 29.7.2003, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1092/2004 (UL L 209, 11.6.2004, str. 9).

ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — BIJLAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LIITE — BILAGA

28.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 381/25

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2250/2004

z dne 27. decembra 2004

o spremembi uredb (EGS) št. 429/90, (ES) št. 2571/97, (ES) št. 174/1999, (ES) št. 2771/1999, (ES) št. 2799/1999, (ES) št. 214/2001, (ES) št. 580/2004, (ES) št. 581/2004 in (ES) št. 582/2004 glede rokov za oddajo ponudb in njihovo predložitev Komisiji

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (1) in zlasti členov 10, 15 in 31 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Naslednje uredbe predpisujejo določbe za razpisne postopke glede rokov za ponudnike pri oddaji njihovih ponudb pristojnim organom in tudi za države članice pri predložitvi ponudb Komisiji:

—	Uredba Komisije (EGS) št. 429/90 z dne 20. februarja 1990 o dodelitvi pomoči z razpisom za zgoščeno maslo, namenjeno neposredni porabi v Skupnosti (2),

—	Uredba Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (3),

—	Uredba Komisije (ES) št. 2771/1999 z dne 16. decembra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla in smetane (4),

—	Uredba Komisije (ES) št. 2799/1999 z dne 17. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede dodeljevanja pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, ki je namenjeno za krmo za živali, in o prodaji takega posnetega mleka v prahu (5),

—	Uredba Komisije (ES) št. 214/2001 z dne 12. januarja 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka v prahu (6),

—	Uredba Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o uvedbi razpisnega postopka za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (7),

—	Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila glede nekaterih vrst masla (8), in

—	Uredba Komisije (ES) št. 582/2004 z dne 26. marca 2004 o razpisu stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za posneto mleko v prahu (9).

(2)

Za zagotovitev nemotenega delovanja razpisnih sistemov, zlasti tako, da se ustreznim pristojnim organom in službam Komisije zagotovi dovolj časa za obravnavo podatkov v zvezi z vsakim razpisom, je treba skrajšati roke dobaviteljem za oddajo ponudb in pristojnim organom za predložitev podatkov Komisiji.

(3)

Za zmanjšanje tveganja špekulacij zaradi krajšega roka za oddajo ponudb glede na razpisni postopek iz uredb (ES) št. 581/2004 in (ES) št. 582/2004 se izvozna nadomestila iz Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (10) ne smejo določiti po roku za oddajo ponudb.

(4)	Uredbe (EGS) št. 429/90, (ES) št. 2571/97, (ES) št. 174/1999, (ES) št. 2771/1999, (ES) št. 2799/1999, (ES) št. 214/2001, (ES) št. 580/2004, (ES) št. 581/2004 in (ES) št. 582/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 3 Uredbe (EGS) št. 429/90 se spremeni:

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Rok za oddajo ponudb na posamezne razpise je ob 11. uri (po bruseljskem času) drugi in četrti torek v mesecu, razen drugega torka v avgustu in četrtega torka v decembru. Če je na torek državni praznik, se rok izteče ob 11. uri (po bruseljskem času) predhodnega delovnega dne.“

2.	Doda se naslednji odstavek 4: „4. Države članice obvestijo Komisijo o količinah in cenah ponudnikov ob izteku roka iz člena 3(2). Če ni bila oddana nobena ponudba, države članice to sporočijo Komisiji v enakem roku.“

Člen 2

Člen 14 Uredbe (ES) št. 2571/97 se spremeni:

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

2.	Doda se naslednji odstavek 3: „3. Države članice obvestijo Komisijo o količinah in cenah ponudnikov ob izteku roka iz člena 14(2). Če ni bila oddana nobena ponudba, države članice to sporočijo Komisiji v enakem roku, če je v zadevni državi članici maslo na voljo za prodajo.“

Člen 3

V členu 1 Uredbe (ES) št. 174/1999 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Šteje se, da so zahtevki za dovoljenja za vse proizvode iz člena 1(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 (11), vloženi v smislu člena 17 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 (12) v sredo in četrtek po koncu vsakega razpisnega obdobja iz člena 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 581/2004 (13) in člena 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 582/2004 (14), vloženi na delovni dan po tem četrtku.“

Člen 4

Uredba (ES) št. 2771/1999 se spremeni:

V členu 16 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Rok za oddajo ponudb na posamezne razpise je ob 11. uri (po bruseljskem času) drugi in četrti torek v mesecu, razen drugega torka v avgustu. Če je na torek državni praznik, se rok izteče ob 11. uri (po bruseljskem času) predhodnega delovnega dne.“

2.	V členu 17b se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Države članice obvestijo Komisijo o količinah in cenah ponudnikov ob izteku roka iz člena 16(3). Če ni bila oddana nobena ponudba, države članice to sporočijo Komisiji v enakem roku.“

V členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

V členu 24a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice obvestijo Komisijo o količinah in cenah ponudnikov ter količini masla, ki je dana v prodajo, ob izteku roka iz člena 22(2).

Če ni bila oddana nobena ponudba, države članice to sporočijo Komisiji v enakem roku, če je v zadevni državi članici maslo na voljo za prodajo.“

Člen 5

Uredba (ES) št. 2799/1999 se spremeni:

V členu 27 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.	V členu 30(1) se doda naslednji pododstavek: „Če ni bila oddana nobena ponudba, države članice to sporočijo Komisiji v enakem roku, če je v zadevni državi članici posneto mleko v prahu na voljo za prodajo.“

Člen 6

Uredba (ES) št. 214/2001 se spremeni:

V členu 14 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Rok za oddajo ponudb na posamezne razpise je ob 11. uri (po bruseljskem času) drugi in četrti torek v mesecu, razen drugega torka v avgustu. Če je na torek državni praznik, se rok izteče ob 11. uri (po bruseljskem času) predhodnega delovnega dne.“

2.	V členu 17 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Države članice obvestijo Komisijo o količinah in cenah ponudnikov ob izteku roka iz člena 14(2). Če ni bila oddana nobena ponudba, države članice to sporočijo Komisiji v enakem roku.“

V členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

4.	V členu 24a(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Če ni bila oddana nobena ponudba, države članice to sporočijo Komisiji v enakem roku, če je v zadevni državi članici posneto mleko v prahu na voljo za prodajo.“

Člen 7

Prvi pododstavek člena 4(2) Uredbe (ES) št. 580/2004 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice v treh urah po koncu vsakega razpisnega obdobja predložijo vse veljavne ponudbe Komisiji v obliki, določeni v Prilogi, ne da bi bilo navedeno ponudnikovo ime.“

Člen 8

V členu 2 Uredbe (ES) št. 581/2004 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Vsako razpisno obdobje se začne ob 13. uri (po bruseljskem času) prvi in tretji torek v mesecu, razen prvega torka v avgustu in tretjega torka v decembru. Če je na torek državni praznik, se obdobje začne ob 13. uri (po bruseljskem času) naslednjega delovnega dne.

Vsako razpisno obdobje se konča ob 13. uri (po bruseljskem času) drugi in četrti torek v mesecu, razen drugega torka v avgustu in četrtega torka v decembru. Če je na torek državni praznik, se obdobje konča ob 13. uri (po bruseljskem času) predhodnega delovnega dne.“

Člen 9

V členu 2 Uredbe (ES) št. 582/2004 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

Člen 10

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. decembra 2004

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2) UL L 45, 21.2.1990, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 921/2004 (UL L 163, 30.4.2004, str. 94).

(3) UL L 350, 20.12.1997, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 921/2004.

(4) UL L 333, 24.12.1999, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1932/2004 (UL L 333, 9.11.2004, str. 4).

(5) UL L 340, 31.12.1999, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1992/2004 (UL L 344, 20.11.2004, str. 11).

(6) UL L 37, 7.2.2001, str. 100. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1838/2004 (UL L 322, 23.10.2004, str. 3).

(7) UL L 90, 27.3.2004, str. 58.

(8) UL L 90, 27.3.2004, str. 64.

(9) UL L 90, 27.3.2004, str. 67.

(10) UL L 20, 27.1.1999, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1846/2004 (UL L 322, 23.10.2004, str. 16).

(11) UL L 160, 26.6.1999, str. 48.

(12) UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

(13) UL L 90, 27.3.2004, str. 64.

(14) UL L 90, 27.3.2004, str. 67.

28.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 381/32

SKLEP SVETA

z dne 29. novembra 2004

o podpisu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko San Marino o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, in o odobritvi ter podpisu spremnega Memoranduma o soglasju

(2004/903/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 94 v povezavi s prvim pododstavkom člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Dne 16. oktobra 2001 je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja z Republiko San Marino o sporazumu, ki bi zagotovil, da bo ta država sprejela ukrepe, enakovredne tistim, ki morajo biti uporabljeni v okviru Skupnosti za zagotovitev dejanskega obdavčevanja dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

(2)	Besedilo sporazuma, ki predstavlja rezultat teh pogajanj, je skladno s pogajalskimi direktivami, ki jih je sprejel Svet. Sporazum spremlja Memorandum o soglasju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami in Republiko San Marino.

(3)	S pridržkom morebitnega kasnejšega sprejema sklepa o sklenitvi sporazuma je zaželeno, da se podpišeta dokumenta, ki sta bila parafirana 12. julija 2004, in pridobi potrditev, da je Svet odobril Memorandum o soglasju –

SKLENIL:

Člen 1

S pridržkom kasnejšega sprejema sklepa o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko San Marino o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, je predsednik Sveta pooblaščen za imenovanje oseb, pooblaščenih za podpis Sporazuma, spremnega Memoranduma o soglasju in pisem Evropske skupnosti, ki jih je treba izmenjati v skladu z členom 21(2) Sporazuma in zadnjim odstavkom Memoranduma o soglasju, v imenu Evropske skupnosti.

Svet odobri Memorandum o soglasju.

Besedili Sporazuma in Memoranduma o soglasju sta priloženi temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 29. novembra 2004

Za Svet

Predsednik

L. J. BRINKHORST

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Republiko San Marino o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

REPUBLIKA SAN MARINO, v nadaljnjem besedilu „San Marino“,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenica“ ali „pogodbenici“,

STA SE DOGOVORILI:

Člen 1

Cilj

1. Namen tega sporazuma med Skupnostjo in San Marinom je utrditi in razširiti obstoječe tesne odnose med pogodbenicama z ukrepi, enakovrednimi tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, izplačanih upravičenim lastnikom, ki so posamezniki, za davčne namene rezidenti države članice Evropske skupnosti, v nadaljnjem besedilu „Direktiva“.

2. San Marino sprejme vse potrebne ukrepe in predvsem določi postopke in kazni, s katerimi zagotovi, da plačilni zastopniki s sedežem na njegovem ozemlju opravljajo vse naloge, potrebne za izvajanje tega sporazuma, ne glede na sedež dolžnika dolžniške terjatve, ki prinaša obresti.

Člen 2

Opredelitev upravičenega lastnika

1. V tem sporazumu „upravičeni lastnik“ pomeni vsakega posameznika, ki prejme plačilo obresti, ali posameznika, za katerega se zagotovi plačilo obresti, razen če predloži dokazilo, da obresti ni prejel v lastno korist ali da niso bile zagotovljene v njegovo korist, torej če:

(a)	deluje kot plačilni zastopnik v smislu člena 6; ali

(b)	deluje v imenu pravne osebe, investicijskega sklada ali primerljivega ali enakovrednega telesa za skupne naložbe v vrednostne papirje; ali

(c)	deluje v imenu drugega posameznika, ki je upravičeni lastnik in ki plačilnemu zastopniku razkrije svojo identiteto v skladu s členom 3.

2. Kadar ima plačilni zastopnik podatke, ki kažejo na to, da posameznik, ki prejme plačilo obresti ali za katerega se zagotovi plačilo obresti, ni upravičeni lastnik in kadar se za navedenega posameznika ne uporablja niti odstavek 1(a) niti 1(b), ta zastopnik sprejme vse razumne ukrepe za ugotovitev identitete upravičenega lastnika v skladu s členom 3. Če plačilni zastopnik ne more ugotoviti identitete upravičenega lastnika, zastopnik zadevnega posameznika obravnava kot upravičenega lastnika.

Člen 3

Identiteta in rezidentstvo upravičenih lastnikov

Za namen ugotavljanja identitete in rezidentstva upravičenega lastnika, kot je opredeljen v členu 2, plačilni zastopnik vodi evidenco o priimku, imenu ter podrobnostih o naslovu in rezidentstvu v skladu z Zakonom o oderuštvu in pranju denarja Republike San Marino. Za pogodbene odnose, sklenjene na ali po 1. januarju 2004, ali transakcije, izvedene ob odsotnosti pogodbenih odnosov na ali po tem datumu, se pri posameznikih, ki predložijo potni list ali uradno osebno izkaznico, ki jo je izdala država članica Evropske unije, v nadaljevanju „država članica“, in ki izjavijo, da so rezidenti države, ki ni država članica ali San Marino, rezidentstvo ugotavlja na podlagi potrdila o rezidentstvu za davčne namene, ki ga izda pristojni organ države, za katero posameznik trdi, da je njen rezident. Če posameznik takšnega potrdila ne predloži, se za državo rezidentstva šteje država članica, ki je izdala potni list ali drug uradni osebni dokument.

Člen 4

Opredelitev plačilnega zastopnika

Za namene tega sporazuma „plačilni zastopnik“ v San Marinu pomeni banke po bančni zakonodaji San Marina in nosilce gospodarske dejavnosti, vključno s fizičnimi in pravnimi osebami, ki so rezidenti ali so ustanovljeni v San Marinu, osebne družbe in stalne poslovne enote tujih družb, ki, četudi občasno, v okviru svojega poslovanja sprejemajo, držijo, vlagajo ali prenašajo sredstva tretjih oseb ali zgolj plačujejo obresti ali zagotavljajo plačilo obresti.

Člen 5

Opredelitev pristojnega organa

1. Za namene tega sporazuma pomenijo „pristojni organi pogodbenic“ tiste organe, ki so našteti v Prilogi I.

2. Pristojni organi držav, ki niso pogodbenice, pomenijo tiste organe takih držav, ki so pristojni za namene dvostranskih ali večstranskih konvencij ali, če takega organa ni, organe, ki so pristojni za izdajo potrdil o rezidentstvu za davčne namene.

Člen 6

Opredelitev plačila obresti

1. V tem sporazumu „plačilo obresti“ pomeni:

(a)

obresti, ki se plačajo ali pripišejo na račun in se nanašajo na dolžniške terjatve vseh vrst ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek od državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic; kazni zaradi zamude pri plačilu se ne štejejo za plačilo obresti;

(b)	obračunane ali h glavnici pripisane obresti pri prodaji, povračilu ali odkupu dolžniških terjatev iz točke (a);

(c)

dohodek, ki bodisi neposredno ali posredno preko subjekta iz člena 4(2) Direktive izvira iz plačila obresti in ki ga razdelijo:

(i)	kolektivni naložbeni podjemi ali primerljivi ali enakovredni subjekti za skupna vlaganja v vrednostne papirje, ustanovljeni na ozemljih iz člena 19,

(ii)	subjekt s sedežem v državi članici, ki izkoristi možnost iz člena 4(3) Direktive in o tem obvesti plačilnega zastopnika,

(iii)

kolektivni naložbeni podjemi ali primerljivi ali enakovredni subjekti za skupna vlaganja v vrednostne papirje, ustanovljeni izven ozemelj iz člena 19;

(d)

dohodek, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnic ali enot v naslednjih podjemih in subjektih, če ti neposredno ali posredno prek drugih kolektivnih naložbenih podjemov ali subjektov, ki so navedeni spodaj, naložijo več kot 40 % svojih sredstev v dolžniške terjatve iz točke (a):

(i)	kolektivni naložbeni podjemi ali primerljivi ali enakovredni subjekti za skupna vlaganja v vrednostne papirje, ustanovljeni na ozemljih iz člena 19,

(ii)	subjekt s sedežem v državi članici, ki izkoristi možnost iz člena 4(3) Direktive in o tem obvesti plačilnega zastopnika,

(iii)

kolektivni naložbeni podjemi ali primerljivi ali enakovredni subjekti za skupna vlaganja v vrednostne papirje, ustanovljeni izven ozemelj iz člena 19.

Vendar ima San Marino možnost, da v opredelitev obresti vključi dohodek iz točke (d) samo do zneska v višini dobička, ki neposredno ali posredno izvira iz plačil obresti v smislu točk (a) in (b).

2. V zvezi z odstavkoma 1(c) in (d), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o deležu dohodka, ki izvira iz plačil obresti, se celotni znesek dohodka šteje za plačilo obresti.

3. V zvezi z odstavkoma 1(d), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o odstotku sredstev, ki so bila naložena v dolžniške terjatve ali v delnice ali enote, kot so opredeljene v omenjenem odstavku, se šteje, da ta odstotek presega 40 %. Kadar plačilni zastopnik ne more določiti zneska realiziranega dohodka upravičenega lastnika, se šteje, da je dohodek enak iztržku od prodaje, povračila ali odkupa delnic ali enot.

4. V zvezi z odstavkoma 1(b) in (d) ima San Marino možnost, da od plačilnih zastopnikov na njihovem ozemlju zahteva obračun obresti v obdobju, ki ne sme presegati eno leto ter da tako obračunane obresti obravnava kot plačilo obresti, tudi če v tem obdobju ne pride do prodaje, odkupa ali povračila.

5. Z odstopanjem od odstavkov 1(c) in (d) ima San Marino možnost, da iz opredelitve plačila obresti izključi dohodek iz omenjenih odstavkov od podjemov ali subjektov, ki so ustanovljeni na njihovem ozemlju, če naložbe v dolžniške terjatve iz odstavka 1(a) takšnih subjektov ne presegajo 15 % njihovih sredstev.

Ko San Marino uradno obvesti drugo pogodbenico, da bo izkoristil tako možnost, postane ta zavezujoča za obe pogodbenici.

6. Odstotek iz odstavka 1(d) in odstavka 3 znaša od 31. decembra 2010 dalje 25 %.

7. Odstotki iz odstavka 1(d) in odstavka 5 se določajo glede na naložbeno politiko, kot jo opredeljujejo pravila sklada ali instrumenti o ustanovitvi zadevnih podjemov ali subjektov, in če ti ne obstajajo, glede na dejansko sestavo sredstev zadevnih podjemov ali subjektov.

Člen 7

Davčni odtegljaj

1. Če je upravičeni lastnik rezident države članice, San Marino prva tri leta od dneva začetka uporabe tega sporazuma pobira davčni odtegljaj po stopnji 15 %, po stopnji 20 % v nadaljnjih treh letih in nato po stopnji 35 %.

2. Plačilni zastopnik pobira davčni odtegljaj na naslednji način:

(a)	v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(a): od zneska plačanih ali pripisanih obresti;

(b)	v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(b) ali (d): od zneska obresti ali dohodka iz navedenih odstavkov ali z enakovredno dajatvijo na skupni znesek iztržka od prodaje, odkupa ali povračila, ki bremeni prejemnika;

(c)	v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(c): od zneska dohodka iz navedenega odstavka;

(d)	če San Marino izkoristi možnost iz člena 6(5): od zneska letno obračunanih obresti.

3. Za namene odstavkov 2(a) in (b) se davčni odtegljaj pobira sorazmerno dolžini obdobja, v katerem je upravičeni lastnik imel dolžniško terjatev. Kadar plačilni zastopnik na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, ne more ugotoviti dolžine obdobja, v katerem je upravičeni lastnik imel terjatev, šteje, da je upravičeni lastnik imel terjatev ves čas njenega obstoja, razen če upravičeni lastnik ne predloži dokazila o datumu pridobitve terjatve.

4. Davki, razen tistih, ki jih predvideva ta sporazum, na isto plačilo obresti, in zlasti davčni odtegljaji, ki jih pobira San Marino na vir dohodka od obresti v San Marinu, se odbijejo od zneska davčnega odtegljaja, ki se izračuna v skladu s tem členom.

5. Obdavčenje z davčnim odtegljajem s strani plačilnega zastopnika v San Marinu ne preprečuje državi članici, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, obdavčevanja dohodka v skladu z njeno domačo zakonodajo. Če davčni zavezanec dohodek iz obresti, pridobljen od plačilnega zastopnika, ki se nahaja v San Marinu, prijavi davčnim organom v državi članici, katere rezident je, se tam za ta dohodek iz obresti uporablja obdavčenje po enakih stopnjah, kakor se uporabljajo za obresti, pridobljene doma.

Člen 8

Delitev prihodkov

1. San Marino obdrži 25 % prihodka, ustvarjenega z davčnim odtegljajem iz člena 7, 75 % prihodka pa prenese državi članici, katere rezident je upravičeni lastnik plačila obresti.

2. Taki prenosi se izvršijo v enem obroku za vsako državo članico, najpozneje v obdobju šestih mesecev po koncu davčnega leta v San Marinu.

3. San Marino sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno delovanje sistema delitve prihodkov.

Člen 9

Prostovoljno razkritje

1. San Marino predvidi postopek, ki omogoča, da se upravičeni lastnik, kakor ga opredeljuje člen 2, izogne davčnemu odtegljaju iz člena 7 tako, da izrecno pooblasti svojega plačilnega zastopnika s sedežem v San Marinu, da o plačilih obresti poroča pristojnemu organu te države. Tako pooblastilo zajema vsa plačila obresti, ki jih navedeni plačilni zastopnik plača ali zagotovi v neposredno korist upravičenemu lastniku.

2. Najmanjši obseg podatkov, ki jih mora posredovati plačilni zastopnik v primeru izrecnega pooblastila upravičenega lastnika, se sestoji iz:

(a)	identitete in rezidentstva upravičenega lastnika, ugotovljenih v skladu s členom 3 in dopolnjenih, če je mogoče, z davčno identifikacijsko številko, ki jo je dodelila država članica, katere rezident je upravičeni lastnik;

(b)	naziva in naslova plačilnega zastopnika;

(c)	številke računa upravičenega lastnika ali, če nima računa, podatkov o dolžniški terjatvi, iz katere izhajajo obresti; in

(d)	zneska plačil obresti, izračunanega v skladu s členom 6 tega sporazuma.

3. Pristojni organ San Marina podatke iz odstavka 2 sporoči pristojnemu organu države članice, katere rezident je upravičeni lastnik. Takšno sporočanje podatkov je avtomatično in se opravi vsaj enkrat letno v obdobju šestih mesecev po koncu davčnega leta v San Marinu za vsa plačila obresti v tistem letu.

Člen 10

Odprava dvojnega obdavčevanja

1. Država članica, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, zagotovi odpravo dvojnega obdavčevanja, ki bi bilo lahko posledica uvedbe davčnega odtegljaja iz člena 7, v skladu z določbami odstavkov 2 in 3.

2. Če so bile obresti, ki jih je prejel upravičeni lastnik, predmet davčnega odtegljaja iz člena 7 v San Marinu, mu država članica, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo prizna davčni odbitek v višini zneska odtegnjenega davka. Kadar ta znesek presega znesek davčne obveznosti na celoten znesek obresti, ki so predmet davčnega odtegljaja v skladu z nacionalno zakonodajo, država članica rezidentstva za davčne namene upravičenemu lastniku povrne presežni del odtegnjenega davka.

3. Če so bile poleg davčnega odtegljaja iz člena 7 obresti, ki jih je prejel upravičeni lastnik, obdavčene še s katero koli drugo obliko davčnega odtegljaja in je država članica, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, v skladu s svojo zakonodajo ali konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja priznala odbitek davka za takšen davčni odtegljaj, se takšen davčni odtegljaj odbije pred uporabo postopka iz odstavka 2.

4. Država članica, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, lahko mehanizem davčnega odbitka iz odstavkov 2 in 3 nadomesti s povračilom davčnega odtegljaja iz člena 7.

Člen 11

Prehodne določbe za prenosljive dolžniške vrednostne papirje

1. Od dneva začetka uporabe tega sporazuma in dokler vsaj ena izmed držav članic uporablja podobne določbe, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, se domače in mednarodne obveznice in drugi prenosljivi dolžniški vrednostni papirji, ki so bili prvič izdani pred 1. marcem 2001 ali za katere so prvotne prospekte za izdajo pred tem datumom odobrili pristojni organi, ne štejejo za dolžniške terjatve v smislu člena 6(1)(a), če od vključno 1. marca 2002 ni bila izdana nobena nadaljnja emisija takšnih prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev.

Dokler pa vsaj ena država članica uporablja določbe, podobne tistim iz člena 7 tega sporazuma, se določbe tega člena še naprej uporabljajo tudi po 31. decembru 2010 za takšne prenosljive vrednostne papirje:

—	ki vsebujejo klavzulo o obrutenju in predčasnem odkupu ter

—	kadar je plačilni zastopnik, kot ga opredeljuje člen 4, ustanovljen v San Marinu in

—	ta plačilni zastopnik plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice.

Če in ko vse države članice prenehajo uporabljati določbe, podobne tistim iz člena 7 tega sporazuma, se določbe tega člena še naprej uporabljajo samo za takšne prenosljive vrednostne papirje:

—	ki vsebujejo klavzulo o obrutenju in predčasnem odkupu ter

—	kadar je plačilni zastopnik izdajatelja ustanovljen v San Marinu in

—	ta plačilni zastopnik plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice.

Če država ali povezan subjekt, ki deluje kot državni organ ali katerega vloga je priznana z mednarodno pogodbo (našteti v Prilogi II k temu sporazumu), od 1. marca 2002 naprej izda dodatno emisijo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se celotna emisija takšnega vrednostnega papirja, ki je sestavljena iz prve emisije in vseh naslednjih emisij, šteje za dolžniško terjatev v smislu člena 6(1)(a) tega sporazuma.

Če kateri koli drug izdajatelj, ki ni zajet v četrtem pododstavku, od 1. marca 2002 naprej izda dodatno emisijo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se takšna dodatna emisija šteje za dolžniško terjatev v smislu člena 6(1)(a) tega sporazuma.

2. Ta člen San Marinu in državam članicam ne preprečuje nadaljnjega obdavčevanja prihodka od prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev iz odstavka 1 v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

Člen 12

Drugi davčni odtegljaji – razmerje do drugih sporazumov

1. Ta sporazum stranem ne preprečuje, da pobirajo druge oblike davčnih odtegljajev, poleg tistega iz tega sporazuma v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ali konvencijami o dvojnem obdavčevanju.

2. Določbe konvencij o dvojnem obdavčevanju med San Marinom in državami članicami ne preprečujejo pobiranja davčnega odtegljaja, ki ga predvideva ta sporazum.

Člen 13

Izmenjava informacij na zahtevo

1. Pristojni organi San Marina in vseh držav članic v zvezi z dohodki iz tega sporazuma izmenjujejo informacije o dejanjih, ki po zakonodaji zaprošene države predstavljajo davčno goljufijo ali podobno. „Podobno“ vključuje samo kršitve z isto stopnjo nezakonitosti, kot jo ima po zakonodaji zaprošene države davčna goljufija, ki imajo za posledico nastanek kakršne koli škode za davčne interese države prosilke. V odgovoru na ustrezno utemeljeno zahtevo zaprošena država zagotovi informacije o zadevah, ki jih država prosilka preiskuje ali bi jih lahko preiskovala v okviru kazenskega ali nekazenskega postopka.

2. Pri ugotavljanju, ali se informacije lahko posredujejo kot odgovor na zahtevo, zaprošena država uporabi predpise o zastaranju zakonodaje države prosilke.

3. Zaprošena država zagotovi informacije, kadar država prosilka utemeljeno sumi, da bi dejanje lahko predstavljalo davčno goljufijo ali podobno. Utemeljen sum države prosilke o davčni goljufiji ali podobnem lahko temelji na:

(a)	dokumentih, bodisi overjenih ali ne, vključujoč med drugim poslovne evidence, poslovne knjige ali informacije o bančnih računih;

(b)	pričevanju davčnega zavezanca;

(c)	informacijah, pridobljenih od informatorja ali druge tretje osebe, ki so bile neodvisno potrjene ali so verjetno zanesljive; ali

(d)	posrednih dokazih.

4. Da izkažejo predvidljivo relevantnost informacij za zahtevo, pristojni organi države prosilke pri posredovanju zahteve za informacije na podlagi tega sporazuma zagotovijo pristojnemu organu zaprošene države naslednje elemente:

(a)	identiteto osebe v preverjanju ali preiskavi;

(b)	izjavo o informacijah, ki jih zahtevajo, vključno z njihovo naravo in obliko, v kateri bi jih država prosilka želela prejeti od zaprošene države;

(c)	davčni namen, za katerega zahtevajo informacije;

(d)	razloge, zakaj menijo, da so zahtevane informacije v zaprošeni državi ali jih ima ali nadzoruje oseba pod jurisdikcijo zaprošene države;

(e)	če sta znana, ime in naslov osebe, za katero menijo, da ima zahtevane podatke;

(f)

izjavo, da je zahteva skladna z zakonodajo in upravno prakso države prosilke, da bi v primeru, če bi bile zahtevane informacije pod jurisdikcijo države prosilke, pristojni organ države prosilke lahko pridobil informacije v skladu z zakonodajo države prosilke ali v skladu z običajno upravno prakso, ter da je zahteva v skladu s tem sporazumom;

(g)	izjavo, da je država prosilka izkoristila vsa razpoložljiva sredstva na svojem ozemlju, da bi pridobila informacije, razen tistih, ki bi povzročila nesorazmerne težave.

5. Pristojni organ zaprošene države čim prej posreduje zaprošene informacije državi prosilki.

6. San Marino se bo dvostransko pogajal z vsako državo članico, da bi se opredelilo posamezne kategorije, ki spadajo pod „podobno“ v skladu s postopki obdavčevanja v teh državah.

Člen 14

Zaupnost

Vse informacije, ki jih prejme pogodbenica na podlagi tega sporazuma, se obravnavajo kot zaupne in se lahko razkrijejo le osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi) pod jurisdikcijo pogodbenice, ki sodelujejo pri odmeri, pobiranju, izvršbi, pregonu ali odločanju o pritožbah v zvezi z davki, ki jih zajema ta sporazum. Takšne osebe in organi uporabljajo te informacije le za te namene. Informacije lahko razkrijejo v javnih sodnih postopkih ali v sodnih odločbah. Podatki se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali subjektu ali organu ali drugemu sodnemu organu brez izrecnega pisnega privoljenja pristojnega organa zaprošene strani.

Člen 15

Posvetovanje in pregled

1. Če pride do nesoglasja med pristojnim organom San Marina in enim ali več pristojnimi organi iz Priloge I glede razlage ali uporabe tega sporazuma, si organi prizadevajo rešiti to nesoglasje z medsebojnim sporazumom. O rezultatih posvetovanj nemudoma poročajo Komisiji Evropskih skupnosti in pristojnim organom drugih držav članic. Na zahtevo katerega koli od pristojnih organov iz Priloge I lahko Komisija sodeluje pri posvetovanjih v zvezi z razlago.

2. Pogodbenici se med seboj posvetujeta vsaj enkrat vsake tri leta ali na zahtevo katere koli pogodbenice z namenom pregledati in – če se pogodbenicama zdi potrebno – izboljšati tehnično delovanje tega sporazuma ter oceniti mednarodna dogajanja. Posvetovanja se začnejo v roku enega meseca od zahteve ali v nujnih primerih takoj, ko je to mogoče.

3. Na osnovi takšne ocene se lahko pogodbenici posvetujeta, da bi preučili, ali so ob upoštevanju mednarodnega dogajanja potrebne spremembe tega sporazuma.

4. Takoj ko so na voljo zadostne izkušnje glede popolnega izvajanja tega sporazuma, se pogodbenici posvetujeta, da bi preučili, ali so ob upoštevanju mednarodnega dogajanja potrebne spremembe tega sporazuma.

5. Za namene posvetovanj iz odstavkov 1, 2 in 3 se pogodbenici med seboj obvestita o možnih dogajanjih, ki bi lahko vplivala na pravilno delovanje tega sporazuma. To vključuje tudi vse ustrezne sporazume med eno od pogodbenic in tretjo državo.

Člen 16

Podpis, začetek veljavnosti in odpoved

1. Ta sporazum morata pogodbenici ratificirati ali odobriti v skladu z lastnimi postopki. Pogodbenici druga drugo uradno obvestita o zaključku teh postopkov. Sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po zadnjem uradnem obvestilu.

2. S pridržkom izpolnitve svojih ustavnih zahtev glede sklepanja mednarodnih sporazumov in brez poseganja v člen 17 San Marino dejansko izvaja in uporablja ta sporazum od 1. julija 2005 in o tem uradno obvesti Skupnost.

3. Ta sporazum velja, dokler ga ne odpove ena od pogodbenic.

4. Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. V takem primeru Sporazum preneha učinkovati 12 mesecev po prejemu uradnega obvestila.

Člen 17

Uporaba in odložitev uporabe

1. Ta sporazum se uporablja pod pogojem, da odvisna ali pridružena ozemlja držav članic iz poročila Sveta (Ekonomsko-finančne zadeve) Evropskemu svetu v Santa Marii da Feira 19. in 20. junija 2000 ter Združene države Amerike, Švica, Andora, Lihtenštajn in Monako sprejmejo in izvajajo ukrepe, ki so skladni ali enakovredni ukrepom iz Direktive ali iz tega sporazuma.

2. Pogodbenici vsaj šest mesecev pred datumom iz člena 16(2) v medsebojnem soglasju odločita, ali bodo izpolnjeni pogoji iz zgornjega odstavka, pri čemer upoštevata datume začetka veljavnosti ustreznih ukrepov v tretjih državah in odvisnih ali pridruženih ozemljih. Če se pogodbenici ne odločita, da bodo pogoji izpolnjeni, v medsebojnem soglasju določita nov datum za namene člena 16(2).

3. V primeru, da se Direktiva ali del Direktive v skladu s pravom Skupnosti začasno ali stalno preneha uporabljati, ali v primeru, da država članica odloži uporabo svojih izvedbenih predpisov, lahko katera koli pogodbenica z uradnim obvestilom drugi pogodbenici s takojšnjim učinkom odloži uporabo tega sporazuma ali delov tega sporazuma.

4. V primeru, da ena od tretjih držav ali ozemelj iz odstavka 1 naknadno preneha uporabljati ukrepe iz tega odstavka, lahko katera koli pogodbenica z uradnim obvestilom drugi pogodbenici odloži uporabo tega sporazuma. Odložitev uporabe se začne izvajati ne prej kot dva meseca po takem uradnem obvestilu. Ta sporazum se začne ponovno uporabljati takoj, ko se začnejo ponovno uporabljati ukrepi.

Člen 18

Terjatve in končne poravnave

1. V primeru odpovedi tega sporazuma ali odložitve njegove uporabe v celoti ali delno, ostanejo terjatve posameznikov v skladu s členom 10 nespremenjene.

2. V takem primeru bo San Marino pripravil končni obračun najpozneje do konca obdobja uporabe tega sporazuma in bo opravil končno plačilo državam članicam.

Člen 19

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, pod pogoji, določenimi v tej pogodbi, ter na drugi strani na ozemlju San Marina.

Člen 20

Priloge

1. Priloge so sestavni del tega sporazuma.

2. Seznam pristojnih organov iz Priloge I se lahko spremeni z navadnim uradnim obvestilom San Marina drugi pogodbenici za organ iz točke (a) te priloge in z uradnim obvestilom Skupnosti za druge organe.

Seznam povezanih subjektov v Prilogi II se lahko spremeni z medsebojnim dogovorom.

Člen 21

Jeziki

1. Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

2. Različico tega sporazuma v malteškem jeziku pogodbenici overita z izmenjavo pisem. Ta različica je enako verodostojna kot različice iz odstavka 1.

EN FE DE LO CUAL, los plenipotenciarios abajo firmantes suscriben el presente Acuerdo.

NA DŮKAZ ČEHOŽ připojili níže podepsaní zplnomocnění zástupci k této smlouvě své podpisy.

TIL BEKRÆFTELSE HERAF har undertegnede befuldmægtigede underskrevet denne aftale.

ZU URKUND DESSEN haben die unterzeichneten Bevollmächtigten ihre Unterschriften unter dieses Abkommen gesetzt.

SELLE KINNITUSEKS on täievolilised esindajad käesolevale lepingule alla kirjutanud.

ΣΕ ΠΙΣΤΩΣΗ ΤΩΝ ΑΝΩΤΕΡΩ, οι υπογράφοντες πληρεξούσιοι έθεσαν την υπογραφή τους κάτω από την παρούσα συμφωνία.

IN WITNESS WHEREOF, the undersigned Plenipotentiaries have hereunto set their hands.

EN FOI DE QUOI, les plénipotentiaires soussignés ont apposé leurs signatures au bas du présent accord.

IN FEDE DI CHE, i plenipotenziari sottoscritti hanno apposto la propria firma in calce al presente accordo.

TO APLIECINOT, attiecīgi pilnvarotas personas ir parakstījušas šo nolīgumu.

TAI PALIUDYDAMI, šį Susitarimą pasirašė toliau nurodyti įgaliotieji atstovai.

FENTIEK HITELÉÜL e megállapodást az alulírott meghatalmazottak alább kézjegyükkel látták el.

B'XIEHDA TA' DAN, il-Plenipotenzjari hawn taħt iffirmati ffirmaw dan il-Ftehim.

TEN BLIJKE WAARVAN de ondergetekende gevolmachtigden hun handtekening onder deze overeenkomst hebben geplaatst.

W DOWÓD CZEGO, niżej podpisani pełnomocnicy złożyli swoje podpisy.

EM FÉ DO QUE, os plenipotenciários abaixo assinados apuserem as suas assinaturas no final do presente Acordo.

NA DÔKAZ ČOHO dolupodpísaní splnomocnení zástupcovia podpísali túto dohodu.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.

TÄMÄN VAKUUDEKSI allamainitut täysivaltaiset edustajat ovat allekirjoittaneet tämän sopimuksen.

TILL BEVIS HÄRPÅ har undertecknade befullmäktigade undertecknat detta avtal.

Hecho en Bruselas, el siete de diciembre del dos mil cuatro.

V Bruselu dne sedmého prosince dva tisíce čtyři.

Udfærdiget i Bruxelles den syvende december to tusind og fire.

Geschehen zu Brüssel am siebten Dezember zweitausendundvier.

Kahe tuhande neljanda aasta detsembrikuu seitsmendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις εφτά Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες τέσσερα.

Done at Brussels on the seventh day of December in the year two thousand and four.

Fait à Bruxelles, le sept décembre deux mille quatre.

Fatto a Bruxelles, addì sette dicembre duemilaquattro.

Briselē, divi tūkstoši ceturtā gada septītajā decembrī.

Pasirašyta du tūkstančiai ketvirtų metų gruodžio septintą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kettőezer negyedik év december hetedik napján.

Magħmul fi Brussel fis-seba' jum ta' Diċembru tas-sena elfejn u erbgħa.

Gedaan te Brussel, de zevende december tweeduizendvier.

Sporządzono w Brukseli dnia siódmego grudnia roku dwutysięcznego czwartego.

Feito em Bruxelas, em sete de Dezembro de dois mil e quatro.

V Bruseli siedmeho decembra dvetisícštyri.

V Bruslju, dne sedmega decembra leta dva tisoč štiri.

Tehty Brysselissä seitsemäntenä päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattaneljä.

Som skedde i Bryssel den sjunde december tjugohundrafyra.

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Per la Repubblica di San Marino

PRILOGA I

SEZNAM PRISTOJNIH ORGANOV POGODBENIC

Za namene tega sporazuma so „pristojni organi“:

(a)	v Republiki San Marino: Il Segretario di Stato per le Finanze e il Bilancio ali pooblaščeni zastopnik,

(b)	v Kraljevini Belgiji: De Minister van Financiën/Le Ministre des Finances ali pooblaščeni zastopnik,

(c)	v Češki republiki: Ministr financí ali pooblaščeni zastopnik,

(d)	v Kraljevini Danski: Skatteministeren ali pooblaščeni zastopnik,

(e)	v Zvezni republiki Nemčiji: Der Bundesminister der Finanzen ali pooblaščeni zastopnik,

(f)	v Republiki Estoniji: Rahandusminister ali pooblaščeni zastopnik,

(g)	v Helenski republiki: Ο Υπουργός Οικονομíας και Οικονομικών ali pooblaščeni zastopnik,

(h)	v Kraljevini Španiji: El Ministro de Economia y Hacienda ali pooblaščeni zastopnik,

(i)	v Francoski republiki: Le ministre chargé du budget ali pooblaščeni zastopnik,

(j)	na Irskem: The Revenue Commissioners ali pooblaščeni zastopnik,

(k)	v Italijanski republiki: Il Capo del Dipartimento per le Politiche Fiscali ali pooblaščeni zastopnik,

(l)	v Republiki Ciper: Yπουργός Οικονομικών ali pooblaščeni zastopnik,

(m)	v Republiki Latviji: Finanšu ministrs ali pooblaščeni zastopnik,

(n)	v Republiki Litvi: Finansų ministras ali pooblaščeni zastopnik,

(o)	v Velikem vojvodstvu Luksemburg: Le Ministre des Finances ali pooblaščeni zastopnik, vendar pa je za namene člena 10 pristojni organ „le Procureur Général d'Etat luxemburgeois“,

(p)	v Republiki Madžarski: A pénzügyminiszter ali pooblaščeni zastopnik,

(q)	v Republiki Malti: Il-Ministru responsabbli għall-Finanzi ali pooblaščeni zastopnik,

(r)	v Kraljevini Nizozemski: De Minister van Financiën ali pooblaščeni zastopnik,

(s)	v Republiki Avstriji: Der Bundesminister für Finanzen ali pooblaščeni zastopnik,

(t)	v Republiki Poljski: Minister Finansów ali pooblaščeni zastopnik,

(u)	v Portugalski republiki: O Ministro das Finanças ali pooblaščeni zastopnik,

(v)	v Republiki Sloveniji: Minister za finance ali pooblaščeni zastopnik,

(w)	v Slovaški republiki: Minister financií ali pooblaščeni zastopnik,

(x)	v Republiki Finski: Valtiovarainministeriö/Finansministeriet ali pooblaščeni zastopnik,

(y)	v Kraljevini Švedski: Chefen för Finansdepartementet ali pooblaščeni zastopnik,

(z)

v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske in na evropskih ozemljih, za katerih zunanje odnose je odgovorno Združeno kraljestvo: Commissioners of Inland Revenue ali njihov pooblaščeni zastopnik in pristojni organ na Gibraltarju, ki ga bo Združeno kraljestvo imenovalo v skladu s sprejetimi dogovori glede gibraltarskih oblasti v kontekstu instrumentov EU in ES in zadevnih pogodb, uradno posredovanih državam članicam in institucijam Evropske unije z dne 19. aprila 2000, kopijo katerih generalni sekretar Sveta Evropske unije uradno pošlje Republiki San Marino in ki se uporabljajo za ta sporazum.

PRILOGA II

SEZNAM POVEZANIH SUBJEKTOV

Za namene člena 11 tega sporazuma se za „povezan subjekt, ki deluje kot državni organ ali katerega vloga je priznana z mednarodno pogodbo“ štejejo naslednji subjekti:

SUBJEKTI V EVROPSKI UNIJI:

Belgija

—	Vlaams Gewest (Flamska regija)

—	Région wallonne (Valonska regija)

—	Région bruxelloise (Brussels Gewest) (Regija glavnega mesta Bruselj)

—	Communauté française (Francoska skupnost)

—	Vlaamse Gemeenschap (Flamska skupnost)

—	Deutschsprachige Gemeinschaft (Nemško govoreča skupnost)

Španija

—	Xunta de Galicia (Regionalni zakonodajni svet Galicije)

—	Junta de Andalucía (Regionalni zakonodajni svet Andaluzije)

—	Junta de Extremadura (Regionalni zakonodajni svet Extremadure)

—	Junta de Castilla-La-Mancha (Regionalni zakonodajni svet Kastilje-La-Manche)

—	Junta de Castilla-León (Regionalni zakonodajni svet Kastilje-León)

—	Gobierno Foral de Navarra (Regionalna vlada Navarre)

—	Govern de les Illes Balears (Vlada Balearskih otokov)

—	Generalitat de Catalunya (Avtonomna vlada Katalonije)

—	Generalitat de Valencia (Avtonomna vlada Valencije)

—	Diputación General de Aragón (Regionalni svet Aragona)

—	Gobierno de las Islas Canarias (Vlada Kanarskih otokov)

—	Gobierno de Murcia (Vlada Murcie)

—	Gobierno de Madrid (Vlada Madrida)

—	Gobierno de la Comunidad Autónoma del País Vasco/Euzkadi (Vlada avtonomne skupnosti Baskije)

—	Diputación Foral de Guipúzcoa (Regionalni svet Guipúzcoe)

—	Diputación Foral de Vizcaya/Bizkaia (Regionalni svet Biskaje)

—	Diputación Foral de Alava (Regionalni svet Alave)

—	Ayuntamiento de Madrid (Svet mesta Madrid)

—	Ayuntamiento de Barcelona (Svet mesta Barcelona)

—	Cabildo Insular de Gran Canaria (Otoški svet Gran Canarie)

—	Cabildo Insular de Tenerife (Otoški svet Tenerifeja)

—	Instituto de Crédito Oficial (Javna kreditna institucija)

—	Instituto Catalán de Finanzas (Finančna institucija Katalonije)

—	Instituto Catalán de Finanzas (Finančna institucija Valencije)

Grčija

—	Оργανισμός Тηλεπικοινωνιών Ελλάδος (Državna telekomunikacijska organizacija)

—	Оργανισμός Σιδηροδρόμων Ελλάδος (Državne železnice)

—	ημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού (Javno elektrogospodarstvo)

Francija

—	La Caisse d'amortissement de la dette sociale (CADES) (Sklad za odkup socialnega dolga)

—	Agence française de développement (AFD) (Francoska razvojna agencija)

—	Réseau Ferré de France (RFF) (Francoske železnice)

—	Caisse nationale des autoroutes (CNA) (Državni sklad za avtoceste)

—	Assistance publique Hôpitaux de Paris (APHP) (Državna pomoč pariškim bolnišnicam)

—	Charbonnages de France (CDF) (Francoska uprava za premog)

—	Entreprise minière et chimique (EMC) (Podjetje za rudarstvo in kemikalije)

Italija

—

Regije

—

Province

—

Občine

—	Cassa Depositi e Prestiti (Sklad za depozite in posojila)

Latvija

—	Pašvaldības (lokalne vlade)

Poljska

—	gminy (občine)

—	powiaty (okraji)

—	województwa (vojvodstva)

—	związki gmin (skupnosti občin)

—	związki powiatów (skupnosti okrajev)

—	związki województw (skupnosti vojvodstev)

—	miasto stołeczne Warszawa (glavno mesto Varšava)

—	Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa (Agencija za prestrukturiranje in modernizacijo kmetijstva)

—	Agencja Nieruchomości Rolnych (Agencija za kmetijsko premoženje)

Portugalska

—	Região Autónoma da Madeira (Avtonomna regija Madeire)

—	Região Autónoma dos Açores (Avtonomna regija Azorskih otokov)

—

Občine

Slovaška

—	mestá a obce (občine)

—	Železnice Slovenskej republiky (Slovaške železnice)

—	Štátny fond cestného hospodárstva (Državni sklad cestnega gospodarstva)

—	Slovenské elektrárne (Slovaške elektrarne)

—	Vodohospodárska výstavba (Družba za vodnogospodarske gradnje)

MEDNARODNI SUBJEKTI:

—	Evropska banka za obnovo in razvoj

—	Evropska investicijska banka

—	Azijska razvojna banka

—	Afriška razvojna banka

—	Svetovna banka / Mednarodna banka za obnovo in razvoj / Mednarodni denarni sklad

—	Mednarodna finančna korporacija

—	Medameriška razvojna banka

—	Sklad Sveta Evrope za socialni razvoj

—

Euratom

—	Evropska skupnost

—	Corporación Andina de Fomento (CAF) (Andska razvojna korporacija)

—

Eurofima

—	Evropska skupnost za premog in jeklo

—	Nordijska investicijska banka

—	Karibska razvojna banka

Določbe člena 11 ne vplivajo na morebitne mednarodne obveznosti, ki jih imata pogodbenici do zgoraj navedenih mednarodnih subjektov.

SUBJEKTI V TRETJIH DRŽAVAH:

Subjekti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.	Subjekt se po nacionalnih merilih jasno šteje za osebo javnega prava.

2.	Takšna oseba javnega prava je netržni proizvajalec, ki upravlja in financira skupino dejavnosti, predvsem dobavo netržnega blaga in storitev, ki so namenjene v korist skupnosti in ki jih dejansko nadzira država.

3.	Takšna oseba javnega prava se v velikem obsegu in redno zadolžuje.

4.	Zadevna država lahko jamči, da takšna oseba javnega prava v primeru klavzul o obrutenju ne bo izvedla predčasnega odkupa.

MEMORANDUM O SOGLASJU

med Evropsko skupnostjo, Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske in Republiko San Marino

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE

REPUBLIKA SAN MARINO, v nadaljnjem besedilu „San Marino“,

SO SE DOGOVORILI:

Ob sklenitvi Sporazuma o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (v nadaljnjem besedilu „Direktiva“) so Evropska skupnost, Kraljevina Belgija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Irska, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in Republika San Marino podpisale ta memorandum o soglasju, ki dopolnjuje ta sporazum.

Podpisnice tega memoranduma o soglasju menijo, da je Sporazum med San Marinom in Skupnostjo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive, uravnotežen in sprejemljiv sporazum, ki varuje interese obeh pogodbenic. Zato bodo v dobri veri uporabljale dogovorjene ukrepe in se bodo vzdržale sprejetja kakršnih koli enostranskih ukrepov, ki bi lahko brez utemeljenega razloga ogrozili ta sporazum. Če bodo ugotovljena resna razhajanja med področjem uporabe Direktive, sprejete dne 3. junija 2003, in področjem uporabe Sporazuma, zlasti v zvezi s členoma 4 in 6 Sporazuma, bosta pogodbenici nemudoma pričeli posvetovanja v skladu s členom 15(1) Sporazuma, da zagotovita ohranitev enakovredne narave ukrepov, ki jih predvideva Sporazum. Podpisnice tega memoranduma o soglasju ugotavljajo, da opredelitev davčne goljufije za namene člena 13 Sporazuma zadeva le obdavčevanje prihrankov v okviru tega sporazuma in ne posega v razvoj in/ali odločitve v zvezi z davčno goljufijo v drugih okoliščinah in v drugih forumih.

2.	V prehodnem obdobju, ki ga določa Direktiva, Skupnost začne razprave z drugimi pomembnimi finančnimi središči z namenom, da se v okviru njihovih pristojnosti pospeši sprejetje ukrepov, enakovrednih tistim, ki se uporabljajo v Skupnosti.

Glede na to, da se San Marino želi še bolj vključevati v evropsko gospodarsko okolje in da meni, da je njegova polna udeležba v evropskem bančnem in finančnem sistemu primerna in zaželena, San Marino in Skupnost čim prej začneta posvetovanja z namenom ugotoviti pogoje za doseganje medsebojnega priznavanja ukrepov bonitetnega nadzora in sistemov vseh strani v zvezi s finančnimi storitvami, vključno z zavarovanjem. V tem okviru se San Marino, da bi zavaroval pravilno delovanje notranjega trga v zadevnih sektorjih, zavezuje, da bo v ustreznih gospodarskih sektorjih sprejel in izvajal ustrezni obstoječi in prihodnji pravni red Skupnosti, vključno z ustreznimi ukrepi bonitetnega nadzora in nadzorom zadevnih subjektov v San Marinu. Morebitni sporazum na tem področju lahko tudi določa, da se San Marino zavezuje, da bo izvajal druge ustrezne predpise Skupnosti, tako obstoječe kot tiste, ki bodo sprejeti v prihodnje, na primer v zadevah v zvezi s konkurenco in obdavčevanjem.

V okviru takega poglabljanja odnosov bi sklenitev davčnih sporazumov z državami članicami Evropske unije, v nadaljnjem besedilu „države članice“, in obveza San Marina, da bo v tem okviru zagotovil izmenjavo podatkov v skladu s standardi OECD, spodbudili širše sodelovanje na gospodarskem in davčnem področju. Ob priznavanju prizadevanj San Marina bi se lahko izvedlo posvetovanja med San Marinom in državami članicami, katerih cilj bi bil na dvostranski podlagi odpraviti ali zmanjšati dvojno obdavčenje različnih oblik dohodka.

Skupnost in San Marino prav tako začneta posvetovanja s ciljem:

—	opredeliti obrazce za poenostavitev postopkov, določenih v Sporazumu o carinski uniji in sodelovanju. V tej zvezi je San Marino pripravljen sprejeti računalniške postopke, ki so podobni sistemu INTRASTAT;

—	bolje raziskati obstoječe možnosti državljanov in podjetij iz San Marina za udeležbo v raziskovalnih in razvojnih programih in dejavnostih Skupnosti.

V Bruslju, 7. decembra 2004 v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

Različico tega sporazuma v malteškem jeziku pogodbenici overita z izmenjavo pisem. Ta različica je enako verodostojna kot različice iz prejšnjega odstavka.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

Za Českou republiku

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Eesti Vabariigi nimel

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Per la Repubblica italiana

Για την Κυπριακή Δημοκρατία,

Latvijas Republikas vārdā

Lietuvos Respublikos vardu

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

A Magyar Köztársaság részéről

Għar-Republikka ta' Malta

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Für die Republik Österreich

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Pela República Portuguesa

Za Republiko Slovenijo

Za Slovenskú republiku

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

För Konungariket Sverige

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Per la Repubblica di San Marino

28.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 381/52

ODLOČBA SVETA

z dne 2. decembra 2004

o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005–2010

(2004/904/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski Skupnosti in zlasti člena 63 (2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Skupna politika na področju azila, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, je sestavni del cilja Evropske unije, da se postopno oblikuje območje svobode, varnosti in pravice, odprto vsem, ki so zaradi okoliščin prisiljeni zakonito iskati zaščito v Evropski uniji.

(2)

Uresničevanje te politike mora temeljiti na solidarnosti med državami članicami in zahteva obstoj mehanizmov za spodbujanje uravnotežene porazdelitve bremena med državami članicami pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb ter posledic v zvezi s tem. V ta namen je bil z Odločbo 2000/596/ES (3) ustanovljen Evropski sklad za begunce za obdobje 2000-2004.

(3)

Ustanoviti je treba Evropski sklad za begunce (v nadaljnjem besedilu „Sklad“) za obdobje 2005–2010, da se tako zagotovi neprekinjena solidarnost med državami članicami v luči nedavno sprejete zakonodaje Skupnosti na področju azila, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju prve faze Sklada za obdobje 2000–2004.

(4)	Podpreti je treba prizadevanja držav članic, da se beguncem in razseljenim osebam zagotovijo ustrezni pogoji za sprejem, in da se uporabijo pošteni in učinkoviti azilni postopki, da se zavarujejo pravice oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

(5)

Vključevanje beguncev v družbo države, v kateri so nastanjeni, je eden od ciljev Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, ki je bila dopolnjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967. Take osebe morajo imeti možnost uživanja vrednot, ki so določene z Listino temeljnih pravic Evropske unije. V ta namen je treba podpreti dejavnosti držav članic, namenjene pospeševanju njihovega socialnega in ekonomskega vključevanja, v kolikor to prispeva k ekonomski in socialni koheziji, katere ohranjanje in krepitev je eden od temeljnih ciljev Skupnosti iz členov 2 in 3(1)(k) Pogodbe.

(6)	V interesu držav članic in zadevnih oseb je, da se beguncem in razseljenim osebam, ki jim je dovoljeno ostati na ozemlju držav članic, zagotovi možnost, da se preživljajo z opravljanjem dela v skladu z določbami ustreznih predpisov Skupnosti.

(7)

Ker ukrepi, ki jih podpirajo strukturni skladi in drugi ukrepi Skupnosti na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja, sami po sebi ne zadostujejo za pospeševanje tovrstnega vključevanja, je treba podpirati posebne ukrepe, ki bi beguncem in razseljenim osebam omogočali, da v celoti izkoristijo programe, ki se organizirajo.

(8)	Praktična podpora je potrebna za ustvarjanje ali izboljševanje pogojev, ki beguncem in razseljenim osebam omogočajo sprejetje odločitve na podlagi prejetih informacij, da zapustijo ozemlje držav članic in se vrnejo v domovino, če si to želijo.

(9)	Dejavnosti, ki vključujejo organe dveh ali več držav članic ter dejavnosti v interesu Skupnosti na tem področju, morajo biti upravičene do podpore Sklada, med državami članicami pa je treba spodbujati izmenjavo izkušenj zaradi identificiranja in pospeševanja najučinkovitejših praks.

(10)

Oblikovati se morajo finančne rezerve za izvedbo nujnih ukrepov za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda beguncev na podlagi Direktive Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (4).

(11)

Zaradi učinkovitega in primernega načina oblikovanja finančne solidarnosti ter ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Sklada v obdobju med 2000 in 2004, je treba začrtati odgovornosti Komisije in odgovornosti držav članic za izvedbo in upravljanje Sklada. Za ta namen morajo države članice določiti ustrezne nacionalne organe, katerih naloge se morajo določiti.

(12)	Podpora, ki jo prispeva Sklad, bo bolj učinkovita in bolje usmerjena, če bo sofinanciranje upravičenih dejavnosti temeljilo na dveh večletnih programih in na letnem delovnem programu, ki ga oblikuje vsaka država članica ob upoštevanju svojih razmer in potreb.

(13)	Pošteno je, da se sredstva dodeli vsem državam članicam proporcionalno, glede na njihova prizadevanja za sprejem beguncev in razseljenih oseb, vključno z begunci, ki so deležni mednarodne zaščite v okviru nacionalnih programov.

(14)	Ukrepi, potrebni za izvajanje te odločbe, se morajo sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(15)	Učinkovito spremljanje in nadzor stanja je eden od načinov zagotavljanja, da so dejavnosti, ki jih podpira Sklad, smotrno izkoriščene. Določiti se morajo pogoji, po katerih se izvajata spremljanje in nadzor stanja.

(16)	Brez poseganja v odgovornosti Komisije za finančni nadzor se mora na tem področju vzpostaviti sodelovanje med državami članicami in Komisijo.

(17)	Države članice morajo zagotoviti zadostna jamstva glede izvedbenih ureditev in kakovosti izvrševanja. Določiti se mora odgovornost držav članic pri ugotavljanju in odpravljanju nepravilnosti in kršitev ter odgovornost Komisije, kadar države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

(18)	Učinkovitost in vpliv dejavnosti, ki jih podpira Sklad, sta odvisna tudi od ocene teh dejavnosti. V tem pogledu se morajo jasno določiti odgovornosti držav članic in Komisije ter ureditve za zagotovitev zanesljivosti ocene.

(19)	Zaradi srednjeročnega pregleda in presoje učinkov se morajo dejavnosti oceniti, postopek ocenjevanja pa se mora vključiti v ureditve spremljanja in nadzora projekta.

(20)

Ker cilja predlagane odločbe, in sicer pospešitve uravnoteženja prizadevanj med državami članicami pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ga torej lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti. V skladu z načelom sorazmernosti ta odločba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(21)	V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo s pismom uradno obvestilo o svoji želji sodelovati pri sprejemanju in uporabi te odločbe.

(22)	V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska s pismom uradno obvestila o svoji želji sodelovati pri sprejemanju in uporabi te odločbe.

(23)	Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe in s to odločbo ni zavezana niti se zanjo ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

POGLAVJE I

CILJI IN NALOGE

Člen 1

Ustanovitev in cilji

1. S to odločbo se ustanovi Evropski sklad za begunce, v nadaljnjem besedilu „Sklad“, za obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2010.

2. Sklad se ustanovi za podpiranje in spodbujanje prizadevanj držav članic pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb ter prevzemanju posledic sprejemanja s sofinanciranjem dejavnosti, predvidenih v tej odločbi, ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti.

Člen 2

Finančne določbe

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje programa od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2006 znaša 114 milijonov eurov.

2. Letna dodeljena proračunska sredstva za Sklad odobri organ, pristojen za proračun, v mejah finančne perspektive.

Člen 3

Ciljne skupine dejavnosti

Za namene te odločbe zajemajo ciljne skupine naslednje kategorije:

(1)	vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki imajo status, opredeljen z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in njenim protokolom iz leta 1967, in dovoljenje, da v eni od držav članic bivajo kot begunci;

(2)

vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki uživajo obliko nadomestne zaščite v smislu Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o najnižjih standardih, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva za priznavanje in status beguncev ali oseb, ki drugače potrebujejo mednarodno zaščito, in vsebino priznane zaščite (6);

(3)	vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so zaprosile za eno od oblik zaščite iz točk 1 in 2;

(4)	vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki koristijo ureditev začasne zaščite v smislu Direktive 2001/55/ES.

Člen 4

Dejavnosti

1. Sklad podpira dejavnosti držav članic, ki se nanašajo na enega ali več naslednjih elementov:

(a)	pogoje za sprejem in azilne postopke;

(b)	vključevanje oseb iz člena 3, ki trajno in stalno bivajo v državi članici;

(c)	prostovoljno vračanje oseb iz člena 3, če zadevne osebe niso pridobile novega državljanstva in niso zapustile ozemlja države članice.

2. Dejavnosti iz odstavka 1 zlasti spodbujajo izvajanje določb ustrezne obstoječe in prihodnje zakonodaje Skupnosti na področju skupnega evropskega azilnega sistema.

3. Pri dejavnostih se upošteva posebni položaj ranljivih oseb, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejše osebe, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali kakšni drugi hudi obliki psihičnega, fizičnega ali spolnega nasilja.

Člen 5

Upravičene nacionalne dejavnosti v zvezi s pogoji sprejema in azilnimi postopki

Do podpore iz Sklada so upravičene dejavnosti v zvezi s pogoji sprejema in azilnimi postopki ter predvsem naslednje dejavnosti:

(a)	nastanitvena infrastruktura ali nastanitvene storitve;

(b)	zagotavljanje materialne pomoči in zdravstvene ali psihološke oskrbe;

(c)	socialna pomoč, obveščanje o ali pomoč pri upravnih formalnostih;

(d)	pravna pomoč in jezikovna pomoč;

(e)	izobraževanje, jezikovno izobraževanje in druge pobude, ki so združljive s statusom osebe;

(f)	zagotavljanje podpornih storitev, kot so prevajanje in usposabljanje za pomoč pri izboljšanju pogojev sprejema ter učinkovitosti in kakovosti azilnih postopkov;

(g)	informiranje lokalnih skupnosti, ki bodo v stiku z osebami, ki se sprejemajo v državi gostiteljici.

Člen 6

Upravičene nacionalne dejavnosti v zvezi z vključevanjem oseb

Do podpore iz Sklada so upravičene dejavnosti, povezane z vključevanjem v družbo države članice oseb iz člena 4(1)(b) in članov njihovih družin ter zlasti naslednje:

(a)	svetovanje in pomoč na področjih, kot so bivanje, sredstva za preživetje, vključevanje na trg dela, zdravstvena, psihološka oskrba in socialno varstvo;

(b)	dejavnosti, ki prejemnikom omogočajo, da se prilagodijo družbi države članice v socialnokulturnem smislu in delijo vrednote, vsebovane v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije;

(c)	dejavnosti za spodbujanje trajnega in trajnostnega sodelovanja v civilnem in kulturnem življenju;

(d)	ukrepi, usmerjeni na izobraževanje, poklicno usposabljanje, priznavanje kvalifikacij in diplom;

(e)	dejavnosti, namenjene spodbujanju samopomoči in usposabljanju teh oseb, da skrbijo zase;

(f)

dejavnosti za spodbujanje smiselnih stikov in konstruktivnega dialoga med temi osebami in družbo države sprejema, vključno z dejavnostmi za spodbujanje vključevanja ključnih partnerjev, kot so javnost, lokalne oblasti, begunska združenja, prostovoljne skupine, socialni partnerji in širša civilna družba;

(g)	ukrepi za spodbujanje oseb k pridobivanju sposobnosti, vključno z jezikovnim usposabljanjem;

(h)	dejavnosti za spodbujanje enakih možnosti dostopa in enakih možnosti dosežkov za osebe, ki imajo opravka z javnimi institucijami.

Člen 7

Upravičene nacionalne dejavnosti, povezane s prostovoljnim vračanjem

Do podpore iz Sklada so upravičene dejavnosti v zvezi s prostovoljnim vračanjem, predvsem naslednje:

(a)	informiranje in svetovanje glede pobud ali programov za prostovoljno vračanje;

(b)	informiranje o razmerah v državi ali regiji porekla ali prejšnjega stalnega prebivališča;

(c)	splošno ali poklicno usposabljanje in pomoč pri reintegraciji;

(d)	dejavnosti skupnosti iz držav porekla s sedežem v Evropski uniji za poenostavitev prostovoljnega vračanja oseb iz te odločbe;

(e)	dejavnosti, ki olajšujejo organizacijo in izvajanje nacionalnih programov prostovoljnega vračanja.

Člen 8

Dejavnosti Skupnosti

1. Poleg projektov iz členov 5, 6 in 7 se lahko na pobudo Komisije do 7 % razpoložljivih sredstev iz Sklada porabi za financiranje transnacionalnih dejavnosti ali dejavnosti v interesu celotne Skupnosti v zvezi z azilno politiko in ukrepi, ki se uporabljajo za begunce in razseljene osebe iz odstavka 2.

2. Upravičene dejavnosti Skupnosti zadevajo predvsem naslednja področja:

(a)	spodbujanje sodelovanja Skupnosti pri uresničevanju zakonodaje Skupnosti in uporabe dobrih praks;

(b)	podporo vzpostavitvi transnacionalnih kooperacijskih omrežij in pilotnih projektov na podlagi transnacionalnega partnerstva med organi v dveh ali več državah članicah, ki so namenjeni spodbujanju inovacij, olajšanju izmenjave izkušenj in dobre prakse ter izboljšanju kakovosti azilne politike;

(c)	spodbujanje transnacionalnih ukrepov za dvigovanje zavesti o evropski azilni politiki ter položaju in okoliščinah oseb iz člena 3;

(d)	spodbujanje širjenja in izmenjave informacij, vključno z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, o dobrih praksah in vseh drugih vidikih Sklada.

3. Letni delovni program, ki določa prednostne naloge Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom, predvidenim v členu 11(2).

Člen 9

Izredni ukrepi

1. V primeru uporabe mehanizmov začasne zaščite v smislu Direktive 2001/44/ES, Sklad financira tudi ukrepe za pomoč državam članicam. Ti ukrepi so ločeni in dodani dejavnostim iz člena 4.

2. Upravičeni izredni ukrepi zajemajo nasladnje vrste dejavnosti:

(a)	sprejem in nastanitev;

(b)	zagotavljanje sredstev za preživetje, vključno s hrano in obleko;

(c)	zdravstveno, psihološko ali drugo pomoč;

(d)	stroške za zaposlene in upravne stroške, ki so povezani s sprejemom oseb in izvajanjem ukrepov;

(e)	stroške logistike in prevoza.

POGLAVJE II

DOLOČBE O IZVAJANJU IN UPRAVLJANJU

Člen 10

Izvajanje

Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejme potrebna izvedbena pravila.

Člen 11

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 12

Odgovornosti Komisije in držav članic

1. Komisija:

(a)	v skladu s postopkom iz člena 11(2) sprejme smernice za prednostne naloge večletnih programov iz člena 15 in države članice uradno obvesti o okvirnih finančnih sredstvih, dodeljenih Skladu;

(b)

kot del svojih odgovornosti za izvrševanje splošnega proračuna EU zagotovi, da so sistemi za upravljanje in nadzor v državah članicah vzpostavljeni in delujejo brezhibno, tako da se lahko zagotovi pravilna in učinkovita poraba sredstev Skupnosti. Ti ukrepi vključujejo predhodne preglede dokumentacije in preverjanja na kraju samem za postopke izvajanja, nadzorne sisteme, računovodske postopke in postopke naročil in porazdelitev sredstev, ki jih uporabljajo odgovorni organi. V primeru bistvenih sprememb Komisija pregleda postopke ali sisteme;

(c)	izvaja dejavnosti Skupnosti iz člena 8.

2. Države članice:

(a)	so odgovorne za izvajanje nacionalnih dejavnosti, ki jih podpira Sklad;

(b)	sprejemajo ukrepe, potrebne za učinkovito delovanje Sklada na nacionalni ravni, in pri tem vključijo vse, ki jih zadeva azilna politika v skladu z nacionalno prakso;

(c)	imenujejo odgovorni organ za upravljanje nacionalnih projektov, ki jih podpira Sklad, v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti in načelom dobrega finančnega poslovanja;

(d)	so v prvi vrsti odgovorne za finančni nadzor dejavnosti in zagotovijo, da sistemi za upravljanje in nadzor delujejo tako, da je poraba sredstev skladov Skupnosti učinkovita in pravilna. Komisiji posredujejo opis teh sistemov;

(e)	potrjujejo, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, točne, in zagotavljajo, da izhajajo iz računovodskih sistemov, ki temeljijo na preverljivih dokaznih listinah;

(f)	sodelujejo s Komisijo pri zbiranju statističnih podatkov, potrebnih za izvajanje člena 17.

3. V sodelovanju z državami članicami Komisija:

(a)	prevzema odgovornost za razširjanje rezultatov dejavnosti, opravljenih v obdobju 2000–2004 Sklada in tistih, ki naj bi se izvedle v obdobju 2005–2010;

(b)	zagotavlja, da se za dejavnosti, ki jih podpira Sklad, zagotovijo ustrezne informacije, obveščanje javnosti in spremljanje izvajanja;

(c)	zagotavlja, da so dejavnosti usklajene z drugimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti ter jih dopolnjujejo.

Člen 13

Odgovorni organi

1. Vsaka država članica imenuje organ, odgovoren za vse stike s Komisijo. Organ je funkcionalno telo države članice ali nacionalno javno telo. Odgovorni organ lahko prenese nekatere ali vse svoje naloge izvajanja na drugo telo javne uprave ali telo zasebnega prava, za katerega velja pravo države članice in ki opravlja javno funkcijo. Če država članica imenuje odgovorni organ, ki ni ona sama, določi vse podrobnosti, ki urejajo njene odnose z navedenim organom in odnose tega organa s Komisijo.

2. Telo, ki je določeno kot odgovorni organ, ali vsak drug delegiran organ, mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:

(a)	je pravna oseba, razen če ni funkcionalno telo države članice;

(b)	ima finančne in upravljalne sposobnosti, primerne glede na obseg sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati, in ki mu omogočajo pravilno izvajanje njegovih nalog v skladu s pravili za upravljanje s sredstvi Skupnosti.

3. Naloge odgovornega organa vključujejo naslednje:

(a)	posvetovanje z ustreznimi partnerji za pripravo večletnega programa;

(b)	organiziranje in oglaševanje pozivov k oddaji ponudb in javnih razpisov;

(c)	organiziranje postopkov izbora in oddaje javnih naročil za sofinanciranje iz Sklada v skladu z načeli preglednosti in enakega obravnavanja in z upoštevanjem vseh potrebnih ukrepov za preprečitev možnih navzkrižnih interesov;

(d)	zagotavljanje doslednosti in dodatnosti med sofinanciranjem iz Sklada in iz drugih ustreznih nacionalnih finančnih instrumentov ali finančnih instrumentov Skupnosti;

(e)	upravno, pogodbeno in finančno upravljanje dejavnosti;

(f)	informiranje in svetovanje, kakor tudi objavo rezultatov;

(g)	spremljanje in ocenjevanje;

(h)	sodelovanje in povezavo s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah.

4. Država članica odgovornemu organu ali drugemu delegiranemu organu zagotavlja ustrezne vire zato, da lahko nadaljuje s pravilnim izvajanjem svojih nalog v celotnem obdobju izvajanja dejavnosti, ki jih financira Sklad. Dejavnosti v zvezi z izvajanjem se lahko financirajo v okviru dogovorov o tehnični in upravni pomoči iz člena 18.

5. V skladu s postopkom iz člena 11(2) sprejme Komisija pravila glede sistemov za upravljanje in nadzor držav članic, vključno s pravili upravnega in finančnega upravljanja nacionalnih projektov, ki jih sofinancira Sklad.

Člen 14

Izbirna merila

Odgovorni organ izbere projekte na podlagi naslednjih meril:

(a)	položaja in zahtev v državi članici;

(b)	stroškovne učinkovitosti izdatkov glede na število zadevnih oseb po projektu;

(c)	izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij;

(d)	obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov.

POGLAVJE III

PROGRAMI

Člen 15

Večletni programi

1. Dejavnosti v državah članicah se izvajajo na podlagi dveh faz večletnega programa, od katerih traja vsaka tri leta (2005–2007 in 2008–2010).

2. Vsaka država članica na podlagi smernic za določanje prioritet večletnih programov in okvirnih finančnih sredstev, ki jih zagotovi Komisija in ki so predvidene v členu 12(1)(a), za vsako fazo programa predloži okvirni večletni program, ki vsebuje naslednje elemente:

(a)	opis trenutnega stanja v državi članici glede dogovorov o sprejemu, azilnih postopkih, vključevanju in prostovoljnem vračanju oseb iz člena 3;

(b)	analizo zahtev v zadevni državi članici glede sprejema, azilnih postopkov, vključevanja in prostovoljnega vračanja in navedbo operativnih ciljev, ki so zasnovani tako, da ustrezajo tem zahtevam v obdobju, za katerega velja ta program;

(c)	predstavitev primerne strategije za doseganje teh ciljev in njihovega prednostnega obravnavanja z upoštevanjem posvetovanja z udeleženimi partnerji v skladu s členom 13(3)(a) in kratek opis dejavnosti, načrtovanih za izvajanje prednostnih nalog;

(d)	navedbo, ali je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi, nacionalnimi instrumetni ali instrumenti Skupnosti;

(e)	okvirni finančni načrt, ki za vsako prednostno nalogo in vsako leto določa predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek sofinanciranja iz javnih ali zasebnih sredstev.

3. Države članice predložijo svoje osnutke večletnih programov najkasneje štiri mesece potem, ko je Komisija določila smernice in okvirna dodeljena finančna sredstva za zadevno obdobje.

4. V skladu s postopkom iz člena 11(3), Komisija odobri osnutek večletnih programov v treh mesecih po njihovem prejemu glede na priporočila v smernicah, sprejetih v skladu s členom 12(1)(a).

Člen 16

Letni programi

1. Večletni programi, ki jih potrdi Komisija, se izvajajo v obliki letnih programov dela.

2. Komisija vsako leto najpozneje do 1. julija zagotovi državam članicam oceno zneskov, ki se jim dodelijo za naslednje leto iz celote odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih v okviru letnega proračunskega postopka, izračunano, kakor je predvideno v členu 17.

3. Države članice Komisiji vsako leto, najpozneje 1. novembra, predložijo osnutek letnega programa za naslednje leto, sestavljenega v skladu s potrjenim večletnim programom, ki vključuje:

(a)	splošna pravila za izbor projektov, ki naj se financirajo iz letnega programa, če se razlikujejo od načinov, določenih v večletnem programu;

(b)	opis nalog, ki naj jih opravi odgovorni organ pri izvajanju letnega programa;

(c)	predlagano finančno razdelitev prispevkov Sklada po različnih dejavnostih programa in navedbo zneska, potrebnega za kritje tehnične in upravne pomoči po členu 18 za namene izvajanja letnega programa.

4. Pri obravnavanju predloga države članice Komisija upošteva končni znesek proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka in najpozneje do 1. marca sprejme odločbo o sofinanciranju iz Sklada. V odločbi je naveden znesek, ki se dodeli državi članici, in obdobje upravičenosti izdatkov.

5. V primeru znatnih sprememb v izvajanju letnega programa, ki povzročijo prenos sredstev med dejavnostmi, ki presega 10 % skupnega zneska, dodeljenega državi članici za zadevno leto, država članica Komisiji predloži v odobritev revidirani letni program najpozneje hkrati s predložitvijo poročila o napredku iz člena 23(3).

Člen 17

Letna razdelitev sredstev za dejavnosti v državah članicah iz členov 5, 6 in 7

1. Vsaka država članica prejme stalni znesek 300 000 EUR iz letne dodelitve sredstev Sklada. Ta znesek je določen v višini 500 000 EUR na leto za 2005, 2006 in 2007, v skladu z novimi finančnimi perspektivami za države, ki so pristopile k Evropski uniji dne 1. maja 2004.

2. Preostanek razpoložljivih sredstev se med države članice razdeli na naslednji način:

(a)	30 % v sorazmerju s številom oseb, sprejetih v eno od kategorij iz točk 1 in 2 člena 3, v zadnjih treh letih;

(b)	70 % v sorazmerju s številom oseb iz točk 3 in 4 člena 3, registriranih v zadnjih treh letih.

3. Referenčne številke so najnovejše statistične številke, ki jih pripravi Statistični urad Evropskih skupnosti v skladu z zakonodajo Skupnosti o zbiranju in analizi podatkov o azilu.

Člen 18

Tehnična in upravna pomoč

Del letno dodeljenih sredstev države članice se lahko nameni za tehnično in upravno pomoč pri pripravi, spremljanju in ocenjevanju dejavnosti.

Letna vsota, predvidena za tehnično in upravno pomoč, ne sme presegati 7 % skupnih letnih dodeljenih sredstev države članice, plus 30 000 EUR.

Člen 19

Posebne določbe v zvezi z izrednimi ukrepi

1. Države članice predložijo Komisiji izjavo o zahtevah in načrt za izvajanje izrednih ukrepov iz člena 9, vključno z opisom predvidenih ukrepov in organov, odgovornih za njihovo izvajanje.

2. Finančna pomoč iz Sklada za izredne ukrepe iz člena 9 se omeji na obdobje šestih mesecev in ne presega 80 % stroškov vsakega ukrepa.

3. Razpoložljiva sredstva se razdelijo med države članice na podlagi števila oseb, ki koristijo ureditev začasne zaščite v vsaki državi članici, kakor je navedeno v členu 9(1).

4. Uporabljajo se členi 20(1) in (2) ter 23 do 26.

POGLAVJE IV

FINANČNO POSLOVODENJE IN NADZOR

Člen 20

Struktura financiranja

1. Finančni prispevek Sklada je v obliki nepovratnih sredstev.

2. Dejavnosti, ki jih podpira Sklad, so sofinancirane iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičene do financiranja iz drugih virov, ki jih krije splošni proračun EU.

3. Proračunska sredstva Sklada dopolnjujejo javne ali enakovredne izdatke, ki jih dodelijo države članice za ukrepe, zajete v tej odločbi.

4. Prispevek Skupnosti za kritje projektov ne presega:

(a)

50 % skupnega stroška posebne dejavnosti za dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah po členih 5, 6 in 7. Ta delež se lahko poviša na 60 % za posebno inovativne dejavnosti, kot so dejavnosti, ki se izvajajo s transnacionalnimi partnerstvi ali dejavnosti, ki vključujejo aktivno sodelovanje oseb iz člena 3 ali organizacij, ki jih ustanovijo te ciljne skupine, in se poviša na 75 % v državah članicah, ki jih pokriva Kohezijski sklad;

(b)	80 % skupnega stroška posebne dejavnosti v primeru objav razpisov za predloge v okviru dejavnosti Skupnosti po členu 8.

5. Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, podeljena za dejavnosti, ki jih podpira Sklad, prizna za obdobje največ treh let, ob rednem poročanju o doseženem napredku.

Člen 21

Upravičenost

1. Izdatki morajo ustrezati plačilom, ki so jih opravili končni prejemniki. Upravičijo se s sprejetimi računi ali računovodsko dokumentacijo enakovrednega statusa.

2. Izdatek se ne sme šteti za upravičenega do podpore iz sklada, če je bil dejansko izplačan pred 1. januarjem leta, navedenega v odločbi Komisije o sofinanciranju iz člena 16(4).

3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 11(3) sprejme pravila o upravičenosti izdatkov v okviru dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah po členih 5, 6 in 7 in jih sofinancira Sklad.

Člen 22

Proračunske obveznosti

Proračunske obveznosti Skupnosti se sprejmejo letno, na podlagi odločbe Komisije o sofinanciranju iz člena 16(4).

Člen 23

Izplačila

1. Komisija izplača prispevek iz sklada odgovornemu organu v skladu z ustreznimi proračunskimi obveznostmi.

2. Prvo predplačilo v višini 50 % zneska, dodeljenega v letni odločbi Komisije o sofinanciranju iz Sklada, se državi članici izplača najpozneje v šestdesetih dnevih od sprejema odločbe o sofinanciranju.

3. Drugo predplačilo se izplača najkasneje v treh mesecih, potem ko je Komisija odobrila poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa dela in po izjavi, da je bilo porabljenega najmanj 70 % zneska prvega predplačila. Znesek drugega predplačila, ki ga opravi Komisija, ne sme presegati 50 % celotnega zneska, dodeljenega z odločbo o sofinanciranju, ali v nobenem primeru razlike med zneskom sredstev Skupnosti, ki jih je država članica dejansko porabila za izbrane projekte po letnem programu, in prvim predplačilom.

4. Preostali znesek se izplača najkasneje v treh mesecih, potem ko je Komisija odobrila končno poročilo o izvajanju letnega programa in končno izjavo o izdatkih iz členov 24(3) in 28(2); če to ni mogoče, se v tem roku izda zahtevek za povrnitev zneskov, sproščenih v okviru prvega ali drugega plačila, ki presegajo končne izdatke, potrjene za Sklad.

Člen 24

Izjave o izdatkih

1. Odgovorni organ za vse izdatke, ki jih prijavi Komisiji, zagotovi, da se nacionalni programi izvajanja upravljajo v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti in da se sredstva uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

2. Izjave o izdatkih potrdi posameznik ali oddelek, ki deluje neodvisno od službe za odobravanje odgovornega organa.

3. V devetih mesecih po končnem roku, ki je v odločbi o sofinanciranju določen za izvedbo plačila izdatkov, odgovorni organ pošlje Komisiji končno izjavo o izdatkih. Če te izjave ni, Komisija avtomatsko zaključi letni program in sprosti ustrezna proračunska sredstva.

Člen 25

Revizija računovodskih izkazov in finančni popravki držav članic

1. Brez poseganja v odgovornost Komisije za izvajanje splošnega proračuna Evropske unije države članice v prvi vrsti prevzamejo odgovornost za finančni nadzor nad dejavnostmi. V ta namen vključujejo uvedeni ukrepi:

(a)

na podlagi ustreznih vzorcev organiziranje pregledov dejavnosti, ki pokrivajo vsaj 10 % vseh upravičenih izdatkov za vsak letni program izvajanja in reprezentativnega vzorca odobrenih dejavnosti. Države članice zagotovijo ustrezno ločitev preverjanja in postopkov izvajanja ali plačil v zvezi z dejavnostmi;

(b)	preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, obveščanje Komisije o le teh v skladu s pravili ter obveščanje Komisije o napredovanju upravnih in sodnih postopkov;

(c)	sodelovanje s Komisijo za zagotavljanje porabe sredstev Skupnosti v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

2. Države članice izvedejo zahtevane finančne popravke, če je bila dejansko ugotovljena kršitev, pri čemer upoštevajo, ali gre za posamezen ali sistematski primer. Popravki, ki jih izvede država članica, zajemajo preklic celotnega ali delnega prispevka Skupnosti in če znesek ni bil vrnjen v roku, ki ga dovoli zadevna država članica, se plača zamudne obresti po stopnji iz člena 26(4).

3. V skladu s postopkom iz člena 11(3) sprejme Komisija pravila in postopke za finančne popravke, ki jih izvedejo države članice v zvezi z dejavnostmi v državah članicah v skladu s členi 5, 6 in 7 in so sofinancirani iz Sklada.

Člen 26

Revizija računovodskih izkazov in finančni popravki Komisije

1. Brez poseganja v pristojnost Računskega sodišča ali v preglede, ki jih opravijo države članice skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, lahko uradniki ali uslužbenci Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno z naključnimi pregledi operacij, financiranih iz sklada, ter sistemov za upravljanje in nadzor, ki jih najavijo najmanj tri delovne dni prej. Komisija obvesti zadevno državo članico, da si pridobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali uslužbenci države članice lahko sodelujejo pri takih pregledih.

Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, da opravi pregled na kraju samem, da bi preverila pravilnost ene ali več transakcij. Uradniki ali uslužbenci Komisije lahko sodelujejo pri takih pregledih.

2. Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 25, ustavi vmesna ali končna izplačila iz Sklada za zadevne letne programe, če:

(a)	država članica ne izvaja dejavnosti, kakor je bilo dogovorjeno v odločbi o sofinanciranju; ali

(b)	celota ali del dejavnosti ne utemeljuje niti dela niti celote sofinanciranja iz Sklada; ali

(c)	obstajajo resne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora, ki bi lahko povzročile sistemske nepravilnosti.

V teh primerih Komisija z obrazložitvijo razlogov od države članice zahteva, da predloži svoje pripombe in, če je to primerno, izvede popravke v določenem roku.

3. Ob izteku roka, ki ga določi Komisija, lahko ta, če ni bil dosežen noben sporazum in država članica ni izvedla popravkov in ob upoštevanju kakršnih koli pripomb, ki jih je predložila država članica, v treh mesecih odloči, da:

(a)	zniža vnaprejšnja ali končna plačila; ali

(b)	izvede zahtevane finančne popravke z ukinitvijo celotnega prispevka ali njegovega dela iz sklada za zadevne dejavnosti.

Če ni sprejet sklep, da se stori bodisi (a) bodisi (b), začasna odložitev plačil takoj preneha.

4. Vsak neupravičeno prejeti znesek ali znesek, ki ga je treba povrniti, se vrne Komisiji. Če dolgovan znesek ni bil povrnjen do roka, ki ga določi Komisija, se zanj zaračunajo obresti po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje glavne posle refinanciranja v eurih, plus tri in pol točke. Referenčna obrestna mera, za katero se uporablja povečanje, je obrestna mera, ki velja prvega dne meseca končnega plačila, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

5. Komisija v skladu s postopkom, predvidenim v členu 11(3), sprejme pravila in postopke za financiranje popravkov, ki jih opravi Komisija v povezavi z dejavnostmi, ki se izvajajo v državah članicah po členih 5, 6 in 7 in jih sofinancira Sklad.

POGLAVJE V

SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN POROČILA

Člen 27

Spremljanje in ocenjevanje

1. Komisija zagotavlja redno spremljanje Sklada v sodelovanju z državami članicami.

2. Komisija redno ocenjuje Sklad v sodelovanju z državami članicami, da ugotovi ustreznost, učinkovitost in vpliv dejavnosti glede na cilje iz člena 1. Komisija mora tudi zagotoviti komplementarnost med dejavnostmi, ki se izvajajo iz Sklada in tistimi, ki se opravljajo v okviru ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.

Člen 28

Poročila

1. V vsaki državi članici sprejme odgovorni organ vse potrebne ukrepe za spremljanje in ocenjevanje projekta.

V ta namen vsebujejo dogovori in pogodbe, ki jih sklene z organizacijami, zadolženimi za izvajanje dejavnosti, klavzule, ki od njih zahtevajo predložitev rednih poročil s podrobimi podatki o napredovanju v zvezi z izvajanjem dejavnosti in podrobnega končnega poročila o doseganju navedenih ciljev.

2. Odgovorni organ Komisiji najpozneje v devetih mesecih po končnem datumu za upravičenost izdatkov iz sklepa o sofinanciranju za vsak letni program predloži končno poročilo o izvajanju in končno izjavo o izdatkih, kakor je predvideno v členu 24(3).

3. Države članice predložijo Komisiji:

(a)	najpozneje do 31. decembra 2006 poročilo o vrednotenju izvajanja dejavnosti, ki jih sofinancira Sklad;

(b)	najpozneje do 30. junija 2009 in 30. junija 2012 poročilo o vrednotenju rezultatov in vplivu dejavnosti, ki jih sofinancira Sklad.

4. Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomskemu in socialnemu odboru in Odboru regij:

(a)	najpozneje do 30. aprila 2007 vmesno poročilo o doseženih rezultatih ter kakovostnih in kvantitativnih vidikih izvajanja Sklada, skupaj z morebitnimi predlaganimi spremembami;

(b)	najpozneje do 31. decembra 2009 poročilo o vmesnem vrednotenju in predlog prihodnjega razvoja Sklada;

(c)	napozneje do 31. decembra 2012 poročilo o naknadnem vrednotenju.

POGLAVJE VI

PREHODNE DOLOČBE

Člen 29

Večletni program za obdobje 2005-2007

Z odstopanjem od člena 15 se za izvajanje večletnega programa za obdobje 2005-2007 uporablja naslednji časovni razpored:

(a)	Komisija najpozneje do 31. januarja 2005 zagotovi državam članicam smernice načrtovanja in oceno zneskov, ki se jim dodelijo;

(b)	države članice najpozneje do 1. maja 2005 imenujejo odgovorni nacionalni organ iz člena 13 in predložijo predlog večletnega programa za obdobje 2005-2007 iz člena 15;

(c)	v skladu s postopkom iz člena 11(3) odobri Komisija večletne programe najpozneje v dveh mesecih po prejemu predloga večletnega programa.

Člen 30

Letni program 2005

Z odstopanjem od člena 16 se za izvajanje v finančnem letu 2005 uporablja naslednji časovni razpored:

(a)	Komisija najpozneje do 31. januarja 2005 obvesti države članice o predvidenih zneskih, ki se jim dodelijo;

(b)	države članice predložijo Komisiji predlog letnega programa iz člena 16 najpozneje do 1. junija 2005; predlogu mora biti priložen opis sistemov za upravljanje in nadzor, ki se bodo izvajali na tak način, da se lahko zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti;

(c)	Komisija sprejme odločbe o sofinanciranju najpozneje v dveh mesecih po predložitvi okvirnega letnega programa, potem ko preveri podatke iz člena 12(1)(b).

Odhodki, dejansko plačani med 1. januarjem 2005 in rokom, določenim z odločbo o odobritvi sofinanciranja, so lahko upravičeni do podpore iz Sklada.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Ponovni pregled

Na podlagi predloga Komisije Svet ponovno pregleda to odločbo do 31. decembra 2010.

Člen 32

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 2. decembra 2004

Za Svet

Predsednik

J. P. H. DONNER

(1) Mnenje, podano dne 20. aprila 2004 (še ni bilo objavljeno v UL).

(2) UL C 241, 28.9.2004, str. 27.

(3) UL L 252, 6.10.2000, str. 12.

(4) UL L 212, 7.8.2001, str. 12.

(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(6) UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

28.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 381/63

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 14. decembra 2004

o določitvi smernic za prijavo nevarnih potrošniških izdelkov pristojnim organom držav članic s strani proizvajalcev in distributerjev v skladu s členom 5(3) Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 4772)

(Besedilo velja za EGP)

(2004/905/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (1) in zlasti drugega pododstavka člena 5(3),

po posvetu z Odborom, ustanovljenim s členom 15 Direktive 2001/95/ES,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2001/95/ES določa v členu 5(3), da morajo proizvajalci in distributerji obvestiti pristojne organe, če vedo oziroma bi na podlagi razpoložljivih podatkov in kot strokovnjaki morali vedeti, da je proizvod, ki so ga dali v promet, po opredelitvah in merilih iz Direktive nevaren.

(2)

Priloga I(2) k Direktivi 2001/95/ES nalaga Komisiji, ki ji pomaga Odbor stalnih predstavnikov držav članic, da opredeli vsebino prijave in zanjo pripravi enoten obrazec, ki se nanaša na podatke o proizvodih, ki ne izpolnjujejo zahtev o splošni varnosti proizvodov, in ki ga proizvajalci in distributerji posredujejo pristojnim nacionalnim organom, s čimer zagotavljajo učinkovitost in primerno delovanje sistema obveščanja. Še posebej mora Komisija predstaviti, po možnosti v obliki priročnika, preprosta in jasna merila za določitev posebnih okoliščin, zlasti tistih, ki se nanašajo na posebne okoliščine ali proizvode, zaradi katerih prijava ni obvezna.

(3)

Obveznost obveščanja organov oblasti o nevarnih izdelkih je pomemben element za izboljšanje tržnega nadzora, saj pristojnim organom omogoča spremljanje, ali so podjetja sprejela ustrezne ukrepe, ki zadevajo tveganja, ki jih predstavljajo v promet dani proizvodi, in da po potrebi predpišejo ali sprejmejo dodatne ukrepe, da bi se izognilo tveganjem.

(4)

Da bi se izognilo nesorazmerni obremenitvi proizvajalcev, distributerjev in pristojnih organov ter da bi se spodbudilo učinkovito izvajanje te obveznosti, je ob standardnem obrazcu ustrezno določiti operativne smernice glede najpomembnejših meril iz prijave kot tudi praktične vidike prijave, ki so oblikovane zlasti z namenom, da bi se pomagalo proizvajalcem in distributerjem pri izvajanju določb iz člena 5(3) Direktive 2001/95/ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Komisija v skladu s členom 5(3) Direktive 2001/95/ES sprejme smernice za prijavo nevarnih potrošniških izdelkov pristojnim organom držav članic s strani proizvajalcev in distributerjev.

Smernice so opredeljene v Prilogi k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 14. decembra 2004

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

PRILOGA

Smernice za proizvajalce in distributerje pri postopku prijavljanja nevarnih potrošniških izdelkov pristojnim organom držav članic v skladu s členom 5(3) direktive 2001/95/ES

1. UVOD

1.1 Osnovna določila in cilji smernic

Cilj Direktive o splošni varnosti izdelkov (GPSD) je zagotoviti neoporečnost neživilskih potrošniških izdelkov, ki vstopajo na trg EU. Direktiva vključuje obvezo proizvajalcev in distributerjev, da pristojnim organom zagotovijo informacije o izsledkih in ukrepih, ki se nanašajo na nevarne izdelke.

GPSD pooblašča Komisijo, da ob pomoči odbora GPSD držav članic pripravi priročnik z opredelitvijo preprostih in jasnih meril, ki bi olajšala učinkovito izvajanje zgoraj omenjene obveze. Poleg tega naj bi priročnik z določitvijo posebnih okoliščin, še posebej posebnih okoliščin ali izdelkov, zaradi katerih prijava ni obvezna, poenostavil delo gospodarskih subjektov in pristojnih organov. Poleg tega je treba v priročniku določiti vsebino in osnutek standardnega obrazca za prijave, ki ga morajo proizvajalci in distributerji predložiti pristojnim organom.

Komisija je zlasti odgovorna za zagotovitev učinkovitosti in ustrezno izvajanje prijavnega postopka.

Cilji smernic so torej naslednji:

(a)	razjasniti obseg obveznosti proizvajalcev in distributerjev s praktičnega vidika in sicer na tak način, da prijava zahteva le informacije, ki so pomembne za obvladovanje tveganja, presežne informacije pa so onemogočene;

(b)	sklicevati se na tista merila, ki so ključna za opredelitev „nevarnih izdelkov“;

(c)	zagotoviti merila za opredelitev „posebnih okoliščin ali izdelkov“, za katere prijava ni obvezna;

(d)	določiti vsebino prijav in zlasti vseh potrebnih informacij in podatkov ter prijavnega obrazca;

(e)	določiti komu in na kakšen način je prijavni obrazec vročen;

(f)	določiti nadaljnje ukrepe, ki jih države članice sprejmejo po prejetju prijave, in informacije, ki jih zagotovijo za takšne nadaljnje ukrepe.

1.2 Status in nadaljnji razvoj smernic

Status

To so operativne smernice. Te smernice je po posvetovanju z zastopniki držav članic, zbranimi v odboru GPSD, v skladu z svetovalnim postopkom sprejela Komisija.

Zato smernice proizvajalcem in distributerjem predstavljajo referenčni dokument za uporabo predpisov GPSD, ki zadevajo prijavo nevarnih potrošniških izdelkov pristojnim organom držav članic.

Nadaljnji razvoj

Te smernice bo treba prilagoditi na podlagi izkušenj in razvoja. Komisija jih bo po potrebi dopolnila in spremenila, ob tem pa se bo posvetovala s posebnim odborom, na katerega se nanaša člen 15 GPSD.

1.3 Na koga so smernice naslovljene

Te smernice so naslovljene na države članice. Uporabljajo se za usmerjanje proizvajalcev in distributerjev potrošniških izdelkov kot tudi nacionalnih organov, ki so določeni kot kontaktne službe za pridobivanje informacij s strani prvih, z namenom zagotovitve učinkovitega in skladnega izpolnjevanja zadevne zahteve iz prijave.

2. POVZETEK PREDPISOV DIREKTIVE O SPLOŠNI VARNOSTI IZDELKOV (GPSD), KI ZA PROIZVAJALCE IN DISTRIBUTERJE VELJAJO NA PODROČJU PRIJAVLJANJA

2.1 Obveznost obveščanja pristojnih organov v državah članicah

V skladu z GPSD morajo proizvajalci in distributerji obvestiti pristojne organe, če vedo oziroma bi na podlagi razpoložljivih podatkov in kot strokovnjaki morali vedeti, da izdelek, ki so ga dali v promet, spada med nevarne izdelke (po opredelitvah in merilih Direktive).

V „posebnih“ okoliščinah določenih izdelkov ni obvezno prijaviti.

Proizvajalci in distributerji lahko pristojne organe o potencialno nevarnih izdelkih obvestijo predhodno in sicer takoj, ko jih spoznajo za take. S takšnimi informacijami lahko pristojni organi pomagajo proizvajalcem in distributerjem, da svojo prijavno dolžnost pravilno izpolnijo. Poleg tega se jih spodbudi, da stopijo v stik s svojimi nacionalnimi oblastmi, če dvomijo v obstoj nevarnosti izdelkov.

2.2 Razlog in nameni prijavnega predpisa

Obveznost informiranja pristojnih organov o nevarnih izdelkih je pomemben element za izboljšanje tržnega nadzora in obvladovanje tveganja.

Proizvajalci in distributerji so v prvi vrsti, v okviru svojih dejavnosti, odgovorni za preprečevanje tveganj, ki jih prinašajo nevarni izdelki. Obstaja možnost, da proizvajalci in distributerji niso uvedli vseh potrebnih ukrepov (ali pa niso v položaju, da bi ustrezno ukrepali). Poleg tega lahko pomenijo tveganja tudi drugi izdelki istega tipa, podobna tistim v zvezi z zadevni izdelki.

Namen prijavnega postopka je omogočiti pristojnim organom lažje spremljanje, ali so podjetja uvedla ustrezne ukrepe za obravnavo tveganj, ki jih povzročijo izdelki, dani v promet, in po potrebi odreditev oziroma uvedbo dodatnih ukrepov za zaščito pred tveganji. Prijava tudi omogoča pristojnim organom, da ocenijo, ali je treba preveriti tudi druge podobne izdelke na trgu. Zato morajo pristojni organi prejeti ustrezne informacije, da bi lahko ocenili, ali je gospodarski subjekt glede nevarnega izdelka ustrezno ukrepal. S tega vidika je treba poudariti, da GPSD pooblašča pristojne organe, da lahko zahtevajo dodatne informacije, če ne morejo oceniti, ali je podjetje glede nevarnega izdelka ustrezno ukrepalo.

3. PRIJAVNA MERILA

3.1 Področje uporabe

Prva zahteva GPSD na področju prijavljanja je, da mora izdelek spadati v področje uporabe te direktive in da so izpolnjeni pogoji iz člena 5(3).

Pri tem je treba poudariti, da je živilska zakonodaja EU (Uredba (ES) št. 178/2002 (1)) za prijavo nevarnih živilskih izdelkov uvedla ločene zahteve. V primeru, da bi sektorska zakonodaja o varnosti izdelkov uvedla prijavne obveznosti z enakimi zahtevami, bi to izključevalo izvajanje obveznosti GPSD za kategorije izdelkov, ki jih urejajo sektorske zahteve. Bolj podrobne informacije o razmerju med prijavnimi postopki in njihovo namembnostjo se nahajajo v „Navodilih o razmerju med GPSD in določenimi sektorskimi direktivami.“ (2) Ta dokument bo nadalje dopolnjen, še posebej če se bodo pojavila kakršna koli prekrivanja ali negotovosti glede razmerja med izvajanjem določil iz člena 5(3) GPSD in ustreznimi sektorskimi informacijami ali zahtevami iz prijave v posebni zakonodaji Skupnosti.

Poleg tega je pomembno poudariti, da se te smernice ne nanašajo na zahteve niti ne ovirajo izvajanja zahtev, ki zadevajo „zaščitne klavzule“ oziroma druge prijavne postopke, določene z vertikalno zakonodajo Skupnosti o varnosti izdelkov.

Pomembna merila za prijavo so:

—	izdelek sodi na področje uporabe člena 2(a) Direktive: izdelek je namenjen za uporabo potrošnikov ali bi ga le-ti lahko uporabili (vključno z nudenjem storitev ali rabljenimi izdelki),

—	člen 5 Direktive se uporablja (tj. ni nobene podobne obveznosti, ki jo določa druga zakonodaja Skupnosti, cf. člen 1(2)(b) GPSD),

—	izdelek je dan v promet,

—

proizvajalec oziroma distributer ima dokazna sredstva (pridobljena s spremljanjem varnosti izdelkov na trgu, testiranjem, nadzorom kakovosti ali iz drugih virov), da izdelek po opredelitvi GPSD spada med nevarne izdelke (ne izpolnjuje splošnih varnostnih zahtev ob upoštevanju varnostnih meril iz GPSD) ali ne izpolnjuje varnostnih zahtev ustrezne sektorske zakonodaje Skupnosti,

—	tveganja so takšna, da izdelek ne more ostati na trgu in proizvajalci (in distributerji) so obvezani uvesti primeren preventiven in popraven ukrep (sprememba izdelka, opozorila, umik iz obtoka, izdelek je potegnjen nazaj itd., odvisno od posebnih okoliščin).

3.2 Splošna varnostna zahteva in merila za skladnost

Proizvajalci in distributerji so dolžni obvestiti pristojne organe držav članic o izdelku, ki je bil dan v promet in predstavlja tveganje za potrošnike, ki „ni v skladu s splošno varnostno zahtevo“. Proizvajalci so obvezani dati v promet samo „varne“ izdelke. Varen izdelek iz člena 2(b) je opredeljen kot tak, ki v normalnih ali utemeljeno predvidljivih okoliščinah uporabe vključno z rokom trajanja, morebitno predajo v uporabo, namestitvijo in vzdrževanjem ne predstavlja nobenega tveganja ali minimalna tveganja v skladu z njegovo uporabo in velja za sprejemljivega in v skladu z visoko stopnjo zagotavljanja varnosti in zaščite zdravja potrošnikov ob upoštevanju zlasti naslednjih postavk:

(i)	značilnosti izdelka vključno z njegovo sestavo, embalažo, navodili za sestavljanje in, kjer je to možno, z navodili za namestitev in vzdrževanje;

(ii)	vpliv izdelka na druge izdelke, kjer je možno utemeljeno predvidevati, da bo uporabljen skupaj z drugimi izdelki;

(iii)

videz izdelka, označevanje, vsa opozorila in navodila za uporabo in reciklažo in vse druge označbe oziroma podatki, ki zadevajo izdelek;

(iv)	kategorije potrošnikov, ki so izpostavljeni tveganju, ko izdelek uporabljajo, še zlasti otroci in starejše osebe.

Izvedljivost doseganja višjih stopenj varnosti ali prisotnosti drugih izdelkov, ki predstavljajo nižjo stopnjo tveganja, ne sme tvoriti osnove za štetje izdelka za „nevarnega“.

Izdelek, ki ne ustreza tej opredelitvi, je obravnavan kot nevaren izdelek (člen 2(c), z drugimi besedami, izdelek velja za „nevarnega“, kadar ne izpolnjuje osnovne varnostne zahteve (izdelki, dani v promet, morajo biti varni).

Člen 3 GPSD opisuje način ocenjevanja skladnosti ob upoštevanju nacionalne zakonodaje, evropskih standardov in drugega referenčnega gradiva. Kjer ni ustreznih evropskih standardov, GPSD za ocenjevanje varnosti izdelka dovoljuje upoštevanje drugih meril: nacionalne standarde, kodeks dobrega poslovanja idr.

Poleg povedanega se Direktiva nanaša tudi na resno tveganje, ki je v členu 2(d) opredeljeno kot „kakršno koli resno tveganje vključno s takšnim, katerega posledice niso neposredno vidne in zahtevajo hitro posredovanje javnih organov.“

Direktiva kljub temu priznava, da izvedljivost doseganja višjih stopenj varnosti oziroma dostopnost podobnih izdelkov, ki predstavljajo nižjo stopnjo tveganja, ne tvori osnove za štetje izdelka za „nevarnega“.

Stopnja tveganja je lahko odvisna od številnih dejavnikov, kot so na primer tipi uporabnikov, njihove šibke točke in obseg previdnostnih ukrepov, ki jih je proizvajalec uporabil, da se prepreči ogroženost uporabnika in se ga opozori. Poleg tega velja, da se ti dejavniki upoštevajo tudi pri določanju stopnje tveganja, ki velja za nevarno in zahteva od proizvajalcev, da o tem uradno obvestijo pristojne organe.

Tveganje je lahko posledica napake v izdelavi ali v proizvodnem procesu oziroma oblikovanja ali v izdelku uporabljenega materiala. Prav tako so lahko razlog za tveganje vsebina izdelka, zgradba, površinska obdelava, embalaža, opozorila ali navodila.

Pri določanju, ali izdelek velja za nevarnega, je v okviru GPSD treba upoštevati številne dejavnike: uporabnost proizvoda, naravo tveganja, izpostavljene skupine prebivalstva, prejšnje izkušnje s podobnimi izdelki idr. Varen izdelek ne sme predstavljati nikakršnega ali zgolj minimalno tveganje v skladu z njegovo rabo in zagotavljanjem njegovega uporabnega delovanja.

Od proizvajalcev se pričakuje, da izvedejo oceno tveganja za svoje izdelke, še preden jih dajo v promet. S tem bo ustvarjena tako osnova za njihov sklep, da izdelek izpolnjuje osnovno varnostno zahtevo in je lahko dan v promet, kot tudi zagotovljen sklic za naknadno presojo nadaljnjih informacij o tveganju in ali izdelek še vedno spada pod opredelitev „varni izdelek“ ali ga je treba prijaviti.

Če proizvajalci ali distributerji dobijo nove informacije ali dokaze o tem, da bi izdelek lahko bil nevaren, morajo ugotoviti, ali te informacije peljejo k sklepu, da je ta izdelek dejansko nevaren.

Navodila, na katera se ta dokument nanaša, so bila razvita za Smernice za upravljanje sistema Skupnosti za hitro izmenjavo informacij (RAPEX) in za prijave, predložene v skladu s členom 11 Direktive 2001/95/ES (3). Tukaj so predstavljena z namenom pomagati proizvajalcem in distributerjem pri odločitvi, ali posebne okoliščine v zvezi s potrošniškim izdelkom upravičujejo prijavo pristojnim organom. Predstavljajo metodološki okvir, namenjen spodbujanju skladnosti, in ne upoštevajo vseh možnih dejavnikov, ampak naj bi olajšala usklajeno obrazloženo poklicno presojo o tveganjih, ki jih povzročijo določeni potrošniški izdelki. Če pa so proizvajalci ali distributerji prepričani, da imajo jasne dokaze o potrebnosti prijave, jo morajo izvesti.

Proizvajalci ali distributerji preučijo zbrane informacije in se odločijo, ali je določeno nevarno okoliščino treba prijaviti pristojnim organom; upoštevati morajo naslednje:

—

Težo posledic nevarnosti, ki so odvisne od resnosti in verjetnosti morebitne škodljivosti za zdravje/varnost. Kombinacija resnosti in verjetnosti sestavlja oceno o teži tveganja. Točnost te ocene je odvisna od kakovosti podatkov, ki so na voljo proizvajalcu ali distributerju.

Resnost škodljivosti za zdravje/varnost za določeno nevarnost se lahko oceni, če obstajajo utemeljeni dokazi, da predvidena uporaba izdelka lahko ogrozi zdravje/varnost potrošnikov. To bi lahko bil najhujši primer škodljivosti za zdravje/varnost, ki se je zgodil s podobnimi izdelki.

Verjetnost škodljivosti za zdravje/varnost običajnega uporabnika, ki je izpostavljen vplivom izdelka z napako pri namenski oziroma smiselno predvideni uporabi, je treba obravnavati enako kot vsako možnost, da ima izdelek napako ali da bi jo lahko dobil.

Na odločitev o prijavi ne sme vplivati število v promet danih izdelkov ali število ljudi, ki bi jih nevarni izdelek lahko prizadel. Omenjena dejavnika se lahko upoštevata pri odločanju o vrsti ukrepov, ki se sprejmejo za rešitev problema.

—

Dejavnike, ki vplivajo na stopnjo tveganja, kot na primer tip uporabnika, in, za manj občutljive odrasle osebe, ali ima izdelek ustrezna opozorila in zaščitne ukrepe in ali je nevarnost dovolj očitna.

Družba v nekaterih razmerah pristaja na višje stopnje tveganja (npr. avtomobilizem) kot v drugih (npr. otroške igrače). Meni se, da sta med pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na stopnjo tveganja, občutljivost tipa prizadete osebe ter za manj občutljive odrasle osebe poznavanje tveganja in možnost, da sprejmejo varnostne ukrepe.

Upošteva se tip uporabnika izdelka. Če obstaja verjetnost, da bodo izdelek uporabljali ranljivi ljudje (otroci, starejši), je stopnjo tveganosti, ki jo je treba prijaviti, treba zmanjšati.

Za manj občutljive odrasle uporabnike je stopnja tveganja, ki je dovolj velika, da izdelek zahteva prijavo, odvisna od očitnosti nevarnosti in njene potrebnosti za delovanje izdelka in od tega, ali je izdelovalec poskrbel za zaščitne ukrepe in opozorila, še zlasti če nevarnost ni očitna.

Priloga II bolj podrobno navaja ocenjevanje tveganja in metode vrednotenja, ki so bile razvite za Smernice za upravljanje sistema Skupnosti za hitro izmenjavo informacij (RAPEX), in za prijave, predložene v skladu s členom 11 Direktive 2001/95/ES. Ustrezne so lahko tudi druge metode in metodo se lahko izbere glede na vire in razpoložljive informacije.

Če imajo proizvajalci in distributerji dokaze o morebitnem problemu so spodbujeni, da navežejo stik z oblastmi z namenom razprave o primernosti prijave. Oblasti bodo odgovorne za to, da jim bodo nudile podporo in pomoč pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi s prijavo.

3.3 Merila za neobveznost prijave

Pretok informacij mora biti obvladljiv za obe stranki: gospodarske subjekte in oblasti. Prijavni postopki obravnavajo le upravičene primere ob upoštevanju zgoraj omenjenih meril in izogibanju preobremenitve sistema z neustreznimi prijavami.

Z namenom, da bi ocenili, ali so prijave s strani proizvajalcev ali distributerjev pristojnim organom upravičene, je treba vedeti, v katerih okoliščinah prijava ni obvezna.

Cilj ocenjevanja je preprečiti morebitno širjenje prijav ukrepov, delovanja ali odločb, ki se nanašajo na „posebne okoliščine in izdelke“, za katere pristojni organi ne zahtevajo preverjanja, spremljanja ali ukrepanja in ne zagotavljajo podatkov, uporabnih za oceno tveganja in varstvo potrošnikov. Neobvezno prijavljanje pride v poštev, ko je jasno, da je tveganje povezano z omejeno količino dobro prepoznavnih izdelkov (ali njihovih serij) in če imata proizvajalec ali distributer trdne dokaze, da je tveganje pod popolnim nadzorom in je njegov vzrok tak, da poznavanje nezgode za pristojne organe ne predstavlja uporabnih informacij (npr. okvara na proizvodni liniji, napačno manipuliranje ali pakiranje itd.)

Proizvajalcem in distributerjem v okviru določil GPSD ni treba prijaviti:

—	izdelkov, ki ne ustrezajo opredelitvi iz členov 1 in 2(a) GPSD, kot so: starine, izdelki, ki niso namenjeni za uporabo potrošnikov oziroma bi jih potrošniki lahko uporabili, rabljeni izdelki, ki čakajo na popravilo,

—	izdelkov, ki ne ustrezajo opredelitvi iz člena 5(3) GPSD, kot so: tisti, za katere se ne uporabljajo posebni prijavni postopki druge zakonodaje Skupnosti,

—	izdelkov, za katere je proizvajalec nemudoma sprejel popravni ukrep za vse zadevne izdelke. napaka je omejena na dobro prepoznavne izdelke ali serije izdelkov in proizvajalec je zadevne izdelke umaknil,

—	problemov, ki so povezani s kvaliteto delovanja izdelka, ne pa z njegovo varnostjo,

—	problemov, ki so povezani s kršitvijo pravil, ki se uporabljajo, a ki na varnost ne vplivajo na način, da bi izdelek lahko šteli za „nevarnega“,

—

v primeru, da proizvajalec/distributer ve, da so bili pristojni organi obveščeni in da so jim bile posredovane vse potrebne informacije. Zlasti če trgovci na drobno dobijo informacije o nevarnih izdelkih od proizvajalcev/distributerjev oziroma od poklicne organizacije, ki razširja informacije, ki ji jih le-ti posredujejo, omenjenim trgovcem ni treba obvestiti pristojnih organov, če vedo, da je to že storil proizvajalec ali distributer.

4. PRIJAVNI POSTOPEK

4.1 Kdo je dolžan prijaviti izdelke

Prijavna obveznost se uporablja tako za proizvajalce kot distributerje in sicer v mejah njihovih dejavnosti ter v sorazmerju z njihovo odgovornostjo.

Lahko se pojavijo dvomi o tem, kdo je prvi dolžan dati informacijo. Zaradi tega je za vsakega udeleženca v dobavni verigi uporabna razprava o praktičnih pravilih, ki se nanašajo na prijavno obveznost, še preden nastane potreba po njej. Če pa nastane potreba po prijavi, bodo različni udeleženci znali ustrezno ukrepati in se tako izognili nepotrebnim dvojnim prijavam. Poleg tega je zelo pomembno neposredno sodelovanje med pristojnimi organi in podjetji, če imajo slednja kakršen koli dvom o izpolnjevanju svoje prijavne obveznosti.

Če sta izdelovalec ali uvoznik izdelka tista, ki imata prva dokaze, da je izdelek nevaren, nemudoma obvestita pristojen nacionalni organ in pošljeta izvod podatkov trgovcem na drobno in distributerjem. Trgovec ali distributer, ki prejme obvestilo o nevarnosti izdelka od izdelovalca ali uvoznika, mora obvestiti pristojni organ, razen če ve, da je izdelovalec ali drug organ že obvestil nacionalni organ.

V primeru, da sta prva subjekta, ki imata dokaze o nevarnosti izdelka trgovec na drobno ali distributer, morata takoj obvestiti pristojni nacionalni organ in poslati izvod podatkov izdelovalcu oziroma uvozniku. Izdelovalec oziroma uvoznik morata takoj, ko od trgovca na drobno ali distributerja prejmeta informacije o nevarnosti izdelka, le-te dopolniti z svojimi informacijami o zadevnem izdelku in še zlasti identificirati druge distributerje ali trgovce na drobno ter te informacije nasloviti na pristojni/-ne organ/-ne, da bi se na ta način zagotovila sledljivost izdelka.

Distributerje, ki imajo pomisleke o varnosti izdelka oziroma o tem, ali nevarni izdelek predstavlja „posebni primer“, morajo svoje podatke posredovati proizvajalcu. Za nasvet o nadaljnjem ravnanju se lahko obrnejo na pristojne organe.

Proizvajalci številne nevarne situacije prepoznajo le na podlagi zbirne ocene posameznih sporočil, ki so jih sprejeli od različnih trgovcev na drobno in distributerjev. Proizvajalec je odgovoren za ocenjevanje informacij, da bi določil natančen vzrok možnega tveganja in uvedel potrebne ukrepe, vključno s prijavo pristojnim organom.

Podjetje dodeli pristojnost za podatke, ki jih je treba prijaviti, nekomu, ki dobro pozna zadevni izdelek.

4.2 Komu naj se prijave predložijo

GPSD od proizvajalcev in distributerjev zahteva, da svoje prijave predložijo organom za tržni nadzor/izvrševanje v vseh državah članicah, kjer je izdelek dan v promet ali drugače dobavljen potrošnikom. Vsaka država članica mora določiti organ, ki je pristojen za sprejemanje takšnih prijav. Seznam organov, ki so v ta namen določeni, se nahaja na spletni strani Komisije.

Priloga I GPSD določa, da morajo biti v primeru, da so zadevni izdelki dani v promet oziroma drugače dobavljeni potrošnikom, vse informacije iz člena 5(3) predložene pristojnim organom držav članic.

Vendar je zaželeno čim bolj razbremeniti proizvajalce in distributerje z uvedbo ureditve, ki poenostavi praktično izvajanje zadevnih zahtev ter hkrati zagotovi obveščenost vseh zainteresiranih organov. Ta ureditev lahko prispeva k temu, da se izogne večkratni prijavi, ki zadeva isto napako.

Zato imajo proizvajalci in distributerji možnost, da predložijo zahtevane podatke organu v državi članici, kjer imajo sedež, a le, če je izpolnjen eden od dveh pogojev:

—

Tveganje je prijavljeno kot „resno“ ali ga organ prejemnik šteje za „resno“ tveganje in ta organ se odloči za uvedbo prijave zadevnega izdelka v okviru sistema RAPEX. V takem primeru organ prejemnik nemudoma obvesti proizvajalca ali distributerja, ki je podatke predložil, o svoji odločitvi, da bo države članice obvestil prek Rapexa.

—

Tveganje ni prijavljeno kot „resno“ ali se ne šteje za resno s strani organa prejemnika, vendar je ta organ sporočil proizvajalcu ali distributerju, ki je podatke predložil, da namerava predložene podatke prek Komisije poslati drugim državam članicam (4), ko je po navedbah proizvajalca/distributerja izdelek bil/je dan v promet. V takem primeru mora organ prejemnik nemudoma obvestiti proizvajalca ali distributerja.

Proizvajalec ali distributer, ki obvesti zgolj organe države, kjer ima sedež, omenjene organe obvesti tudi o drugih državah, kjer je zadevni izdelek dan v promet.

Če nacionalni organi ugotovijo ali pridobijo dokaze, da je v promet dani izdelek nevaren in jih njegov proizvajalec ali distributer o tem ni obvestil, morajo preučiti, če in kdaj bi jih moral zadevni subjekt o tem uradno obvestiti ter v skladu s tem ustrezno ukrepati tudi z morebitnimi sankcijami.

4.3 Kako prijavljati

Podjetje ustreznemu/-nim pristojnemu/-nim organu/organom nemudoma pošlje prijavo v obliki izpolnjenega obrazca iz Priloge I. Subjekt prijavitelj zagotovi v obrazcu zahtevane podatke. Vendar pa nobeno podjetje ne sme zavlačevati s prijavo, če določenih podatkov še nima.

Obrazec je smiselno razdeliti na dva dela. Prvi del (Oddelki 1 do 5) se izpolni takoj, drugi del (Oddelek 6) pa se izpolni, ko so zbrani vsi podatki (predloži se časovni okvir za zagotovitev manjkajočih podatkov) oziroma ko obstaja resno tveganje ali ko proizvajalec/distributer izbere predložitev prijave le organu države članice, v kateri ima sedež. S prijavo se ne zavlačuje, ne glede na to če se določenih polj v oddelku ne more izpolniti.

GPSD zahteva, da se pristojne organe obvesti nemudoma. Podjetje jih mora torej obvestiti takoj, ko so na voljo ustrezni podatki, oziroma v vsakem primeru v desetih dneh (5), ko ima te podatke, ne glede na to, da preiskava teče, in navesti obstoj nevarnega izdelka. Če obstaja resno tveganje, morajo podjetja nemudoma obvestiti pristojni/-ne organ/organe in to v nobenem primeru kasneje kot v treh dneh po pridobitvi podatkov za prijavo.

V izrednih razmerah, na primer ko podjetje nemudoma ukrepa, je le-to obvezano takoj in na najhitrejši način obvestiti pristojne organe.

5. VSEBINA PRIJAV

5.1 Prijavna osnova (obveznost posttržnega spremljanja)

Poleg obveznega upoštevanja splošne varnostne zahteve za svoje izdelke so proizvajalci in distributerji kot profesionalci obvezani, da v okviru svoje dejavnosti zagotovijo ustrezne nadaljnje ukrepe glede varnosti dobavljenih izdelkov. Obveznosti omenjenih subjektov, v ta namen določene v GPSD, kot so obveščanje potrošnikov, posttržno spremljanje tveganj, povezanih z izdelkom, umik nevarnih izdelkov iz obtoka idr., so bile omenjene zgoraj. Obveznosti za proizvajalce veljajo za izdelovalce, vendar tudi za vse druge člane dobavne verige, ki lahko vplivajo na varnostne lastnosti izdelkov.

V okviru posttržnih odgovornosti so subjektom lahko na voljo različni tipi dokazov o nevarnosti izdelka, ki lahko vodijo do prijave. Ti so med drugim:

—	poročila in drugi podatki o nesrečah, povezanih z izdelki podjetja,

—	neposredne pritožbe potrošnikov glede varnosti oziroma enake pritožbe, ki so jih vložili distributerji ali zveze potrošnikov,

—	zavarovalni zahtevki oziroma pravni ukrepi, ki zadevajo nevarne izdelke,

—	neizpolnjevanje varnostnih zahtev, ki jih je podjetje ugotovilo v postopkih nadzora kakovosti,

—	vsak podatek, potreben za identifikacijo neizpolnjevanja varnostnih zahtev, na katere podjetje opozorijo druge organizacije, kot so organi za tržni nadzor, potrošniške organizacije ali druga podjetja,

—	informacije o novih znanstvenih dognanjih na področju varnosti izdelkov.

5.2 Prijavni obrazec

Zahtevani podatki spadajo v naslednje oddelke:

1.	Podatki o pristojnem/-nih organu(organih)/podjetju(podjetjih) prejemniku/-kih prijavnega obrazca: oseba, ki obrazec izpolnjuje, je dolžna identificirati pristojni/-ne organ(organe)/podjetje(podjetja) prejemnika/-ke prijave in vlogo teh podjetij pri dajanju izdelka v promet.

2.	Podatki o proizvajalcu (kot je opredeljen v členu 2(e) GPSD) /distributerju, ki izpolnjuje prijavni obrazec: oseba, ki izpolnjuje obrazec, mora navesti popolne podatke o sebi, podjetju in njegovi vlogi v dajanju izdelka v promet.

3.	Podatki o zadevnem produktu: da ne bi prišlo do zmede, je zahtevana natančna identifikacija izdelka, vključno z zaščitnim znakom, modelom idr., s priloženimi fotografijami.

4.	Podatki o nevarnosti (vrsta in značilnosti), vključno z nesrečami in vplivi na zdravje/varnost ter ugotovitve ocene tveganja in ovrednotenja, ki sta bila izvedena v skladu s poglavjem 3 (Prijavna merila) in v smislu Priloge II (Metodološki okvir).

5.	Podatki o popravnih ukrepih, ki so bili izvedeni ali so načrtovani za zmanjšanje oziroma preprečitev tveganja za potrošnike, tj. odpoklic ali umik izdelkov iz obtoka, sprememba, informiranje potrošnikov idr. in odgovornost podjetja zanje.

Podatki o podjetju/-jih v dobavni verigi, ki dobavijo podjetjem kot tudi potrošnikom prizadete izdelke in se sklicujejo na njihovo približno število (ta oddelek se izpolnjuje le v primeru resnega tveganja ali ko proizvajalec/distributer izbere predložitev prijave le organu države članice, v kateri ima sedež) (6).

V primeru resnega tveganja se od proizvajalcev in distributerjev zahteva vključitev vseh razpoložljivih podatkov, pomembnih za izsleditev izdelka. Možno je, da je za zbiranje podatkov, zahtevanih v Oddelku 6 prijavnega obrazca (glej Prilogo I), potreben daljši čas zaradi morebitnega pridobivanja podatkov iz različnih organizacij. Podjetja čim prej izpolnijo in pošljejo podatke iz Oddelkov od 1 do 5 in pošljejo podatke iz Oddelka 6 takoj, ko so na voljo in le v primeru resnega tveganja ali ko proizvajalec/distributer izbere predložitev prijave le organu države članice, v kateri ima sedež.

6. NADALJNI UKREPI K PRIJAVAM

Potem ko je bila prijava poslana, je možen različen potek dogodkov. Še zlasti:

—	organ, ki je prijavo prejel, po potrebi odgovori na prijavo in zahteva dodatne podatke oziroma od proizvajalca ali distributerja zahteva uvedbo dodatnega delovanja ali ukrepov,

—	proizvajalci in distributerji bi v primeru razvoja ali novih ugotovitev, izboljšav in/ali uspehov ali problemov glede izvedenih dejavnosti morali na lastno pobudo ali zahtevo organov predložiti dodatne podatke,

—	organ se, kadar je primerno, odloči za inšpekcijsko dejavnost in/ali zahteva od proizvajalcev in distributerjev, da zagotovijo sodelovanje pri tržnem nadzoru ali da obvestijo javnost o identiteti izdelka, naravi tveganja in sprejetih ukrepih, ob upoštevanju poslovne tajnosti,

—	če so izpolnjene zahteve za prijavo prek Rapexa (resno tveganje, izdelek je dan v promet v številnih državah članicah), mora pristojni organ poslati prijavo RAPEX na Komisijo, ki jo potem posreduje vsem državam članicam.

(1) UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 4).

(2) http://europa.eu.int/comm/consumers/cons_safe/prod_safe/gpsd/revisedGPSD_en.htm

(3) Odločba Komisije 2004/418/ES z dne 29. aprila 2004 (UL L 151, 30.4.2004, str. 86).

(4) Mreža za varnost izdelkov GPSD-ja določa okvir za ustrezne ukrepe za olajšanje take izmenjave.

(5) Vsi roki, ki so omenjeni v besedilu, so izraženi v koledarskih dnevih.

(6) Tudi v primeru, da je izdelek dan v promet le v eni državi članici, je seznam podjetij, ki imajo prizadete izdelke, pomemben za to, da pristojni organ/-ni spremljajo učinkovitost sprejetega ukrepa.

PRILOGA I

Prijavni obrazec za proizvajalce ali distributerje, s katerim nevarne izdelke prijavijo pristojnim organom

Oddelek 1: Podatki o ORGANU(-NIH)/PODJETJU(-JIH) prejemniku prijavnega obrazca
Organ/Kontaktna oseba/Naslov/Telefon/Telefaks/E-pošta/Spletna stran
Identifikacija prijavnih podjetij in njihova vloga v dajanju izdelka v promet
Oddelek 2: Podatki o PROIZVAJALCU/DISTRIBUTERJU
Proizvajalec ali proizvajalčev zastopnik/Distributer, ki izpolni obrazec
Kontaktna oseba, Funkcija, Naslov/Telefon/Faks/E-pošta/Spletna stran
Oddelek 3: Podatki o zadevnih IZDELKIH
Kategorija. Zaščitni znak ali blagovna znamka. Naziv modela/-lov ali BAR koda/kombinirana nomenklatura. Država porekla
Opis/Fotografija
Oddelek 4: Podatki o NEVARNOSTI
Opis nevarnosti in možne škodljivosti za zdravje/varnost ter ugotovitve izvedene ocene tveganja in ovrednotenja
Evidenca o nesreči/-čah
Oddelek 5: Podatki o popravnih UKREPIH, ki so že bili sprejeti
Tipi/Obseg/Trajanje ukrepa/-pov in sprejeti varstveni ukrepi ter identifikacija odgovornega podjetja

Podjetja izpolnijo in pošljejo podatke iz oddelka 6 v primeru resnega tveganja ali ko proizvajalec/distributer izbere predložitev prijave le organu države članice, v kateri ima sedež

Oddelek 6: Podatki o drugem PODJETJU/-JIH v dobavni verigi, ki posedujejo prizadeti izdelek
Seznam izdelovalcev/Uvoznikov ali pooblaščenih zastopnikov po državi članici: Naziv/Naslov/Telefon/Telefaks/E-pošta/Spletna stran.
Seznam distributerjev/Prodajalcev na drobno po državi članici: Naziv/Naslov/Telefon/telefaks/E-pošta/Spletna stran
Število izdelkov (serijske številke ali datumske oznake), ki se nahajajo pri proizvajalcih/uvoznikih/distributerjih/prodajalcih na drobno/potrošnikih po državi članici

PRILOGA II

Metodološki okvir za olajšanje doslednega ocenjevanja in vrednotenja tveganja

Naslednje besedilo temelji na okviru, ki je bil razvit za smernice RAPEX in je tukaj predstavljen v pomoč podjetjem pri ocenjevanju stopnje tveganja ter odločanju, ali je prijava pristojnim oblastem potrebna. Smernice iz te priloge II niso izčrpne in ne poskušajo upoštevati vseh možnih dejavnikov. Podjetja si ustvarijo sodbo in obravnavajo vse argumente za in proti za vsak posamezen primer z upoštevanjem meril iz teh smernic kakor tudi lastnih izkušenj in prakse, drugih ustreznih obravnavanj in primernih metod.

Potrošniškemu izdelku je lahko lastna ena nevarnost ali več nevarnosti. Nevarnosti je lahko več vrst (kemična, mehanska, električna, toplotna, radiacijska idr.). Nevarnost je izdelku lastna in bi lahko ogrozila zdravje in varnost uporabnikov v določenih okoliščinah.

Resnosti vsakega tipa nevarnosti se da rating, ki temelji na kvalitativnih, včasih pa tudi na kvantitativnih merilih, ki so povezana z vrsto škode, ki bi jo lahko povzročila.

Lahko se zgodi, da vsi posamezni izdelki ne predstavljajo zadevne nevarnosti, ampak le nekaj v promet danih izdelkov. Nevarnost je lahko še zlasti povezana z napako, ki se pojavlja le pri nekaterih izdelkih določenega tipa (serijah, modelih idr), danih v promet. V takih primerih je treba preučiti možnost za napako/nevarnost pri izdelku.

Verjetnost, da se nevarnost kot dejanski škodljivi vpliv na zdravje/varnost tudi dejansko udejanji, je odvisna od stopnje, do katere mu je potrošnik izpostavljen, ko uporablja izdelek, kot je bilo predvideno ali bi bilo razumno pričakovati v življenjski dobi izdelka. Poleg tega je lahko določenim nevarnostim izpostavljenih več oseb naenkrat. Pri določanju stopnje tveganja, ki jo izdelek predstavlja z združitvijo resnosti nevarnosti z izpostavljenostjo potrošnika le-tej, je treba upoštevati njegovo zmožnost, da prepreči nevarnost ali da se nanjo odzove. Resnost nevarnosti je odvisna od vidnosti nevarnosti, predloženih opozoril in ranljivosti potrošnika, ki bi ji bil lahko izpostavljen.

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev bi naslednji konceptualni pristop lahko bil v pomoč podjetjem, ko se odločajo, ali določena nevarna okoliščina, ki jo je povzročil potrošniški izdelek, zahteva prijavo pristojnim oblastem.

Priporočeno je, da ocenjevanje izvaja manjša skupina, ki ima strokovno znanje in izkušnje o izdelku in njegovih nevarnostih. Ocenjevalci bi lahko morali podati svoje subjektivne ocene, če objektivni podatki niso na voljo, in upa se, da jim bo opisani postopek pomagal pri skladni in razumni presoji dejanskih ali morebitnih tveganj.

Ocenjevalec analizira zbrane podatke in uporabi preglednico ocene tveganja, kot sledi:

1.	Najprej s pomočjo preglednice A določite resnost izida nevarnosti, ki je hkrati odvisen od njene resnosti in verjetnosti, da se zgodi tekom uporabe v danih okoliščinah, ter možen vpliv na zdravje/varnost, ki je povezan z nevarnimi značilnostmi, lastnimi izdelku.

Potem s pomočjo preglednice B nadalje ocenite izid nevarnosti, ki je odvisen od tipa potrošnika, in v primeru manj občutljivih odraslih ocenite, ali se za izdelek uporablja ustrezna opozorila in zaščitne ukrepe ter ali je nevarnost dovolj očitna za izvedbo kvalitativne razvrstitve po stopnjah tveganja.

Preglednica A – Ocena tveganja: resnost in verjetnost škodljivosti za zdravje/varnost

Preglednica A kaže združitev dveh glavnih dejavnikov ocene tveganja, in sicer resnost in verjetnost škodljivosti za zdravje/varnost. Naslednje opredelitve resnosti in verjetnosti so bile narejene v pomoč pri izbiranju ustreznih vrednosti.

Resnost poškodbe

Ocena resnosti poškodbe temelji na upoštevanju morebitnih posledic nevarnosti za zdravje/varnost, ki jih predstavlja zadevni izdelek. Stopnje se določijo posebej za vsak tip nevarnosti (1).

Pri oceni resnosti je treba upoštevati število ljudi, ki bi jih ogrozila uporaba nevarnega izdelka. To pomeni, da je tveganje ob uporabi izdelka, ki bi lahko ogrozilo več ljudi naenkrat (tj. zastrupitev s plinom ali dimom ob uporabi plinske naprave) klasificirano kot bolj resno od nevarnosti, ki lahko ogrozi le eno osebo.

Osnovna ocena tveganja se sklicuje na tveganje za vsako izdelku izpostavljeno osebo in nanjo ne sme vplivati velikost ogroženega prebivalstva. Vendar pa je za podjetja legitimno, da pri odločanju o vrsti ukrepa, ki naj bi ga sprejeli, upoštevajo skupno število izpostavljenih ljudi.

Pri mnogih nevarnih izdelkih je možno predvideti redke posebne okoliščine, ki lahko vodijo do resnih poškodb, na primer usoden spotik ob žico izdelka, ki vodi do smrtne poškodbo glave ob padcu, čeprav je verjeten manj resen izid nezgode. Ocena resnosti nevarnosti temelji na smiselnih dokazih, da lahko do posledic, izbranih kot značilnih za nesrečo, pride ob predvideni uporabi izdelka. To bi lahko bila najslabša možna izkušnja, ki vključuje tudi podobne izdelke.

Skupna verjetnost

To se nanaša na možne negativne posledice za zdravje/varnost osebe, izpostavljene nevarnosti. Ne upošteva celotnega števila ljudi, izpostavljenih tveganju. V primeru da se priročnik nanaša na verjetno oporečnosti izdelka, se to ne uporablja razen v primeru, da je mogoče identificirati vsak oporečni izdelek posebej. V takih okoliščinah so uporabniki oporečnih izdelkov izpostavljeni polnemu tveganju, uporabniki drugih izdelkov pa nikakršnemu tveganju.

Skupna verjetnost pomeni kombinacijo vseh vključenih verjetnosti, kot so:

—	verjetnost, da ima izdelek napako ali da jo bo pridobil (če imajo napako vsi izdelki, bi bila verjetnost stoodstotna),

—	verjetnost negativnih posledic za običajnega uporabnika, ki je izpostavljen v skladu z namensko in smiselno pričakovano uporabo oporečnega izdelka.

Ti dve verjetnosti sta z namenom predstavitve skupne verjetnosti kombinirani v naslednji preglednici, ki je vnešena v preglednico A.

Skupna verjetnost škodljivosti za zdravje/varnost		Verjetnost nevarnega izdelka
Skupna verjetnost škodljivosti za zdravje/varnost		1 %	10 %	100 % (Vsi)
Verjetnost škodljivosti za zdravje/varnost ob redni izpostavljenosti nevarnemu izdelku	Nevarnost je vedno prisotna in škodljivost za zdravje/varnost se bo zelo verjetno pojavila ob predvideni uporabi	Srednja	Visoka	Zelo visoka
	Nevarnost se lahko pojavi ob enem nepredvidenem in dveh predvidenih okoliščinah uporabe	Nizka	Srednja	Visoka
	Nevarnost se pojavi le ob več nepredvidenih okoliščinah	Zelo nizka	Nizka	Srednja

Kombinacija resnosti in skupne verjetnosti, prikazana v Preglednici A, da oceno resnosti tveganja. Natančnost omenjene ocene bo odvisna od kakovosti podatkov, ki so dostopni podjetju. Vendar je to oceno treba spremeniti, da bi se upoštevalo, kako družba sprejema tveganje. Družba namreč sprejema veliko večja tveganja na nekaterih področjih, kot je avtomobilizem, kot na drugih, kot so otroške igrače. V Preglednico B je vključen tudi ta dejavnik.

Preglednica B – Stopnja tveganja: tip osebe, poznavanje tveganja in varstveni ukrepi

Družba v določenih okoliščinah sprejema višjo stopnjo tveganja kot v drugih. V splošnem velja, da so glavni dejavniki, ki vplivajo na stopnjo tveganja, ranljivost tipa izpostavljene osebe in pri manj občutljivih odraslih poznavanje tveganja in možnost predhodnjih varstvenih ukrepov.

Ranljivi ljudje

Treba je upoštevati tip osebe, ki uporablja izdelek. Če je velika verjetnost, da bodo izdelek uporabljali ranljivi ljudje, je treba stopnjo prijavnega tveganja zmanjšati na minimum. V spodnji preglednici sta predlagani dve skupini ranljivih ljudi, s primeri:

Zelo ranljivi	Ranljivi
Slepi	Osebe z motnjami vida
Težje invalidni	Lažje invalidni
Zelo stari	Starejši
Zelo mladi (<3 let)	Mladi (3-11 let)

Manj občutljivi odrasli

Prilagajanje resnosti tveganja za manj občutljive odrasle je potrebno le, če je nevarnost očitna in neizogibna za delovanje izdelka. Za ranljive odrasle osebe je stopnja tveganja odvisna od tega, ali je nevarnost očitna, in od tega, ali je izdelovalec poskrbel za varnost izdelka in zagotovil varnostne ukrepe in opozorila, še posebej če tveganje ni očitno. Na primer, če je izdelek opremljen z ustreznimi opozorili in varnostnimi ukrepi in je nevarnost očitna, potem visoka resnost izida v okviru razvrstitve tveganja (Preglednica B) ne more biti tako velika. Kljub temu se lahko uvede nekaj ukrepov za izboljšanje varnosti izdelka. Če pa izdelek ni opremljen z ustreznimi varnostnimi ukrepi in opozorili in tveganje ni očitno, je zmerna resnost izida zelo velika v okviru razvrstitve tveganja (Preglednica B).

Ocena tveganja potrošniških izdelkov za GPSD

Ta postopek naj bi bil v pomoč podjetjem, ki se odločajo, ali posebna nevarna okoliščina, ki jo je povzročil potrošniški izdelek, zahteva prijavo oblastem

Preglednica A se uporablja za določanje resnosti izida nevarnosti, ki je odvisna od resnosti in verjetnosti morebitne škodljivosti za zdravlje/varnost (glej preglednici v opombah)

Preglednica B se uporablja za določanje ratinga resnosti tveganja, ki je odvisna od tipa uporabnika in, za manj občutljive odrasle, če je izdelek opremljen z opozorili in varnostnimi ukrepi in je nevarnost dovolj očitna

Primer (na shemi je označen s puščicami)

Uporabnik motorne žage si je huje poškodoval roko in kasneje je bilo ugotovljeno, da ima žaga neustrezno oblikovano varovalo, ki je bilo krivo, da je uporabnikova roka zdrsnila naprej in se dotaknila verige. Ocenjevalec podjetja naredi naslednjo oceno tveganja.

Preglednica A – Ocena verjetnosti je visoka, ker je tveganje prisotno pri uporabi vseh izdelkov in se lahko pojavi v določenih okoliščinah. Ocena resnosti tveganja je resno, torej je splošna resnost ratinga visoka.

Preglednica B – Motorna žaga je namenjena uporabi manj občutljivim odraslim, predstavlja očitno nevarnost, vendar je opremljena z neustreznimi varnostnimi ukrepi.

Visoka resnost ni sprejemljiva, torej resno tveganje obstaja.

(1) Kot primer za nekatera mehanska tveganja bi lahko bile predlagane naslednje opredelitve razvrstitve po resnosti, z značilnimi pripadajočimi poškodbami:

Manjše	Resne	Zelo resne
< 2 % prizadetost ponavadi je popolnoma ozdravljiva in ne zahteva bolnišnične oskrbe	2–15 % prizadetost ponavadi je ozdravljiva in zahteva bolnišnično oskrbo	> 15 % prizadetost ponavadi je neozdravljiva
Manjše vreznine	Resne vreznine	Resne poškodbe notranjih organov
	Zlomi	Izguba okončin
	Izguba prsta na roki ali nogi	Izguba vida
	Poškodba vida	Izguba sluha
	Poškodba sluha

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 381

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 47 28. december 2004

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
	*	Uredba Sveta (ES) št. 2243/2004 z dne 22. decembra 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 2505/96 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za določene kmetijske in industrijske izdelke	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2244/2004 z dne 23. decembra 2004 o odprtju tarifnih kvot za leto 2005 za uvoz v Evropsko skupnost nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Romunije	8
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2245/2004 z dne 27. decembra 2004 o spremembi Prilog I, II, III in IV k Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah	10
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2246/2004 z dne 27. decembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1555/96 glede sprožitvene ravni za dodatne uvozne dajatve za hruške, limone, jabolka in bučke	12
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2247/2004 z dne 27. decembra 2004 o razveljavitvi nekaterih uredb za sektor govejega in telečjega mesa in Uredbe (EGS) št. 3882/90 za sektor ovčjega in kozjega mesa	14
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2248/2004 z dne 27. decembra 2004 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifne kvote Skupnosti v letu 2005 za manioko s poreklom iz Tajske	16
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2249/2004 z dne 27. decembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 686/2004 o določitvi prehodnih ukrepov v zvezi z organizacijami proizvajalcev na trgu svežega sadja in zelenjave zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji	23
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2250/2004 z dne 27. decembra 2004 o spremembi uredb (EGS) št. 429/90, (ES) št. 2571/97, (ES) št. 174/1999, (ES) št. 2771/1999, (ES) št. 2799/1999, (ES) št. 214/2001, (ES) št. 580/2004, (ES) št. 581/2004 in (ES) št. 582/2004 glede rokov za oddajo ponudb in njihovo predložitev Komisiji	25
		Uredba Komisije (ES) št. 2251/2004 z dne 27. decembra 2004 o spremembah uvoznih dajatev v sektorju žit, v uporabi od 28. decembra 2004	29

Zaporedna številka	Oznaka KN	Poimenovanje	Kvota za 2005 (v tonah)	Stopnja dajatve (1)
09.5431	ex 1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava, razen ekstrakta sladke koreninice, ki vsebuje več kot 10 mas % saharoze, vendar ne vsebuje drugih dodatkov, pod oznako KN 1704 90 10 (2)	2 100	0 + ZKK
09.5433	ex 1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav (2), razen tistih pod oznako KN 1806 10 15 ali 1806 20 70	1 500	0 + ZKK
09.5435	ex 1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, razen polnjenih testenin pod oznako KN 1902 20 10 in 1902 20 30, kuskus, pripravljen ali ne	600	0 + ZKK
09.5437	ex 1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu, razen proizvodov pod oznako KN 1904 20 10	438	0 + ZKK
09.5439	1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki	1 875	0 + ZKK
09.5441	2101 30 19 2101 30 99	Praženi kavni nadomestki Ekstrakti, esence in koncentrati praženih kavnih nadomestkov razen iz pražene cikorije	163	0 + ZKK
09.5443	2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne	114	0 + ZKK
09.5445	0405 20 10 0405 20 30 ex 2106 ex 3302 10 3302 10 29	Mlečni namazi z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, pa do vključno 75 mas. % maščobe Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu, razen tistih pod oznako KN 2106 10 20, 2106 90 20 in 2106 90 92 ter razen aromatiziranih ali obarvanih sladkornih sirupov (2) Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: Drugo	1 050	0 + ZKK
09.5447	2202 90 91 2202 90 95 2202 90 99	Brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov pod oznako KN 2009, ki vsebujejo proizvode pod oznakami KN od 0401 do 0404 ali maščobo, pridobljeno iz proizvodov pod oznakami KN od 0401 do 0404	100	0 + ZKK

Oznaka KN	Poimenovanje blaga	Uvozna dajatev (1) (v EUR/t)
1001 10 00	Pšenica durum visoke kakovosti	0,00
	srednje kakovosti	0,00
	nizke kakovosti	9,66
1001 90 91	Pšenica navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	Navadna pšenica visoke kakovosti, razen semenske	0,00
1002 00 00	Rž	47,57
1005 10 90	Semenska koruza, razen hibridne	52,37
1005 90 00	Koruza, razen semenske (2)	52,37
1007 00 90	Sirek v zrnju, razen hibridnega, za setev	47,57

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Svet
*	2004/903/ES:Sklep Sveta z dne 29. novembra 2004 o podpisu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko San Marino o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, in o odobritvi ter podpisu spremnega Memoranduma o soglasju	32
	Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko San Marino o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti	33
	Memorandum o soglasju	45
*	2004/904/ES:Odločba Sveta z dne 2. decembra 2004 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005–2010	52
	Komisija
*	2004/905/ES:Odločba Komisije z dne 14. decembra 2004 o določitvi smernic za prijavo nevarnih potrošniških izdelkov pristojnim organom držav članic s strani proizvajalcev in distributerjev v skladu s členom 5(3) Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 4772) ( 1 )	63
*	2004/906/ES:Odločba Komisije z dne 23. decembra 2004 o imenovanju članov za mandat za Odbor višjih inšpektorjev za delo	78
*	2004/907/ES:Sklep Komisije z dne 27. decembra 2004 o finančnem prispevku Skupnosti za organizacijo mednarodnega seminarja o dobrem počutju živali v okviru Sporazuma ES-Čile o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, ki se uporabljajo v trgovini z živalmi in živalskimi proizvodi, rastlinami, rastlinskimi proizvodi ter drugim blagom in o dobrem počutju živali	80
*	2004/908/ES:Odločba Komisije z dne 23. decembra 2004 o zaščitnih ukrepih v zvezi z atipično kokošjo kugo v Bolgariji (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 5650) ( 1 )	82

		Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji
	*	Skupni ukrep Sveta 2004/909/SZVP z dne 26. novembra 2004 o ustanovitvi skupine strokovnjakov za organizacijo morebitne integrirane misije Evropske unije na področju policije, pravne države in civilne uprave v Iraku	84

Češka	G. Jaromir Elbel Ga. Daniela Kubičová
Ciper	G. Leandros Nicolaides G. Anastasios Yiannaki
Estonija	G. Priit Siitan Ga. Katrin Lepisk
Madžarska	G. András Békés Ga. Kornélia Molnár
Latvija	G. Jānis Bērzinš Ga. Tatjana Zabarovska
Litva	G. Mindaugas Pluktas Ga. Dalia Legiené
Malta	G. Mark Gauci G. Silvio Farrugia
Poljska	Ga. Anna Hintz Ga. Katarzyna Kitajewska
Slovenija	G. Borut Brezovar G. Boris Ružič
Slovaška	G. Gabriel Hrabovsky Ga. Ludmila Mikleticova