ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 375

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 47
23. december 2004


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 2217/2004 z dne 22. decembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter Uredbe (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 2218/2004 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

4

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 2219/2004 z dne 22. decembra 2004 o ponudbah, predloženih v okviru javnega razpisa za dodelitev subvencije za pošljke oluščenega dolgozrnatega riža B za Réunion iz Uredbe (ES) št. 2033/2004

6

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 2220/2004 z dne 22. decembra 2004 o izdaji uvoznih dovoljenj za trsni sladkor v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

7

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2221/2004 z dne 22. decembra 2004 o dodelitvi izvoznih dovoljenj za izvoz sira v Združene države Amerike v letu 2005 v okviru določenih kvot iz sporazumov GATT

9

 

*

Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela

12

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

2004/889/ES:Sklep Sveta z dne 16. novembra 2004 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah

19

 

*

2004/890/ES:Sklep Sveta z dne 20. decembra 2004 o odstopu Evropske skupnosti od Konvencije o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih

27

 

 

Komisija

 

*

2004/891/ES:Sklep Komisije z dne 19. novembra 2004 o zaključku postopka preverjanja glede trgovinskih ovir na podlagi trgovinske prakse Kanade v odnosu do nekaterih geografskih označb za vina (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 4388)

28

 

*

2004/892/ES:Odločba Komisije z dne 20. decembra 2004 o spremembi Odločbe 2004/614/ES glede obdobja uporabe zaščitnih ukrepov v zvezi s kokošjo kugo v Južni Afriki (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 5011)  ( 1 )

30

 

*

2004/893/ES:Odločba Komisije z dne 20. decembra 2004 o začasnem trženju določenega semena vrste Secale cereale, ki ne izpolnjuje zahtev Direktive Sveta 66/402/EGS (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 5027)  ( 1 )

31

 

*

2004/894/ES:Odločba Komisije z dne 20. decembra 2004 o začasnem trženju določenega semena vrste Triticum aestivum, ki ne izpolnjuje zahtev Direktive Sveta 66/402/EGS (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 5028)  ( 1 )

33

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/1


UREDBA SVETA (ES) št. 2217/2004

z dne 22. decembra 2004

o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter Uredbe (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi geografskega položaja Kleinwalsertala (občina Mittelberg) in občine Jungholz, ki se nahajata na avstrijskem ozemlju in sta dostopni samo po cesti iz Nemčije, se mleko njunih proizvajalcev dobavlja nemškim kupcem.

(2)

Ker je Uredba Sveta (EGS) št. 804/68 z dne 27. junija 1968 o skupni organizaciji trga za mleko in mlečne proizvode (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 856/84 (3), uvedla sistem kvot Skupnosti za mleko, se je mleko, ki ga tržijo ti proizvajalci, upoštevalo pri določitvi nemških referenčnih količin za mleko.

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 (4) je s koledarskim letom 2004 uvedla neposredna plačila za sektor mleka. Ta plačila temeljijo na individualnih referenčnih količinah zadevnih proizvajalcev, s katerimi upravlja Nemčija, medtem ko morajo po tej uredbi plačilo mlečne premije izvesti avstrijski organi v okviru svoje nacionalne referenčne količine za dvanajstmesečno obdobje 1999/2000, določene v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28. septembra 1992 o uvedbi dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (5), in proračunske zgornje meje iz člena 96(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Tako referenčna količina in zgornja meja sta bili izračunani za Avstrijo brez upoštevanja individualne referenčne količine za Kleinwalsertal (občina Mittelberg) in občino Jungholz.

(4)

Člen 47(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v letu 2007 predvideva vključitev mlečnih premij v shemo enotnega plačila, ki jo predvideva ta uredba. Vendar člen 62 iste uredbe dovoljuje državam članicam, da od leta 2005 predčasno vključijo takšne premije. V Nemčiji je vključitev mlečne premije predvidena od leta 2005, medtem ko je v Avstriji predvidena kasneje.

(5)

Da se omogoči praktično in pravilno upravljanje mlečne premije in njeno vključitev v shemo enotnega plačila, je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1782/2003 tako, da referenčne količine in proračunska zgornja meja iz členov 95(4) in 96(2) za Nemčijo in Avstrijo upoštevajo referenčne količine mleka proizvajalcev zadevnih območij. Zato je treba spremeniti tudi Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, tako da se referenčne količine zadevnih proizvajalcev pretvorijo v avstrijsko referenčno količino kvotnega leta za mleko 2004/05.

(6)

Glede na to, da je rok za zahtevek že potekel, je primerno za plačila za leto 2004 predvideti odstopanje od člena 2(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003, s katerim se dovoli Nemčiji plačilo premije kmetom iz avstrijskih Kleinwalsertala (občina Mittelberg) in občine Jungholz –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni:

1.

v členu 95(4) se doda naslednji, drugi pododstavek:

„Vendar znaša za Nemčijo in Avstrijo zgornja meja, ki se določi na podlagi referenčnih količin za 12-mesečno obdobje v letu 1999/2000, 27 863 827,288 in 2 750 389,712 ton.“;

2.

člen 96(2) se spremeni:

(a)

vrstica za Nemčijo se nadomesti z naslednjim:

„Nemčija

101,99

204,52

306,78“;

(b)

vrstica za Avstrijo se nadomesti z naslednjim:

„Avstrija

10,06

20,19

30,28“.

Člen 2

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1788/2003 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 3

Z odstopanjem od člena 2(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 Nemčija izplača mlečno premijo in dodatna plačila za leto 2004 kmetom, ki se nahajajo v avstrijskih Kleinwalsertalu (občina Mittelberg) in občini Jungholz.

Člen 4

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja na naslednji način:

(a)

člen 1 se uporablja od 1. januarja 2005;

(b)

člen 2 se uporablja od 1. aprila 2004;

(c)

člen 3 se uporablja od 1. januarja 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2004

Za Svet

Predsednik

C. VEERMAN


(1)  Mnenje z dne 14. decembra 2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 148, 28.6.1968, str. 13. Uredba, ki je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1255/1999 (UL L 160, 26.6.1999, str. 48).

(3)  UL L 90, 1.4.1984, str. 10.

(4)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 864/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 48).

(5)  UL L 405, 31.12.1992, str. 1. Uredba, ki je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1788/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 123) in nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 739/2004 (UL L 116, 22.4.2004, str. 7).


PRILOGA

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1788/2003 se spremeni:

1.

točka (a) se spremeni:

(a)

vrstica za Nemčijo se nadomesti z naslednjim:

„Nemčija

27 863 827,288“;

(b)

vrstica za Avstrijo se nadomesti z naslednjim:

„Avstrija

2 750 389,712“.

2.

točka (b) se spremeni:

(a)

vrstica za Nemčijo se nadomesti z naslednjim:

„Nemčija

27 863 827,288“;

(b)

vrstica za Avstrijo se nadomesti z naslednjim:

„Avstrija

2 750 389,712“.

3.

točka (c) se spremeni:

(a)

vrstica za Nemčijo se nadomesti z naslednjim:

„Nemčija

28 003 146,424“;

(b)

vrstica za Avstrijo se nadomesti z naslednjim:

„Avstrija

2 764 141,661“.

4.

točka (d) se spremeni:

(a)

vrstica za Nemčijo se nadomesti z naslednjim:

„Nemčija

28 142 465,561“;

(b)

vrstica za Avstrijo se nadomesti z naslednjim:

„Avstrija

2 777 893,609“.

5.

točka (e) se spremeni:

(a)

vrstica za Nemčijo se nadomesti z naslednjim:

„Nemčija

28 281 784,697“;

(b)

vrstica za Avstrijo se nadomesti z naslednjim:

„Avstrija

2 791 645,558“.


23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/4


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2218/2004

z dne 22. decembra 2004

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. decembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 22. decembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

94,4

204

75,8

999

85,1

0707 00 05

052

97,7

999

97,7

0709 90 70

052

103,1

204

74,1

999

88,6

0805 10 10, 0805 10 30, 0805 10 50

052

49,7

204

47,3

220

45,0

388

50,7

448

34,4

999

45,4

0805 20 10

204

56,2

999

56,2

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

052

72,9

204

47,0

400

86,0

624

80,4

999

71,6

0805 50 10

052

47,9

528

38,8

999

43,4

0808 10 20, 0808 10 50, 0808 10 90

388

149,8

400

80,2

404

105,4

720

63,7

999

99,8

0808 20 50

400

102,5

528

47,6

720

50,6

999

66,9


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2219/2004

z dne 22. decembra 2004

o ponudbah, predloženih v okviru javnega razpisa za dodelitev subvencije za pošljke oluščenega dolgozrnatega riža B za Réunion iz Uredbe (ES) št. 2033/2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (1), in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2692/89 z dne 6. septembra 1989 o določitvi podrobnih pravil za izvoz riža v Réunion (2), in zlasti člena 9(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2033/2004 (3) je bil odprt razpis za subvencije za riž, namenjen izvozu v Réunion.

(2)

Člen 9 Uredbe (EGS) št. 2692/89 predvideva, da se lahko Komisija v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 26(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003, ter na podlagi vloženih ponudb, odloči, da se ne izbere nobena ponudba.

(3)

Na podlagi kriterijev, opredeljenih v členih 2 in 3 Uredbe (EGS) št. 2692/89, se ne določi najvišje subvencije.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Med ponudbami, predloženimi od 13. do 16. decembra 2004 v okviru razpisa za subvencije za izvoz oluščenega dolgozrnatega riža B s tarifno oznako KN 1006 20 98 v Réunion v skladu z Uredbo (ES) št. 2033/2004, se ne izbere nobena ponudba.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. decembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2004

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96.

(2)  UL L 261, 7.9.1989, str. 8. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1275/2004 (UL L 241, 13.7.2004, str. 8).

(3)  UL L 353, 27.11.2004, str. 9.


23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/7


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2220/2004

z dne 22. decembra 2004

o izdaji uvoznih dovoljenj za trsni sladkor v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v programu CXL, pripravljenem neposredno po zaključku pogajanj po členu XXIV, 6 GATT-a (2),

ob upoštevanju uredbe Komisije (ES) št. 1159/2003 z dne 30. junija 2003, ki za tržna leta 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 predpisuje izvedbena pravila za uvoz trsnega sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov in ki spreminja uredbi (ES) št. 1464/95 in (ES) št. 779/96 (3), in zlasti njenega člena 5(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja obveznosti z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(2)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja tarifnih kvot z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701 11 10, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(3)

Člen 22 Uredbe (ES) št. 1159/2003 odpira tarifne kvote proizvodov pod oznako KN 1701 11 10 po 98 evrov na tono za uvoz iz Brazilije, Kube in drugih tretjih držav.

(4)

Zahtevki so bili predloženi zadevnim organom v tednu od 13. do 17. decembra 2004, v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, za izdajo uvoznih dovoljenj za celotno količino, ki presega obvezno količino za dostavo za zadevno državo, določeno v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 za preferenčni sladkor AKP-Indija.

(5)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti faktor zmanjšanja, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in označiti, da je zadevna meja dosežena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na podlagi zahtevkov za uvozna dovoljenja, vloženih od 13. do 17. decembra 2004 v okviru člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, se dovoljenja izdajo v mejah količin, določenih v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. decembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 2).

(2)  UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(3)  UL L 162, 1.7.2003, str. 25. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1409/2004 (UL L 256, 3.8.2004, str. 11).


PRILOGA

Preferenčni sladkor AKP–INDIJA

Naslov II Uredbe (ES) št. 1159/2003

Tržno leto 2004/2005

Zadevna država

% za dostavo zahtevanih količin v tednu od 13.–17.12.2004

Meja

Barbados

100

 

Belize

100

 

Kongo

84,8727

Dosežena

Fidži

100

 

Gvajana

100

 

Indija

0

Dosežena

Slonokoščena obala

100

 

Jamajka

100

 

Kenija

100

 

Madagaskar

100

 

Malavi

100

 

Mavricius

100

 

Mozambik

100

Dosežena

St. Kitts and Nevis

100

 

Swaziland

100

 

Tanzanija

100

 

Trinidad in Tobago

100

 

Zambija

100

 

Zimbabve

0

Dosežena


Posebni preferenčni sladkor

Naslov III Uredbe (ES) št. 1159/2003

Tržno leto 2004/2005

Zadevna država

% za dostavo zahtevanih količin v tednu od 13.–17.12.2004

Meja

Indija

100

 

Druge

100

 


CXL koncesija za sladkor

Naslov IV Uredbe (ES) št. 1159/2003

Tržno leto 2004/2005

Zadevna država

% za dostavo zahtevanih količin v tednu od 13.–17.12.2004

Meja

Brazilija

0

Dosežena

Kuba

100

 

Druge tretje države

0

Dosežena


23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2221/2004

z dne 22. decembra 2004

o dodelitvi izvoznih dovoljenj za izvoz sira v Združene države Amerike v letu 2005 v okviru določenih kvot iz sporazumov GATT

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (1) in zlasti člena 30 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1847/2004 (2) odpira postopek za dodelitev izvoznih dovoljenj za izvoz sira v Združene države Amerike v letu 2005 v okviru določenih kvot iz sporazumov GATT.

(2)

Člen 20(3) Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (3) določa merila, po katerih se dodelijo začasna dovoljenja, kadar se zahtevki za izdajo teh dovoljenj vložijo za količine proizvodov, ki presegajo eno od zadevnih kvot za zadevno leto. Po širitvi Skupnosti 1. maja 2004 člen 20(3) Uredbe (ES) št. 174/1999 tudi predvideva prehodne določbe glede navedenih meril za leto 2005.

(3)

Povpraševanje po izvoznih dovoljenjih se je pri nekaterih kvotah in skupinah proizvodov bistveno povečalo in presega, v nekaterih primerih v znatni meri, razpoložljive količine. To lahko povzroči, da se posameznemu vlagatelju dodelijo veliko manjše količine, s čimer se zmanjša učinkovitost in uspešnost sheme. Na podlagi izkušenj obstaja tudi nevarnost, da pri dodelitvi zelo majhnih količin posameznim izvajalcem, izvajalci v teh okoliščinah ne bodo mogli izpolniti svojih izvoznih obveznosti in bodo zato izgubili varščino.

(4)

V takem položaju je primerno uporabiti kombinacijo treh meril iz člena 20(3) Uredbe (ES) št. 174/1999 in upoštevati predvidene prehodne določbe. V skladu s točkama (a) in (b) navedenega člena je treba dovoljenja prednostno dodeliti vlagateljem, ki že poslujejo z Združenimi državami Amerike, katerih imenovani uvozniki so hčerinska podjetja in ki so v preteklosti izvozili večje količine zadevnih proizvodov na to namembno območje. Poleg tega je treba v skladu s točko (c) navedenega pododstavka uporabiti koeficient znižanja.

(5)

Pri skupinah proizvodov in kvot, pri katerih se zahtevki vložijo za količine, ki so manjše od razpoložljivih, je v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 174/1999 primerno, da se vlagateljem preostale količine dodelijo sorazmerno z zahtevanimi količinami. Dodelitev teh dodatnih količin mora biti odvisna od pogoja, da so zainteresirani izvajalci vložili zahtevke in položili varščino.

(6)

V okviru roka za izvajanje tega postopka, kakor je predviden v Uredbi (ES) št. 1847/2004, se mora ta uredba izvajati čim prej.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Zahtevki za izdajo začasnih izvoznih dovoljenj, ki so za skupine proizvodov in kvote, navedene v Uredbi (ES) št. 1847/2004 v stolpcu 3 Priloge pod opombami 16-Tokio, 16-, 17-, 18-, 20- in 21-Urugvaj, 25-Tokio in 25-Urugvaj, se odobrijo ob upoštevanju uporabe koeficientov dodeljevanja iz stolpca 5 navedene priloge, če jih predložijo:

vlagatelji, ki dokažejo izvoz zadevnih proizvodov v Združene države Amerike za vsaj eno od zadnjih treh let in katerih imenovani uvozniki so hčerinska podjetja, ali

vlagatelji, katerih imenovani uvozniki se štejejo za hčerinska podjetja na podlagi točke (b) drugega pododstavka člena 20(3) Uredbe (ES) št. 174/1999.

Zahtevki iz prvega pododstavka se odobrijo ob upoštevanju uporabe koeficientov dodeljevanja iz stolpca 6 navedene priloge, če jih predložijo:

drugi vlagatelji kot tisti iz prvega pododstavka, ki dokažejo izvoz zadevnih proizvodov v Združene države Amerike za vsako od zadnjih treh let, ali

vlagatelji, za katere se na podlagi točke (a) drugega pododstavka člena 20(3) Uredbe (ES) št. 174/1999 ne zahtevajo dokazila za preteklost.

Zahtevki iz prvega pododstavka se zavrnejo, če jih predložijo drugi vlagatelji kot tisti iz prvega in drugega pododstavka.

2.   Če znaša dodeljena količina na podlagi pododstavka 1 manj kot dve toni, lahko vlagatelj svoj zahtevek umakne. O tem obvesti pristojne organe v petih delovnih dneh po začetku veljavnosti te uredbe, po čemer se njegova varščina takoj sprosti.

Pristojni organ uradno obvesti Komisijo v osmih delovnih dneh po začetku veljavnosti te uredbe o količini, za katero so bili umaknjeni zahtevki in sproščena varščina.

Člen 2

Zahtevki za izdajo začasnih izvoznih dovoljenj, ki se v skladu z Uredbo (ES) št. 1847/2004 vložijo za skupino proizvodov in kvote, navedene v stolpcu 3 Priloge pod opombama 22-Tokio in 22-Urugvaj, se odobrijo za zahtevane količine.

Pri nadaljnjih zahtevkih trgovca v 10 delovnih dneh po začetku veljavnosti te uredbe in po pologu veljavne varščine se lahko izdajo začasna izvozna dovoljenja za dodatne količine ob upoštevanju uporabe koeficienta dodeljevanja iz stolpca 7 Priloge.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2004

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 322, 23.10.2004, str. 19.

(3)  UL L 20, 27.1.1999, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1846/2004 (UL L 322, 23.10.2004, str. 16).


PRILOGA

Opredelitev skupine v skladu z dodatnimi opombami iz poglavja 4 usklajenega tarifnega programa Združenih držav Amerike

Opredelitev skupine in kvote

Razpoložljiva količina za leto 2005

(t)

Koeficient dodeljevanja iz člena 1(1)

Koeficient dodeljevanja iz člena 2

Št. opombe

Skupina

Prvi pododstavek

Drugi pododstavek

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

16

Ni posebej predvideno

16-Tokio

908,877

0,1328738

0,0442913

16-Urugvaj

3 446,000

0,1194816

0,0398272

17

Modra plesen

17-Urugvaj

350,000

0,1534639

0,0511546

18

Cheddar

18-Urugvaj

1 050,000

0,8344371

0,2781457

20

Edamec/gauda

20-Urugvaj

1 100,000

0,1843369

0,0614456

21

Italijanska vrsta

21-Urugvaj

2 025,000

0,1447704

0,0482568

22

Švicarski sir ali ementalec, brez lukenj

22-Tokio

393,006

 

 

1,1930821

22-Urugvaj

380,000

 

 

1,2500000

25

Švicarski sir ali ementalec, z luknjami

25-Tokio

4 003,172

0,3713669

0,1237890

 

25-Urugvaj

2 420,000

0,3198238

0,1066079


23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/12


DIREKTIVA SVETA 2004/114/ES

z dne 13. decembra 2004

o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti točk 3(a) in 4 prvega pododstavka člena 63 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za postopno vzpostavitev področja svobode, varnosti in pravice Pogodba predvideva ukrepe, ki jih je treba sprejeti na področju azila, priseljevanja in varstva pravic državljanov tretjih držav.

(2)

Pogodba predvideva, da mora Svet sprejeti ukrepe o politiki priseljevanja v zvezi s pogoji vstopa in bivanja in ustaljenimi postopki za izdajo vizumov za bivanje za daljši čas in dovoljenj za bivanje.

(3)

Na posebnem sestanku v Tamperi 15. in 16. oktobra 1999 je Evropski svet priznal potrebo po uskladitvi nacionalnih zakonodaj na področju pogojev za dovolitev vstopa in bivanja državljanom tretjih držav in je prosil Svet, da po hitrem postopku sprejme odločitve na osnovi predlogov Komisije.

(4)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so bila sprejeta z Listino Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah.

(5)

Države članice morajo uveljaviti določbe te direktive brez diskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(6)

Eden ciljev dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja je, da se Evropa kot celota uveljavi kot svetovno središče odličnosti za študij in poklicno usposabljanje. Pospeševanje pretoka državljanov tretjih držav v Skupnost za namene študija je ključni dejavnik te strategije. Usklajevanje nacionalnih zakonodaj držav članic na področju pogojev za vstop in bivanje pa je del tega.

(7)

Za namene te direktive je priseljevanje po definiciji začasno in ne zavisi od pogojev na trgu delovne sile v državi gostiteljici. Predstavlja pa obliko vzajemnega bogatenja za zadevne migrante, njihovo državo izvora in državo članico gostiteljico ter spodbuja boljše razumevanje med kulturami.

(8)

Izraz sprejem pokriva vstop in bivanje državljanov tretjih držav za namene, določene v tej direktivi.

(9)

Nova pravila Skupnosti so osnovana na definicijah študenta, pripravnika, izobraževalne ustanove in prostovoljca, ki so že v rabi v pravu Skupnosti zlasti v raznih programih Skupnosti za pospeševanje pretoka zadevnih oseb (Socrates, Evropska prostovoljna služba, itd.).

(10)

Trajanje in druge pogoje pripravljalnih tečajev za študente, ki jih pokriva ta direktiva morajo določiti države članice v skladu s svojimi nacionalnimi zakonodajami.

(11)

Ta direktiva ne velja za državljane tretjih držav, ki sicer spadajo v razred neplačanih pripravnikov in prostovoljcev, po nacionalni zakonodaji pa so glede na njihove dejavnosti ali vrsto prejetega povračila ali plačila uvrščeni med delavce. Sprejem državljanov tretjih držav, ki nameravajo opravljati študij specializacije na področju medicine, morajo opredeliti države članice.

(12)

Dokazilo, da je bil študent sprejet na visokošolsko ustanovo, je lahko, med drugim, tudi v obliki pisma ali potrdila, ki potrjuje njegov/njen vpis.

(13)

Pri ugotavljanju zadostnih razpoložljivih sredstev se lahko upošteva tudi štipendije.

(14)

Za namene te direktive se sprejem lahko zavrne na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov. Sprejem je lahko zavrnjen predvsem, če država članica na osnovi ugotovljenih dejstev meni, da zadevni državljan tretje države predstavlja potencialno nevarnost za javni red ali javno varnost. Pojem javnega reda lahko vključuje tudi obsodbo za storitev hudega kaznivega dejanja. V tem smislu je treba omeniti, da pojem javnega reda in javne varnosti vključuje tudi primere, ko državljan tretje države pripada ali je pripadal organizaciji, ki podpira terorizem, podpira ali je podpiral tako organizacijo ali pa je ali je bil usmerjen v ekstremizem.

(15)

Če obstaja dvom glede utemeljitve prošnje za sprejem, lahko države članice zahtevajo vse potrebne dokaze za ugotovitev verodostojnosti, zlasti na osnovi predlaganega študija prosilca, da se tako prepreči zloraba in napačna uporaba postopkov, določenih s to direktivo.

(16)

Pretok študentov, državljanov tretjih držav, ki študirajo v več državah članicah, tako kot tudi sprejem državljanov tretjih držav, ki sodelujejo v programih Skupnosti, se morata olajšati, da se tako pospeši pretok znotraj Skupnosti in v njej, kot je določeno v tej direktivi.

(17)

Za začetni vstop na svoje ozemlje, lahko države članice pravočasno izdajo dovoljenje za bivanje ali pa vizum, če izdajajo dovoljenja za bivanje samo na svojem ozemlju.

(18)

Da bi študenti, državljani tretjih držav, lahko krili delež svojih stroškov študija, morajo imeti dostop na trg delovne sile v skladu s pogoji te direktive. Načelo dostopa študentov na trg delovne sile v skladu s pogoji te direktive je splošno pravilo; v izrednih pogojih pa imajo države članice možnost upoštevati razmere na svojih nacionalnih trgih delovne sile.

(19)

Pojem predhodnega dovoljenja vključuje tudi podelitev delovnih dovoljenj študentom, ki želijo opravljati gospodarsko dejavnost.

(20)

Ta direktiva ne vpliva na nacionalno zakonodajo na področju dela s skrajšanim delovnim časom.

(21)

Zagotoviti se mora skrajšane postopke za postopke sprejema za namene študija ali za programe izmenjav učencev, ki jih izvajajo priznane organizacije v državah članicah.

(22)

Vsaka država članica mora zagotoviti, da je splošni javnosti dostopnih kar največ informacij, ki se redno dopolnjujejo, predvsem na svetovnem spletu, in sicer o ustanovah, opredeljenih s to direktivo, o študijskih programih, katere lahko vpišejo državljani tretjih držav in o pogojih in postopkih za vstop in bivanje na njihovem ozemlju za te namene.

(23)

Ta direktiva v nobenem primeru ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav.

(24)

Ker cilja te direktive, in sicer pogojev za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega ali učinkov direktive, lažje doseže na ravni Skupnost, Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnostiiz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(25)

V skladu s členi 1 in 2 Protokola o položaju Združenega kraljestva in Irske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in ne da bi to posegalo v člen 4 omenjenega protokola, ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki za njiju ne velja niti nista zavezani k njeni uporabi.

(26)

Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje urejanja

Namen te direktive je določiti:

(a)

pogoje za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za obdobje, ki je daljše od treh mesecev, za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela;

(b)

pravila postopkov za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za te namene.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive:

(a)

„državljan tretje države“ pomeni katerokoli osebo, ki ni državljan Evropske unije v smislu člena 17(1) Pogodbe;

(b)

„študent“ pomeni državljana tretje države, ki je bil sprejet na visokošolsko ustanovo in ki je sprejet na ozemlje države članice, da lahko opravlja svoj osnovni namen, ki je redni študij v visokošolskem izobraževalnem programu, ki ga priznava država članica, vključno z diplomami, spričevali ali doktorati, pridobljenimi na visokošolski ustanovi, to pa lahko vključuje pripravljalni tečaj pred omenjenim izobraževanjem v skladu z nacionalno zakonodajo;

(c)

„učenec“ pomeni državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice za namen obiskovanja srednješolskega izobraževalnega programa v okviru programa izmenjav, ki ga izvaja pooblaščena organizacija države članice v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso;

(d)

„neplačan pripravnik“ pomeni državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice za obdobje usposabljanja brez plačila v skladu z nacionalno zakonodajo;

(e)

„ustanova“ pomeni javno ali zasebno ustanovo, ki jo priznava država članica in/ali katere izobraževalni programi se priznajo v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso za namene, določene v tej direktivi;

(f)

„program prostovoljnega dela“ pomeni program dejavnosti praktične solidarnosti, ki je osnovan na programu države članice ali Skupnosti in uresničuje cilje splošnega interesa;

(g)

„dovoljenje za bivanje“ pomeni katerokoli dovoljenje, ki ga izdajo organi države članice, s katerim lahko državljan tretje države zakonito prebiva na njenem ozemlju v skladu s členom 1(2)(a) Uredbe (ES) št. 1030/2002.

Člen 3

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za državljane tretjih držav, ki so zaprosili za sprejem na ozemlje države članice zaradi študija.

Države članice se lahko odločijo, da to direktivo uporabijo za državljane tretjih držav, ki so zaprosili za sprejem za namene izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela.

2.   Ta direktiva se ne uporabljaja za:

(a)

državljane tretjih držav, ki prebivajo v državi članici kot prosilci za azil ali na podlagi subsidiarne oblike zaščite ali programov začasne zaščite;

(b)

državljane tretjih držav, katerih izgon je bil začasno preklican zaradi dejanskih ali pravnih razlogov;

(c)

državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije, ki so uveljavili svojo pravico do prostega gibanja v Skupnosti;

(d)

državljane tretjih držav, ki imajo v državi članici status rezidenta za daljši čas v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas in uveljavljajo svojo pravico do bivanja v drugi državi članici za namene študija ali poklicnega usposabljanja;

(e)

državljane tretjih držav, ki so po nacionalni zakonodaji zadevne države članice delavci ali samozaposlene osebe.

Člen 4

Bolj ugodne določbe

1.   Ta direktiva ne posega v bolj ugodne določbe:

(a)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov med Skupnostjo ali Skupnostjo in njenimi državami članicami in eno ali več tretjimi državami; ali

(b)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov med eno ali več držav članic in eno ali več tretjimi državami.

2.   Ta direktiva ne posega v pravico države članice, da sprejme ali ohrani določbe, ki so bolj ugodne za osebe, za katere se uporabljajo.

POGLAVJE II

POGOJI ZA SPREJEM

Člen 5

Načelo

Sprejem državljanov tretjih držav v skladu s to direktivo je pogojen s preverjanjem pisnih dokazil o izpolnjevanju pogojev iz člena 6 in iz enega od členov 7 do 11, ki se uporablja za ustrezno kategorijo.

Člen 6

Splošni pogoji

1.   Državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem za namene, navedene v členih 7 do 11, mora:

(a)

predložiti veljavno potno listino v skladu z nacionalno zakonodajo. Države članice lahko zahtevajo, da veljavnost potne listine pokriva najmanj obdobje načrtovanega bivanja;

(b)

za načrtovano bivanje predložiti dovoljenje staršev, če je po nacionalni zakonodaji države članice gostiteljice prosilec mladoleten;

(c)

imeti zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja, za katera so običajno zavarovani državljani zadevne države članice;

(d)

veljati za nenevarnega za javni red, javno varnost ali javno zdravje;

(e)

predložiti dokazilo, če to zahteva država članica, da je prosilec poravnal pristojbino za obdelavo prošnje po členu 20.

2.   Države članice olajšajo postopek za sprejem državljanov tretjih držav iz členov 7 do 11, ki sodelujejo v programih Skupnosti za pospešen pretok znotraj Skupnosti in v njo.

Člen 7

Posebni pogoji za študente

1.   Poleg splošnih pogojev iz člena 6 državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem za namene študija:

(a)

je s strani visokošolske ustanove sprejet na študij v okviru izobraževalnega programa;

(b)

predloži dokazila na zahtevo države članice o zadostnih sredstvih za kritje svojih življenjskih stroškov med bivanjem in za stroške študija in povratka. Države članice objavijo zahtevana najmanjša mesečna sredstva za namene te določbe, kar ne vpliva na posamezno proučitev vsakega primera posebej;

(c)

predloži dokazila, če to zahteva država članica, o zadostnem znanju jezika izobraževalnega programa, ki ga je študent vpisal;

(d)

predloži dokazila, če to zahteva država članica, da je študent poravnal pristojbine, ki jih zaračunava ustanova.

2.   Za študente, ki so zaradi vpisa na ustanovo samodejno upravičeni do zdravstvenega zavarovanja za vsa tveganja, za katera so običajno zavarovani državljani zadevne države članic, se šteje, da izpolnjujejo pogoj iz člena 6(1)(c).

Člen 8

Mobilnost študentov

1.   Ne glede na člene 12(2), 16 in 18(2) državljana tretje države, ki je že sprejet kot študent in je zaprosil za nadaljevanje študija ali za dopolnilno izobraževanje v drugi državi članici, ta država članica sprejme za obdobje, ki ne ovira opravljanja ustreznega študija, s tem da imajo pristojni organi dovolj časa za obravnavo njegove prošnje, če:

(a)

izpolnjuje pogoje iz členov 6 in 7 v zvezi s to državo članico; in

(b)

je priložil svoji prošnji za sprejem vsa pisna dokazila o svoji akademski izobrazbi in dokazilo, da izobraževalni program, ki ga želi opravljati, resnično dopolnjuje tistega, ki ga je že zaključil; in

(c)

sodeluje v dvostranskem programu izmenjave ali programu izmenjave Skupnosti ali je sprejet v državi članici kot študent za najmanj dve leti.

2.   Zahteve iz odstavka 1(c) se ne uporabljajo, če mora študent v okviru svojega izobraževalnega programa obvezno opraviti del programa pri ustanovi v drugi državi članici.

3.   Pristojni organi prve države članice morajo na prošnjo pristojnih organov druge države članice predložiti ustrezne podatke v zvezi z bivanjem študenta na ozemlju prve države članice.

Člen 9

Posebni pogoji za učence

1.   Na podlagi člena 3, državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem v okviru programa izmenjave učencev, poleg splošnih pogojev iz člena 6 izpolnjuje tudi naslednje pogoje:

(a)

star je najmanj toliko ali največ toliko, kot določa zadevna država članica;

(b)

predloži dokazila o sprejemu na srednješolsko izobraževalno ustanovo;

(c)

predloži dokazila o sodelovanju v priznanem programu izmenjave učencev, ki ga izvaja priznana organizacija v državi članici v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso;

(d)

predloži dokazila o tem, da organizacija programa izmenjave učencev za njega prevzame odgovornost za ves čas njegovega bivanja na ozemlju zadevne države članice zlasti glede stroškov bivanja, izobraževanja, zdravstva in povratka;

(e)

ves čas izobraževanja je nastanjen pri družini, ki izpolnjuje pogoje, katere določi zadevna država članica, in je izbrana na podlagi pravil programa izmenjave učencev, v katerem učenec sodeluje.

2.   Države članice lahko omejijo sprejem učencev, ki sodelujejo v programu izmenjave na državljane tistih tretjih držav, ki nudijo isto možnost njihovim državljanom.

Člen 10

Posebni pogoji za neplačane pripravnike

Na podlagi člena 3 državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem kot neplačan pripravnik, poleg splošnih pogojev iz člena 6 izpolnjuje tudi naslednje pogoje:

(a)

je podpisal pogodbo o usposabljanju, ki jo po potrebi potrdi ustrezni organ zadevne države članice v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso, za neplačano praktično usposabljanje v javnem ali zasebnem podjetju ali v poklicni izobraževalni ustanovi, ki jih priznava država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso;

(b)

predloži dokazila na zahtevo države članice o zadostnih sredstvih za kritje svojih življenjskih stroškov med bivanjem in za stroške usposabljanja in povratka. Države članice objavijo zahtevana najmanjša mesečna sredstva za namene te določbe, kar ne vpliva na posamezno preučitev vsakega primera posebej;

(c)

če država članica to zahteva, se mora jezikovno usposabljati, da pridobi potrebno znanje za namene praktičnega usposabljanja.

Člen 11

Posebni pogoji za prostovoljce

Na podlagi člena 3, državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem v okviru programa prostovoljnega dela, poleg splošnih pogojev iz člena 6 izpolnjuje tudi naslednje pogoje:

(a)

star je najmanj toliko ali največ toliko, kot določa zadevna država članica;

(b)

predloži pogodbo, sklenjeno z organizacijo v zadevni državi članici, ki je odgovorna za program prostovoljnega dela v katerem sodeluje, s tem da navede opis nalog, pogoje nadzora izvedbe teh nalog, delovne ure, razpoložljiva sredstva za kritje potnih stroškov in stroškov nastanitve ter žepnino v obdobju njegovega bivanja in, če je to primerno, usposabljanje, ki ga bo opravil za potrebe prostovoljnega dela;

(c)

predloži dokazila, da je organizacija, odgovorna za program prostovoljnega dela, v katerem sodeluje, pridobila polico obveznega zavarovanja in prevzema polno odgovornost za njega v obdobju bivanja, zlasti v zvezi s kritjem njegovih stroškov bivanja, zdravstva in povratka;

(d)

in, če država članica to posebej zahteva, prejme osnovno znanje jezika, zgodovine in političnih in družbenih struktur države članice.

POGLAVJE III

DOVOLJENJA ZA BIVANJE

Člen 12

Dovoljenje za bivanje študentov

1.   Študentom se izda dovoljenje za bivanje za obdobje najmanj enega leta in se lahko podaljša, če nosilec še naprej izpolnjuje pogoje iz členov 6 in 7. Če izobraževalni program traja manj kot eno leto, je dovoljenje veljavno za trajanje tega programa.

2.   Brez poseganja v člen 16 je lahko podaljšanje dovoljenja za bivanje zavrnjeno ali pa je odvzeto, če nosilec:

(a)

ne upošteva omejitev dostopa do gospodarskih dejavnosti po členu 17;

(b)

ne doseže zadovoljivega napredka pri študiju v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso.

Člen 13

Dovoljenja za bivanje učencev

Dovoljenje za bivanje učencev se izda samo za obdobje enega leta.

Člen 14

Dovoljenje za bivanje neplačanih pripravnikov

Obdobje veljavnosti dovoljenja za bivanje neplačanih pripravnikov je enako obdobju praktičnega usposabljanja ali največ eno leto. V izrednih primerih in če nosilec še vedno izpolnjuje pogoje iz členov 6 in 10, se lahko samo enkrat podaljša za obdobje, potrebno za pridobitev poklicne usposobljenosti, ki jo prizna država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso.

Člen 15

Dovoljenja za bivanje prostovoljcev

Dovoljenje za bivanje prostovoljcev se izda za obdobje največ enega leta. Če v izrednih razmerah zadevni izobraževalni program traja več kot eno leto, je dovoljenje za bivanje lahko veljavno za obdobje takega programa.

Člen 16

Odvzem ali nepodaljšanje dovoljenj za bivanje

1.   Države članice lahko odvzamejo dovoljenje za bivanje, ki je bilo izdano na podlagi te direktive, ali zavrnejo prošnjo za podaljšanje, če je bilo dovoljenje pridobljeno z goljufijo ali če se zdi, da imetnik ni izpolnil ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop in bivanje, kot je določeno v členu 6 in v enem od členov 7 do vključno 11, ki se uporablja za ustrezno kategorijo.

2.   Države članice lahko odvzamejo dovoljenje za bivanje ali zavrnejo podaljšanje dovoljenja iz razlogov javnega reda, javnega varstva ali javnega zdravja.

POGLAVJE IV

OBRAVNAVA ZADEVNIH DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV

Člen 17

Gospodarske dejavnosti študentov

1.   Ob upoštevanju predpisov in pogojev, ki veljajo za zadevne dejavnosti v državi članici gostiteljici, imajo študenti pravico da se ob študijo zaposlijo in so upravičeni do opravljanja gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe. Pri tem se lahko upoštevajo pogoji na trgu delovne sile države članice gostiteljice.

Po potrebi države članice študentom in/ali delodajalcem podelijo predhodno dovoljenje v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.   Vsaka država članica za tako dejavnost določi največje število dovoljenih ur na teden ali dni ali mesecev na leto, ki ne sme biti manj kot 10 ur na teden ali temu ustrezno število dni ali mesecev na leto.

3.   Država članica gostiteljica lahko omeji dostop do gospodarskih dejavnosti v prvem letu bivanja.

4.   Država članica lahko zahteva od študentov, da organu, ki ga je določila zadevna država članica, predhodno ali kako drugače sporočijo, da se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Njihovi delodajalci so lahko tudi zavezani, da to dejavnost predhodno ali kako drugače sporočijo.

POGLAVJE V

POSTOPEK IN PREGLEDNOST

Člen 18

Jamstva v postopku in preglednost

1.   Odločitev o prošnji za pridobitev ali podaljšanje dovoljenja za bivanje se sprejme in prosilec je o tem obveščen v roku, ki ne ovira opravljanja ustreznega izobraževanja, s tem da imajo pristojni organi dovolj časa za obravnavo njegove prošnje.

2   Če so podatki v podporo prošnji pomanjkljivi, se lahko obravnava prošnje začasno ustavi, pristojne oblasti pa prosilca obvestijo, da mora predložiti dodatne podatke.

3.   Sklep o zavrnitvi vloge za dovoljenje za bivanje se uradno sporoči zadevnemu državljanu tretje države v skladu s postopki obveščanja po ustrezni nacionalni zakonodaji. Uradno obvestilo vsebuje pravni pouk in roke.

4.   Če je prošnja zavrnjena ali je dovoljenje za bivanje, izdano na podlagi te direktive, odvzeto, ima zadevna oseba pravico do pravnega sredstva pred organi zadevne države članice.

Člen 19

Skrajšan postopek za izdajo dovoljenj za bivanje ali vizumov študentom in učencem

Sporazum o vzpostavitvi skrajšanega postopka za izdajo dovoljenj za bivanje in vizumov na ime zadevnega državljana tretje države se lahko sklene med organom države članice, ki je odgovoren za vstop in bivanje študentov ali učencev, državljanov tretjih držav in visokošolsko ustanovo ali organizacijo, ki izvaja programe študijskih izmenjav, katero zadevna država članica priznava za ta namen z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso.

Člen 20

Pristojbine

Države članice lahko zahtevajo od prosilcev plačilo pristojbin za obdelavo prošenj v skladu s to direktivo.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 21

Poročanje

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poroča, prvič najkasneje do 12. januarja 2010, o uporabi te direktive v državah članicah in predlaga morebitne spremembe.

Člen 22

Prenos

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 12. januarja 2007. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 23

Prehodne določbe

Z odstopanjem od določb iz poglavja III in za obdobje največ dveh let po datumu iz člena 22, države članice niso dolžne izdajati dovoljenj v skladu s to direktivo v obliki dovoljenj za bivanje.

Člen 24

Roki

Brez poseganja v drugi pododstavek člena 4(2) Direktive 2003/109/ES, države članice niso dolžne upoštevati obdobje bivanja študentov, učencev, ki sodelujejo v programu izmenjave, neplačanih pripravnikov in prostovoljcev na njihovem ozemlju pri podelitvi dodatnih pravic zadevnim državljanom tretjih držav po nacionalni zakonodaji.

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 26

Naslovljenci

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 13. decembra 2004

Za Svet

Predsednik

B. R. BOT


(1)  UL C 68 E, 18.3.2004, str. 107.

(2)  UL C 133, 6.6.2003, str. 29.

(3)  UL C 244, 10.10.2003, str. 5.


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/19


SKLEP SVETA

z dne 16. novembra 2004

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah

(2004/889/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 133 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je aprila 1993 sprejel Sklep o pooblastilu Komisiji, da se v imenu Skupnosti pogaja o sporazumu o carinskem sodelovanju s Kanado, Hongkongom, Japonsko, Korejo in Združenimi državami; z razširitvijo na države Aseana in Kitajsko, maja 1997.

(2)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah je treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah se odobri v imenu Evropske skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Komisija s pomočjo predstavnikov držav članic zastopa Skupnost v Skupnem odboru za carinsko sodelovanje, ustanovljenem s členom 21 Sporazuma.

Člen 3

Predsednik Sveta je pooblaščen za imenovanje oseb, pooblaščenih za podpis Sporazuma v imenu Skupnosti, s čimer Skupnost izrazi privolitev, da je zavezana.

Člen 4

Predsednik Sveta v imenu Skupnosti pošlje uradno obvestilo iz člena 22 Sporazuma (1).

V Bruslju, 16. novembra 2004

Za Svet

Predsednik

G. ZALM


(1)  Datum začetka veljavnosti Sporazuma bo Generalni sekretariat Sveta objavil v Uradnem listu Evropske unije.


SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah

EVROPSKA SKUPNOST

in

VLADA LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE,

v nadaljevanju „pogodbenici“, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU pomena trgovinskih odnosov med Evropsko skupnostjo in Kitajsko in v želji, da bi v korist obeh pogodbenic prispevali k usklajenemu razvoju teh odnosov;

V PREPRIČANJU, da se morata pogodbenici za dosego tega cilja zavezati k razvijanju carinskega sodelovanja;

OB UPOŠTEVANJU razvoja sodelovanja med pogodbenicama pri carinskih postopkih;

GLEDE NA TO, da ravnanja v nasprotju s carinsko zakonodajo, zlasti kršitve pravic intelektualne lastnine, škodijo ekonomskim, davčnim in poslovnim interesom pogodbenic, ter ob priznavanju pomena natančnega določanja carin in drugih davkov, zlasti s pravilno uporabo pravil o carinski vrednosti, poreklu in tarifni uvrstitvi;

V PREPRIČANJU, da se lahko s sodelovanjem med pristojnimi upravnimi organi učinkoviteje ukrepa proti takšnim ravnanjem;

OB UPOŠTEVANJU obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij in sta jih pogodbenici že sprejeli ali se zanju uporabljajo, ter carinskih ukrepov Svetovne trgovinske organizacije;

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, podpisanega leta 1985 med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Ljudsko republiko Kitajsko –

DOGOVORILI O NASLEDNJIH DOLOČBAH:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)

„carinska zakonodaja“ pomeni zakone, predpise ali druge pravno zavezujoče instrumente Evropske skupnosti ali Ljudske republike Kitajske, ki urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter vnos blaga v kateri koli drugi carinski postopek, vključno z ukrepi o prepovedi, omejitvah in nadzoru;

(b)

„carinski organ“ pomeni v Ljudski republiki Kitajski splošno carinsko upravo ter v Evropski skupnosti pristojne carinske službe Komisije Evropskih skupnosti in carinske organe držav članic Evropske skupnosti;

(c)

„organ prosilec“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga v ta namen imenuje pogodbenica in ki zaprosi za pomoč na podlagi tega sporazuma;

(d)

„zaprošeni organ“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga v ta namen imenuje pogodbenica in ki prejme zaprosilo za pomoč na podlagi tega sporazuma;

(e)

„osebni podatki“ pomenijo vse podatke v zvezi z določeno ali določljivo fizično osebo;

(f)

„ravnanje v nasprotju s carinsko zakonodajo“ pomeni vsako kršitev ali poskus kršitve carinske zakonodaje;

(g)

„oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo;

(h)

„informacije“ pomenijo podatke (tudi obdelane ali analizirane), dokumente, poročila in druga sporočila v kakršni koli obliki (vključno z elektronsko) ter njihove overjene ali potrjene kopije.

Člen 2

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja za carinsko območje Ljudske republike Kitajske na eni strani in za ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, na drugi strani, pod pogoji, določenimi v Pogodbi.

Člen 3

Prihodnji razvoj

Pogodbenici lahko z medsebojnim soglasjem ta sporazum razširita, da bi v skladu s svojo carinsko zakonodajo poglobili in dopolnili carinsko sodelovanje z dogovori o posebnih področjih ali zadevah.

NASLOV II

PODROČJE UPORABE SPORAZUMA

Člen 4

Izvajanje sodelovanja in upravne pomoči

Pogodbenici izvajata celotno sodelovanje in upravno pomoč v okviru tega sporazuma v skladu z njunimi zakoni, predpisi in drugimi pravno zavezujočimi instrumenti. Poleg tega vsaka pogodbenica celotno sodelovanje in upravno pomoč v okviru tega sporazuma izvaja v mejah svojih pristojnosti in razpoložljivih sredstev.

Člen 5

Obveznosti po drugih sporazumih

1.   Ob upoštevanju pristojnosti Evropske skupnosti in držav članic določbe tega sporazuma:

(a)

ne vplivajo na obveznosti, ki za pogodbenici izhajajo iz katerih koli drugih mednarodnih sporazumov ali konvencij;

(b)

veljajo za dopolnilne k sporazumom o carinskem sodelovanju in medsebojni upravni pomoči, ki so bili ali bi lahko bili sklenjeni med posameznimi državami članicami in Ljudsko republiko Kitajsko; in

(c)

ne vplivajo na določbe Skupnosti o sporočanju katerih koli v okviru tega sporazuma pridobljenih informacij med pristojnimi službami Komisije in carinskimi organi držav članic, ki bi lahko bile v interesu Skupnosti.

2.   Ne glede na določbe odstavka 1 imajo določbe tega sporazuma prednost pred določbami katerega koli dvostranskega sporazuma o carinskem sodelovanju in medsebojni upravni pomoči, ki je bil ali bi lahko bil sklenjen med posamezno državo članico in Ljudsko republiko Kitajsko, kolikor so določbe slednjega nezdružljive z določbami tega sporazuma.

3.   Pri vseh vprašanjih v zvezi z uporabo tega sporazuma se pogodbenici posvetujeta in rešita zadevo v okviru Skupnega odbora za carinsko sodelovanje, ustanovljenega na podlagi člena 21 tega sporazuma.

NASLOV III

CARINSKO SODELOVANJE

Člen 6

Obseg sodelovanja

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta razvili carinsko sodelovanje. Zlasti si prizadevata za sodelovanje pri:

(a)

vzpostavitvi in ohranjanju komunikacijskih kanalov med njunimi carinskimi organi za olajšanje varne in hitre izmenjave informacij;

(b)

olajšanju učinkovitega usklajevanja med njunimi carinskimi organi;

(c)

katerih koli drugih upravnih zadevah v zvezi s tem sporazumom, ki lahko občasno zahtevajo njuno skupno ukrepanje.

2.   Pogodbenici se nadalje zavezujeta, da bosta ob upoštevanju dela, ki ga na tem področju opravljajo mednarodne organizacije, razvili ukrepe za lažjo blagovno menjavo na carinskem področju.

3.   Za namene tega sporazuma zajema carinsko sodelovanje vsa področja v zvezi z uporabo carinske zakonodaje.

Člen 7

Sodelovanje v carinskih postopkih

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta olajšali zakonito gibanje blaga ter izmenjujeta informacije in strokovno znanje o ukrepih za izboljšanje carinskih tehnik in postopkov ter o računalniško podprtih sistemih zaradi izpolnjevanja te zaveze v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 8

Tehnično sodelovanje

Carinski organi pogodbenic si lahko med seboj nudijo tehnično pomoč, kolikor je to v obojestransko korist, vključno z:

(a)

izmenjavo osebja in izvedencev za namene spodbujanja razumevanja carinske zakonodaje, postopkov in tehnik druge pogodbenice;

(b)

usposabljanjem, zlasti z razvijanjem strokovnega znanja carinskih uradnikov;

(c)

izmenjavo strokovnih, znanstvenih in tehničnih podatkov o carinski zakonodaji in postopkih;

(d)

izboljšanjem tehnik in metod v zvezi z obravnavo potnikov in blaga;

(e)

vsemi drugimi splošnimi upravnimi zadevami, ki bi lahko zahtevale skupne ukrepe carinskih služb pogodbenic.

Člen 9

Usklajevanje v okviru mednarodnih organizacij

Carinski organi si prizadevajo za razvoj in krepitev sodelovanja na področjih skupnega interesa, da bi lahko pri obravnavi teh vprašanj v mednarodnih organizacijah zastopali usklajeno stališče.

NASLOV IV

MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ

Člen 10

Področje uporabe

1.   Carinski organi si med seboj pomagajo s posredovanjem ustreznih informacij, ki prispevajo k zagotavljanju pravilne uporabe carinske zakonodaje, preprečevanja in preiskovanja vseh ravnanj v nasprotju s carinsko zakonodajo ter zatiranja takšnih ravnanj.

2.   Pomoč v carinskih zadevah, predvidena v tem sporazumu, zadeva vse carinske organe pogodbenic, ki so pristojni za uporabo tega sporazuma. Pomoč ne posega v določbe o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah. Prav tako na zajema informacij, pridobljenih pri izvajanju pooblastil na zahtevo pravosodnih organov.

3.   Ta protokol ne zajema pomoči za povrnitev carin, davkov ali kazni, za odvzem prostosti ali pridržanje, za zaseg ali zadržanje lastnine.

Člen 11

Pomoč po zaprosilu

1.   Zaprošeni organ po zaprosilu organa prosilca slednjemu predloži vse ustrezne informacije, ki mu omogočijo, da zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje, vključno z informacijami o ugotovljenih ali načrtovanih dejavnostih, ki so ali bi lahko bile ravnanja v nasprotju s carinsko zakonodajo. Zlasti se carinski organi med seboj po zaprosilu obveščajo o dejavnostih, ki bi lahko na ozemlju druge pogodbenice povzročile kršitev, na primer predložitev nepravilnih carinskih deklaracij ali potrdil o poreklu, računov ali drugih dokumentov, za katere je znano ali se domneva, da so nepravilni ali ponarejeni.

2.   Zaprošeni organ po zaprosilu organa prosilca slednjega obvesti:

(a)

ali so uradni dokumenti, predloženi carinskemu organu poleg deklaracije o blagu, verodostojni;

(b)

ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice, pri čemer se po potrebi navede carinski postopek, uporabljen za blago;

(c)

ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje ene od pogodbenic, pravilno izvoženo z ozemlja druge pogodbenice, pri čemer se po potrebi navede carinski postopek, uporabljen za blago.

3.   Po zaprosilu organa prosilca zaprošeni organ v okviru svojih zakonov, predpisov ali drugih pravno zavezujočih instrumentov sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora nad:

(a)

osebami, za katere se lahko utemeljeno domneva, da so ali so bile vpletene v ravnanja v nasprotju s carinsko zakonodajo;

(b)

kraji, na katerih se zaloge blaga skladiščijo ali bi se lahko skladiščile na način, zaradi katerega obstaja utemeljeni sum, da je to blago namenjeno za uporabo pri ravnanjih v nasprotju s carinsko zakonodajo;

(c)

blagom, ki se prevaža ali bi se lahko prevažalo na način, zaradi katerega obstaja utemeljeni sum, da je namenjeno za uporabo pri ravnanjih v nasprotju s carinsko zakonodajo;

(d)

prevoznimi sredstvi, ki se uporabljajo ali bi se lahko uporabljala na način, zaradi katerega obstaja utemeljeni sum, da so namenjena za uporabo pri ravnanjih v nasprotju s carinsko zakonodajo.

Člen 12

Pomoč brez zaprosila

Pogodbenici si na lastno pobudo v skladu s svojimi zakoni, predpisi ali drugimi pravno zavezujočimi instrumenti med seboj pomagata, če menita, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, posebej v primerih, ki bi lahko povzročili znatno škodo gospodarstvu, javnemu zdravju, javni varnosti ali kateremu koli podobnemu bistvenemu interesu druge pogodbenice, zlasti s posredovanjem pridobljenih informacij, ki se nanašajo na:

(a)

dejavnosti, ki so ali se zdijo v nasprotju s carinsko zakonodajo in bi lahko zanimale drugo pogodbenico;

(b)

nove načine ali metode, uporabljene pri ravnanjih v nasprotju s carinsko zakonodajo;

(c)

blago, za katero je znano, da je predmet ravnanj v nasprotju s carinsko zakonodajo;

(d)

osebe, za katere se lahko utemeljeno domneva, da so ali so bile vpletene v ravnanja v nasprotju s carinsko zakonodajo;

(e)

prevozna sredstva, za katera se lahko utemeljeno domneva, da so se uporabila, se uporabljajo ali bi se lahko uporabila pri ravnanjih v nasprotju s carinsko zakonodajo.

Člen 13

Oblika in vsebina zaprosil za pomoč

1.   Zaprosila iz tega sporazuma so sestavljena v pisni obliki. Priloženi so jim vsi dokumenti, ki so potrebni za obravnavanje zaprosila. V nujnih primerih se lahko sprejmejo tudi ustna zaprosila, vendar morajo biti takoj potrjena v pisni obliki.

2.   Zaprosila na podlagi odstavka 1 vsebujejo naslednje informacije:

(a)

uradni zaznamek organa prosilca;

(b)

ukrep, za katerega se zaprosi;

(c)

predmet in razlog zaprosila;

(d)

zadevne zakone, predpise in druge pravno zavezujoče instrumente;

(e)

čim bolj natančne in obsežne navedbe o osebah, o katerih potekajo poizvedbe;

(f)

povzetek bistvenih dejstev in dosedanjih poizvedb.

3.   Zaprosila se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv. Ta zahteva ne velja za dokumente, ki spremljajo zaprosilo iz odstavka 1.

4.   Če zaprosilo ne ustreza zgoraj določenim formalnim zahtevam, se lahko zahteva, da se popravi ali dopolni; medtem se lahko odredijo previdnostni ukrepi.

Člen 14

Obravnavanje zaprosil

1.   Pri obravnavanju zaprosil za pomoč zaprošeni organ ravna v okviru svojih pristojnosti in razpoložljivih sredstev, kot če bi deloval v svojem imenu ali po zaprosilu drugih organov iste pogodbenice, in v ta namen posreduje že razpoložljive informacije, opravi ustrezne poizvedbe ali poskrbi, da se te opravijo.

2.   Zaprosila za pomoč se obravnavajo v skladu z zakoni, predpisi in drugimi pravno zavezujočimi instrumenti zaprošene pogodbenice.

3.   Pravilno pooblaščeni uradniki pogodbenice so lahko s soglasjem druge pogodbenice in pod pogoji, ki jih slednja določi, navzoči pri poizvedbah, ki se v konkretnih primerih opravljajo na njenem ozemlju.

4.   Če zaprosilu ni možno ugoditi, je o tem nemudoma obveščen organ prosilec, kateremu se posredujejo razlogi in vse druge informacije, ki se štejejo za koristne.

Člen 15

Oblika posredovanja informacij

1.   Zaprošeni organ posreduje organu prosilcu izide poizvedb v pisni obliki skupaj z ustreznimi dokumenti, overjenimi kopijami in drugimi listinami.

2.   Te informacije se lahko posredujejo v računalniški obliki, vendar se po potrebi nemudoma pisno potrdijo.

Člen 16

Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči

1.   Pomoč se lahko odkloni ali pa se zanjo določi, da mora izpolnjevati določene pogoje ali zahteve, če pogodbenica meni, da bi pomoč po tem sporazumu:

(a)

utegnila škodovati suverenosti Ljudske republike Kitajske ali države članice Evropske skupnosti, katero se zaprosi za pomoč v skladu s tem sporazumom;

(b)

utegnila škodovati javnemu redu, varnosti ali drugim bistvenim interesom, zlasti v primerih iz člena 17(2); ali

(c)

kršila varovanje industrijske, poslovne ali poklicne skrivnosti.

2.   Zaprošeni organ lahko pomoč odloži z utemeljitvijo, da bi ovirala poizvedbo, sodni pregon ali postopek, ki je v teku. V takšnem primeru se zaprošeni organ posvetuje z organom prosilcem, da se ugotovi, ali se lahko pomoč zagotovi pod pogoji, ki jih lahko zahteva zaprošeni organ.

3.   Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi ga zanjo zaprosili, na to opozori v svojem zaprosilu. Zaprošenemu organu je nato prepuščena odločitev o ugoditvi takšnemu zaprosilu.

4.   V primerih iz odstavkov 1 in 2 je treba odločitev zaprošenega organa in razloge zanjo nemudoma sporočiti organu prosilcu.

Člen 17

Izmenjava informacij in zaupnost

1.   Vse informacije, ki so po tem sporazumu posredovane v kakršni koli obliki, so v skladu z veljavnimi predpisi pogodbenic zaupne narave ali pa je dostop do njih omejen. Zanje velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti in uživajo enako varstvo, kot ga za podobne informacije predvidevajo veljavna zakonodaja pogodbenice, ki je informacije prejela, in ustrezne določbe, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.

2.   Osebni podatki se lahko izmenjajo le, če se pogodbenica prejemnica zaveže, da jih bo varovala vsaj v tolikšni meri, kot bi se v zadevnem primeru varovali na ozemlju pogodbenice, ki naj bi podatke izročila. Pogodbenica, ki naj bi podatke posredovala, ne določi nobenih strožjih zahtev, kot veljajo za varovanje podatkov na njenem ozemlju. Pogodbenici si izmenjata informacije o svojih veljavnih pravilih, po potrebi vključno z zakonskimi določbami v veljavi v državah članicah Skupnosti.

3.   Nič v tem sporazumu ne izključuje uporabe informacij in dokumentov, pridobljenih v skladu z določbami tega sporazuma, kot dokazno sredstvo v poznejših upravnih postopkih v zvezi z ravnanji v nasprotju s carinsko zakonodajo. Pogodbenici lahko informacije, ki sta jih prejeli, in dokumente, v katere sta imeli vpogled v skladu z določbami tega sporazuma, uporabita kot dokazno sredstvo v svojih dokaznih spisih, poročilih in pri zaslišanju prič ter v upravnih postopkih. Pristojni organ, ki je te informacije priskrbel ali omogočil dostop do dokumentov, je o takšni uporabi uradno obveščen.

4.   Pridobljene informacije se uporabijo samo za namene tega sporazuma. Če želi ena od pogodbenic te informacije uporabiti za druge namene, mora pridobiti predhodno pisno soglasje organa, ki je te informacije posredoval. Za takšno uporabo veljajo omejitve, ki jih določi ta organ.

5.   Praktične dogovore o izvajanju tega člena določi Skupni odbor za carinsko sodelovanje, ustanovljen na podlagi člena 21.

Člen 18

Izvedenci in priče

Uradnik zaprošenega organa je lahko pooblaščen, da v okviru dodeljenega pooblastila v upravnih postopkih v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta sporazum, na ozemlju druge pogodbenice nastopi kot izvedenec ali priča in predloži predmete, dokumente ali njihove overjene kopije, kolikor so ti potrebni za navedene postopke. V vabilu mora biti natančno navedeno, pred katerim upravnim organom bo uradnik pričal in o kateri zadevi ter na podlagi katerega pravnega naslova ali kvalifikacije bo potekalo zaslišanje uradnika.

Člen 19

Stroški

1.   Pogodbenici se odpovesta vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih pri uporabi tega sporazuma, z izjemo morebitnih stroškov za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso zaposleni v državni upravi.

2.   Če se izkaže, da bodo za ugoditev zaprosilu potrebni večji ali izredni stroški, se pogodbenici posvetujeta, da določita pogoje za ugoditev zaprosilu ter način kritja stroškov.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Izvajanje

1.   Izvajanje tega sporazuma je zaupano carinskim organom Komisije Evropskih skupnosti in po potrebi carinskim organom držav članic Evropske skupnosti na eni strani ter carinskemu organu Ljudske republike Kitajske na drugi strani. Odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za uporabo tega sporazuma, pri čemer upoštevajo veljavna pravila zlasti na področju varstva podatkov. Pristojnim organom lahko priporočijo spremembe tega sporazuma, za katere menijo, da bi morale biti opravljene.

2.   Pogodbenici se posvetujeta in nato obvestita o podrobnih pravilih izvajanja, ki se sprejmejo v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 21

Skupni odbor za carinsko sodelovanje

1.   Ustanovi se Skupni odbor za carinsko sodelovanje, ki ga sestavljajo predstavniki carinskih organov Ljudske republike Kitajske in Evropske skupnosti. Odbor se sestaja v kraju, na dan in na podlagi dnevnega reda, ki se določijo sporazumno.

2.   Skupni odbor za carinsko sodelovanje je med drugim pristojen za naslednje naloge:

(a)

zagotavljanje pravilnega delovanja sporazuma;

(b)

obravnavo vseh vprašanj, ki izhajajo iz njegove uporabe;

(c)

sprejemanje vseh ukrepov, potrebnih za carinsko sodelovanje, v skladu s cilji tega sporazuma;

(d)

obravnavanje vseh vprašanj skupnega interesa v zvezi s carinskim sodelovanjem, vključno s prihodnjimi ukrepi in za njih potrebnimi sredstvi;

(e)

dajanje priporočil za rešitve, ki prispevajo k uresničevanju ciljev tega sporazuma.

3.   Skupni odbor za carinsko sodelovanje sprejme svoj poslovnik.

4.   Skupni odbor za carinsko sodelovanje po potrebi obvešča skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 15 Sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ljudsko republiko Kitajsko, o dejavnostih v okviru tega sporazuma.

Člen 22

Začetek veljavnosti in trajanje

1.   Ta sporazum začne veljati prvi dan meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

2.   Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum kadar koli odpove s pisnim obvestilom drugi pogodbenici. Veljavnost sporazuma preneha tri mesece po dnevu uradnega obvestila drugi pogodbenici. Zaprosila za pomoč, ki so bila prejeta pred odpovedjo, se zaključijo v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 23

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in kitajskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.

V Haag, 8. decembra 2004

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Image

Image

Por el Gobierno de la República Popular China

Za vládu Činské lidové republiky

For Folkerepublikken Kinas regering

Im Namen der Regierung der Volksrepublik China

Hiina Rahvavabariigi valitsuse nimel

Για την κυβέρνηση της Λαϊκής Δημοκρατίας της Κίνας

For the Government of the People's Republic of China

Pour le gouvernement de la République populaire de Chine

Per il Governo della Repubblica popolare cinese

Kīnas Tautas Republikas vārdā

Kinijos Liaudies Respublikos Vyriausybės vardu

A Kínai Népköztársaság kormánya részéről

Voor de Regering van de Volksrepubliek China

W imieniu rządu Chińskiej Republiki Ludowej

Pelo Governo da República Popular da China

Za vládu Činskey ľudovej republiky

Za Vlado Ljudske republike Kitajske

Kiinan kansantasavallan hallituksen puolesta

På Folkrepubliken Kinas regerings vägnar

Image

Image


23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/27


SKLEP SVETA

z dne 20. decembra 2004

o odstopu Evropske skupnosti od Konvencije o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih

(2004/890/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 v povezavi s členom 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupnost je pogodbenica Konvencije o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih (2) (v nadaljevanju „Gdanska konvencija“).

(2)

Člen XIX Gdanske konvencije predvideva odstop pogodbenice od Konvencije.

(3)

Estonija, Latvija, Litva in Poljska so dolžne sprejeti potrebne ukrepe za odstop od Gdanske konvencije s 1. majem 2004 ali s prvim možnim datumom po 1. maju 2004 v skladu s členom 6(12) Akta o pristopu iz leta 2003.

(4)

Po odstopu navedenih novih držav članic bosta Skupnost in Ruska federacija edini preostali pogodbenici Gdanske konvencije, približno 95 % območja Konvencije pa bodo predstavljale vode Skupnosti.

(5)

Vzdrževanje mednarodne ribiške organizacije za upravljanje ribolova v vodah, ki v celoti sodijo pod jurisdikcijo zgolj dveh strani, bi bilo nesorazmerno in neučinkovito. Skupnost mora zato odstopiti od Gdanske konvencije –

SKLENIL:

Člen 1

Evropska skupnost odstopa od Konvencije o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za uradno obvestilo depozitarja Konvencije o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih o odstopu Skupnosti od Konvencije.

V Bruslju, 20. decembra 2004

Za Svet

Predsednik

P. VAN GEEL


(1)  Mnenje z dne 14. decembra 2004 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 237, 26.8.1983, str. 4.


Komisija

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/28


SKLEP KOMISIJE

z dne 19. novembra 2004

o zaključku postopka preverjanja glede trgovinskih ovir na podlagi trgovinske prakse Kanade v odnosu do nekaterih geografskih označb za vina (1)

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 4388)

(2004/891/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (2), in zlasti člena 11(1) Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dne 6. decembra 2001 je Conseil Interprofessionnel du vin de Bordeaux (CIVB) (CIVB) vložil pritožbo na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 3286/94 (v nadaljevanju „Uredba“).

(2)

CIVB je trdil, da prodajo Bordeaux in Médoc Skupnosti v Kanadi omejuje vrsta trgovinskih ovir v smislu člena 2(1) Uredbe, tj. „praksa, ki jo sprejme ali ohranja tretja država, proti kateri mednarodna pravila trgovanja priznavajo pravico do ukrepanja“.

(3)

Domnevna trgovinska ovira je posledica spremembe C-57 h kanadskemu zakonu o blagovnih znamkah, ki je geografskima označbama Bordeaux in Médoc odvzela standardno zaščito v skladu z zahtevami za zaščito, ki jih za geografske označbe za vina določa Sporazum STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIP).

(4)

Komisija je odločila, da je pritožba vsebovala dovolj dokazov za utemeljitev začetka postopka preverjanja. Ustrezno obvestilo je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnost  (3).

(5)

Preiskava je potrdila pravno upravičen zahtevek pritožnika, da je sprememba C-57 kanadskega zakona o blagovnih znamkah kršila člen 23.1 in 2 kakor tudi člen 24.3 (tako imenovana klavzula o mirovanju) TRIP, ter da takih kršitev ni bilo mogoče opravičiti na podlagi izjeme v skladu s členom 24.6 TRIP.

(6)

V postopku preverjanja je bilo tudi ugotovljeno, da obstaja nevarnost, da bo imela sprememba C-57 za pritožnika škodljive učinke na trgovino v smislu členov 2(4) in 10(4) Uredbe.

(7)

Dne 12. februarja 2003 je svetovalni odbor, ustanovljen z Uredbo, preučil končno poročilo postopka preverjanja.

(8)

Dne 24. aprila 2003 je Komisija parafirala dvostranski sporazum s Kanado o trgovini z vinom in žganimi pijačami, ki je z začetkom veljavnosti sporazuma predvidel dokončno odstranitev imen, navedenih kot „generična“ v Kanadi, vključno z „Bordeaux“, „Médoc“ in „Medoc“.

(9)

Dne 9. julija 2003 je Komisija sklenila začasno prekiniti (4) postopek preverjanja z namenom njegovega zaključka, takoj ko bi Kanada dejansko odstranila ta imena s seznama generičnih imen iz spremembe C-57.

(10)

Dne 30. julija 2003 je Svet potrdil sklenitev dvostranskega sporazuma s Kanado o trgovini z vinom in žganimi pijačami v imenu Evropske skupnosti (5). Dne 1. junija 2004 je dvostranski sporazum začel veljati (6).

(11)

Z Odredbo o spremembi pododdelkov 11.18(3) in (4) Zakona o blagovnih znamkah (7) je Kanada odstranila Bordeaux, Médoc in Medoc s seznama generičnih imen iz amandmaja C-57.

(12)

Zato je postopek preverjanja primerno zaključiti –

SKLENILA:

Edini člen

Postopek preverjanja glede trgovinskih ovir na podlagi trgovinske prakse Kanade v odnosu do nekaterih geografskih označb za vina, se zaključi.

V Bruslju, 19. novembra 2004.

Za Komisijo

Pascal LAMY

Član Komisije


(1)  Razveljavi in zamenja Sklep Komisije 2004/806/ES (UL L 354, 30.11.2004, str. 30).

(2)  UL L 349, 31.12.1994, str. 71. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 356/95 (UL L 41, 23.2.1995, str. 3).

(3)  UL C 124, 25.5.2002, str. 6.

(4)  UL L 170, 9.7.2003, str. 29.

(5)  UL L 35, 6.2.2004, str. 1.

(6)  Člen 41 dvostranskega sporazuma določa: „Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi dnevu, ko sta pogodbenici izmenjali diplomatski noti o potrditvi konca njunih zadevnih postopkov za začetek veljavnosti tega sporazuma“. ES je svojo noto izročila 16. septembra 2003, odgovor Kanade pa je prispel 26. aprila 2004.

(7)  Kanadski Department of Industry je objavil Odredbo o spremembi pododdelkov 11.18(3 ) in (4) Zakona o blagovnih znamkah v delu II Canada Gazette z dne 5. maja 2004. Odredba velja od datuma njene registracije, torej od 22. aprila 2004.


23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/30


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. decembra 2004

o spremembi Odločbe 2004/614/ES glede obdobja uporabe zaščitnih ukrepov v zvezi s kokošjo kugo v Južni Afriki

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 5011)

(Besedilo velja za EGP)

(2004/892/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS in 90/675/EGS (1), in zlasti člena 18(7) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (2), in zlasti člena 22(6) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Odločbo Komisije 2004/614/ES z dne 24. avgusta 2004 o zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno obliko kokošje kuge v Republiki Južni Afriki (3), je Komisija sprejela zaščitne ukrepe glede kokošje kuge v jatah ratitov v Južni Afriki.

(2)

Vsaj šest mesecev mora preteči po uničenju ratitov in dezinfekciji okuženih kmetijskih gospodarstev, preden se lahko dovoli ponovni uvoz mesa ratitov in njihovih jajc v Skupnost. Glede na položaj je treba že sprejete zaščitne ukrepe podaljšati.

(3)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V členu 7 Odločbe 2004/614/ES se datum „1. januarja 2005“ nadomesti z datumom „31. marca 2005“.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. decembra 2004

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 268, 24.9.1991, str. 56. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(3)  UL L 275, 25.8.2004, str. 20.


23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/31


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. decembra 2004

o začasnem trženju določenega semena vrste Secale cereale, ki ne izpolnjuje zahtev Direktive Sveta 66/402/EGS

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 5027)

(Besedilo velja za EGP)

(2004/893/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (1) in zlasti člena 17 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Latviji je količina razpoložljivega semena ozimnih sort rži (Secale cereale), prilagojenih nacionalnim podnebnim razmeram in ki izpolnjujejo zahteve Direktive 66/402/EGS v zvezi s prisotnostjo škodljivega organizma Claviceps purpurea, nezadostna in zato ne more zadovoljiti potreb te države članice.

(2)

Povpraševanju po semenu navedene vrste ni mogoče zadovoljivo zadostiti s semenom iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki bi izpolnjevalo vse zahteve iz Direktive 66/402/EGS.

(3)

V skladu s tem bi morala biti Latvija pooblaščena, da dovoli trženje semena navedene vrste, za katerega bodo veljale manj stroge zahteve, za obdobje do 30. novembra 2004.

(4)

Poleg tega bi morale biti druge države članice, ki lahko oskrbijo Latvijo s semenom navedene vrste, pooblaščene, da dovolijo trženje takega semena, ne glede na to, ali je bilo le-to požeto v državi članici ali v tretji državi, zajeti v Odločbi Sveta 2003/17/ES z dne 16. decembra 2002 o enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov v tretjih državah in o enakovrednosti semena, pridelanega v tretjih državah (2).

(5)

Primerno je, da Latvija prevzame vlogo koordinatorja za zagotovitev, da skupna količina semena, odobrena v skladu s to odločbo, ne presega največje količine, zajete v tej odločbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Trženje semena ozimne rži, ki ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 66/402/EGS v zvezi s prisotnostjo škodljivega organizma Claviceps purpurea, se dovoli v Skupnosti za obdobje do 30. novembra 2004, v skladu s pogoji, določenimi v Prilogi k tej odločbi, in naslednjimi pogoji:

(a)

največje število sklerocijev ali delcev sklerocijev Claviceps purpurea v vzorcu 500 gramov semena kategorije „osnovno seme“ ali „certificirano seme“ je 15;

(b)

uradna etiketa navaja število sklerocijev ali delcev sklerocijev Claviceps purpurea, kot je ugotovljeno v uradnem pregledu, opravljenem v skladu s členom 2(1)(E)(d) Direktive 66/402/EGS;

(c)

seme mora biti najprej dano na trg v skladu s členom 2 te odločbe.

Člen 2

Vsak dobavitelj semena, ki želi dati na trg seme iz člena 1, vloži zahtevek pri državi članici, v kateri ima sedež.

Zadevne države članice pooblastijo dobavitelja, da da seme na trg, razen če:

(a)

obstajajo zadostni dokazi, da se lahko dvomi, ali je dobavitelj sposoben dati na trg količino semena, za katero je zaprosil za odobritev; ali

(b)

bi skupna količina, odobrena za trženje v skladu z zadevnim odstopanjem, presegla največjo količino, določeno v Prilogi.

Člen 3

Države članice si medsebojno pomagajo v zvezi z upravnimi zadevami pri uporabi te odločbe.

Latvija prevzame vlogo države članice koordinatorke za zagotovitev, da skupna odobrena količina ne presega največje količine, določene v Prilogi.

Vsaka država članica, ki prejme zahtevek iz člena 2, nemudoma uradno obvesti državo članico koordinatorko o količini, zajeti v zahtevku. Država članica koordinatorka nemudoma obvesti državo članico, katera ji je poslala uradno obvestilo, ali bi odobritev privedla do preseganja največje količine.

Člen 4

Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o količinah, v zvezi s katerimi so izdale odobritev za trženje v skladu s to odločbo.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. decembra 2004

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/61/ES (UL L 165, 3.7.2003, str. 23).

(2)  UL L 8, 14.1.2003, str. 10. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2003/403/ES (UL L 141, 7.6.2003, str. 23).


PRILOGA

Vrsta

Sorta

Največja količina

(v tonah)

Secale cereale

Kaupo, Puhovčanka, Valdai

800


23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/33


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. decembra 2004

o začasnem trženju določenega semena vrste Triticum aestivum, ki ne izpolnjuje zahtev Direktive Sveta 66/402/EGS

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 5028)

(Besedilo velja za EGP)

(2004/894/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (1) in zlasti člena 17 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na Danskem je količina razpoložljivega semena ozimnih sort pšenice (Triticum aestivum), prilagojenih nacionalnim podnebnim razmeram in ki izpolnjujejo zahteve o kalivosti Direktive 66/402/EGS, nezadostna in zato ne more zadovoljiti potreb te države članice.

(2)

Povpraševanju po semenu navedene vrste ni mogoče zadovoljivo zadostiti s semenom iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki bi izpolnjevalo vse zahteve iz Direktive 66/402/EGS.

(3)

V skladu s tem bi morala biti Danska pooblaščena, da dovoli trženje semena navedene vrste, za katerega bodo veljale manj stroge zahteve, za obdobje do 30. novembra 2004.

(4)

Poleg tega bi morale biti druge države članice, ki lahko oskrbijo Dansko s semenom navedene vrste, pooblaščene, da dovolijo trženje takega semena, ne glede na to, ali je bilo le-to požeto v državi članici ali v tretji državi, zajeti v Odločbi Sveta 2003/17/ES z dne 16. decembra 2002 o enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov v tretjih državah in o enakovrednosti semena, pridelanega v tretjih državah (2).

(5)

Primerno je, da Danska prevzame vlogo koordinatorja za zagotovitev, da skupna količina semena, odobrena v skladu s to odločbo, ne presega največje količine, zajete v tej odločbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Trženje semena ozimne pšenice, ki ne izpolnjuje zahtev o najmanjši sposobnosti kalivosti iz Direktive 66/402/EGS, se dovoli v Skupnosti za obdobje do 30. novembra 2004, v skladu s pogoji, določenimi v Prilogi k tej odločbi, in naslednjimi pogoji:

(a)

kalivost je vsaj 75 % od čistega semena;

(b)

uradna etiketa navaja kalivost, ugotovljeno v uradnem pregledu, opravljenem v skladu s členom 2(1)(F)(d) in 2(1)(G)(d) Direktive 66/402/EGS;

(c)

seme mora biti najprej dano na trg v skladu s členom 2 te odločbe.

Člen 2

Vsak dobavitelj semena, ki želi dati na trg seme iz člena 1, vloži zahtevek pri državi članici, v kateri ima sedež.

Zadevne države članice pooblastijo dobavitelja, da da seme na trg, razen če:

(a)

obstajajo zadostni dokazi, da se lahko dvomi, ali je dobavitelj sposoben dati na trg količino semena, za katero je zaprosil za odobritev; ali

(b)

bi skupna količina, odobrena za trženje v skladu z zadevnim odstopanjem, presegla največjo količino, določeno v Prilogi.

Člen 3

Države članice si medsebojno pomagajo v zvezi z upravnimi zadevami pri uporabi te odločbe.

Danska prevzame vlogo države članice koordinatorke za zagotovitev, da skupna odobrena količina ne presega največje količine, določene v Prilogi.

Vsaka država članica, ki prejme zahtevek iz člena 2, nemudoma uradno obvesti državo članico koordinatorko o količini, zajeti v zahtevku. Država članica koordinatorka nemudoma obvesti državo članico, katera ji je poslala uradno obvestilo, ali bi odobritev privedla do preseganja največje količine.

Člen 4

Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o količinah, v zvezi s katerimi so izdale odobritev za trženje v skladu s to odločbo.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. decembra 2004

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/61/ES (UL L 165, 3.7.2003, str. 23).

(2)  UL L 8, 14.1.2003, str. 10. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2003/403/ES (UL L 141, 7.6.2003, str. 23).


PRILOGA

Vrsta

Sorta

Največja količina (v tonah)

Triticum aestivum

Abika, Bill, Elvis, Globus, Grommit, Hattrick, Opus, Robigus, Senat, Smuggler, Solist, Tulsa, Tritex

45 000