ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 359

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 47
4. december 2004


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 2073/2004 z dne 16. novembra 2004 o upravnem sodelovanju na področju trošarin

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 2074/2004 z dne 29. novembra 2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

11

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 2075/2004 z dne 3. decembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

23

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2076/2004 z dne 3. decembra 2004 o prvi prilagoditvi Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 o gnojilih (EDDHSA in trojni superfosfat) ( 1 )

25

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 2077/2004 z dne 3. decembra 2004 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2037/2000 glede uporabe predelovalnih sredstev

28

 

*

Direktiva Sveta 2004/106/ES z dne 16. novembra 2004 o spremembah Direktive 77/799/EGS o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja, nekaterih trošarin in obdavčevanja zavarovalnih premij in Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov

30

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

2004/828/ES:Sklep Sveta z dne 2. novembra 2004 o podpisu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro, ki predvideva ukrepe, enakovredne ukrepom iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačila obresti in o odobritvi kot tudi podpisu spremljajoče Skupne izjave o nameri

32

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o določitvi ukrepov, enakovrednim ukrepom iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

33

Skupna izjava o nameri

46

 

*

2004/829/ES:Sklep Sveta z dne 29. novembra 2004 o imenovanju španskega nadomestnega člana Odbora regij

54

 

 

Komisija

 

*

2004/830/ES:Odločba Komisije z dne 18. oktobra 2004 o razveljavitvi pospešenega pregleda Uredbe Sveta (ES) št. 2164/98 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih antibiotikov širokega spektra s poreklom iz Indije

55

 

*

2004/831/ES:Odločba Komisije z dne 3. decembra 2004 o spremembi Odločbe 2003/526/ES o zaščitnih ukrepih v zvezi s klasično prašičjo kugo v Severnem Porenju-Vestfaliji, v Nemčiji, in na Slovaškem (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 4506)  ( 1 )

61

 

*

2004/832/ES:Odločba Komisije z dne 3. decembra 2004 o odobritvi načrtov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih in njihovem cepljenju v izrednih razmerah v severnih Vogezih v Franciji (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 4538)  ( 1 )

62

 

 

Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

 

*

Sklep Sveta 2004/833/SVZP z dne 2. decembra 2004 o izvajanju Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP z namenom prispevanja Evropske unije ECOWAS-u v okviru moratorija na lahko orožje in orožje malega kalibra

65

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/1


UREDBA SVETA (ES) št. 2073/2004

z dne 16. novembra 2004

o upravnem sodelovanju na področju trošarin

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

in ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Goljufije v Evropski uniji imajo hude posledice za nacionalne proračune in lahko pripelje do izkrivljanja konkurence pri gibanju trošarinskih izdelkov. Zato vpliva na delovanje notranjega trga.

(2)

Potrebno je tesno sodelovanje med upravnimi organi vseh držav članic, ki so odgovorne za izvajanje ukrepov za preprečevanje goljufij na področju trošarin.

(3)

Bistveno je torej določiti predpise, v skladu s katerimi si morajo upravni organi držav članic pomagati med seboj in sodelovati s Komisijo, da se zagotovi pravilna uporaba predpisov, ki se nanašajo na gibanje trošarinskih izdelkov in pobiranje trošarin.

(4)

Medsebojno pomoč in upravno sodelovanje na področju trošarin ureja Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja, nekaterih trošarin in obdavčevanja zavarovalnih premij (3). Medsebojno pomoč in upravno sodelovanje na področju DDV ureja Uredba Sveta (ES) št. 1798/2003 (4).

(5)

Čeprav so bila ta pravna sredstva učinkovita, ne zadostujejo več glede na nove zahteve upravnega sodelovanja, ki izhajajo iz vse tesnejšega gospodarskega povezovanja znotraj notranjega trga.

(6)

Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (5), je prav tako uvedla številna pravna sredstva za izmenjavo informacij. Te postopke bo treba določiti v splošnem pravnem okviru za upravno sodelovanje na področju trošarin.

(7)

Prav tako je treba določiti jasnejše in bolj obvezujoče predpise o sodelovanju med državami članicami, saj pravice in obveznosti vseh zadevnih strani niso dovolj natančno opredeljene.

(8)

Premalo je neposrednih stikov med lokalnimi in nacionalnimi agencijami za boj proti goljufijam, saj je praksa v glavnem takšna, da se informacije sporočajo med centralnimi uradi za zvezo. To povzroča neučinkovitosti, premajhno uporabo režima upravnega sodelovanja in pretirane zamude pri sporočanju informacij. Zato je za izboljšanje in pospešitev sodelovanja treba sprejeti predpise o bolj neposrednih stikih med upravnimi oddelki.

(9)

Tesnejše sodelovanje je potrebno tudi zato, ker je, z izjemo preverjanja gibanja trošarinskih izdelkov v skladu s členom 15b Direktive 92/12/EGS, zelo malo avtomatičnih ali spontanih izmenjav informacij med državami članicami. Da bo boj proti goljufiji učinkovitejši, mora biti izmenjava informacij med pristojnimi nacionalnimi organi ter med temi organi in Komisijo intenzivnejša in hitrejša.

(10)

Zato je na področju trošarin potreben poseben predpis, ki bo vključeval določbe Direktive 77/799/EGS s tega področja. Ta predpis mora biti osredotočen na področja, kjer je možno izboljšanje sodelovanja med državami članicami na podlagi uvedbe in izboljšanja sistemov za prenos informacij o gibanju trošarinskih izdelkov. Ta predpis ne posega v uporabo Konvencije z dne 18. decembra 1997 o medsebojni pomoči in sodelovanju med upravnimi organi (6).

(11)

Ta uredba ne sme ovirati drugih ukrepov Skupnosti za boj proti goljufijam na področju trošarin.

(12)

Ta uredba vključuje in opredeljuje ureditev za poenostavitev upravnega sodelovanja med državami članicami iz Direktive 92/12/EGS. Ta ureditev vključuje tudi evidenco zadevnih udeležencev v trošarinskih postopkih in prostorov ter sistemov za potrditve gibanja trošarinskih izdelkov. Ta uredba uvaja tudi sistem zgodnjega opozarjanja med državami članicami.

(13)

Za namene te uredbe je primerno omejiti nekatere pravice in obveznosti, določene v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (7) in o prostem pretoku takih podatkov, da se zaščitijo interesi iz člena 13(1)(e) navedene direktive.

(14)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ESC z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(15)

Ker cilja te uredbe, namreč poenostaviti in okrepiti upravno sodelovanje med državami članicami, ki zahteva usklajen pristop, ni možno doseči na ravni držav članic in je zaradi poenotenja in učinkovitosti, možno ta cilj bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v omenjenem členu, ta uredba ne določa ničesar, kar bi presegalo doseganje omenjenih ciljev.

(16)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1.   Ta uredba določa pogoje, pod katerimi upravni organi držav članic, odgovorni za uporabo predpisov o trošarinah, sodelujejo med seboj in s Komisijo, da se zagotovi skladnost z navedenimi predpisi.

Zato določa pravila in postopke, ki omogočajo pristojnim organom držav članic, da sodelujejo in izmenjujejo kakršnekoli informacije, ki jim lahko pomagajo pri pravilni izvedbi odmere trošarin.

Ta uredba določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo nekaterih informacij, zlasti glede prometa trošarinskih izdelkov znotraj Skupnosti.

2.   Ta uredba ne vpliva na uporabo pravil v državah članicah o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. Prav tako ne posega v izpolnjevanje kakršnih koli obveznosti v zvezi z medsebojno pomočjo, ki izhajajo iz drugih pravnih predpisov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi.

Člen 2

V tej uredbi:

1.

„pristojni organ“ pomeni organ, imenovan v skladu s členom 3(1);

2.

„organ prosilec“ pomeni centralni urad za zvezo, službo za zvezo ali katerega koli pristojnega uradnika države članice, ki da zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;

3.

„zaprošeni organ“ pomeni centralni urad za zvezo, službo za zvezo ali katerega koli pristojnega uradnika države članice, ki sprejme zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;

4.

„centralni urad za zvezo“ pomeni urad, imenovan na podlagi člena 3(3), katerega glavna odgovornost so stiki z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja;

5.

„služba za zvezo“ pomeni kateri koli urad razen centralnega urada za zvezo s posebno ozemeljsko pristojnostjo ali specializirano operativno odgovornostjo, ki jo je določil pristojni organ na podlagi člena 3(4) za neposredno izmenjavo informacij na podlagi te uredbe;

6.

„pristojni uradnik“ pomeni katerega koli uradnika, ki lahko neposredno izmenjuje informacije na podlagi te uredbe, za kar je bil pooblaščen na podlagi člena 3(4);

7.

„urad za trošarine“ pomeni vsak urad, kjer je možno opraviti formalnosti, določene v predpisih o trošarini;

8.

„občasna avtomatična izmenjava“ pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici, brez predhodne zahteve, če in ko je ta informacija na voljo;

9.

„redna avtomatična izmenjava“ pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici, brez predhodne zahteve, v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih;

10.

„izmenjava na lastno pobudo“ pomeni občasno sporočanje informacij drugi državi članici brez predhodne zahteve za informacijo;

11.

„računalniško podprt sistem“ pomeni računalniško podprt sistem za spremljanje gibanja trošarinskih izdelkov, ustanovljen s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 1152/2003/ES (9);

12.

„oseba“ pomeni:

(a)

fizično osebo;

(b)

pravno osebo; ali

(c)

kadar veljavna zakonodaja tako določa, združenje oseb, ki smejo opravljati pravne posle, vendar nimajo statusa pravne osebe;

13.

„z elektronskimi sredstvi“ pomeni z uporabo elektronske opreme za obdelavo (vključno z digitalno zgostitvijo) in shranjevanje podatkov ter uporabo žic, radijskega prenosa, optičnih tehnologij in drugih elektromagnetnih sredstev;

14.

„identifikacijska številka“ pomeni številko, opredeljeno v členu 22(2)(a) te uredbe;

15.

„identifikacijska številka za DDV“ pomeni številko, opredeljeno v členu 22(1)(c), (d) in (e) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS (10) z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero;

16.

„gibanje trošarinskih izdelkov znotraj Skupnosti“ pomeni gibanje trošarinskih izdelkov med dvema ali več državami članicami pod režimom odloga plačila trošarine v smislu naslova III Direktive 92/12/EGS ali v porabo sproščenih trošarinskih izdelkov v smislu členov 7 do 10 Direktive 92/12/EGS;

17.

„uradna preiskava“ pomeni vse kontrole, preverjanja in vsako drugo ukrepanje uradnikov ali pristojnih organov pri izvajanju svojih nalog zaradi zagotavljanja pravilne uporabe trošarinske zakonodaje;

18.

„omrežje CCN/CSI“ pomeni skupno platformo, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (CCN) in skupnem sistemskem vmesniku (CSI), ki ju je razvila Skupnost za zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med pristojnimi organi na področju carin in obdavčitve;

19.

„trošarine“ pomenijo davke, za katere velja trošarinska zakonodaja Skupnosti, vključno z davki na energetske proizvode in elektriko v skladu z Direktivo Sveta 2003/96/ES (11);

20.

„SAD“ pomeni spremni administrativni dokument, opredeljen v členu 18(1) Direktive 92/12/EGS;

21.

„PSAD“ pomeni poenostavljeni spremni administrativni dokument, opredeljen v členu 7(4) Direktive 92/12/EGS.

Člen 3

1.   Vsaka država članica obvesti druge države članice in Komisijo o imenovanih pristojnih organih, v imenu katerih se ta uredba uporablja, neposredno ali na podlagi pooblastila.

2.   Vsaka država članica določi centralni urad za zvezo, na katerega se prenese glavna odgovornost za stike z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja. O tem obvesti Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.

3.   Centralni urad za zvezo nosi glavno odgovornost za izmenjavo informacij o gibanju trošarinskih izdelkov in zlasti nosi glavno odgovornost za:

(a)

izmenjavo podatkov iz elektronske evidence iz člena 22;

(b)

sistem zgodnjega obveščanja iz člena 23;

(c)

zahteve za potrditev za ali s strani drugih držav članic iz člena 24.

4.   Ob uradu za zvezo lahko pristojni organ vsake države članice določi še službe za zvezo, ki lahko neposredno izmenjujejo informacije na podlagi te uredbe. Pristojni organi zagotovijo sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama teh služb in seznam dajejo na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

5.   Poleg tega lahko pristojni organ vsake države članice pod pogoji, ki jih predpiše, določi pristojne uradnike, ki lahko neposredno izmenjujejo informacije na podlagi te uredbe. Pri tem lahko omeji obseg takšnega pooblastila. Centralni urad za zvezo je odgovoren za sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama navedenih uradnikov in seznam daje na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

6.   Uradniki, ki izmenjujejo informacije na podlagi členov 11 in 13, se štejejo za pristojne uradnike za ta namen v skladu s pogoji, ki jih določijo pristojni organi.

7.   Kadar službe za zvezo ali pristojni uradniki pošljejo ali prejmejo zahtevek ali odgovor na zahtevek za pomoč, obvestijo centralni urad za zvezo svoje države članice pod pogoji, ki jih slednja določi.

8.   Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik prejme zahtevek za pomoč, ki zahteva ukrepanje zunaj njegovega ozemeljskega ali operativnega območja, tak zahtevek nemudoma posreduje centralnemu uradu za zvezo svoje države članice in o tem obvesti organ prosilca. V takem primeru roki, predpisani v členu 8, začnejo teči na dan po dnevu, ko je bil zahtevek za pomoč posredovan centralnemu uradu za zvezo.

Člen 4

1.   Obveznost dajanja pomoči, kakor je predvidena v tej uredbi, ne zajema posredovanja informacij ali dokumentov, pridobljenih s strani upravnih organov iz člena 1, ki delujejo s pooblastilom ali na zahtevo sodnega organa.

2.   Če pa je pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen za posredovanje informacij iz odstavka 1, jih lahko posreduje v okviru upravnega sodelovanja, predvidenega v tej uredbi. Za vsako tako posredovanje je potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa, če takšno dovoljenje zahteva nacionalna zakonodaja.

POGLAVJE II

SODELOVANJE NA ZAHTEVO

ODDELEK 1

Zahtevek za informacije in za uradne preiskave

Člen 5

1.   Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči informacije iz člena 1, vključno z informacijami, ki se nanašajo na poseben primer ali primere.

2.   Za namen posredovanja informacij iz odstavka 1 zaprošeni organ poskrbi za izvedbo kakršnihkoli uradnih preiskav, ki so potrebne za pridobitev takih informacij.

3.   Zahtevek iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazložen zahtevek za posebno uradno preiskavo. Če država članica ugotovi, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organa prosilca o razlogih za tako stališče.

4.   Za pridobitev informacij ali za izvedbo uradne preiskave, za katere je bilo zaprošeno, zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se je obrnil, ravna, kakor bi deloval v svojem imenu ali na zahtevo drugega organa v svoji državi članici.

Člen 6

Zahtevki za informacije in za uradne preiskave na podlagi člena 5 se, kolikor je to mogoče, pošiljajo na standardnem obrazcu, sprejetem v skladu s postopkom iz člena 34(2). Vendar pa je v okoliščinah iz člena 24 standardni dokument za potrditev gibanja trošarinskih izdelkov iz člena 24(2) te uredbe, poenostavljen obrazec za zahtevek za informacije.

Člen 7

1.   Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči ustrezne informacije, ki jih ima v obliki poročil, izjav in kakršnihkoli drugih dokumentov ali overjenih prepisov ali izpiskov in ga obvesti o rezultatih upravnih preiskav.

2.   Izvirni dokumenti se dostavijo le v primeru, če to ni v nasprotju z veljavnimi predpisi v državi članici, v kateri je zaprošeni organ ustanovljen.

ODDELEK 2

Rok za posredovanje informacij

Člen 8

Zaprošeni organ posreduje informacije iz členov 5 in 7 čimprej in ne kasneje kot tri mesece po datumu prejema zahtevka.

Člen 9

V nekaterih posebnih kategorijah primerov se zaprošeni organ in organ prosilec lahko sporazumeta o rokih, ki so drugačni od rokov, opredeljenih v členu 8.

Člen 10

Če zaprošeni organ na zahtevek ne more odgovoriti do roka, obvesti organ prosilca o razlogih za to in navede, kdaj bo lahko odgovoril.

ODDELEK 3

Prisotnost v upravnih uradih in udeležba v upravnih preiskavah

Člen 11

1.   Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom in v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so zaradi izmenjave informacij iz člena 1, lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, prisotni v uradih, kjer upravni organ države članice, v kateri je ustanovljen zaprošeni organ, opravlja svoje dolžnosti. Kadar so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, je treba uradnikom organa prosilca dati izvode dokumentov, ki vsebujejo zahtevane informacije.

2.   Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom in v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so zaradi izmenjave informacij iz člena 1, lahko uradniki, ki jih imenuje organ prosilec, prisotni med upravnimi preiskavami. Upravne preiskave izvajajo izključno uradniki zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca pri pregledu ne izvajajo pooblastil za preiskave uradnikov zaprošenega organa. Lahko pa imajo preko posrednika in samo za namen upravne preiskave, ki se izvaja, dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa.

3.   Uradniki organa prosilca, ki so prisotni v drugi državi članici v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko v vsakem trenutku predložijo pisno pooblastilo, v katerem je navedeno njihovo celotno ime in uradni položaj.

ODDELEK 4

Sočasne kontrole

Člen 12

Zaradi izmenjave informacij iz člena 1 se lahko dve ali več držav članic sporazumejo o izvedbi sočasnih kontrol na svojem ozemlju glede poslovanja na področju trošarin ene ali več oseb, ki predstavljajo njihov skupni ali vzporedni interes, kadar se zdi, da so take kontrole bolj učinkovite kot kontrole, ki jih opravi samo ena država članica.

Člen 13

1.   Država članica neodvisno določi osebe, ki jih namerava predlagati za sočasne kontrole. Pristojni organ navedene države članice uradno obvesti pristojni organ v zadevni drugi državi članici o primerih, predlaganih za sočasne kontrole. Kolikor je to mogoče, poda razloge za svojo izbiro tako, da posreduje informacije, ki so privedle do njegove odločitve. Navede obdobje, v katerem bodo take kontrole izvedene.

2.   Zadevne države članice se nato odločijo, ali želijo sodelovati v sočasnih kontrolah. Po prejemu predloga za sočasno kontrolo pristojni organ države članice potrdi, da se strinja, ali posreduje sodelujočemu organu obrazloženo zavrnitev.

3.   Vsak pristojni organ imenuje predstavnika, ki je odgovoren za nadzor in koordinacijo postopka kontrole.

4.   Po opravljenih sočasnih kontrolah pristojni organi nemudoma obvestijo trošarinski urad za zvezo druge države članice o metodah na področju goljufij, ki so bile odkrite med sočasnimi kontrolami, če ocenijo, da je takšna informacija v posebnem interesu drugih držav članic. Pristojni organi lahko obvestijo tudi Komisijo.

ODDELEK 5

Zahtevek za uradno obvestilo o upravnih odločitvah in ukrepih

Člen 14

Na zahtevo organa prosilca in v skladu s pravili, ki glede obvestil veljajo v njegovi državi članici, zaprošeni organ uradno obvesti naslovnika o vseh upravnih odločitvah in ukrepih, ki so jih sprejeli upravni organi države članice prosilke v zvezi z uporabo zakonodaje o trošarinah, razen tistih iz člena 5 Direktive Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z nekaterimi prelevmani, carinami, davki in drugimi ukrepi (12).

Člen 15

V zahtevkih za uradno obvestilo, v katerih je navedena odločitev ali ukrep, o katerem se obvešča, se navede ime, naslov in vse druge ustrezne informacije za identifikacijo naslovnika.

Člen 16

Zaprošeni organ nemudoma obvesti organ prosilca o svojem odgovoru na zahtevek za uradno obvestilo in ga uradno obvesti predvsem o tem, kdaj je bilo uradno obvestilo o odločitvi ali ukrepu poslano naslovniku, ali o tem, zakaj ga ni mogel obvestiti. Zahtevka ni mogoče zavrniti zaradi vsebine odločitve ali ukrepa, o katerem se bo obveščalo.

POGLAVJE III

IZMENJAVA INFORMACIJ BREZ PREDHODNEGA ZAHTEVKA

Člen 17

Brez poseganja v poglavje IV pristojni organ države članice v sklopu občasne ali redne avtomatične izmenjave posreduje informacije iz člena 1 pristojnemu organu katerekoli zadevne države članice v naslednjih primerih:

1.

če je prišlo do nepravilnosti ali kršitve trošarinske zakonodaje, ali o tem obstaja utemeljeni sum, v drugi državi članici;

2.

če je zaradi nepravilnosti ali kršitve trošarinske zakonodaje, ali utemeljenega suma o tem na ozemlju določene države članice prišlo do posledic v drugi državi članici;

3.

kadar obstaja tveganje za goljufijo ali izpad trošarine v drugi državi članici.

Člen 18

V skladu s postopkom iz člena 34(2) se določi naslednje:

1.

točne kategorije informacij, ki se izmenjujejo;

2.

pogostnost takšnih izmenjav;

3.

praktična ureditev za izmenjavo informacij.

Vsaka država članica določi, ali bo sodelovala pri izmenjavi posamezne kategorije informacij in ali bo to storila z redno ali občasno avtomatično izmenjavo.

Člen 19

Pristojni organi držav članic lahko v vsakem primeru s spontano izmenjavo brez predhodnega zahtevka drug drugemu posredujejo informacije iz člena 1, ki jih imajo.

Člen 20

Države članice sprejmejo potrebne upravne in organizacijske ukrepe za olajšanje izmenjave, predvidene v tem poglavju.

Člen 21

Za namene izvajanja tega poglavja država članica ni dolžna osebam nalagati novih obveznosti zbiranja informacij ali nesorazmernih upravnih obremenitev.

POGLAVJE IV

SHRANJEVANJE IN IZMENJAVA POSEBNIH INFORMACIJ V ZVEZI S TRANSAKCIJAMI ZNOTRAJ SKUPNOSTI

Člen 22

1.   Pristojni organ vsake države članice vzdržuje elektronsko podatkovno bazo, ki vsebuje naslednji evidenci:

(a)

evidenco oseb, ki so imetniki trošarinskih skladišč z dovoljenjem ali pooblaščeni trošarinski prejemniki v skladu s členom 4(a) in (d) Direktive 92/12/EGS;

(b)

evidenco prostorov, registriranih kot trošarinska skladišča.

2.   Evidenca vsebuje naslednje informacije, ki morajo biti dostopne drugim državam članicam:

(a)

identifikacijsko številko, ki jo je izdal pristojni organ v zvezi z osebo ali prostori;

(b)

ime in naslov osebe ali prostorov;

(c)

kategorijo in oznako kombinirane nomenklature trošarinskih izdelkov, ki jih skladišči ali prejema določena oseba ali ki so skladiščeni ali sprejeti v določenih prostorih;

(d)

označitev centralnega urada za zvezo ali trošarinskega urada, kjer je mogoče dobiti nadaljnje informacije;

(e)

datum izdaje, spremembe in, če je to primerno, datum prenehanja veljavnosti dovoljenja za imetnika trošarinskega skladišča ali trošarinskega prejemnika;

(f)

informacije, potrebne za identifikacijo oseb, ki so prevzele obveznosti v skladu s členom 15(3) Direktive 92/12/EGS;

(g)

informacije, potrebne za identifikacijo oseb, ki so občasno vključene v gibanje trošarinskih izdelkov, če je takšna informacija na voljo.

3.   Vsaka nacionalna evidenca mora biti dostopna pristojnim organom drugih držav članic, vendar le za uporabo v zvezi s trošarinami.

4.   Centralni urad ali služba za zvezo vsake države članice mora zagotoviti, da lahko vse osebe, vključene v gibanje trošarinskih izdelkov znotraj Skupnosti, dobijo potrdilo o informacijah iz tega člena.

5.   Podrobne informacije iz odstavka 2, podrobni dogovori glede uvedbe in sprotnega posodabljanja evidenc, usklajeni standardi za beleženje identifikacijskih številk in zbiranje informacij, ki so potrebne za identifikacijo oseb in prostorov iz odstavka 2 ter dogovore v zvezi z dostopnostjo evidenc vsem državam članicam, kakor je določeno v členu 3, se opredelijo v skladu s postopkom iz člena 34(2).

6.   Če je udeleženca v trošarinskih postopkih mogoče identificirati samo s pomočjo identifikacijske številke za DDV, se v ta namen uporablja člen 27 Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 (13).

Člen 23

1.   Države članice uvedejo elektronski sistem zgodnjega obveščanja, v sklopu katerega lahko centralni urad ali služba za zvezo države članice, iz katere se odpremlja trošarinski izdelek, pošlje informativno ali opozorilno sporočilo uradu za zvezo namembne države članice takoj, ko ta urad ali služba za zvezo prejme takšno informacijo o SAD, najkasneje pa takrat, ko so izdelki odpremljeni. Analiza tveganja na osnovi informacij iz SAD, ki predstavlja del te izmenjave informacij, mora biti opravljena, preden se odpošlje sporočilo, če pa je potrebno, tudi potem, ko je prejeto.

2.   Informacije za izmenjavo in ustrezni ukrepi morajo biti določeni v skladu s postopkom iz člena 34(2).

Člen 24

1.   V skladu s členom 5 lahko med gibanjem trošarinskih izdelkov ali po njem centralni urad za zvezo države članice zahteva informacije od centralnega urada ali službe za zvezo druge države članice. Za namen te izmenjave informacij je na osnovi informacij SAD ali PSAD izvedena analiza tveganja, preden je poslana zahteva, če pa je potrebno tudi potem, ko je prejeta.

2.   Izmenjava informacij iz odstavka 1 se izvede na osnovi standardnega dokumenta o potrditvi gibanja trošarinskih izdelkov. Oblika in vsebina tega dokumenta in ukrepi za izmenjavo informacij morajo biti določeni v skladu s postopkom iz člena 34(2).

3.   Zadevni organi države članice, v kateri je pošiljatelj trošarinskih izdelkov ustanovljen, lahko odobrijo pomoč, ob uporabi dokumenta iz odstavka 2, če ta pošiljatelj ni prejel izvoda 3 SAD ali PSAD in če je ta pošiljatelj izčrpal vsa dostopna sredstva za pridobitev dokaza, da je gibanje trošarinskih izdelkov zaključeno. Če je zagotovljena takšna pomoč, pošiljatelj nikakor ni oproščen davčnih obveznosti.

Zadevni organi namembne države članice se morajo po najboljših močeh potruditi pri izpolnjevanju vsake zahteve v zvezi s takšno pomočjo, ki jo nanje naslovijo zadevni organi države članice pošiljatelja.

Člen 25

1.   Če spremljanje gibanja in nadzor trošarinskih izdelkov potekata preko računalniško vodenega sistema, pristojni organi vsake države članice shranjujejo in obdelujejo podatke v tem sistemu.

Da se informacije lahko uporabljajo v postopkih, določenih v tej uredbi, jih je treba hraniti najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem se je začelo gibanje.

2.   Države članice zagotovijo, da so njihove zbirke podatkov posodobljene, popolne in točne.

POGLAVJE V

ODNOSI S KOMISIJO

Člen 26

1.   Države članice in Komisija preučijo in ovrednotijo delovanje ureditve za upravno sodelovanje, ki je predvideno v tej uredbi. Za uporabo tega člena Komisija združuje izkušnje držav članic s ciljem izboljšati delovanje navedenih postopkov. Zato informacije, ki jih posredujejo države članice, ne vsebujejo individualnih ali osebnih podatkov.

2.   Države članice Komisiji posredujejo vse razpoložljive informacije, ki so pomembne za uporabo te uredbe, vključno z vsemi statističnimi podatki, ki so potrebni za oceno njenega izvajanja. Ustrezni statistični podatki so določeni v skladu s postopkom iz člena 34(2) in se posredujejo le če so na voljo in če ni verjetno, da bi to posredovanje povzročilo neupravičene administrativne obremenitve.

3.   Države članice posredujejo Komisiji vse dostopne informacije o metodah in praksah, ki so bile uporabljene, ali obstaja sum, da so bile uporabljene, v nasprotju s trošarinsko zakonodajo in pri katerih so se razkrile pomanjkljivosti ali pravne praznine pri izvajanju upravnega sodelovanja predvidenega v tej uredbi, če ocenijo, da bi taka informacija utegnila posebej zanimati druge države članice.

4.   Zaradi vrednotenja učinkovitosti tega sistema upravnega sodelovanja v boju proti davčni utaji in davčnim goljufijam lahko države članice Komisiji sporočijo katere koli druge dostopne informacije iz člena 1.

5.   Komisija posreduje informacije iz odstavkov 2, 3 in 4 drugim zadevnim državam članicam.

POGLAVJE VI

ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 27

1.   Kadar pristojni organ države članice prejme informacije iz tretje države, lahko navedeni organ te informacije prenese pristojnim organom katerihkoli držav članic, ki bi jih informacije lahko zanimale, in vsekakor vsem, ki jih zahtevajo, če to dovoljujejo dogovori o pomoči z zadevno tretjo državo. Če je takšna informacija v interesu Skupnosti, jo lahko posredujejo tudi Komisiji.

2.   Če se je zadevna tretja država pravno obvezala zagotavljati pomoč pri zbiranju dokazov o nepravilnostih pri transakcijah, za katere se domneva, da so v nasprotju s trošarinsko zakonodajo, se informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, lahko posreduje navedeni tretji državi s soglasjem pristojnih organov, ki so dali informacije, in v skladu z njihovimi domačimi določbami, ki se uporabljajo za sporočanje osebnih podatkov tretjim državam.

POGLAVJE VII

POGOJI ZA IZMENJAVO INFORMACIJ

Člen 28

Informacije sporočene na podlagi te uredbe so, kolikor je to mogoče, posredovane z elektronskimi sredstvi v skladu s postopki, sprejetimi po postopku iz člena 34(2).

Člen 29

Zahtevki za pomoč, vključno z zahtevki za uradno obvestilo, in priloženi dokumenti so lahko v katerem koli jeziku, o katerem sta se sporazumela zaprošeni organ in organ prosilec. Takšnim zahtevkom se priloži prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države članice, v kateri je ustanovljen zaprošeni organ, samo v posebnih primerih, ko zaprošeni organ poda razlog, zakaj prosi za tak prevod.

Člen 30

1.   Zaprošeni organ v eni državi članici zagotovi organu prosilcu v drugi državi članici informacije iz člena 1, če:

(a)

število in narava zahtevkov za informacije s strani organa prosilca v določenem obdobju temu zaprošenemu organu ne nalaga nesorazmerne administrativne obremenitve;

(b)

je ta organ prosilec izrabil običajne vire informacij, ki bi jih v okoliščinah lahko uporabil za pridobitev potrebnih informacij, brez tveganja, da ogrozi doseganje želenega cilja.

2.   Če vzajemna pomoč vključuje posebne probleme, ki povzročijo čezmerne stroške, se lahko organi prosilci in zaprošeni organi sporazumejo o posebni ureditvi za povračila stroškov pri obravnavanih primerih.

3.   Ta uredba ne nalaga obveznosti izvedbe preiskav ali zagotavljanja informacij, če zakonodaja ali upravne prakse države članice, ki bi morala dati informacije, pristojnim organom ne dovoljujejo izvedbe navedenih preiskav ali zbiranja ali uporabe navedenih informacij za lastne namene države članice.

4.   Pristojni organ države članice lahko zavrne posredovanje informacij, če zadevna država članica prosilka iz pravnih razlogov ne more zagotoviti podobnih informacij.

5.   Posredovanje informacij se lahko zavrne, če bi povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne tajnosti ali poslovnega procesa, ali če gre za informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

6.   Zaprošeni organ obvesti organ prosilca o razlogih za zavrnitev zahtevka za pomoč. Zaradi statistike mora biti Komisija vsako leto obveščena o posameznih vrstah razlogov za zavrnitev.

7.   Spodnja meja sprožitve zahtevka za pomoč se lahko sprejme v skladu s postopkom iz člena 34(2).

Člen 31

1.   Za informacije, posredovane na podlagi te uredbe, velja obveznost varovanja uradne tajnosti in morajo biti varovane kot podobne informacije v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki je informacijo prejela, in ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.

Takšne informacije se lahko uporabljajo pri določanju ocene davčne osnove ali pobiranju in upravni kontroli trošarin, spremljanju gibanja trošarinskih izdelkov, analizi tveganja in preiskavah.

Lahko se uporabijo v zvezi s sodnimi ali upravnimi postopki, ki lahko vključujejo kazni zaradi kršitev davčnega prava, brez poseganja v splošna pravila in predpise o pravicah tožencev in prič v takih postopkih.Lahko se tudi uporabijo za uvedbo drugih davkov, carin in dajatev iz člena 2 Direktive 76/308/EGS.

Osebe, ki jih ustrezno pooblasti urad Komisije za akreditacijo v zvezi z varnostjo, imajo lahko dostop do teh informacij samo, kolikor je to potrebno za oskrbo, vzdrževanje in razvoj omrežja CCN/CSI.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 pristojni organ države članice, ki posreduje informacije, dovoli uporabo informacij za druge namene v državi članici organa prosilca, če se v skladu z zakonodajo države članice zaprošenega organa informacije lahko uporabljajo za podobne namene.

3.   Kadar organ prosilec meni, da bi bile informacije, ki jih je prejel od zaprošenega organa, lahko koristne za pristojni organ tretje države članice, lahko slednjemu posreduje te informacije. Če to stori, o tem obvesti zaprošeni organ. Zaprošeni organ lahko posreduje informacije tretji državi, če ima za to predhodno soglasje.

4.   Države članice omejijo obseg obveznosti in pravic, predvidenih v členih 10, 11(1), 12 in 21 Direktive 95/46/ES, če je to potrebno zaradi zaščite interesov iz člena 13(e) navedene direktive.

Člen 32

Poročila, izjave in kateri koli drugi dokumenti ali overjeni prepisi ali izpiski, ki jih pridobijo uradniki zaprošenega organa in so posredovani organu prosilcu v skladu s pomočjo, predvideno v tej uredbi, lahko pristojni organi države članice organa prosilca uveljavljajo kot dokaz na isti podlagi kot podobne dokumente, ki jih zagotovi drug organ navedene države.

Člen 33

1.   Za uporabo te uredbe države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi:

(a)

zagotovijo učinkovito notranjo koordinacijo med pristojnimi organi iz člena 3;

(b)

vzpostavijo neposredno sodelovanje med organi, pooblaščenimi za tako koordinacijo;

(c)

zagotovijo nemoteno delovanje sistema za izmenjavo informacij, opredeljenega v tej uredbi.

2.   Komisija vsaki državi članici nemudoma sporoči vse informacije, ki jih prejme in jih lahko posreduje.

POGLAVJE VIII

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 34

1.   Komisiji pomaga Odbor za trošarine, ustanovljen s členom 24(1) Direktive 92/12/ES.

2.   Ob sklicevanju na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok, določen v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 35

1.   Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe vsakih pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe predvsem na osnovi informacij, ki jih posredujejo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji predpise nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta uredba.

Člen 36

Kadar pristojni organi sklenejo sporazume o dvostranskih zadevah, ki jih ureja ta uredba, razen obravnavanja posameznih primerov, o tem nemudoma obvestijo Komisijo. Komisija nato obvesti pristojne organe drugih držav članic.

Člen 37

Ta uredba začne veljati 1. julija 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. novembra 2004

Za Svet

Predsednik

G. ZALM


(1)  Mnenje z dne 1.4.2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 112, 30.4.2004, str. 64.

(3)  UL L 336, 27.12.1977, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/56/ES (UL L 127, 29.4.2004, str. 70).

(4)  UL L 264, 15.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(5)  UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(6)  Akt Sveta z dne 18. decembra 1997 (UL C 24 z dne 23.1.1998, str. 1).

(7)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(8)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(9)  UL L 162, 1.7.2003, str. 5.

(10)  UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35).

(11)  UL L 283, 31.10.2003 str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 100).

(12)  UL L 73, 19.3.1976, str. 18. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(13)  UL L 264, 15.10.2003, str. 1.


4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/11


UREDBA SVETA (ES) št. 2074/2004

z dne 29. novembra 2004

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Januarja 1997 je Uredba Sveta (ES) št. 119/97 (2) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz določenih obročkastih mehanizmov za mape s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“). Stopnja dokončne dajatve, ki se uporablja za neto cene franko meja Skupnosti, neocarinjeno, je bila 32,5 % za World Wide Stationery Mfg („WWS“), družbo, kateri je bila odobrena individualna obravnava, in 39,4 % za vse ostale družbe v LRK. Te stopnje dajatve so se uporabljale za obročkaste mehanizme za mape, razen tistih s 17 ali 23 obroči (oznake TARIC 8305100011, 8305100012 in 8305100019), medtem ko je za obročkaste mehanizme za mape s 17 in 23 obroči (oznake TARIC 8305100021, 8305100022 in 8305100029) veljala dajatev, enaka razliki med minimalno uvozno ceno („MUC“) v višini 325 EUR za 1 000 kosov in ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, kadar koli je bila slednja nižja od MUC.

(2)

Po zahtevku za protiabsorbcijski pregled dajatev zgoraj navedenih ukrepov septembra 2000, vloženi v skladu s členom 12 osnovne uredbe, so bile stopnje dajatve, ki se uporablja za obročkaste mehanizme za mape, razen za tiste s 17 ali 23 obroči (oznake TARIC 8305100011, 8305100012 in 8305100019), z Uredbo Sveta (ES) št. 2100/2000 (3) zvišane na 51,2 % za WWS in 78,8 % za vse ostale družbe v LRK.

(3)

Protidampinški in izravnalni ukrepi so v veljavi od junija 2002 za uvoz obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Indonezije. Te ukrepe, ki niso predmet tega pregleda, sta uvedli Uredba Sveta (ES) št. 976/2002 in Uredba Sveta (ES) št. 977/2002, obe z dne 4. junija 2002 (4).

(4)

Po preiskavi v zvezi z domnevnim izogibanjem protidampinškim ukrepom, ki jih je uvedla Uredba Sveta (ES) št. 119/97, z uvozom obročkastih mehanizmov za mape, poslanih iz Vietnama, so bili ukrepi z Uredbo Sveta (ES) št. 1208/2004 (5) razširjeni na uvoz, poslan iz Vietnama.

(5)

Preiskava glede domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom, ki jih je uvedla Uredba Sveta (ES) št. 119/97, z uvozom obročkastih mehanizmov za mape, poslanih iz Tajske, ki se prijavijo kot s poreklom iz Tajske ali ne, je bila sprožena aprila 2004 (6).

(6)

Obe preiskavi, omenjeni v prejšnjih uvodnih izjavah, sta bili neodvisni od rezultatov te preiskave.

2.   Zahtevek za pregled

(7)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz določenih obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz LRK (7), je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe 23. oktobra 2001 prejela zahtevek za pregled teh ukrepov.

(8)

Zahtevek sta vložila dva proizvajalca Skupnosti, Koloman Handler AG in Krause Ringbuchtechnik GmbH („vlagatelja“), ki predstavljata večji delež skupne proizvodnje obročkastih mehanizmov za mape v Skupnosti. Zahtevek je temeljil na razlogih, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil večje količine škodljivega dampinškega uvoza s poreklom iz LRK.

(9)

Po posvetu s svetovalnim odborom je bilo ugotovljeno, da obstaja dovolj dokazov za začetek pregleda v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, zato je Komisija začela pregled (8).

3.   Preiskava

(a)   Postopek

(10)

Komisija je proizvajalce-izvoznike, uvoznike in zadevne uporabnike, predstavnike izvozne države, vlagatelja-proizvajalca Skupnosti in druge znane proizvajalce Skupnosti uradno obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa. Zainteresirane stranke so imele priložnost, da svoja stališča izrazijo pisno in zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku pregleda.

(11)

Vsem strankam, ki so v zgoraj navedenem roku zahtevale in izkazale posebne razloge za zaslišanje, je bila dana možnost za zaslišanje.

(12)

Vsem strankam, ki so bile uradno obveščene o začetku pregleda, ter ostalim, ki so zanje zaprosile v roku, določenem v obvestilu o začetku pregleda, so bili poslani vprašalniki. Nadalje se je obvestilo enega proizvajalca iz Indije (primerljiva država) in je prejel vprašalnik.

(13)

Odgovore na vprašalnike sta posredovala oba vlagatelja-proizvajalca v Skupnosti in en proizvajalec-izvoznik v zadevni državi, pa tudi en proizvajalec v primerljivi državi in dva neodvisna uvoznika v Skupnosti.

(14)

Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih se je nameravala predlagati uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Stranke so imele po razkritju na voljo obdobje za podajanje izjav. Pripombe strank so bile upoštevane in, kjer je bilo ustrezno, so bile ugotovitve ustrezno spremenjene.

(b)   Zainteresirane stranke in preveritveni obiski

(15)

Vse informacije, ki so se zdele potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode ter interesa Skupnosti, so bile zbrane in preverjene. Preveritveni obiski so se izvedli v prostorih naslednjih družb:

(i)

vlagatelja- proizvajalca Skupnosti

Krause Ringbuchtechnik GmbH, Espelkamp, Nemčija

SX Bürowaren Produktions- und Handels GmbH (do novembra 2001 je obročkaste mehanizme za mape proizvajal Koloman Handler AG), Dunaj, Avstrija (glej uvodno izjavo (50)),

(ii)

proizvajalec v izvozni državi

World Wide Stationery Mfg, Hong Kong, LRK

(iii)

proizvajalec v primerljivi državi

Tocheunglee Stationery Manufacturing Co, Chennai, Indija

(iv)

neodvisni uvoznik v Skupnosti

Bensons International Systems B.V., Utrecht, Nizozemska

(c)   Obdobje preiskave

(16)

Preiskava o verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2001 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preverjanje trendov, pomembnih za ocenitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 1998 vse do konca OP („upoštevano obdobje“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(17)

Zadevni izdelek je enak kot v prvotni preiskavi, t.j. nekateri obročkasti mehanizmi za mape sestavljeni iz dveh pravokotnih jeklenih ploščic ali žic, na katere so pritrjeni vsaj štirje polobročki, narejeni iz jeklene žice, skupaj pa jih drži jeklena krovna ploščica. Odprejo se tako, da polobročke potegnemo narazen, ali pa z majhnim jeklenim sprožilnim mehanizmom, pritrjenim na obročkasti mehanizem za mape. Obroči so lahko različnih oblik, najobičajnejši so okrogli in v obliki črke D. Obročkasti mehanizmi za mape se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8305 10 00 (oznake TARIC 8305100011, 8305100012 in 8305100019 za mehanizme, razen tistih s 17 ali 23 obroči, in oznake TARIC 8305100021, 8305100022 in 8305100029 za mehanizme s 17 ali 23 obroči). Dvižni mehanizmi za mape, ki se uvrščajo pod isto oznako KN, niso vključeni v to preiskavo.

(18)

Obročkasti mehanizmi za mape se uporabljajo za izdelavo papirnatih pisarniških map, pisarniških map iz lepenke in plastificirane lepenke in drugih map za spenjanje.

(19)

V Skupnosti je bilo med OP prodano veliko število različnih vrst obročkastih mehanizmov za mape. Razlike med temi vrstami so bile določene na podlagi širine osnove, vrste mehanizma, števila obročev, sistema odpiranja, nominalne kapacitete držanja papirja, premera obroča, oblike obročev, dolžine in razmika med obroči. Glede na dejstvo, da imajo vse vrste enake osnovne fizične in tehnične značilnosti in so znotraj določenih serij zamenljive, je bilo ugotovljeno, da za namene sedanjega postopka vsi obročkasti mehanizmi za mape predstavljajo en sam izdelek.

2.   Podoben izdelek

(20)

Ugotovljeno je bilo, da imajo obročkasti mehanizmi za mape, proizvedeni in prodani na domačem trgu v primerljivi državi (Indiji), in tisti, ki so izvoženi v Skupnost iz LRK, enake osnovne fizične in tehnične značilnosti in uporabe.

(21)

Ugotovljeno je bilo tudi, da ni razlike med osnovnimi fizičnimi in tehničnimi značilnostmi in uporabami med obročkastimi mehanizmi za mape, ki so uvoženi v Skupnosti s poreklom iz LRK, in obročkastimi mehanizmi za mape, ki so proizvedeni v Skupnosti in prodani na trgu Skupnosti.

(22)

Zato se sklepa, da so obročkasti mehanizmi za mape, proizvedeni in prodani na domačem trgu primerljive države, obročkasti mehanizmi za mape s poreklom iz LRK, izvoženi v Skupnost, in obročkasti mehanizmi za mape, proizvedeni in prodani s strani industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, vsi podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

(23)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi iztek obstoječih ukrepov vodil v nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

1.   Uvodne opombe

(24)

Od treh kitajskih proizvajalcev-izvoznikov, imenovanih v pritožbi, je sodeloval le WWS, ki mu je bila odobrena individualna obravnava v obeh preiskavah, prvotni in preiskavi za ugotavljanje absorpcije dajatev. Drugi dve izvozni družbi sta navedli, da med OP zadevnega izdelka v Skupnost nista izvažali. Vendar izgleda, da je bila ena izmed teh družb vpletena v prakso izogibanja preko Tajske, kar je raziskoval Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (glej uvodni izjavi (42) in (43)).

2.   Nadaljevanje dampinga

(25)

Po podatkih Eurostata je obseg izvozne prodaje edine sodelujoče družbe predstavljal ves uvoz s poreklom iz LRK med OP. Ta obseg predstavlja 1,9 % skupne porabe Skupnosti med OP sedanje preiskave, v primerjavi s 45 % skupne porabe Skupnosti med OP prvotne preiskave, tj. od 1. oktobra 1994 do 30. septembra 1995.

(a)   Metodologija

(26)

V primerjavi s prvotno preiskavo se je spremenila le izbira primerljive države, drugače ostaja metodologija za izračun stopnje dampinga ista.

(b)   Primerljiva država

(27)

Ker je LRK država z gospodarstvom v tranziciji, je bila normalna vrednost določena na podlagi informacij, pridobljenih v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“), ki je bila izbrana v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(28)

V prvotni preiskavi je bila za primerljivo državo izbrana Malezija. Glede na dejstvo, da se je proizvodnja v Maleziji končala in je bila premeščena, med drugim v Indijo, je bilo treba izbrati drugo reprezentativno državo. V zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa je bila Indija predlagana kot primerljiva država za namene določitve normalne vrednosti. Ta izbira ni bila izpodbijana. Ugotovljeno je bilo tudi, da razlogi za izbiro Indije, tj. velikost njenega domačega tržišča, odprtost njenega trga in stopnja dostopa do osnovnih materialov, zagotavljajo normalne pogoje konkurence. Imenovani indijski proizvajalec je privolil v sodelovanje in imel reprezentativno domačo prodajo. Ta družba je bila povezana s sodelujočim kitajskim proizvajalcem-izvoznikom, vendar ni bilo razlogov, da bi to lahko vplivalo na določitev normalne vrednosti. Zato je bila Indija v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe upoštevana kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti.

(c)   Normalna vrednost

(29)

Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja podobnega izdelka v primerljivi državi med OP donosna in reprezentativna. Zato je bila normalna vrednost osnovana na ceni, plačani ali plačljivi v okviru običajnega poteka trgovanja neodvisnih potrošnikov v primerljivi državi, tj. Indiji.

(d)   Izvozna cena

(30)

Ker se je zadevni izdelek izvažal neodvisnim kupcem v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, to je na osnovi dejansko plačane ali plačljive izvozne cene.

(e)   Primerjava

(31)

Za namene pravične primerjave in v skladu s členom 2(10) osnove uredbe so bile narejene ustrezne spremembe v obliki popravkov za razlike glede notranjega tovora, popustov in rabatov, ravnanja in nakladanja, stroškov transporta in kredita, provizij in zavarovanj, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(32)

Vendar je treba v zvezi s tem opozoriti, da sta se po uvedbi protidampinških ukrepov obseg in raznolikost vrst obročkastih mehanizmov za mape, izvoženih v Skupnost, občutno zmanjšala. Zato so bile vrste podobnega izdelka, prodanega na domačemu trgu primerljive države med OP, primerljive s samo 10 % vrst, ki jih neposredno iz LRK izvozi edini sodelujoči proizvajalec-izvoznik. Vendar je v prvotni preiskavi primerjava temeljila na 75 % celotnega obsega prodaje. Večina neposrednega izvoza iz LRK je med OP sedanje preiskave zajemala „tržne niše“, kot so mehanizmi s 17 in 23 obroči, ki so predmet MUC.

(f)   Stopnja dampinga

(33)

Tehtana povprečna normalna vrednost je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjana z tehtano povprečno izvozno ceno, na enaki stopnji trgovine. Primerjava je pokazala odsotnost dampinga.

(g)   Zaključek glede dampinga

(34)

Ob upoštevanju dampinške prakse za WWS, sodelujočega kitajskega proizvajalca-izvoznika, damping ni bil ugotovljen. Vendar je bil obseg izvozne prodaje WWS neposredno Skupnosti med OP sedanje preiskave občutno manjši kot v prvotni preiskavi. Neposredni izvoz WWS iz LRK je bil osredotočen na zgornji del serije obročkastih mehanizmov za mape, predvsem na modele s 17 in 23 obroči, za katere velja dajatev v obliki MUC (glej uvodno izjavo (32) zgoraj). To dejansko pomeni, da na ta uvoz niso bile plačane skoraj nikakršne protidampinške dajatve. Ta rezultat se ne more primerjati s stopnjo dampinga, izračunano v prvotni preiskavi, saj ni bilo možno izračunati stopnje dampinga za modele obročkastih mehanizmov za mape, za katere je veljala protidampinška dajatev, ki so bili najbolj prodajani modeli na trgu Skupnosti in niso bili izvoženi neposredno iz LRK med OP sedanje preiskave. Primerjavo bi lahko glede obsega prodaje naredili tudi samo med prodajo podobnega izdelka, prodanega na domačem trgu primerljive države in modeli, ki so tvorili 10 % prodaje LRK Skupnosti. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da sprejetje jasnega zaključka glede nadaljevanja dampinga ni možno.

3.   Ponovitev dampinga

(35)

V odsotnosti jasnega zaključka glede nadaljevanja dampinga je bila raziskana verjetnost ponovitve dampinga.

(36)

V zvezi s tem so bili analizirani naslednji elementi: (a) proste zmogljivosti in naložbe kitajskih proizvajalcev-izvoznikov; (b) vedenje sodelujočih kitajskih proizvajalcev-izvoznikov na trgih tretjih držav; (c) struktura v obsegu in cenah izvoza zadevnih izdelkov v tretje države s strani nesodelujočih družb.

(a)   Proste zmogljivosti in naložbe

(37)

Treba se je spomniti, da v odsotnosti sodelovanja drugih proizvajalcev-izvoznikov razen WWS niso bile na voljo nobene druge informacije glede proizvodnje v LRK, proste proizvodne zmogljivosti in prodaje na kitajskem trgu, razen za sodelujočega proizvajalca.

(38)

Proizvodna zmogljivost sodelujoče družbe je ostala od leta 1999 do OP stabilna. Vendar, ker je proizvodnja zadevnih izdelkov med letom 1999 in OP padla za 28 %, je verjetno, da ima sodelujoči proizvajalec-izvoznik pomembno neizrabljeno proizvodno zmogljivost, tj. eno tretjino svoje skupne zmogljivosti. Zato lahko v primeru izteka ukrepov ta proizvajalec hitro poveča proizvodnjo in jo usmeri na kateri koli izvozni trg, vključno s trgom Skupnosti. Treba je opozoriti tudi na to, da lahko neizrabljena proizvodna zmogljivost edinega sodelujočega proizvajalca-izvoznika zadosti približno polovici porabe v Skupnosti. Lahko razumno sklepamo, da imajo tudi drugi kitajski proizvajalci na voljo pomembne proste zmogljivosti, saj se je skupni kitajski izvoz zmanjšal in ni informacij, ki bi kazale na to, da se je tudi zmogljivost v LRK zmanjšala.

(39)

Opaženo je, da je sodelujoča družba, kljub postopnem zmanjševanju, od leta 1999 do OP vzdrževala visoko stopnjo naložb v stroje in opremo.

(b)   Vedenje sodelujočega kitajskega proizvajalca-izvoznika na trgih tretjih držav

(40)

Izvozna prodaja tretjim državam (razen Skupnosti) sodelujoče družbe se je od leta 2000 do OP po obsegu zmanjšala za 8 %. Njena povprečna izvozna cena tretjim državam se je v enakem obdobju zmanjšala za 12 %.

(c)   Vedenje nesodelujočih kitajskih družb (obseg in cene)

(41)

V zvezi z družbami, ki niso sodelovale v sedanji preiskavi, so ugotovitve morale temeljiti na dejstvih, ki so na voljo skladno s členom 18 osnovne uredbe. Pri odsotnosti kakršnega koli sodelovanja so bile upoštevane ameriške in kitajske statistike, da bi določili obseg in cene kitajskega izvoza v druge države. Četudi se celotni obseg kitajskega izvoza glede na vir informacij razlikuje, obe statistiki potrjujeta, da se je med letom 1999 in OP po celem svetu občutno zmanjšal izvoz obročkastih mehanizmov za mape iz Kitajske. Po kitajski statistiki je bil v letu 1999 obseg izvoženih obročkastih mehanizmov za mape na svetovni trg okoli 662 milijonov kosov, ki se je med OP zmanjšal na 523 milijonov kosov. V enakem obdobju je povprečna izvozna cena, četudi je pokrivala različne vrste izdelkov z zelo različnimi cenami, ostala bolj ali manj stabilna. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (38), je v odsotnosti informacij glede hipotetičnega zmanjšanja proizvodne zmogljivosti nesodelujočih kitajskih proizvajalcev-izvoznikov verjetno, da imajo ti še pomembne neizrabljene zmogljivosti. V teh okoliščinah je primerno upoštevati, da bi, če bi protidampinški ukrepi nehali veljati, trg Skupnosti postal zelo vabljiva tarča za te kitajske izvoznike, ki bi nato na trg Skupnosti zopet začeli izvažati v precejšnih količinah.

(42)

Nadalje je pomembno omeniti, da je OLAF izvedel preiskavo za določitev, ali izvoženi obročkasti mehanizmi za mape, prijavljeni kot s poreklom iz Tajske, dejansko imajo poreklo iz te države ali imajo domnevno poreklo iz LRK.

(43)

V preiskavah OLAF-a in zadevnih držav članic je bilo ugotovljeno, da obročkasti mehanizmi za mape niso bili tajskega porekla. Nadalje je bilo v preiskavah dognano, da je bil znatni del tega trgovanja s kitajskim nepreferencialnim poreklom in so zato zavezani protidampinškim dajatvam.

(44)

Glede tega je treba opozoriti, da so vrste izdelkov, izvoženih preko Tajske, vključevale modele obročkastih mehanizmov za mape, ki so se med OP najbolj prodajali na trgu Skupnosti, namesto modelov s 17 in 23 obroči, prodanih neposredno iz LRK. To je omogočilo izdelavo primerjave z uporabo modelov, ki se najbolj prodajajo na trgu Skupnosti. Kot takšna je bila primerjava narejena med obročkastimi mehanizmi za mape, izvoženimi iz Tajske v Skupnost, in številnimi primerljivimi vrstami izdelkov, ki so naprodaj na domačem trgu primerljive države. Rezultat je potrebno obravnavati previdno, saj so lahko izračuni v odsotnosti celotne preiskave uvoza obročkastih mehanizmov za mape iz Tajske temeljili le na cenovni ponudbi FOB Bangkoka, ki jo je zagotovila industrija Skupnosti za vrste izdelkov, izvoženih iz Tajske v Skupnost med in po OP. Vendar je izračun pokazal, da so bile izvozne cene obročkastih mehanizmov za mape, izvoženih iz Tajske, nižje od cen na indijskem domačem trgu, zato ni mogoče izključiti, da so bili ti obročkasti mehanizmi za mape v Skupnosti prodani po dampinških cenah.

(d)   Preiskava za ugotavljanje absorpcije dajatev

(45)

Dodatno je treba poudariti, da je po prvotni preiskavi, ki je naložila dajatev 32,5 % za WWS in 39,4 % za vse ostale kitajske družbe, preiskava za ugotavljanje absorpcije dajatev oktobra 2000 povzročila porast ravni dajatve na 51,2 % za WWS in 78,8 % za vse ostale družbe.

(e)   Ukrepi trgovinske zaščite, ki jih uporabljajo tretje države

(46)

Nobena tretja država za uvoz obročkastih mehanizmov za mape iz LRK ne uporablja ukrepov trgovinske zaščite.

4.   Zaključek

(47)

Preiskava je pokazala, da imata oba sodelujoča proizvajalca-izvoznika in najverjetneje tudi ostala dva kitajska proizvajalca-izvoznika pomembne proste zmogljivosti glede na zmanjšanje njihovega izvoza od leta 1999 do OP. Nadalje neizrabljena proizvodna zmogljivost edinega sodelujočega proizvajalca-izvoznika lahko zadosti približno polovici porabe v Skupnosti.

(48)

Domnevna poraba Skupnosti je med OP znašala okoli 270 milijonov kosov, od katerih je bilo le 5 milijonov prijavljenih kot s poreklom iz LRK. Med OP prvotne preiskave (od 1. oktobra 1994 do 30. septembra 1995) so kitajski proizvajalci-izvozniki izvozili v Skupnost 126 milijonov kosov. Zato in zaradi proste zmogljivosti kitajskih proizvajalcev-izvoznikov je verjetno, da bi se v primeru izteka protidampinških ukrepov izvoz LRK na trg Skupnosti zopet pojavil v precejšnih količinah. Poleg pritiska na kitajske družbe, da izvažajo na podlagi svojih velikih prostih zmogljivosti, bi ta izvoz najverjetneje bil po dampinških cenah. Čeprav primerjava za sodelujočo družbo ni prikazala dampinga, je to temeljilo na majhnem vzorcu, ki ni primerljiv z izračunom dampinga v prvotni preiskavi. Na drugi strani pa je ena izmed kitajskih družb, ki v tej preiskavi ni sodelovala, izvažala obročkaste mehanizme za mape na trg Skupnosti preko povezane družbe, ki se nahaja na Tajskem. Izračuni so pokazali verjetnost, da je bila ta prodaja opravljena po dampinških cenah. Zato ni mogoče izključiti možnosti, da se je le eno leto po preiskavi za ugotavljanje absorpcije dajatev izvajanje dampinga nadaljevalo.

(49)

Na podlagi teh ugotovitev in dogodkov je verjetno, da bi v primeru ponovnega izvoza kitajskih izvoznikov v EU cene tega izvoza bile nižje od normalne vrednosti. Posledično je treba pričakovati, da bi se ob odsotnosti sedanjih dajatev ponovno pojavil damping iz Kitajske.

D.   OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(50)

Med OP so obročkaste mehanizme za mape v Skupnosti proizvajali naslednji proizvajalci:

Krause Ringbuchtechnik GmbH, Espelkamp, Nemčija

SX Bürowaren Produktions- und Handels GmbH (do novembra 2001 je rinčne mehanizme proizvajal Koloman Handler AG), Dunaj, Avstrija

Industria Meccanica Lombarda srl, Offanengo, Italija.

(51)

Prva dva proizvajalca sta vlagatelja in sta v preiskavi sodelovala. Sodelujoči proizvajalci Skupnosti so med OP predstavljali več kot 90 % skupne proizvodnje obročkastih mehanizmov za mape v Skupnosti. Zato se upošteva, da ti proizvajalci predstavljajo industrijo Skupnosti v pomenu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. V nadaljnjem besedilu so imenovani „industrija Skupnosti“. Po OP sta ti dve družbi postali del iste skupine družb, vendar se je njihova proizvodnja v Skupnosti ohranila. Ta skupina družb je nepovezana s kitajskimi proizvajalci-izvozniki.

E.   STANJE NA TRGU SKUPNOSTI

1.   Poraba na trgu Skupnosti

(52)

Za določitev prodaje obročkastih mehanizmov za mape industrije Skupnosti na trgu Skupnosti so bili uporabljeni izpolnjeni vprašalniki sodelujočih proizvajalcev Skupnosti. Za izračun prodaje proizvajalcev Skupnosti, ki niso vključeni v opredelitev industrije Skupnosti, so bile uporabljene tudi druge razpoložljive informacije.

(53)

Za uvoz s poreklom iz LRK in uvoz, prijavljen kot s poreklom iz Tajske, so bili uporabljeni podatki Eurostata, z izjemo podatkov za uvoz, prijavljen kot s poreklom iz LRK med OP, za katerega so bili uporabljeni podatki, ki jih je predložil sodelujoči kitajski proizvajalec-izvoznik.

(54)

Glede uvoza s poreklom iz drugih tretjih držav so bili podatki o uvozu s poreklom iz Indije in Indonezije, razen tistih, povezanih z OP, pridobljeni iz protidampinškega postopka, ki zadeva ti dve državi. Za izračun obsega uvoza, ki ni bil na voljo v izpolnjenih vprašalnikih ali prejšnjih postopkih, so bile uporabljene informacije Eurostata. Za uvoz s poreklom iz Madžarske je bil uporabljen izpolnjen vprašalnik enega izmed sodelujočih proizvajalcev Skupnosti. Za tretje države razen Madžarske in države, omenjene v tej uvodni izjavi, so bile uporabljene informacije Eurostata. Potrebno je opozoriti, da je bilo treba pretvoriti številke Eurostata iz ton v kose.

(55)

Na osnovi tega se je domnevna poraba Skupnosti zmanjšala za 9 % med upoštevanim obdobjem, od 297 milijonov kosov (številke zaokrožene na milijon) v letu 1998 na 270 milijonov kosov med OP. Številke za leti 1999 in 2000 so bile 306 milijonov kosov oz. 316 milijonov kosov.

2.   Uvoz iz zadevne države

(a)   Obseg uvoza in tržni delež

(56)

Uvoz, prijavljen kot s poreklom iz LRK, se je močno zmanjšal iz 44 milijonov kosov v letu 1998 na 24 milijonov kosov v letu 1999, na 10 milijonov kosov v letu 2000 in na 5 milijonov kosov med OP. Tržni delež uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz LRK, je vsako leto upoštevanega obdobja padel iz 14,8 % v letu 1998 na 7,8 % v letu 1999, na 3 % v letu 2000 in na 1,9 % med OP.

(b)   Spremembe uvoznih cen zadevnega izdelka

(57)

Povprečna cena uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz LRK, je narasla za 96 % med letom 1998 (141 EUR) in OP (278 EUR). Trend zviševanja cen uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz LRK, odraža rastoče breme dražjih vrst izdelkov, za katere velja MUC (obročkasti mehanizmi za mape s 17 ali 23 obroči), ne pa pristno zvišanje cen.

3.   Uvoz, prijavljen kot s poreklom iz Tajske

(58)

Zgoraj je omenjeno, da je bilo na osnovi ugotovitev preiskave OLAF-a ugotovljeno, da je pomemben del uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz Tajske, v resnici kitajskega porekla. Uvoz, prijavljen kot s poreklom iz Tajske, se je zvišal iz enega milijona kosov v letu 1998 na 16 milijonov kosov v letu 1999, na 17 milijonov kosov v letu 2000 in na 20 milijonov kosov med OP. Tržni delež uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz Tajske, je vsako leto upoštevanega obdobja narasel, iz 0,3 % v letu 1998 na 5,2 % v letu 1999, na 5,3 % v letu 2000 in na 7,4 % med OP. Povprečna cena uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz Tajske, je padla za 9 % v enakem obdobju, iz 100 EUR na 91 EUR. Bolj podrobne informacije o cenah uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz Tajske, zadevajo cene pri nadaljnji prodaji evropskega distributerja obročkastih mehanizmov za mape, izvoženih preko Tajske. Ugotovljeno je bilo, da so bile te cene pri nadaljnji prodaji okoli 12 % nižje od prodajnih cen industrije Skupnosti.

4.   Gospodarski položaj industrije Skupnosti (9)

(a)   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(59)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je v upoštevanem obdobju zmanjšala za 17 % iz 100 (indeks število) v letu 1998 na 91 v letu 1999, na 89 v letu 2000 in na 83 med OP. Zmanjšanje proizvodnje leta 2000 lahko razložimo z odločitvijo Koloman Handler AG-ja istega leta, da premesti del svoje proizvodnje na Madžarsko. Med OP je Koloman Handler AG napovedal stečaj, njegova proizvodnja pa se je v drugi polovici leta 2001 občutno zmanjšala.

(60)

Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti se je v upoštevanem obdobju zmanjšala za 7 %. Leta 1999 se je zvišala na 107 (indeksirana številka) in nato leta 2000 kot posledica odločitve Koloman Handler AG-ja, da premesti del svoje proizvodnje na Madžarsko, padla na 93. Med OP se je proizvodna zmogljivost stabilizirala.

(61)

Izkoriščenost zmogljivosti je iz 80 % v letu 1998 padla na 70–75 % v letu 1999, nato narasla na 76–80 % v letu 2000 in ponovno padla na 70–75 % med OP.

(b)   Zaloge

(62)

Končne zaloge industrije Skupnosti so v upoštevanem obdobju padle za 37 %, saj so v tistem obdobju padle vsako leto. Glavni dejavnik, ki je prispeval k temu znižanju, je bila upočasnitev proizvodnje Koloman Handler AG-ja po tem, ko je napovedal stečaj. Obdobje, za katero so zaloge pred prodajo obdržali, se je v upoštevanem obdobju zmanjšalo za 10 dni.

(c)   Obseg prodaje, tržni delež in rast

(63)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je v upoštevanem obdobju zmanjšala za 8 %, iz 119 milijonov kosov v letu 1998 na 109 milijonov kosov med OP. Prodaja je padla tudi v letu 1999 na 115 milijonov kosov in v letu 2000 ostala na skoraj enaki stopnji.

(64)

Tržni delež industrije Skupnosti se je med upoštevanim obdobjem rahlo povečal iz 40,1 % v letu 1998 na 40,4 % med OP, čeprav je v letu 1999 in 2000 občutno padel na 37,6 % in 36,2 % v tem zaporedju.

(65)

Medtem ko se je poraba v Skupnosti v upoštevanem obdobju zmanjšala za 9 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za 8 %. Na drugi strani se je v upoštevanem obdobju združen obseg uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz LRK in Tajske, znižal za 44 %. Industrija Skupnosti je tako malce povečala svoj tržni delež, medtem ko je uvoz, prijavljen kot s poreklom iz LRK, tržni delež izgubil in uvoz, prijavljen kot s poreklom iz Tajske, svoj tržni delež povečal.

(d)   Prodajne cene in stroški

(66)

Tehtana povprečna prodajna cena obročkastih mehanizmov za mape, ki jih prodaja industrija Skupnosti na trgu Skupnosti nepovezanim kupcem, se je vsako leto upoštevanega obdobja znižala, z 206 EUR za tisoč kosov v letu 1998 na 190 EUR v letu 1999, na 177 EUR v letu 2000 in na 174 EUR med OP, tj. za 16 % v upoštevanem obdobju. Protidampinški ukrepi za uvoz iz Indonezije so bili sprejeti šele junija 2002, to pomeni, da obstaja možnost, da so dampinški obročkasti mehanizmi za mape iz Indonezije vplivali na razvoj cen v upoštevanem obdobju.

(67)

Prodajna cena glavnih surovin (jekleni trak in jeklena žica) ni sledila tendenci zmanjševanja. Na drugi strani so se stroški dela na enoto, ki predstavljajo več kot dve petini skupnih stroškov na enoto, v upoštevanem obdobju močno zmanjšali.

(e)   Donosnost

(68)

Ker je bil vpliv nekaterih postavk, ki ne odsevajo rednih poslov (predvsem zmanjšanje poslovne vrednosti po nakupu), pomemben, se je za ocenitev donosnosti industrije Skupnosti upoštevala stopnja dobička iz poslovanja pred zmanjšanjem poslovne vrednosti, ki je veljala za boljši kazalec kot stopnja dobička pred obdavčitvijo. Industrija Skupnosti je dosledno beležila slabo stopnjo dobička iz poslovanja iz svoje prodaje nepovezanim kupcem v Skupnosti. Donosnost se je iz 0–3 % v letu 1998 izboljšala na 3,1–6 % v letu 1999 in nato v letu 2000 nepričakovano padla med 0 % in – 3 %, med OP je bila nižja od – 3 %. Ta negativna stopnja je zagotovo prispevala k dejstvu, da sta dve zadevni družbi šli v stečaj: Koloman Handler AG julija 2001 in Krause Ringbuchtechnik GmbH aprila 2002 (tj. kmalu po koncu OP).

(f)   Naložbe in možnost povečanja kapitala

(69)

Analiza naložb se je osredotočila na naložbe v tovarne in stroje, ki predstavljajo več kot 90 % skupnih naložb med OP. Naložbe v poslovno vrednost se pri tem niso upoštevale, saj ne odsevajo rednih poslov industrije Skupnosti v mnogih letih, ker so bile naložbe posledica nakupa, ki je enkratni dogodek. V upoštevanem obdobju so se naložbe v tovarne in stroje zmanjšale za 65 %. Padle so na 52 (indeksirana številka) v letu 1999, na 48 v letu 2000 in na 35 med OP.

(70)

Sposobnost Skupnosti povečati kapital se je zaradi dosledne slabe donosnosti manjšala.

(g)   Donos naložb

(71)

Ker je kapital v letu 2000 postal negativen in sta oba proizvajalca Skupnosti kasneje napovedala stečaj, je bil za izračun donosa naložb uporabljen donos skupnih sredstev („ROTA“). V letih 1998 in 1999 je bil ROTA stabilen med 0 in 3 %, nato je nenadno padel na 0 % in – 5 % v letu 2000, med OP pa je bil nižji od – 10 %.

(h)   Denarni tok

(72)

Analiza poenostavljenega neto denarnega toka iz poslovanja, tj. dobička iz poslovanja z zmanjšanjem vrednosti (razen zmanjšanja poslovne vrednosti), kaže, da je trend podoben trendu stopnje dobička iz poslovanja. Denarni tok je iz 100 (indeksirana številka) v letu 1998 narasel na 126 v letu 1999, nato pa se je močno znižal na 62 v letu 2000 in na 65 med OP.

(i)   Zaposlitev, produktivnost in plače

(73)

Zaposlitev (enote polnega delovnega časa) je vsako leto upoštevanega obdobja padla iz 100 (indeksirana številka) v letu 1998 na 86 v letu 1999, na 82 v letu 2000 in na 77 med OP.

(74)

Produktivnost, merjena v tisoč kosih na zaposlenega, se je v upoštevanem obdobju izboljšala za 8 %, medtem ko so se stroški dela na enoto proizvodnje, merjeni v EUR na kg, v enakem obdobju zmanjšali za 12 %.

(j)   Višina dejanske stopnje dampinga

(75)

Ni ugotovitev dejanskega dampinga med OP za uvoz, prijavljen kot s poreklom iz LRK, saj se ugotovitve za ta uvoz navezujejo na majhno in nereprezentativno vrsto obročkastih mehanizmov za mape. Nadalje zaradi pomanjkanja preiskav dampinga (OLAF-ova preiskava je zadevala ugotavljanje porekla in ni imela zveze s problemom dampinga) ni bilo mogoče dokončno ugotoviti dampinga uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz Tajske. Zato ni bilo mogoče sklepati na višino dejanske stopnje dampinga.

5.   Zaključek

(76)

Industrija Skupnosti je bila med upoštevanim obdobjem še nadalje v negotovem položaju. To se kaže v njeni nazadujoči donosnosti (ali, z drugimi besedami, v njenih rastočih izgubah po letu 1999), manjših obsegih prodaje pri padajočih cenah na enoto.

(77)

Negotov položaj industrije Skupnosti med OP je posledica različnih preteklih dogodkov kot so: (i) damping uvoza s poreklom iz LRK do uvedbe ukrepov januarja 1997; (ii) absorpcija teh ukrepov, kot je bila ugotovljena oktobra 2000; (iii) damping uvoza s poreklom iz Indonezije do uvedbe protidampinških ukrepov junija 2000; (iv) izogibanje preko Tajske (OLAF-ova preiskava). Nadalje so bili po preiskavi izogibanja protidampinški ukrepi, ki jih je uvedla Uredba Sveta (ES) št. 119/97, razširjeni na uvoz, poslan iz Vietnama (glej uvodno izjavo (4)). To kaže, da je med celotnim upoštevanim obdobjem industrija Skupnosti trpela zaradi dampinga in ni imela priložnosti, da si opomore. Zmanjšanje porabe na trgu Skupnosti je bilo omejeno in zato samo ne more biti vzrok za negotov položaj industrije Skupnosti.

F.   VERJETNOST PONOVNEGA POJAVA ŠKODE

1.   Vpliv napovedanega povečanja dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti

(78)

Med OP prvotne preiskave (tj. v obdobju med 1. oktobrom 1994 in 30. septembrom 1995) so kitajski proizvajalci-izvozniki na trgu Skupnosti prodali 126 milijonov kosov (prodaja WWS predstavlja več kot dve petini tega obsega). V letu 2001, OP sedanje preiskave, so prodali 5 milijonov kosov, prijavljenih kot s poreklom iz LRK. Dejstva, da obstaja pomembna prosta zmogljivost v LRK (medtem ko se kitajski izvoz v tretje države po obsegu zmanjšuje) in da je vedenje kitajskih proizvajalcev-izvoznikov dosledno kazalo, da so za pridobitev tržnega deleža pripravljeni prodajati po dampinških in škodljivih cenah, jasno kažejo, da obstaja verjetnost ponovnega pojava škodljivega dampinga z uvozom s poreklom iz LRK, če bi protidampinški ukrepi nehali veljati.

(79)

Skupnost je edini trg, kjer bi kitajski proizvajalci-izvozniki še vedno lahko povečali tržni delež, saj na druge trge že dobavljajo kitajski proizvajalci ali proizvajalci iz tretjih držav, ki so pod nadzorom kitajskih proizvajalcev. Na najpomembnejših trgih zunaj Skupnosti, kjer je večina prodanih obročkastih mehanizmov za mape proizvedena v LRK ali jih proizvedejo družbe, ki so pod nadzorom kitajskih proizvajalcev-izvoznikov, prisotnost industrije Skupnosti ni pomembna. Če bi dovolili, da obstoječi ukrepi prenehajo veljati, bi pritisk zadevnega uvoza na cene najverjetneje močno narasel, kot je predvidela analiza preiskave za ugotavljanje absorpcije dajatev. Če bi WWS lahko absorbirala pomemben del svoje 32,5 % protidampinške dajatve in bi druge kitajske družbe storile enako s svojo 39,4 % dajatvijo, potem bi v odsotnosti protidampinških ukrepov najverjetneje lahko povečali svoj močan pritisk na cene obročkastih mehanizmov za mape, prodanih v Skupnosti.

(80)

Opozarja se, je povprečna cena obročkastih mehanizmov za mape, prijavljenih kot s poreklom iz Tajske, v upoštevanem obdobju padla za 9 % in da je primerjava med povprečno prodajno ceno evropskega distributerja obročkastih mehanizmov za mape, prijavljenih kot s poreklom iz Tajske, in tehtano povprečno prodajno ceno industrije Skupnosti pokazala, da je bila prva okoli 12 % nižja od druge.

(81)

Glede uvoza iz drugih tretjih držav, je Madžarska del Skupnosti od 1. maja 2004 naprej. Glede Indije in Indonezije, so proizvajalci-izvozniki v obeh državah pod nadzorom kitajskih prodajalcev-izvoznikov. Če bi ukrepi za uvoz s poreklom iz LRK nehali veljati, bi se zmanjšalo spodbujanje izvoza obročkastih mehanizmov za mape iz Indije in Indonezije v Skupnost, saj je verjetno, da bi se v tem primeru močno povečal dampinški uvoz, ki prihaja neposredno iz LRK.

(82)

Glede na že obstoječi negotovi položaj industrije Skupnosti bi zgoraj omenjeno močno povečanje uvoza iz LRK po dampinških cenah skupaj z občutnim zbijanjem cen nedvomno imelo resne posledice za industrijo Skupnosti. Glede na izkušnje iz prejšnjih protidampinških in protisubvencijskih preiskav v zvezi z obročkastimi mehanizmi za mape bi iztek ukrepov za uvoz obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz LRK po vsej verjetnosti vodil v nadaljnjo in materialno poslabšanje položaja industrije Skupnosti.

2.   Zaključek o verjetnosti ponovnega pojava škode

(83)

Na podlagi zgoraj navedenega je verjetno, da bi iztek protidampinških ukrepov za uvoz obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz LRK povzročil močno povečanje v obsegu tega uvoza v Skupnost in obenem povzročil pomemben padec prodajnih cen. Treba je pripomniti, da je pretežni del izdelkov na trgu obročkastih mehanizmov za mape zelo standardiziran in da se konkurenca odvija pretežno na področju cen.

(84)

V tem smislu je tako, ob upoštevanju ugotovitev glede položaja na trgu Skupnosti, verjetno, da bi povečanje obsega uvoza po nizkih dampinških cenah oslabilo cene industrije Skupnosti. To bi vodilo v nadaljnje slabšanje finančnega položaja industrije Skupnosti. Posledice bi za industrijo Skupnosti najverjetneje pomenile stečaj in zaprtje preostalih tovarn.

(85)

Iztek ukrepov bi odpravil najpomembnejšo oviro za preprečevanje prodaje po škodljivih dampinških cenah kitajskih proizvajalcev-izvoznikov na trgu Skupnosti.

(86)

Zato se sklepa, da obstaja verjetnost ponovnega pojava škode, ki bi jo povzročil dampinški uvoz s poreklom iz LRK.

G.   INTERES SKUPNOSTI

1.   Uvod

(87)

Preučeno je bilo, ali obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi lahko vodili k zaključku, da obnovitev veljavnih protidampinških ukrepov ni v interesu Skupnosti. Za te namene in v skladu s členom 21 osnovne uredbe je bil na podlagi vseh predloženih dokazov upoštevan vpliv obnovitve ukrepov na vse zadevne stranke, vključene v ta postopek, in posledice izteka ukrepov.

(88)

Da bi ocenili vpliv možne ohranitve ukrepov, so imele vse stranke možnost, da svoja stališča izrazijo v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. Na vprašalnik sta odgovorila le dva sodelujoča proizvajalca Skupnosti in dva nepovezana uvoznika. Trije uporabniki so sporočili svoje pripombe, vendar niso niti odgovorili na vprašalnik niti predložili dokazov za utemeljitev svojih pripomb.

(89)

Člen 21(7) osnovne uredbe določa, da se lahko upoštevajo le informacije, ki so podprte z dejanskimi dokazi, ki utemeljujejo njihovo resničnost. V tem smislu se iz pripomb uporabnikov, ki namigujejo, da ohranitev protidampinških ukrepov ni v interesu Skupnosti, ne morejo izpeljati nobeni zaključki, saj pripombe niso bile utemeljene.

(90)

Učinek prejšnjih uvedenih protidampinških ukrepov je bil močno zmanjšanje uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz LRK, še posebej po povečanju ukrepov, ki je sledilo ugotovitvam o absorpciji, skupaj z močnim povečanjem uvoza s poreklom ali prijavljenega kot s poreklom iz drugih tretjih držav.

2.   Interesi industrije Skupnosti

(91)

Skupina družb, h kateri spadata vlagatelja, je edini proizvajalec Skupnosti obročkastih mehanizmov za mape s pomembnim obsegom proizvodnje. Spopadajo se s težavnim okoljem, v katerem poceni, pogosto dampinški in subvencionirani škodljivi uvoz iz tretjih držav zanje ostaja grožnja. Svoje delovanje so po napovedi stečaja prestrukturirali, vendar to ni bilo dovolj, da bi se izognili nadaljnjim stečajnim postopkom v zadnji četrtini leta 2003. Industrija Skupnosti se trudi zgraditi dobro poslovanje, ki lahko s kitajskimi proizvajalci-izvozniki konkurira na svetovnem tržišču. Iztek protidampinških ukrepov za uvoz s poreklom iz LRK bi lahko resno ogrozil to strategijo, saj bi kitajski proizvajalci-izvozniki, kot so to pokazali v preteklosti, z namenom pridobitve tržnega deleža cene znižali na dampinške cene. Ob upoštevanju, da so bili učinki ukrepov mestoma delno oslabljeni z absorpcijskimi ravnanji in z dampinškim ali subvencioniranim uvozom obročkastih mehanizmov za mape iz Indonezije, bi morebiten iztek takšnih ukrepov sedanja prizadevanja industrije Skupnosti za prestrukturiranje najverjetneje onemogočil.

(92)

Industrija Skupnosti ima zelo dolgo tradicijo, vendar je zelo verjetno, da bi v primeru neuspešnih sedanjih prizadevanj za prestrukturiranje prenehala obstajati. Robert Krause GmbH & Co. KG je januarja 1998 napovedal stečaj. Njegov naslednik Krause Ringbuchtechnik GmbH, ki je bil od junija 1998 v lasti Wilhelm vom Hoffe Drahtwerke GmbH, je stečaj napovedal aprila 2002. Po prevzemu sredstev in osebja slednjega Ringbuchtechnik Produktionsgesellschaft GmbH po vlogi za začetek stečajnih postopkov s proizvodnjo verjetno ne bo ponovno začel. SX Bürowaren Produktions- und Handels GmbH nadaljuje tradicijo Koloman Handler AG-ja. Še en stečaj bi verjetno pomenil konec industrije Skupnosti. Če bi industrija Skupnosti prenehala proizvajati obročkaste mehanizme za mape, bi bilo s tem izgubljeno znanje, ki se je nabiralo skozi več kot stoletje, in tudi delovna mesta.

(93)

Obnovitev ukrepov bi industriji Skupnosti najverjetneje omogočila povečati njen tržni delež, zmanjšati svoje proizvodne stroške na enoto in povečati donosnost. Cene se verjetno ne bi močno spremenile, obseg prodaje pa bi se občutno povečal. Namen prestrukturiranja industrije Skupnosti je spodbujanje njenega konkurenčnega položaja, omogočanje boljšega načrtovanja proizvedenih vrst obročkastih mehanizmov za mape, povečanje njene moči pogajanj nasproti dobaviteljem in racionaliziranje prodaje. Vsi ti ukrepi bi prispevali k zmanjšanju stroškov. Industrija Skupnosti je sposobna preživeti, saj je tudi po številnih stečajih še vedno sposobna dobavljati na pomemben del trga Skupnosti, predvsem v povezavi s proizvodno lokacijo na Madžarskem, ki je postala del proizvodnje Skupnosti 1. maja 2004.

(94)

SX Bürowaren Produktions- und Handels GmbH je pridobil Bensons, dolgotrajnega trgovca obročkastih mehanizmov za mape z družbami, ki se nahajajo na Nizozemskem, v Singapurju, Združenem kraljestvu in ZDA, kar jasno kaže voljo industrije Skupnosti, da poveča svoj dostop do svetovnega trga in pomembnost njenih prizadevanj za prestrukturiranje.

(95)

Po razkritju sta se postavili dve glavni vprašanji. Prvič, morebitna zloraba prevladujočega položaja industrije Skupnosti. V zvezi s tem Komisiji niso poznani kakršnih koli protimonopolni postopki v zvezi z zadevnimi družbami.

(96)

Drugič, domnevalo se je, da je sedaj industrija Skupnosti povezana s kitajskim izvoznikom in da je Bensons, izvoznik, ki je zdaj del skupine industrije Skupnosti, izključni distributer izdelkov, ki jih prodaja WWS, kitajski izvoznik, ki nadzira tudi proizvodnjo v Indiji.

(97)

Ugotovljeno je bilo, da obstaja dobavni sporazum med Bensons in WWS, ki je prvotno predvidel prenos pravic intelektualne lastnine iz WWS na Bensons in prenos nekaterih Bensonsovih delnic WWS-ju. Vendar se ti prenosi niso izvršili. Dobavni sporazum ne predvideva izključenosti med Bensons in WWS, temveč določa, da ima Bensons prednost postati izključni distributer, če dani dobavitelj preneha s svojo dejavnostjo. Zato domnevna povezava ne more biti potrjena.

3.   Interesi uvoznikov

(98)

Edina dva sodelujoča nepovezana uvoznika je pridobil SX Bürowaren Produktions- und Handels GmbH avgusta leta 2000 in sta tako postala povezana z industrijo Skupnosti po OP. Ponavadi se dogodki po OP ne upoštevajo. Vendar, ker je ta pridobitev pomemben in trajen dogodek, bi se v tem primeru morala upoštevati. Interes teh uvoznikov je tako enak interesu industrije Skupnosti, saj so vse povezane družbe.

(99)

Noben drug nepovezan uvoznik ni sodeloval v tej preiskavi. To kaže, da kljub ukrepom v veljavi, drugih nepovezanih uvoznikov ti ukrepi niso občutno prizadeli.

4.   Interes uporabnikov

(100)

V preiskavi ni sodeloval noben uporabnik. To kaže, da kljub ukrepom v veljavi, uporabnikov ti ukrepi niso občutno prizadeli. Položaj uporabnikov se potemtakem kot rezultat ohranitve protidampinških ukrepov verjetno ne bo poslabšal.

(101)

V upoštevanem obdobju so nekateri proizvajalci map zmanjšali svojo proizvodnjo ali zaprli svoje tovarne v Skupnosti. V nekaterih primerih so preselili ali razširili svoje proizvodne zmogljivosti iz Skupnosti, večinoma v države Vzhodne Evrope. Razlogi za odločitve teh proizvajalcev so bili večinoma motivirani z nižjimi stroški dela in bližino teh držav trgu Skupnosti, skupaj z dejstvom, da bodo te države 1. maja 2004 postale članice Evropske unije. Cene obročkastih mehanizmov za mape, ki jih je prodajala industrija Skupnosti, so se še naprej zniževale, v upoštevanem obdobju pa je bil na voljo uvoz poceni obročkastih mehanizmov za mape, poslanih iz Indije, Indonezije in Tajske, za katere niso veljale protidampinške dajatve.

(102)

Treba je poudariti, da bi v primeru, da industrija Skupnosti preneha obstajati, uporabniki postali skoraj popolnoma odvisni od uvoza s poreklom iz LRK in/ali uvoza iz kitajskih hčerinskih podjetij v drugih državah. Trenutno bi kitajski proizvajalci-izvozniki imeli spodbudo, da občutno povišajo cene na trgih zunaj LRK, kar bi resno ogrozilo konkurenčnost uporabniške industrije. Industrija Skupnosti v cenovni politiki, ki bi prispevala k zaprtju proizvajalcev map v Skupnosti, nima interesa, saj bi bila v veliko slabšem položaju pri konkuriranju zunaj Skupnosti s kitajskimi proizvajalci-izvozniki in njihovimi hčerinskimi podjetji.

(103)

V primeru obnovitve ukrepov bodo obstajali alternativni viri dobave. Potrebno je opomniti, da sedanji protidampinški ukrepi za uvoz s poreklom iz LRK na trgu Skupnosti niso sprožili nobenega pomanjkanja uvoženih obročkastih mehanizmov za mape.

5.   Interesi predelovalne industrije

(104)

Dobavitelji jeklene žice in jeklenih trakov prodajo zanemarljiv odstotek svoje proizvodnje industriji Skupnosti in jih kot takšne izid tega postopka ne zadeva. Nihče izmed njih se ni priglasil kot zainteresirana stranka.

6.   Konkurenca in učinki, ki izkrivljajo trgovino

(105)

Glede na učinke morebitnega izteka ukrepov na konkurenco v Skupnosti je treba omeniti, da je na svetu le nekaj proizvajalcev obročkastih mehanizmov za mape, ki so večinoma kitajski ali pod nadzorom kitajskih proizvajalcev-izvoznikov. Izginotje preostalih nekaj proizvajalcev, ki niso pod nadzorom kitajskih družb, bi torej imela negativne učinke na konkurenco v Skupnosti.

7.   Zaključek o interesih Skupnosti

(106)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejavnikov in preudarkov je bilo sklenjeno, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

H.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(107)

Ob upoštevanju zgoraj omenjenih preudarkov je bilo v skladu s členoma 11(2) in 11(6) osnovne uredbe sklenjeno, da je treba protidampinške ukrepe za uvoz obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz LRK, uvedenih z Uredbo Sveta (ES) št. 119/97, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2100/2000, ohraniti.

(108)

Zaradi dolgega trajanja preiskave se smatra za primerno, da se veljavnost ukrepov omeji na štiri leta –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz določenih obročkastih mehanizmov za mape, ki so trenutno razvrščeni pod oznako KN ex 8305 10 00, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

Za namene te uredbe so obročkasti mehanizmi za mape sestavljeni iz dveh pravokotnih jeklenih ploščic ali žic, na katere so pritrjeni vsaj štirje polobročki, narejeni iz jeklene žice, skupaj pa jih drži jeklena krovna ploščica. Odprejo se tako, da polobročke potegnemo narazen, ali pa z majhnim jeklenim sprožilnim mehanizmom, pritrjenim na obročkasti mehanizem za mape.

2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se bo uporabljala za neto cene franko meja Skupnosti, neocarinjeno, je naslednja:

(a)

za mehanizme s 17 in 23 obroči (oznake TARIC 8305100021, 8305100022 in 8305100029) je znesek dajatve enak razliki med minimalno uvozno ceno 325 EUR za 1 000 kosov in neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno;

(b)

za mehanizme, razen tistih s 17 ali 23 obroči (oznake TARIC 8305100011, 8305100012 in 8305100019)

 

Stopnja dajatve

Dodatna oznaka TARIC

Ljudska republika Kitajska:

World Wide Stationery Mfg, Hong Kong, Ljudska republika Kitajska

51,2 %

8934

vse druge družbe

78,8 %

8900

Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta protidampinška dajatev se uvede za obdobje štirih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporabljala v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. novembra 2004

Za Svet

Predsednik

L. J. BRINKHORST


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(2)  UL L 22, 24.1.1997, str. 1.

(3)  UL L 250, 5.10.2000, str. 1.

(4)  UL L 150, 8.6.2002, str. 1 in str. 17.

(5)  UL L 232, 1.7.2004, str. 1.

(6)  UL L 127, 29.4.2004, str. 67.

(7)  UL C 122, 25.4.2001, str. 2.

(8)  UL C 21, 24.1.2002, str. 25.

(9)  Podatki so podani v indeksirani obliki (1998 = 100) ali, ko je potrebno ohraniti zaupnost, v obliki lestvice.


4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/23


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2075/2004

z dne 3. decembra 2004

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. decembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. decembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 3. decembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

115,6

204

94,9

999

105,3

0707 00 05

052

106,6

204

32,5

999

69,6

0709 90 70

052

97,8

204

71,6

999

84,7

0805 10 10, 0805 10 30, 0805 10 50

388

43,9

999

43,9

0805 20 10

204

68,0

999

68,0

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

052

67,0

204

57,0

624

95,8

720

30,1

999

62,5

0805 50 10

052

58,9

528

25,5

999

42,2

0808 10 20, 0808 10 50, 0808 10 90

052

90,5

388

138,0

400

81,3

404

87,3

512

104,5

720

76,7

804

107,6

999

98,0

0808 20 50

720

66,4

999

66,4


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/25


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2076/2004

z dne 3. decembra 2004

o prvi prilagoditvi Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 o gnojilih (EDDHSA in trojni superfosfat)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2003/2003 z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (1) in zlasti člena 31(1) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2003/2003 določa, da se gnojilo, ki pripada gnojilom s seznama v Prilogi I Uredbe in je v skladu s pogoji, določenimi v navedeni uredbi, lahko označi kot „Gnojilo ES“.

(2)

Med fosfatnimi gnojili, navedenimi v tabeli A2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003, je trojni superfosfat (TSP) in eno od meril za njegovo označevanje je „fosfor, izražen kot P2O5topen v nevtralnem amonijevem citratu, vsaj 93 % deklarirane vsebnosti P2O5 topne v vodi“.

(3)

Kolikor bolj je gnojilo TSP topno v vodi, toliko bolj je kmetijsko učinkovito. V preteklosti je evropskim tlom na splošno primanjkovalo fosforja in visoka spodnja meja 93 % topnosti v vodi je bila upravičena, da bi se odpravila ta pomanjkljivost.

(4)

Danes so se razmere spremenile, saj številnim tlom ne primanjkuje več fosforja ter, čeprav obstajajo vrste tal in nasadi, za katere bi bil TSP z najmanjšo 93 % topnostjo v vodi še vedno zaželen, bo TSP z najmanjšo 85 % topnostjo v vodi enako učinkovit za številna evropska tla in nasade.

(5)

Uporabnikom TSP je zato treba dovoliti izbiro med TSP z najmanjšo topnostjo v vodi 85 % in TSP z višjo topnostjo glede na zahteve krajevnih tal in nasadov. Vpis v zvezi s TSP v tabeli A2 Priloge I k Uredbi (ES) 2003/2003 je treba ustrezno prilagoditi.

(6)

Natrijeva sol iz EDDHSA in kondenzacijski produkti (EDDHSA) se že 15 let uporabljajo, zlasti v Španiji, Franciji in Italiji, kot organski kelatni reagent za mikrohranila. Izkušnje kažejo, da je gnojilo učinkovito in ne predstavlja nevarnosti za okolje.

(7)

Zlasti železo, kelatirano z EDDHSA, se uporablja pri odpravljanju pomanjkanja železa in odpravi železove kloroze. Priporočeno je za zelo različne rastlinske vrste, posebno za sadna drevesa, kot so agrumi, marelice, avokado, slive in breskve, uporablja pa se tudi za grozdje, nizko grmičevje in jagode.

(8)

Odstranitev železove kloroze in njenih simptomov zagotavlja zeleno listje, dobro rast in zorenje sadežev do spravila.

(9)

Kar zadeva učinek na tla in okolje, je za EDDHSA značilen relativno počasen proces kemične razgradnje v tleh, ki pa ne sprošča nobenih nevarnih snovi. Prav tako ne povzroča težav s slanostjo tal.

(10)

EDDHSA je zato treba vključiti v seznam dovoljenih organskih kelatnih reagentov za mikrohranila v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2003/2003.

(11)

Uredbo (ES) št. 2003/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 32 Uredbe (ES) št. 2003/2003 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. decembra 2004

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Član Komisije


(1)  UL L 304, 21.11.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).


PRILOGA

Priloga I Uredbe (ES) št. 2003/2003 se spremeni:

(a)

V tabeli A.2 se vpis 2(c) v zvezi s „trojnim superfosfatom“ nadomesti z naslednjim:

Št.

Tipska oznaka

Podatki o metodi pridobivanja in bistvenih sestavinah

Najmanjša vsebnost hranil (masni %);

Podatki o izražanju hranil; druge zahteve

Drugi podatki o tipski oznaki

Deklarirana vsebnost hranil;

Oblike in topnost hranil;

Druga merila

1

2

3

4

5

6

„2(c)

Trojni superfosfat

Proizvod se pridobiva z reakcijo mletega naravnega fosfata s fosforno kislino in kot glavno sestavino vsebuje monokalcijev fosfat

38 % P2O5

Fosfor, izražen kot P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu, vsaj 85 % deklarirane vsebnosti P2O5 topne v vodi

Preskusni vzorec: 3 g

 

Fosforjev pentoksid, topen v nevtralnem amonijevem citratu

Fosforjev pentoksid, topen v vodi“

(b)

V točki E.3.1 se doda naslednji vpis:

„Natrijeva sol iz:

 

 

etilendiamina di-(2-hidroksi 5-sulfofenilocetne) kisline in kondenzacijskih produktov

EDDHSA

C18H20O12N2S2 + n*(C12H14O8N2S)“


4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/28


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2077/2004

z dne 3. decembra 2004

o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2037/2000 glede uporabe predelovalnih sredstev

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2037/2000 z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (1), in zlasti tretjega stavka petnajste alinee člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ob upoštevanju novih informacij in tehničnih novosti, o katerih je poročal Tehnološki in gospodarski ugotovitveni svet v svojem poročilu o napredku iz aprila 2002 (2) o nadzorovanih snoveh, ki se uporabljajo kot kemijska predelovalna sredstva, je treba spremeniti Prilogo VI Uredbe (ES) št. 2037/2000 zaradi Sklepa X/14 (3) in Sklepa XV/6 (4), sprejetih na desetem (1998) in petnajstem (2003) zasedanju pogodbenic Montrealskega protokola, v tem zaporedju.

(2)

Natančneje Sklep XV/6 dodaja predelovalno sredstvo ogljikov tetraklorid za proizvajanje cyclodima (topilo) in ukinja uporabo CFC-113 kot predelovalnega sredstva pri izdelavi vinorelbina (farmacevtski izdelek) in uporabo ogljikovega tetraklorida kot predelovalnega sredstva v proizvodnji tralometrina (insekticid).

(3)

Uredbo (ES) št. 2037/2000 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 18(1) Uredbe (ES) št. 2037/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga VI k Uredbi (ES) št. 2037/2000 se nadomesti s spremenjenim besedilom, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. decembra 2004

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 244, 29.9.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1804/2003 (UL L 265, 16.10.2003, str. 1).

(2)  Poročilo Tehnološkega in gospodarskega ugotovitvenega sveta, april 2002, zvezek 1, Poročilo o napredku glede predelovalnih sredstev.

(3)  Deseto zasedanje pogodbenic Montrealskega protokola leta 1998, Sklep X/14: Predelovalna sredstva.

(4)  Petnajsto zasedanje pogodbenic Montrealskega protokola leta 2003, Sklep XV/6: Seznam uporab nadzorovanih snovi kot predelovalnih sredstev.


PRILOGA

„PRILOGA VI

Procesi, v katerih se nadzorovane snovi uporabljajo kot predelovalna sredstva iz petnajste alinee člena 2

(a)

uporaba ogljikovega tetraklorida za odstranitev dušikovega triklorida v proizvodnji klora in natrijevega hidroksida;

(b)

uporaba ogljikovega tetraklorida pri zajemanju klora iz izstopnega plina v proizvodnji klora;

(c)

uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi klorirane gume;

(d)

uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi izobutil acetofenona (iboprufen-analgetik);

(e)

uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi poli-fenilen-tereftalamida;

(f)

uporaba CFC-11 pri izdelavi pol iz finih sintetičnih poliolefinskih vlaken;

(g)

uporaba CFC-12 pri fotokemijski sintezi perfluoropolieterpoliperoksida, predhodnikov Z-perfluoropolietrov in difunkcionalnih derivatov;

(h)

uporaba CFC-113 pri redukciji perfluoropolieterpoliperoksidnega intermediata za proizvodnjo perfluoropolietrovih diestrov;

(i)

uporaba CFC-113 pri pripravi perfluoropolietrnih diolov z visoko funkcionalnostjo;

(j)

uporaba ogljikovega tetraklorida v proizvodnji cyclodima;

(k)

uporaba HCFC v procesih, določenih v točkah (a) do (j), kadar se uporabljajo kot nadomestilo za CFC ali ogljikov tetraklorid.“


4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/30


DIREKTIVA SVETA 2004/106/ES

z dne 16. novembra 2004

o spremembah Direktive 77/799/EGS o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja, nekaterih trošarin in obdavčevanja zavarovalnih premij in Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bo boj proti goljufijam na področju trošarin učinkovit, mora tesnejše sodelovanje med davčnimi organi Skupnosti ter med njimi in Komisijo temeljiti na skupnih načelih.

(2)

Uredba (ES) št. 2073/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2004 o upravnem sodelovanju na področju trošarin (3) vključuje vse določbe za pospeševanje upravnega sodelovanja na področju trošarin iz Direktive 77/799/EGS (4) in Direktive 92/12/EGS (5), z izjemo vzajemne pomoči, ki jo ureja Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z prelevmani, davki in drugimi ukrepi (6).

(3)

Direktiva Sveta 2004/56/ES z dne 21. aprila 2004 o spremembah Direktive 77/799/EGS (7) zahteva od držav članic, da sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 1. januarja 2005. Te določbe se uporabljajo na področju neposrednega obdavčevanja, nekaterih trošarin in obdavčevanja zavarovalnih premij. Ker se Direktiva 77/799/EGS ne uporablja za trošarine, v skladu s to direktivo od 1. julija 2005 ni primerno, da bi bila obveznost držav članic sprejemati predpise, ki se v kratkem ne bodo več uporabljali. Torej je treba dovoliti državam članicam, da ne sprejmejo predpisov za izvajanje Direktive 2004/56/ES v zvezi s trošarinami, čeprav morajo sprejeti takšne predpise v zvezi z drugimi davki, za katere se uporablja Direktiva 77/799/ES.

(4)

Direktivi 77/799/EGS in 92/12/EGS je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 77/799/EGS se spremeni kakor sledi:

1.

Naslov se nadomesti z naslednjim naslovom:

2.

V členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   V skladu z določbami te direktive pristojni organi držav članic izmenjajo vse informacije, ki jim omogočajo pravilno odmero davkov na dohodek in kapital, in vse informacije v zvezi z odmero davka za zavarovalne premije iz šeste alinee člena 3 Direktive Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjatvi terjatev v zvezi z nekaterimi prelevmani, carinami, davki in drugimi ukrepi (8).“

Člen 2

Direktiva 92/12/EGS se spremeni kakor sledi:

1.

Člen 15a se črta.

2.

Člen 15b se črta.

3.

Člen 19(6) se črta.

Člen 3

Sklicevanja na Direktivo 77/799/EGS glede trošarin se razlagajo kot sklicevanja na Uredbo (ES) št. 2073/2004.

Sklicevanja na Direktivo 92/12/EGS glede upravnega sodelovanja na področju trošarin se razlagajo kot sklicevanja na Uredbo (ES) št. 2073/2004.

Člen 4

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 30. junija 2005. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te predpise začnejo uporabljati od 1. julija 2005.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo predpise nacionalne zakonodaje, ki so jih sprejele na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.   Z odstopanjem od člena 2 Direktive 2004/56/ES države članice niso obvezane sprejeti in uporabljati predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/56/ES glede trošarin.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. novembra 2004

Za Svet

Predsednik

G. ZALM


(1)  Mnenje z dne 1. aprila 2004 (Še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 31. marca 2004 (Še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(4)  UL L 336, 27.12.1977, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/56/ES (UL L 127, 29.4.2004, str. 70.).

(5)  UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36.).

(6)  UL L 73, 19.3.1976, str.18. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(7)  UL L 127, z dne 29.4. 2004, str. 70.

(8)  UL L 73, 19.3.1976, str. 18. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/32


SKLEP SVETA

z dne 2. novembra 2004

o podpisu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro, ki predvideva ukrepe, enakovredne ukrepom iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačila obresti in o odobritvi kot tudi podpisu spremljajoče Skupne izjave o nameri

(2004/828/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 94 Pogodbe, v zvezi s prvim pododstavkom člena 300(2),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dne 16. oktobra 2001 je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja s Kneževino Andoro o sporazumu, ki bi zagotovil, da bo ta država sprejela ukrepe, ki so enakovredni tistim, ki morajo biti uporabljeni v okviru Skupnosti za zagotovitev dejanskega obdavčevanja dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

(2)

Besedilo sporazuma, ki predstavlja rezultat teh pogajanj, je skladno s pogajalskimi direktivami, ki jih je sprejel Svet. To besedilo spremlja Skupno izjavo o nameri med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami in Kneževino Andoro.

(3)

Ob upoštevanju morebitne kasnejše odločitve o sklenitvi sporazuma, je zaželeno, da se podpišeta dokumenta, ki sta bila parafirana 1. julija 2004 in pridobi potrditev, da je Svet odobril skupno izjavo o nameri –

SKLENIL:

Člen 1

Ob upoštevanju morebitne kasnejše odločitve o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro, ki predvideva enake ukrepe, kot jih določa Direktiva Sveta 2003/48/ES (1) o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, je predsednik Sveta pooblaščen imenovati osebe, ki so upravičene podpisati sporazum, Skupno izjavo o nameri, ki ga spremlja, kot tudi pisma Evropske skupnosti, ki morajo biti, z namenom izraziti strinjanje Evropske skupnosti, izmenjana v skladu s členom 19(2) sporazuma in zadnjim pododstavkom Skupne izjave o nameri.

Svet odobri skupno izjavo o nameri.

Besedili sporazuma in izjave o skupni nameri sta dodana temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. novembra 2004

Za Svet

Predsednik

B. R. BOT


(1)  UL L 157, 26.6.2003, str. 38.


SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o določitvi ukrepov, enakovrednim ukrepom iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

EVROPSKA SKUPNOST

in

KNEŽEVINA ANDORA,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenica“ ali „pogodbenici“,

da bi predvideli ukrepe, enakovredne ukrepom iz Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003, v nadaljnjem besedilu „direktiva“, v okviru sodelovanja, ki upošteva zakoniti interes vsake od pogodbenic in v primeru, v katerem bodo druge tretje države v podobnem položaju, kot je Kneževina Andora, uporabile prav tako ukrepe, ki so enakovredni direktivi,

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJIH DOLOČBAH:

Člen 1

Cilj

1.   V okviru sodelovanja med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro so dohodki od prihrankov v obliki plačil obresti, opravljenih v Kneževini Andori v korist upravičenih lastnikov, ki so fizične osebe, opredeljene kot osebe z bivališčem v državi članici Evropske skupnosti v skladu s postopki, opisanimi v členu 3, predmet davčnega odtegljaja, ki ga poberejo plačilni zastopniki, ki imajo sedež na ozemlju Kneževine Andore, pod pogoji, določenimi v členu 7.

Ta davek se odtegne, razen če se uporabljajo ukrepi o prostovoljnem razkritju v skladu s pravili iz člena 9. Prihodek, ki ustreza vsoti odtegnjenega davka na podlagi členov 7 in 9, se razdeli med države članice Evropske skupnosti in Kneževino Andoro v skladu s pravili iz člena 8.

Da bi ta sporazum bil enakovreden direktivi, se ti ukrepi dopolnijo s pravili o izmenjavi informacij na zahtevo, ki so določena v členu 12, in s postopki o posvetovanju in ponovnem pregledu, ki so opisani v členu 13.

2.   Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe, da zagotovita uporabo tega sporazuma. Kneževina Andora sprejme še zlasti tiste ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev izvajanja zahtevanih nalog za uresničitev tega sporazuma s strani plačilnih zastopnikov, ki imajo sedež na njenem ozemlju, in izrecno predvideva ukrepe v zvezi s postopki in denarnimi kaznimi, neodvisno od kraja sedeža dolžnika iz dolžniške terjatve, ki prinaša obresti.

Člen 2

Opredelitev upravičenega lastnika

1.   V tem sporazumu „upravičeni lastnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki prejme plačilo obresti, ali fizično osebo, za katero se zagotovi plačilo obresti, razen če predloži dokazilo, da obresti ni prejela v lastno korist ali da niso bile zagotovljene v njeno korist, kar pomeni, da:

(a)

deluje tudi kot plačilni zastopnik v smislu člena 4; ali

(b)

deluje v imenu pravne osebe, subjekta, katerega dobiček se obdavčuje po splošni ureditvi za podjetniško obdavčitev, neharmonizirane kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, ki ima sedež v državi članici Evropske skupnosti ali v Kneževini Andori; ali

(c)

deluje v imenu druge fizične osebe, ki je upravičeni lastnik in identiteto upravičenega lastnika razkrije plačilnemu zastopniku v skladu s členom 3(1).

2.   Kadar ima plačilni zastopnik podatke, ki kažejo na to, da fizična oseba, ki prejme plačilo obresti ali za katero se zagotovi plačilo obresti, ni nujno tudi upravičeni lastnik, mora sprejeti razumne ukrepe za ugotovitev identitete upravičenega lastnika v skladu s členom 3(1). Če plačilni zastopnik ne more ugotoviti identitete upravičenega lastnika, zadevno fizično osebo obravnava kot upravičenega lastnika.

Člen 3

Identiteta in bivališče upravičenih lastnikov

1.   Plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika, ki jo sestavljata njegovo ime in njegov naslov v skladu z določili proti pranju denarja, ki veljajo v Kneževini Andori.

2.   Plačilni zastopnik ugotavlja bivališče upravičenega lastnika na podlagi standardov, ki se razlikujejo glede na to, kdaj se vzpostavi razmerje med plačilnim zastopnikom in prejemnikom obresti. Ob upoštevanju tega, kar sledi v nadaljevanju, se šteje, da se bivališče nahaja v tisti državi, v kateri ima upravičeni lastnik svoj stalni naslov:

(a)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena pred 1. januarjem 2004, plačilni zastopnik ugotavlja bivališče upravičenega lastnika po predpisih proti pranju denarja, ki veljajo v Kneževini Andori;

(b)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, od 1. januarja 2004 naprej, plačilni zastopnik ugotavlja bivališče upravičenega lastnika na podlagi naslova, navedenega v uradnem osebnem dokumentu, ali, če je potrebno, na podlagi drugega dokumentarnega dokazila o identiteti, ki ga predloži upravičeni lastnik po naslednjem postopku: za fizične osebe, ki predložijo uradni osebni dokument, ki ga je izdala država članica Evropske skupnosti, in ki izjavijo, da so prebivalci tretje države izven Evropske skupnosti, se bivališče ugotavlja na podlagi potrdila o bivališču ali na podlagi dovoljenja za bivanje, ki ga je izdal pristojni organ zadevne tretje države, za katero fizična oseba izjavi, da ima v njej bivališče. Če ni mogoče predložiti tega potrdila o bivališču ali tega dovoljenja za bivanje, se šteje, da se bivališče nahaja v državi članici Evropske skupnosti, ki je izdala uradni osebni dokument.

Člen 4

Opredelitev plačilnega zastopnika

V tem sporazumu „plačilni zastopnik“ pomeni vsakega nosilca gospodarske dejavnosti, ki ima svoj sedež v Kneževini Andori, in ki plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, bodisi da je nosilec dolžnik terjatve, za katero se plačajo obresti, ali nosilec, ki po nalogu dolžnika ali upravičenega lastnika plača ali zagotovi plačilo obresti.

Člen 5

Opredelitev pristojnega organa

1.   V tem sporazumu so „pristojni organi“ pogodbenic tisti, ki so navedeni v Prilogi I.

2.   Za tretje države je pristojni organ tisti, ki je opredeljen za dvostranske ali večstranske davčne konvencije ali če takega organa ni, vsak drug organ, ki je pristojen za izdajanje potrdil o bivališču za davčne namene.

Člen 6

Opredelitev plačila obresti

1.   V tem sporazumu „plačilo obresti“ pomeni:

(a)

obresti, ki se plačajo ali pripišejo na račun in se nanašajo na dolžniške terjatve vseh vrst, ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še zlasti dohodek od državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic; kazni zaradi zamude pri plačilu se ne štejejo za plačilo obresti;

(b)

obračunane ali h glavnici pripisane obresti pri prodaji, povračilu ali odkupu dolžniških terjatev iz točke (a);

(c)

dohodek, ki izvira bodisi neposredno ali posredno prek subjekta iz člena 4(2) direktive iz plačila obresti in ki ga razdelijo:

(i)

kolektivni naložbeni podjemi, ki imajo sedež v državi članici Evropske skupnosti ali v Kneževini Andori;

(ii)

subjekti, ki izpolnjujejo pogoje za možnost iz člena 4(3) direktive; in

(iii)

kolektivni naložbeni podjemi, ki imajo sedež izven ozemlja iz člena 17;

(d)

dohodek, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnic ali enot v naslednjih podjemih in subjektih, če ti neposredno ali posredno prek drugih kolektivnih naložbenih podjemov ali subjektov, ki so navedeni spodaj, naložijo več kot 40 % svojih sredstev v dolžniške terjatve iz točke (a):

(i)

kolektivni naložbeni podjemi, ki imajo sedež v državi članici Evropske skupnosti ali v Kneževini Andori;

(ii)

subjekti, ki izpolnjujejo pogoje za možnost iz člena 4(3) direktive; in

(iii)

kolektivni naložbeni podjemi, ki imajo sedež izven ozemlja iz člena 17.

Kneževina Andora pa ima možnost, da v opredelitev obresti vključi dohodek iz točke (d) samo do zneska v višini dobička, ki neposredno ali posredno izvira iz plačil obresti v smislu točk (a) in (b).

2.   V zvezi z odstavkom 1(c) in (d), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o deležu dohodka, ki izvira iz plačil obresti, se celotni znesek dohodka šteje za plačilo obresti.

3.   V zvezi z odstavkom 1(d), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o odstotku sredstev, ki so bila naložena v dolžniške terjatve ali v delnice ali enote, kot se opredeljuje v navedenem odstavku, se šteje, da ta odstotek presega 40 %. Kadar plačilni zastopnik ne more določiti zneska realiziranega dohodka upravičenega lastnika, se šteje, da je dohodek enak iztržku od prodaje, povračila ali odkupa delnic ali enot.

4.   V zvezi z odstavkom 1(b) in (d) ima Kneževina Andora možnost, da od plačilnih zastopnikov na njihovem ozemlju zahteva obračun obresti v obdobju, ki ne sme presegati eno leto ter da tako obračunane obresti obravnava kot plačilo obresti, tudi če v tem obdobju ne pride do prodaje, odkupa ali povračila.

5.   Prihodki, ki izvirajo iz podjemov ali subjektov, ki so do 15 % svojih sredstev vložili v dolžniške terjatve v smislu odstavka (1)(a), se ne štejejo za plačilo obresti v smislu odstavka 1(c) in (d).

6.   Odstotek iz odstavka 1(d) in odstavka 3 znaša od 1. januarja 2011 dalje 25 %.

7.   Odstotki iz odstavka 1(d) in odstavka 5 se določajo glede na naložbeno politiko, kot jo opredeljujejo pravila sklada ali instrumenti o ustanovitvi zadevnih podjemov ali subjektov, in če te ne obstajajo, glede na dejansko sestavo sredstev zadevnih podjemov ali subjektov.

Člen 7

Davčni odtegljaj

1.   Če je upravičeni lastnik rezident države članice Evropske skupnosti, Kneževina Andora pobere davčni odtegljaj po stopnji 15 % v prvih treh letih izvajanja tega sporazuma, po stopnji 20 % v nadaljnjih treh letih in nato po stopnji 35 %.

2.   Plačilni zastopnik pobira davčni odtegljaj na naslednji način:

(a)

v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(a): od zneska plačanih ali pripisanih obresti;

(b)

v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(b) ali (d): od zneska obresti ali dohodka iz navedenih odstavkov ali z enakovredno dajatvijo na skupni znesek iztržka od prodaje, odkupa ali povračila, ki bremeni prejemnika;

(c)

v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(c): od zneska dohodka iz navedenega odstavka;

(d)

če Kneževina Andora izkoristi možnost iz člena 6(4): od zneska letno obračunanih obresti.

3.   Za namene točk (a) in (b) odstavka 2 se davek pobira sorazmerno dolžini obdobja, v katerem je upravičeni lastnik imel dolžniško terjatev. Kadar plačilni zastopnik na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, ne more ugotoviti dolžine obdobja, v katerem je upravičeni lastnik imel terjatev, šteje, da je upravičeni lastnik imel terjatev ves čas njenega obstoja, razen če upravičeni lastnik ne predloži dokazila o datumu pridobitve terjatve.

4.   Davki in davki, pobrani na plačilo obresti, razen davka, predvidenega v tem sporazumu, so odšteti od davka, izračunanega v skladu z odstavkom (1) in (3) zgoraj, na podlagi istega plačila obresti.

5.   Ob upoštevanju določb iz člena 10 pobiranje davčnega odtegljaja s strani plačilnega zastopnika, ki ima sedež v Kneževini Andori, državi članici Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, ne preprečuje, da mu v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ne bi obdavčila prihodka.

Kadar davčni zavezanec prijavi davčnim organom države članice Evropske skupnosti, v kateri prebiva, prihodke od obresti, ki mu jih je plačal plačilni zastopnik, ki ima svoj sedež v Kneževini Andori, so ti dohodki od obresti v državi članici predmet obdavčitve po enakih stopnjah kot so tiste, ki veljajo za obresti, ki so zbrane v notranjosti te države članice.

Člen 8

Delitev prihodkov

1.   Kneževina Andora, ki pobira davčni odtegljaj v skladu s členom 7, obdrži 25 % prihodkov od davčnega odtegljaja in ostalih 75 % prihodkov prenese državi članici Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik.

2.   Te prenose izvede država članica za vsako koledarsko leto z enim samim postopkom, najpozneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, v katerem je bilo opravljeno pobiranje davkov.

Kneževina Andora sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja sistema delitve dohodkov.

Člen 9

Prostovoljno razkritje

1.   Kneževina Andora predvideva postopek, ki omogoča upravičenim lastnikom, da se izognejo davčnemu odtegljaju, navedenemu v členu 7, če upravičeni lastnik plačilnemu zastopniku predloži potrdilo, ki se glasi na njegovo ime in ga je izdal pristojni organ države članice, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   Na zahtevo upravičenega lastnika pristojni organ države članice, katere rezident je, izda potrdilo, ki vsebuje:

(a)

ime, naslov in davčno ali drugo številko ali če takšna številka ne obstaja, datum in kraj rojstva upravičenega lastnika;

(b)

priimek ali naziv in naslov plačilnega zastopnika;

(c)

številko računa upravičenega lastnika ali, če številka ne obstaja, podatke o vrednostnem papirju.

To potrdilo velja največ tri leta. Potrdilo se izda vsakemu upravičenemu lastniku, ki ga zahteva, v dveh mesecih od vložitve take zahteve.

Člen 10

Izključitev dvojnega obdavčevanja

1.   Država članica Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, zagotovi odpravo dvojnega obdavčevanja, ki bi bilo lahko posledica uvedbe davčnega odtegljaja iz člena 7, v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.   Če je bil od obresti, ki jih je prejel upravičeni lastnik, v Kneževini Andori odtegnjen davek iz člena 7, država članica Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo temu prizna davčni odbitek v višini tega davka. Kadar ta znesek presega znesek davčne obveznosti v skladu z njeno nacionalno zakonodajo o skupnem znesku obresti, odtegnjenih od tega davka, država članica bivališča za davčne namene upravičenemu lastniku povrne presežni del davčnega odtegljaja.

3.   Če so bile poleg davčnega odtegljaja iz člena 7 obresti, ki jih je prejel upravičeni lastnik, obdavčene še s katero koli drugo obliko davčnega odtegljaja in je država članica Evropske unije, katere rezident je za davčne namene, v skladu s svojo zakonodajo ali konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja priznala odbitek davka za tak davčni odtegljaj, se takšen davčni odtegljaj odbije pred uporabo postopka iz odstavka 2.

4.   Država članica Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, lahko nadomesti mehanizem davčnega odbitka iz zgornjih odstavkov 2 in 3 s povračilom davčnega odtegljaja, kot je navedeno v členu 7.

Člen 11

Prenosljivi dolžniški vrednostni papirji

1.   Od datuma uporabe tega sporazuma in toliko časa, dokler bo Kneževina Andora pobirala davčne odtegljaje, predvidene v členu 7, in dokler bo najmanj ena država članica Evropske skupnosti uporabljala podobne davke, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, se domače in mednarodne obveznice ter drugi prenosljivi dolžniški vrednostni papirji, ki so bili prvič izdani pred 1. marcem 2001 ali za katere so prvotne prospekte za izdajo pred tem datumom odobrili pristojni organi v smislu Direktive Sveta 80/390/EGS ali odgovorni organi v Kneževini Andori ali odgovorni organi v tretjih državah, ne štejejo za dolžniške terjatve v smislu člena 6(1)(a), če od vključno 1. marca 2002 ni bila več izdana nobena izdaja takšnih prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev.

2.   Toda dokler bo najmanj ena država članica Evropske skupnosti enako uporabljala podobne določbe, se določbe tega člena uporabljajo tudi po 31. decembru samo za takšne prenosljive dolžniške vrednostne papirje:

ki vsebujejo klavzuli o obrutenju in predčasnem odkupu, in

kadar je plačilni zastopnik, kot ga opredeljuje člen 4, ustanovljen v Kneževini Andori, in

kadar plačilni zastopnik neposredno plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice Evropske skupnosti.

Kadar vse države članice Evropske skupnosti prenehajo uporabljati podobne določbe, se določbe tega člena uporabljajo še naprej samo za takšne prenosljive dolžniške vrednostne papirje:

ki vsebujejo klavzuli o obrutenju in predčasnem odkupu, in

kadar ima plačilni zastopnik izdajatelja sedež v Kneževini Andori, in

kadar plačilni zastopnik neposredno plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice Evropske skupnosti.

Če država ali z njo povezan subjekt, ki deluje kot organ oblasti ali katerega vloga je priznana z mednarodno pogodbo, kot je opredeljeno v prilogi, na dan 1. marca 2002 ali po njem izda dodatno izdajo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se celotna izdaja takšnega vrednostnega papirja, ki je sestavljena iz prvotne izdaje in vseh dodatnih izdaj, šteje za dolžniško terjatev v smislu člena 6(1)(a).

Če kateri koli drug izdajatelj, ki ni zajet v drugem pododstavku, na dan 1. marca 2002 ali po njem izda dodatno izdajo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se takšna dodatna izdaja šteje za dolžniško terjatev v smislu člena 6(1)(a).

3.   Ta člen ne preprečuje državam članicam Evropske skupnosti in Kneževini Andori obdavčevanje prihodkov iz naslovov, ki so navedeni v prvem odstavku, ob uporabi njihove nacionalne zakonodaje.

Člen 12

Izmenjava informacij

1.   Pristojni organi Kneževine Andore in držav članic Evropske skupnosti izmenjujejo informacije o prihodkih, ki jih obravnava ta sporazum, in ki se nanašajo na ravnanja, ki predstavljajo po zakonih zaprošene države kaznivo dejanje davčne goljufije ali enakovredno kršitev. Pojem „enakovredna kršitev“ pomeni samo kršitev, ki predstavlja enako stopnjo nezakonitosti kot ravnanja, ki predstavljajo na podlagi zakonov zaprošene države davčno goljufijo.

Dokler Kneževina Andora v svojo nacionalno zakonodajo ne bo uvedla pojma kaznivega dejanja davčne goljufije za namene prejšnjega odstavka, se kot zaprošena država zavezuje, da bo štela za davčno goljufijo za namene prejšnjega odstavka ravnanje, ki zaradi prevare škoduje finančnim interesom davčnih organov države prosilke in predstavlja po zakonih Kneževine Andore kaznivo dejanje goljufije.

Kot odgovor na ustrezno upravičeno zahtevo zaprošena država posreduje informacije o prej navedenih zadevah iz tega člena in ki so predmet ali bi lahko bile predmet preiskave kaznivega ali nekaznivega dejanja v državi prosilki.

2.   Zaprošena država za določitev, ali se na zahtevo lahko posreduje informacije, uporabi namesto določb o zastaranju, ki se uporabljajo po pravu zaprošene države, določbe o zastaranju po pravu države prosilke.

3.   Zaprošena država posreduje informacije, kadar ima država prosilka upravičene razloge za domnevo, da določeno ravnanje predstavlja kaznivo dejanje davčne goljufije ali enakovreden prekršek. Kadar je zaprošena država Kneževina Andora, mora v roku dveh mesecev pristojni pravosodni organ Kneževine Andore ugotoviti sprejemljivost zahteve glede na njeno upravičenost, z ozirom na pogoje, ki so opredeljeni v tem členu in z ozirom na razloge, na katere se ta zahteva opira.

4.   Razlogi za to, da država prosilka domneva, da gre za takšen prekršek, so utemeljeni na naslednjem:

(a)

overjeni ali neoverjeni dokumenti, med katere med drugim spadajo tudi računovodski dokumenti ali dokumenti, ki se nanašajo na bančne račune;

(b)

pričevanja davčnega zavezanca;

(c)

informacije, pridobljene s strani informatorja ali tretje osebe, ki so bile neodvisno potrjene ali so verjetno zanesljive; ali

(d)

posredni podrobni dokazi.

5.   Vsaka informacija, ki je izmenjana na tak način, mora veljati za zaupno informacijo in jo je dovoljeno razkriti samo tistim osebam ali pristojnim organom pogodbenice, ki morajo poznati podrobnosti obdavčitve plačil obresti, ki so omenjene v členu 1, bodisi iz naslova davčnega odtegljaja in z njim povezanih davčnih prihodkov, navedenih v členih 7 in 8, bodisi iz naslova prostovoljnega sporočila, navedenega v členu 9. Te osebe ali organi bodo lahko tako prejete informacije razkrili v javnih pričanjih ali v sodbah, katerih cilj je to obdavčenje.

Te informacije se smejo sporočiti drugi osebi ali organu le s pisnim in predhodnim soglasjem pristojnega organa stranke, ki je posredovala te informacije.

6.   Kneževina Andora bo začela dvostranske pogajanja z vsako državo članico, ki to želi, da bi opredelila individualne kategorije zadeve, ki ustreza kriteriju „enakovredne kršitve“ na podlagi postopka, ki ga uporablja ta država.

Člen 13

Posvetovanje in ponoven pregled

1.   Pogodbenici se medsebojno posvetujeta najmanj vsaka tri leta ali pa na zahtevo ene izmed njiju, da pretehtata – in če menita, da je to potrebno – izboljšata tehnično učinkovanje sporazuma in da ocenita mednarodni razvoj dogodkov. Posvetovanja se vršijo v mesecu, ki sledi zahtevi ali čim je možno, če gre za nujne primere.

Na podlagi te ocene se pogodbenici medsebojno posvetujeta, da pregledata, ali je potrebno spremeniti sporazum zaradi razvoja mednarodnih dogodkov.

2.   Ko si pridobijo zadostne izkušnje glede celotnega izvajanja člena 7(1) sporazuma, se pogodbenici medsebojno posvetujeta, da ugotovita, ali je potrebno spremeniti sporazum zaradi razvoja mednarodnih dogodkov.

3.   Za namen posvetovanj iz odstavkov 1 in 2 se pogodbenici informirata o morebitnih dogodkih, ki bi utegnili vplivati na dobro delovanje tega sporazuma. To vključuje prav tako vse dogovore med eno izmed pogodbenic in tretjo državo.

4.   Če med pristojnimi organi Kneževine Andore in med enim ali več drugimi pristojnimi organi držav članic Evropske skupnosti v skladu s členom 5 tega sporazuma pride do nesoglasja glede njegove interpretacije ali njegove uporabe, si bodo ti organi prizadevali rešiti primer s prijateljskim dogovorom. Nemudoma bodo obvestili Komisijo Evropskih skupnosti kot tudi pristojne organe drugih držav članic Evropske skupnosti o izidih tega posvetovanja. Kar zadeva vprašanja interpretacije, se Komisija lahko udeleži posvetovanj na zahtevo vsakega od pristojnih organov.

Člen 14

Uporaba

1.   Uporaba tega sporazuma je pogojena s sprejemom in z izvajanjem ukrepov, ki so enaki ali enakovredni ukrepom, povzetim v direktivi ali v tem sporazumu in predvidevajo iste datume izvajanja s strani odvisnih ali pridruženih ozemelj držav članic Evropske skupnosti, ki so navedena v poročilu Ekonomsko-finančnega sveta Evropskemu svetu v Santa Maria da Feira z dne 19. in 20. junija 2000, kot tudi s strani ZDA, Monaka, Lihtenštajna, Švice in San Marina.

2.   Pogodbenici odločita s skupnim dogovorom, najmanj šest mesecev pred datumom, ki je naveden v odstavku 6, ali je izpolnjen pogoj iz odstavka 1, glede datumov začetka veljavnosti ustreznih ukrepov, ki se nanašajo na tretje države in na zadevna odvisna ali pridružena ozemlja. Če pogodbenici odločita, da ta pogoj ni izpolnjen, s skupnim dogovorom določita nov datum za namene iz odstavka 6.

3.   Ne glede na svoje institucionalne ureditve Kneževina Andora ta sporazum uporablja z dnem, ki je naveden v odstavku 6 in o tem uradno obvesti Evropsko skupnost.

4.   Uporabo tega sporazuma ali nekaterih delov sporazuma lahko začasno zadrži s takojšnjo veljavnostjo, z uradnim sporočilom drugim pogodbenici, v primeru ko se direktiva ali njen ustrezni del preneha začasno ali dokončno uporabljati v skladu s pravom Evropske skupnosti ali v primeru, ko posamezna država članica Evropske skupnosti začasno zadrži uporabo njenih ukrepov o izvajanju.

5.   Vsaka pogodbenica lahko prav tako začasno prekine uporabo tega sporazuma s pomočjo uradnega sporočila, ki ga naslovi drugim pogodbenicam, kadar ena izmed peterice zgoraj navedenih tretjih držav (ZDA, Monako, Lihtenštajn, Švica in San Marino) ali eno izmed odvisnih ali pridruženih ozemelj držav članic Evropske skupnosti, ki so navedena v odstavku 1 zgoraj, preneha uporabljati identične ali enakovredne ukrepe, kot so tisti, ki jih določa direktiva. Začasna prekinitev se izvrši najprej dva meseca po sporočilu. Uporaba sporazuma se znova začne takrat, ko so ukrepi reintegrirani.

6.   Pogodbenice sprejmejo zakonodajne in druge določbe potrebne za prilagoditev temu sporazumu najkasneje do 1. julija 2005.

Člen 15

Podpis, začetek veljavnosti in odpoved

1.   Za ta sporazum je potrebna ratifikacija ali odobritev s strani pogodbenic v skladu z njihovimi notranjimi postopki. Pogodbenici se medsebojno obveščata o izpolnjevanju teh postopkov. Ta sporazum bo začel veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi zadnjemu uradnemu obvestilu.

2.   Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. V tem primeru se sporazum preneha uporabljati dvanajst mesecev po uradnem obvestilu.

Člen 16

Zahteve in dokončen obračun

1.   Odpoved ali začasna prekinitev tega sporazuma, bodisi v celoti ali delno, ne vpliva na zahteve, ki so jih vložile fizične osebe.

2.   V tem primeru bo Kneževina Andora sestavila dokončen obračun pred koncem uporabe tega sporazuma in bo opravila dokončno plačilo državam članicam Evropske skupnosti.

Člen 17

Področje teritorialne uporabe

Ta sporazum se uporablja po eni strani na ozemljih, na katerih velja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in po pogojih, ki jih omenjena pogodba določa, po drugi strani pa na ozemlju Kneževine Andore.

Člen 18

Prilogi

1.   Dve prilogi predstavljata sestavni del tega sporazuma.

2.   Seznam pristojnih organov, ki je naveden v Prilogi I, Kneževina Andora lahko spremeni z navadnim sporočilom drugi pogodbenici, kar zadeva organe iz točke (a) navedene priloge, Evropska skupnost pa kar zadeva druge organe.

Seznam povezanih subjektov, ki je naveden v Prilogi II, se lahko spremeni s skupnim dogovorom.

Člen 19

Jeziki

1.   Ta sporazum je narejen v dveh primerkih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, katalonskem, latvijskem, litvanskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku; besedila v vsakem od teh jezikov so enako verodostojna.

2.   Različico v malteškem jeziku pogodbenici overita na podlagi izmenjave pisem. Ta različica je enako verodostojna kot različice v jezikih, ki so našteti v prejšnjem odstavku.

V POTRDITEV TEGA so podpisani pooblaščenci podpisali to pogodbo.

Hecho en Bruselas, el quince de noviembre del dos mil cuatro.

V Bruselu dne patnáctého listopadu dva tisíce čtyři.

Udfærdiget i Bruxelles den femtende november to tusind og fire.

Geschehen zu Brüssel am fünfzehnten November zweitausendundvier.

Kahe tuhande neljanda aasta novembrikuu viieteistkümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα πέντε Νοεμβρίου δύο χιλιάδες τέσσερα.

Done at Brussels on the fifteenth day of November in the year two thousand and four.

Fait à Bruxelles, le quinze novembre deux mille quatre.

Fatto a Bruxelles, addì quindici novembre duemilaquattro.

Briselē, divi tūkstoši ceturtā gada piecpadsmitajā novembrī.

Pasirašyta du tūkstančiai ketvirtų metų lapkričio penkioliktą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-negyedik év november havának tizenötödik napján.

Magħmul fi Brussel fil-ħmistax il-jum ta' Novembru tas-sena elfejn u erbgħa.

Gedaan te Brussel, de vijftiende november tweeduizendvier.

Sporządzono w Brukseli w dniu piętnastego października roku dwutysięcznego czwartego.

Feito em Bruxelas, em quinze de Novembro de dois mil e quatro.

V Bruseli pätnásteho novembra dvetisícštyri.

V Bruslju, petnajstega novembra leta dva tisoč štiri.

Tehty Brysselissä viidentenätoista päivänä marraskuuta vuonna kaksituhattaneljä.

Som skedde i Bryssel den femtonde november tjugohundrafyra.

Fet a Brussel les el dia quinze de novembre de l'any dos mil quatre.

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Per la Comunitat Europea

Image

Pel Principat d’Andorra

Image

PRILOGA I

SEZNAM PRISTOJNIH ORGANOV POGODBENIC

V tem sporazumu so „pristojni organi“ naslednji:

(a)

za Kneževino Andora: El Ministre encarregat de les Finances ali pooblaščeni predstavnik; vendar pa je za uporabo člena 3 pristojni organ el Ministre encarregat de l’Interior ali pooblaščeni predstavnik;

(b)

za Kraljevino Belgijo: De Minister van Financiën/Le Ministre des Finances ali pooblaščeni predstavnik;

(c)

za Republiko Češko: Ministr financí ali pooblaščeni predstavnik;

(d)

za Kraljevino Dansko: Skatteministeren ali pooblaščeni predstavnik;

(e)

za Zvezno republiko Nemčijo: Der Bundesminister der Finanzen ali pooblaščeni predstavnik;

(f)

za Republiko Estonijo: Rahandusminister ali pooblaščeni predstavnik;

(g)

za Republiko Grčijo: Ο Υπουργός Οικονομίας και Οικονομικών ali pooblaščeni predstavnik;

(h)

za Kraljevino Španijo: El Ministro de Economía y Hacienda ali pooblaščeni predstavnik;

(i)

za Republiko Francijo: Le Ministre chargé du budget ali pooblaščeni predstavnik;

(j)

za Irsko: The Revenue Commissioners ali pooblaščeni predstavnik;

(k)

za Republiko Italijo: Il Capo del Dipartimento per le Politiche Fiscali ali pooblaščeni predstavnik;

(l)

za Republiko Ciper: Υπουργός Οικονομικών ali pooblaščeni predstavnik;

(m)

za Republiko Latvijo: Finanšu ministrs ali pooblaščeni predstavnik;

(n)

za Republiko Litvo: Finansų ministras ali pooblaščeni predstavnik;

(o)

za Veliko vojvodstvo Luksemburg: Le Ministre des Finances ali pooblaščeni predstavnik; vendar je za uporabo člena 12 pristojni organ Procureur Général d’Etat luxembourgeois;

(p)

za Republiko Madžarsko: A pénzügyminiszter ali pooblaščeni predstavnik;

(q)

za Republiko Malto: Il-Ministru responsabbli għall-Finanzi ali pooblaščeni predstavnik;

(r)

za Kraljevino Nizozemsko: De Minister van Financiën ali pooblaščeni predstavnik;

(s)

za Republiko Avstrijo: Der Bundesminister für Finanzen ali pooblaščeni predstavnik;

(t)

za Republiko Poljsko: Minister Finansów ali pooblaščeni predstavnik;

(u)

za Republiko Portugalsko: O Ministro das Finanças ali pooblaščeni predstavnik;

(v)

za Republiko Slovenijo: Minister za finance ali pooblaščeni predstavnik;

(w)

za Republiko Slovaško: Minister financií ali pooblaščeni predstavnik;

(x)

za Republiko Finsko: Valtiovarainministeriö/Finansministeriet ali pooblaščeni predstavnik;

(y)

za Kraljevino Švedsko: Chefen för Finansdepartementet ali pooblaščeni predstavnik;

(z)

za Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in za evropska ozemlja, za katera Združeno kraljestvo prevzema zunanje zadeve: the Commissioners of Inland Revenue ali njihov dogovorjeni pooblaščeni predstavnik, pristojni organ za Gibraltar bo Združeno kraljestvo določilo v skladu z aranžmaji, sklenjenimi glede Gibraltarja, v kontekstu listin Evropske unije in Evropske Komisije ter z njima povezanih pogodb, uradno sporočenih 19. aprila 2000 državam članicam Evropske skupnosti in institucijam Evropske skupnosti in katerih izvod bo Generalni sekretariat Sveta Evropske skupnosti uradno sporočil Kneževini Andori in ki se nanašajo na ta sporazum.

PRILOGA II

SEZNAM POVEZANIH SUBJEKTOV

V členu 11 tega sporazuma se spodaj navedeni subjekti štejejo kot „povezan subjekt, ki deluje kot javni organ ali katerega vloga je priznana z mednarodno pogodbo“:

SUBJEKTI V OKVIRU EVROPSKE SKUPNOSTI:

 

Belgija

Flamska regija (Vlaams Gewest)

Valonska regija

Bruseljska regija (Brussels Gewest)

Francoska skupnost

Flamska skupnost (Vlaamse Gemeenschap)

Nemško govoreča skupnost (Deutschsprachige Gemeinschaft)

 

Španija

Xunta de Galicia

Junta de Andalucía

Junta de Extremadura

Junta de Castilla- La Mancha

Junta de Castilla- León

Gobierno Foral de Navarra

Govern de les Illes Balears

Generalitat de Catalunya

Generalitat de Valencia

Diputación General de Aragón

Gobierno de las Islas Canarias

Gobierno de Murcia

Gobierno de Madrid

Gobierno de la Comunidad Autónoma del País Vasco/Euzkadi

Diputación Foral de Guipúzcoa

Diputación Foral de Vizcaya/Bizkaia

Diputación Foral de Alava

Ayuntamiento de Madrid

Ayuntamiento de Barcelona

Cabildo Insular de Gran Canaria

Cabildo Insular de Tenerife

Instituto de Crédito Oficial

Instituto Catalán de Finanzas

Instituto Valenciano de Finanzas

 

Grčija

Оργανισμός Тηλεπικοινωνιών Ελλάδος (Organ grških telekomunikacij)

Оργανισμός Σιδηροδρόμων Ελλάδος (Grške železnice)

Δημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού (Javno podjetje za elektriko)

 

Francija

La Caisse d'amortissement de la dette sociale (CADES)

L'Agence française de développement (AFD) ;

Réseau ferré de France (RFF);

Caisse nationale des autoroutes (CNA) ;

Assistance publique hôpitaux de Paris (APHP) ;

Charbonnages de France (CDF) ;

Entreprise minière et chimique (EMC).

 

Italija

regije

province

okraji

Cassa Depositi e Prestiti (hranilnica in posojilnica)

 

Latvija

Pašvaldības (gouvernements locaux)

 

Poljska

gminy (občine)

powiaty (okraji)

województwa (province)

związki gmin (zveza občin)

związki powiatów (zveza okrajev)

związki województw (zveza provinc)

miasto stołeczne Warszawa (prestolnica Varšava)

Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa (Agencija za prestrukturiranje in za modernizacijo kmetijstva)

Agencja Nieruchomości Rolnych (Agencija kmetjskih posesti)

 

Portugalska

Região Autónoma da Madeira (avtonomna regija Madeira)

Região Autónoma dos Açores (avtonomna regija Azorov)

Občine

 

Slovaška

mestá a obce (občine)

Železnice Slovenskej republiky (Slovaške železnice)

Štátny fond cestného hospodárstva (Državni sklad za cestno gospodarstvo)

Slovenské elektrárne (Slovaške električne centrale)

Vodohospodárska výstavba (Družba za racionalno porabo voda)

MEDNARODNI SUBJEKTI:

Evropska banka za obnovo in razvoj

Evropska investicijska banka

Azijska razvojna banka

Afriška razvojna banka

Svetovna banka (Banque mondiale/BIRD/FMI)

Mednarodna finančna družba (Société financière internationale)

Medameriška banka za razvoj

Sklad za socialni razvoj Sveta Evrope

EURATOM

Evropska skupnost

Andska razvojna družba

Eurofima

Evropska skupnost za premog in jeklo

Nordijska investicijska banka

Karibska razvojna banka

Določbe člena 11 ne vplivajo na kakršnekoli mednarodne obveznosti, katere so sklenile pogodbenice, kar zadeva zgoraj omenjene mednarodne subjekte.

SUBJEKTI TRETJIH DRŽAV:

Subjekti, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

1.

subjekt se šteje za javen, v skladu z nacionalnimi kriteriji;

2.

ta javni subjekt je netržni proizvajalec, ki upravlja in financira vrsto dejavnosti, kot so ta, da skupnosti dobavljajo netržno blago in storitve in nad katerimi ima učinkovit nadzor javna uprava;

3.

takšen javni subjekt realizira izdaje/dolžniške vrednostne papirje v rednih intervalih in v precejšnjem obsegu;

4.

zadevna država je sposobna zagotoviti, da ta javni subjekt ne bo izvajal predčasnega odkupa v primeru klavzul o obrutenju.


SKUPNA IZJAVA O NAMERI

med Evropsko skupnostjo, Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska in Kneževino Andoro

EVROPSKA SKUPNOST,

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA

in

KNEŽEVINA ANDORA

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

V postopku sklepanja sporazuma o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (v nadaljevanju „direktiva“), Evropska skupnost in njene države članice in Kneževina Andora podpišejo to skupno izjavo o nameri, ki dopolnjuje ta sporazum.

1.

Podpisnice te skupne izjave o nameri o soglasju izjavljajo, da zgoraj omenjeni sporazum in ta skupna izjava o nameri zagotavljata sprejemljiv in uravnotežen dogovor, ki varuje zakonite interese pogodbenic. Zato bodo izvajale dogovorjene ukrepe v dobri veri in ne bodo delovale enostransko, da ne bi brez upravičenega razloga ogrozile tega sporazuma. Če bi bila odkrita bistvena razlika med področjem uporabe direktive, kot je bila sprejeta 3. junija 2003, in področjem uporabe sporazuma, predvsem glede člena 4 in člena 6 sporazuma, pogodbenice takoj začnejo posvetovanja v skladu s členom 13(4) sporazuma, da bi zagotovile ohranitev enakovredne narave ukrepov iz sporazuma.

2.

V prehodnem obdobju, predvidenem v direktivi, bo Skupnost začela pogovore z drugimi pomembnimi finančnimi centri, da bi spodbudila sprejetje ukrepov, enakovrednih tistim, ki jih uporablja Skupnost.

3.

Za izvajanje člena 12 zgoraj omenjenega sporazuma, se Kneževina Andora zavezuje, da bo v svojo zakonodajo v prvem letu izvajanja sporazuma uvedla pojem kaznivega dejanja davčne goljufije, kamor spadajo uporaba napačnih nazivov in dokumentov, ki so bodisi ponarejeni ali pa je zanje ugotovljeno, da so vsebinsko netočni, da bi davčno administracijo prevarali glede obdavčitve dohodka od prihrankov. Podpisniki te skupne izjave o nameri so zapisali, da ta opredelitev davčne prevare v okviru sporazuma, zadeva samo obdavčevanje prihrankov, in nikakor ne škoduje razvoju in/ali odločitvam v zvezi z davčno prevaro v drugačnih okoliščinah in v drugih primerih.

4.

Kneževina Andora in vsaka država članica Evropske skupnosti, ki to želi, bo začela dvostranska pogajanja za določitev administrativnega postopka izmenjave informacij.

5.

Podpisniki te skupne izjave o nameri slovesno izjavljajo, da podpis sporazuma o obdavčevanju prihrankov kot tudi začetek pogajanj za Monetarni sporazum predstavljata pomembne korake pri poglabljanju sodelovanja med Kneževino Andoro in Evropsko skupnostjo.

V tem kontekstu poglabljanja sodelovanja, vzporedno z dvostranskimi pogajanji, ki so predvidena v točki 4, bodo Kneževina Andora in vsaka država članica Evropske skupnosti začele posvetovanja z namenom, da bi opredelile širše področje uporabe ekonomskega in davčnega sodelovanja. Ta posvetovanja se bodo odvijala v duhu sodelovanja, ki upošteva prizadevanja za približevanje na davčnem področju, ki jih je opravila Kneževina Andora in so uresničene s podpisom tega sporazuma. Še zlasti bi ta posvetovanja lahko pripeljala do uresničenja naslednjega:

do dvostranskih programov za gospodarsko sodelovanje z namenom vzpodbujanja vključevanja andorskega gospodarstva v evropsko gospodarstvo,

do dvostranskega sodelovanja na davčnem področju, ki namerava pretehtati pogoje, v katerih bodo davčni odtegljaji, ko gre za prihodke iz opravljanja storitev in finančnih prihodkov, ki jih pobirajo v državah članicah, lahko bodisi odpravljeni ali zmanjšani.

Sestavljeno v Bruslju, dne 15. novembra 2004 v dveh izvodih, v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litvanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in katalonskem jeziku; besedila v vsakem od teh jezikov bodo enako verodostojna.

Različico v malteškem jeziku podpisnice overijo na podlagi izmenjave pisem. Ta različica bo enako verodostojna kot različice v jezikih, ki so navedeni v prejšnjem pododstavku.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

Image

Za Českou republiku

Image

På Kongeriget Danmarks vegne

Image

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image

Eesti Vabariigi nimel

Image

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image

Por el Reino de España

Image

Pour la République française

Image

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Image

Per la Repubblica italiana

Image

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Image

Latvijas Republikas vārdā

Image

Lietuvos Respublikos vardu

Image

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image

A Magyar Köztársaság részéről

Image

Għar-Repubblika ta' Malta

Image

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image

Für die Republik Österreich

Image

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Image

Pela República Portuguesa

Image

Za Republiko Slovenijo

Image

Za Slovenskú republiku

Image

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

Image

För Konungariket Sverige

Image

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Image

Pel Principat d’Andorra

Image


4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/54


SKLEP SVETA

z dne 29. novembra 2004

o imenovanju španskega nadomestnega člana Odbora regij

(2004/829/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 263 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga španske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. januarja 2002 sprejel Sklep 2002/60/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij (1).

(2)

Svet je 26. oktobra 2004 prejel sporočilo o sprostitvi enega mesta nadomestnega člana Odbora regij zaradi izteka mandata g. Alejandra FONT de MORA y TURÓNA –

SKLENIL:

Edini člen

Ga. Gema AMOR PEREZ, Consejera de Cooperación y Participación – Gobierno de la Comunidad Autónoma de Valencia, se imenuje za nadomestno članico Odbora regij, kjer se nadomesti g. Alejandra FONT de MORA y TURÓNA za preostanek mandata, tj. do 25. januarja 2006.

V Bruslju, 29. novembra 2004

Za Svet

Predsednik

L. J. BRINKHORST


(1)  UL L 24, 26.1.2002, str. 38.


Komisija

4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/55


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 18. oktobra 2004

o razveljavitvi pospešenega pregleda Uredbe Sveta (ES) št. 2164/98 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih antibiotikov širokega spektra s poreklom iz Indije

(2004/830/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“) in zlasti člena 20 Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   PREDHODNI POSTOPEK

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2164/98 (2) naložil dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih antibiotikov širokega spektra, in sicer amoksicilin trihidrata, ampicilin trihidrata in cefaleksina, ki niso pripravljeni v odmerjenih dozah ali oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno („zadevni proizvod“), zajeti pod oznakami KN ex 2941 10 10, ex 2941 10 20 in ex 2941 90 00 s poreklom iz Indije. Ukrepi v obliki dajatev po vrednosti se gibljejo med 0 % in 12 % za posameznega izvoznika, s preostalo carinsko stopnjo v višini 14,6 % za nesodelujoče izvoznike.

B.   POSTOPEK V TEKU

1.   Zahteva za pregled

(2)

Po uvedbi dokončnih ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pospešenega pregleda Uredbe Sveta (ES) št. 2164/98 v skladu s členom 20 osnovne uredbe indijskega proizvajalca zadevnega proizvoda, Nestor Pharmaceuticals Limited („vlagatelj“). Vlagatelj je trdil, da ni povezan z nobenim drugim izvoznikom zadevnega proizvoda v Indiji. Nadalje je trdil, da v času prvotnega obdobja preiskave ni izvažal zadevnega proizvoda (tj. od 1. julija 1996 do 30. junija 1997), temveč da je zadevni proizvod v Skupnost izvažal kasneje. Na osnovi zgoraj omenjenega vlagatelj prosi, da se v primeru subvencije zanj ugotovi individualna carinska stopnja.

2.   Začetek pospešenega pregleda

(3)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložil vlagatelj in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določili člena 20 osnovne uredbe. Po posvetovanju s svetovalnim odborom in možnostjo pripomb zadevne industrije Skupnosti, je Komisija z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije  (3) v zvezi z vlagateljem začela pospešen pregled Uredbe Sveta (ES) št. 2164/98.

3.   Zadevni proizvod

(4)

Proizvod, zajet v tem pregledu, je enak zadevnemu proizvodu iz Uredbe Sveta (ES) št. 2164/98.

4.   Obdobje preiskave

(5)

Preiskava subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003 („revizijsko obdobje preiskave“).

5.   Zadevne stranke

(6)

Komisija je uradno obvestila vlagatelja in indijsko vlado („IV“) o začetku preiskave. Nadalje je dala zainteresiranim strankam priložnost, da pisno sporočijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje. Komisija ni prejela nobenega stališča in nobene zahteve za zaslišanje.

(7)

Komisija je vlagatelju poslala vprašalnik in v zastavljenem roku prejela popoln odgovor. Komisija je pridobila in preverila vse podatke, za katere je menila, da jih potrebuje pri preiskavi, ter opravila preveritveni obisk vlagateljevih prostorov v New Delhiju in Hyderabadu.

C.   OBSEG PREGLEDA

(8)

Ker vlagatelj v okviru te preiskave ni vložil zahteve za pregled ugotovitev o škodi, se je revizija omejila na vprašanje subvencioniranja.

(9)

Komisija je proučila iste subvencijske sheme, kot jih je že analizirala v prvotni preiskavi. Proučila je tudi, ali je vlagatelj uporabil tudi kako drugo subvencijsko shemo, ali pa v zvezi z zadevnim proizvodom prejemal ad hoc subvencije.

D.   REZULTATI PREISKAVE

1.   Priznanje novega izvoznika

(10)

Vlagatelj je uspešno dokazal, da ni niti neposredno niti posredno povezan z nobenim od indijskih proizvajalcev – izvoznikov, za katere se uporabljajo veljavni izravnalni ukrepi za zadevni proizvod.

(11)

Preiskava je pokazala, da vlagatelj v času prvotnega obdobja preiskave, tj. od 1. julija 1996 do 30. junija 1997, ni izvažal zadevnega proizvoda, temveč da je začel zadevni proizvod v Skupnost izvažati po tem obdobju.

Nadalje vlagatelj v času prvotne preiskave ni bil individualno preiskan iz drugih razlogov kakor svoje zavrnitve sodelovanja s Komisijo.

Posledično se potrjuje, da je potrebno vlagatelja šteti med nove izvoznike. Zato je Komisija v skladu s členom 20 osnovne uredbe preučila, ali je mogoče za vlagatelja določiti individualno izravnalno carinsko stopnjo.

2.   Subvencioniranje

(12)

Na osnovi informacij iz vlagateljevega odgovora na vprašalnik Komisije in podatkov, zbranih med preiskavo, so bile preiskane naslednje sheme:

Shema „Duty Entitlement Passbook“ („DEPB“),

Shema oprostitve davka od dohodka,

Shema „Passbook“ („PBS“),

Shema „Export Promotion Capital Goods“ („EPCGS“),

Izvozno predelovalne cone/izvozno usmerjene enote,

Shema fizičnega izvoza „Advance License Scheme“.

2.1   Prvotno preiskovane sheme, ki jih je družba uporabila

2.1.1   Shema „Duty Entitlement Passbook“ („DEPBS“)

(13)

Ugotovljeno je bilo, da je imel vlagatelj ugodnosti iz sheme DEPBS na poizvozni bazi. Natančen opis se nahaja v odstavku 4.3 Izvoznega in uvoznega postopka 2002-2007 („pravilnik EXIM 02-07“) ter v poglavju 4 dodatnega Priročnika o postopkih („HOP“) zvezek I 2002-2007 („HOP I 02-07“) (4). Pravilnik EXIM 02-07 temelji na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in urejanje) 1992 (št. 22 iz leta 1992).

(14)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec-izvoznik ali trgovec-izvoznik. Zaprosi lahko za dobropise DEPBS, ki se izračunajo kot odstotek vrednosti izdelka, izvoženega po tej shemi. Indijski organi so za večino proizvodov, vključno z zadevnim, določili stopnje DEPBS. Stopnje so določili na podlagi standardnih vhodno-izhodnih normativov (SION) ob upoštevanju domnevne uvoženega obsega vhodnih materialov v izvozni proizvod ter učinka carinskih dajatev na domnevni uvoz, ne glede na to, ali so bile uvozne carinske dajatve dejansko plačane.

(15)

Družba je upravičena do ugodnosti iz te sheme, če blago izvaža. V trenutku, ko pride do izvoznega posla, mora izvoznik organom v Indiji predložiti deklaracijo, v kateri je navedeno, da spada izvoz v shemo DEPB. Za izvoz blaga indijski carinski organi izdajo med odpremnim postopkom izvozni odpremni list. Dokument med drugim izkazuje količino dobropisov DEPBS, odobrenih za izvozni posel. V tem trenutku izvoznik ve, kakšne ugodnosti bo imel. Ko carinski organi izstavijo izvozni odpremni list, IV ne more razsojati o dodelitvi DEPBS kredita. Ustrezna stopnja DEPBS za izračun ugodnosti je tista, ki se uporablja v trenutku, ko se izpolnjuje izvozna deklaracija. Zato možnost za retroaktivno spreminjanje stopnje ugodnosti ne obstaja.

(16)

Prav tako je bilo ugotovljeno, da je mogoče v skladu z indijskimi računovodskimi standardi dobropise DEPBS knjižiti po obračunskem načelu na podlagi nastanka poslovnega dogodka kot dohodek na materialne konte po izpolnitvi izvoznih obveznosti.

(17)

Te dobropise je mogoče uporabiti za plačilo carinskih dajatev za kasnejši uvoz kakršnega koli blaga brez uvoznih omejitev, razen za iuvesticijsko blago. Blago, uvoženo z unovčenjem dobropisov, je mogoče prodati na notranjem trgu (zanj velja prometni davek) ali kako drugače uporabiti.

Dobropisi DEPBS so prosto prenosljivi in veljavni 12 mesecev od datuma izdaje.

(18)

Prošnja za dobropise DEPBS lahko krije do 25 izvoznih poslov in, če so vloženi elektronsko, neomejeno količino izvoznih poslov. Dejansko ni natančnih rokov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati, saj se časovno obdobje, navedeno v poglavju 4.47 HOP I 02-07 vedno šteje od zadnjega izvoznega posla, vključenega v določeno prošnjo za DEPBS.

(19)

Glavne značilnosti DEPBS se od prvotne preiskave niso spremenile. Shema je zakonsko odvisna od ustvarjenega izvoza. Zato je bilo med prvotno preiskavo ugotovljeno, da se šteje kot posebna in takšna, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(20)

V prvotni preiskavi se je znesek subvencij DEPBS izračunal na osnovi najboljših podatkov, ki so bili na voljo v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe, stopnja DEPBS pa se je po načelu časovne porazdelitve štela za ustrezno stopnjo subvencije. Ker je vlagatelj sodeloval – kar se šteje za spremenjene okoliščine v smislu člena 22(4) osnovne uredbe – naj se ta metodologija ne uporabi v njegovo škodo.

(21)

V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen med obdobjem preiskave. V tem smislu se je štelo, da je imel prejemnik ugodnost v trenutku izvedbe izvoznega posla pod to shemo. V tem trenutku se je IV dolžna odreči carinskim dajatvam, ki predstavljajo finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni navedbi (15), nima IV v trenutku, ko carinski organi izdajo izvozni odpremni list, ki med drugim izkazuje količino dobropisov DEPBS, odobrenih za ta izvozni posel, pravice presojati o odobritvi subvencije, prav tako pa ne more presojati o znesku subvencije. Kot je navedeno v isti uvodni navedbi, nimajo spremembe stopenj DEPBS med dejanskim izvozom in izdajo dovoljenja DEPB veljavnosti za nazaj na stopnjo odobrenih ugodnosti. Nadalje, kot je navedeno v uvodni navedbi (16) zgoraj, lahko družbe v skladu z indijskimi računovodskimi standardi, knjižijo dobropise DEPBS po računovodskem načelu na podlagi nastanka poslovnega dogodka kot prihodek na ravni izvoznega posla. Nazadnje je družba zaradi dejstva, da ji je znano, da bo prejela subvencije iz sheme DEPBS, ter imela ugodnost tudi iz drugih shem, že v bolj konkurenčnem položaju, saj lahko zaradi subvencij ponudi nižjo ceno.

(22)

Utemeljitev za uvedbo izravnalnih dajatev je odpravljanje nepoštene trgovinske prakse na osnovi nezakonite konkurenčne prednosti. V smislu navedenega velja kot ustrezno oceniti ugodnost, pridobljeno iz sheme DEPBS, kot vsoto dobropisov, knjiženih v dobro za vse izvozne posle pod to shemo v času obdobja preiskave. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bili odšteti stroški za pridobitev subvencije.

(23)

Vlagatelj je trdil, da so pri obračunavanju stopnje subvencije za preiskavo v teku pomembni samo dobropisi DEPBS, ustvarjeni z izvoznimi posli zadevnega proizvoda. Vendar pa DEPBS ne predvideva obveznosti, ki omejujejo uporabo dobropisov DEPBS na prosti uvoz vhodnega materiala, vezanega na določen proizvod. Nasprotno, dobropisi DEPBS so prosto prenosljivi, mogoče jih je celo prodati in uporabiti za uvoz katerega koli blaga brez uvoznih omejitev (vložek za zadevni proizvod sodi v to kategorijo), razen za investicijsko blago. Posledično ima lahko zadevni proizvod ugodnost od vseh ustvarjenih dobropisov DEPBS.

(24)

Nadalje je trdil, da je potrebno pri ugotavljanju zneska subvencij odšteti prometni davek, plačljiv ob prenosu dobropisa DEPBS. Vendar pa prometni davek ni strošek, nujen za izpolnitev pogojev ali za prejem subvencije v smislu člena 7(1)(a) osnovne uredbe. Prometni davek je zgolj posledica poslovne odločitve o ravnanju z že prejetim dobropisom DEPBS tako, da se ga proda, namesto da se ga uporabi brez prometnega davka za pobot dajatev kasnejšega uvoza. Kot nujen strošek so se štele takse za vloge za pridobitev dobropisov DEPBS, ki so bile tudi odštete.

(25)

Znesek skupne subvencije (nominator) se je pripisal celotnemu izvozu med obdobjem revizijske preiskave (imenovalec) v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, saj subvencija ni bila odobrena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Stopnja subvencije za vlagatelja pod to shemo je znašala 3,3 %.

2.1.2   Shema oprostitve davka od dohodka („ITES“)

(26)

Ugotovljeno je bilo, da je imel vlagatelj ugodnost od delne oprostitve od davka na dohodek zaradi dobička od izvoza v času obdobja revizijske preiskave. Pravna podlaga za oprostitev je določena v poglavju 80HHC zakona o dohodnini 1961.

(27)

Poglavje 80HHC zakona o dohodnini 1961 je bilo ukinjeno od obdavčitvenega leta 2005-2006 (tj. za proračunsko leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) naprej. Posledično vlagatelj po 31. marcu 2004 ne bo imel nobene ugodnosti od te sheme. V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe ta shema ne bo izravnavana.

2.2   Prvotno preiskovane sheme, ki jih družba ni uporabila

2.2.1   Shema „Passbook“ („PBS“)

(28)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni imel ugodnosti v okviru sheme PBS, ki je bila 1. aprila 1997 ukinjena in nadomeščena z naslednico, shemo DEPBS.

2.2.2   Shema „Export Promotion Capital Goods“ („EPCGS“)

(29)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni uvažal investicijskega blaga v okviru EPCGS, in da je zato ni uporabil.

2.2.3   Izvozno predelovalne cone („EPZ“)/izvozno usmerjene enote („EOU“)

(30)

Ugotovljeno je bilo, da se vlagatelj ni nahajal v EPZ in da ni deloval v okviru sheme EOU, ter da posledično teh shem ni uporabil.

2.3   Druge sheme, ki jih je vlagatelj uporabil v zvezi z zadevnim proizvodom, za katere se je ugotovilo, da se zanje lahko uvede izravnalni ukrep: Shema „Advance License“ za fizični izvoz („ALS fizični izvoz“)

(31)

Ugotovljeno je bilo, da je imel vlagatelj ugodnosti iz te sheme v obdobju revizijske preiskave. Natančen opis sheme je podan v odstavkih 4.1.1 do 4.1.7 pravilnika EXIM 02-07 in v poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 02-07.

(32)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci-izvozniki in trgovci-izvozniki, „vezani na“ proizvajalce, ki jih podpirajo.

(33)

Fizični izvoz ALS dovoljuje prost uvoz vložkov, ki so fizično vključeni v nastalo izvoženo blago. Za preveritev, ki jo izvajajo indijski organi, je izvoznik zakonsko dolžan vzdrževati „resnični in pravilni konto potrošnje in porabe uvoženega blaga po dovolilnici“ v določenem formatu (poglavje 4.30 in dodatek 18 HOP I 02-07), to je dejanski razvid porabe. IV določa količine dovoljenega uvoza in izvozne obveznosti, kar je zabeleženo na dovolilnici. Poleg tega vladni uradniki ob uvozu in izvozu na dovolilnici zabeležijo ustrezen posel. Obseg uvoza, dovoljenega pod to shemo, določi IV na osnovi standardov, SION-ov, ki naj bi odražali najbolj učinkovito uporabo za proizvodnjo referenčne količine dobljenega izvoznega proizvoda. SION-i so na voljo za večino proizvodov, vključno z zadevnim, in so objavljeni v HOP II 02-07. Uvoženi vložki niso prenosljivi. Uporabiti jih je potrebno v proizvodnji izvoznega proizvoda. Izvozne obveznosti je potrebno izpolniti v predpisanem časovnem okviru (18 mesecev z dvema dovoljenima podaljšanjema po 6 mesecev).

(34)

V teku revizijske preiskave je bilo ugotovljeno, da so prosto uvoženi vložki v okviru te sheme presegli po uvozni dovolilnici SION presegli material, potreben za proizvodnjo referenčne količine izvoznega proizvoda. Zato se je štelo, da SION za zadevni proizvod ni dovolj natančen. Nadalje dejanski razvid porabe, ki ga je vodil vlagateljev, ni bil v skladu z dejansko porabo. Nasprotno, v svojem razvidu je nepravilno beležil svojo porabo v skladu z bolj velikodušnimi SION-i indijske vlade, čeprav je dejansko porabil manj vložkov za nastali referenčni izvozni proizvod. Ne vlagatelj ne IV nista mogla dokazati, da oprostitev uvoznih dajatev ni povzročila presežnega odpusta.

(35)

Oprostitev uvoznih dajatev je subvencija v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe, to je finančni prispevek IV, od katerega je imel vlagatelj ugodnost. Poleg tega so fizični izvozi ALS zakonsko odvisni od ustvarjenega izvoza, zato se šteje kot posebni in takšni, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(36)

Te sheme ni mogoče obravnavati kot sistema dovoljenega povračila dajatev ali sistema nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ni v skladu s strogimi pravili, določenimi v Prilogi I točka (i), Prilogi II (opredelitve in pravila za povračilo) in Prilogi III (opredelitve in pravila za nadomestno povračilo) osnovne uredbe. IV ni učinkovito uporabljala svojega sistema preverjanja, s katerim se bi prepričala ali, in v kakšnem obsegu, so bili vložki uporabljeni v postopku proizvodnje izvoznega blaga (Priloga II(II)(4) Temeljne uredbe in, v primeru sheme nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). SION-i za zadevni proizvod niso bili dovolj natančni, zato se ne morejo šteti kot sistem preverjanja dejanske porabe. Učinkovitega nadzora na osnovi pravilno beležene dejanske porabe ni bilo. Poleg tega IV ni opravila nadaljnje preiskave na osnovi dejanskega vložka, čeprav se to običajno zahteva, ko ni učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi). Prav tako ni preverila, ali je prišlo do presežnega plačila.

(37)

Po razkritju je vlagatelj trdil, da je deloval fizični izvoz ALS kot dovoljen sistem povračila ali nadomestnega povračila. Brez dejanskih dokazih ali pojasnil v podporo svojim trditvam je dokazoval, da je IV postavila učinkovit sistem preverjanja v skladu z osnovno uredbo. V ta namen je vlagatelj opozoril na naslednje elemente preverjanja, ki so na voljo IV: domnevno natančni SION-i za zadevni proizvod, informacije o količini vložka in proizvedenega proizvoda iz uvozno-izvozne dokumentacije (izvozni odpremni listi, uvozna carinska potrdila), carinski razvid ocarinjenega uvoza in izvoza v okviru fizičnega izvoza ALS, dejanski razvid porabe (glej uvodno navedbo (33) zgoraj), knjiga „Duty Entitlement Export Certification“ („DEECB“) in dodatni mehanizmi preverjanja, ki so jih uporabili indijski organi v okviru upravljanja trošarine (to je zagotavljanje, da se za prosto uvožene vložke v okviru ALS ne zahtevajo dobropisi za trošarine („dobropisi CENVAT“). Nadalje je trdil, da bi morala Komisija količinsko določiti netočnost SION-ov. Poleg tega je vlagatelj izjavil, da sistem preverjanja ne rabi zagotavljati povezave med uvoženim materialom in izdelanim proizvodom na osnovi pošiljka-do-pošiljke, da bi bil v skladu z osnovno uredbo. Končno je vlagatelj trdil, da je Komisija vezana na rezultate preteklih preiskav, po katerih ne sme vpeljati izravnalnih ukrepov na ALS-je.

(38)

Položaj vlagatelja, povzet v uvodni navedbi (37) zgoraj, ne vpliva na spremembo odločitve Komisije o fizičnih izvozih ALS. Vlagatelj ni potrdil ali zavrnil, da IV v zadevnem primeru dejansko, ne pravno, učinkovito uporablja sistem preverjanja dejanske porabe. Med preiskavo je bilo na osnovi podatkov o dejanski porabi, ki jih je posredoval vlagatelj, ugotovljeno, da SION za zadevni proizvod ni dovolj natančen (glej uvodno navedbo (34) zgoraj). Vlagatelj se tega dejstva zaveda, kar je to preveritveni ekipi med preiskavo potrdil. Ugotavljanje natančne količine netočnosti SIO-ov ni naloga Komisije, ki na osnovi zadostnih dokazov potrdi ali zavrne domnevno natančnost standardnih norm. Nadalje ni vlagatelj predložil nobenega dokaza, da je evidentiral ali vodil kako drugačno dokumentacijo, da bi IV potrdila ALS-e, ki bi odražala dejansko porabo, ne le standardne normirane porabe. Zato se pri preverjanju količin, porabljenih za izvozno proizvodnjo, IV zanaša na svoje nenatančne standardne normative. Komisija meni, da to ne zadošča za izpolnjevanje pogojev učinkovitega sistema preverjanja v skladu s Prilogama II in III osnovne uredbe.

(39)

Vlagatelj ni utemeljil, da predstavlja nadzor trošarin dobropisov CENVAT informacije povezavo med vloženim materialom in nastalim izvoznim proizvodom. Posledično Komisija takega nadzora ne šteje kot dela sistema preverjanja v skladu s Prilogama II in III osnovne uredbe. Nadalje je bil DEECB ukinjen s pravilnikom EXIM 02-07 zato, v nasprotju s trditvami vlagatelja, več ne predstavlja ustreznega elementa preverjanja. Poleg tega ni bilo utemeljeno, da vlagatelj dejansko beleži podatke o porabi v DEECB. Predložen ni bil noben dokaz, da IV na kak drugačen način učinkovito uporablja sistem za zagotovitev povezave med uvoznim vloženim materialom in nastalim izvoznim proizvodom s potrebno natančnostjo, to je drugače, kot na osnovi nadvse velikodušnega standardnega normativa. V tem smislu je potrebno zabeležiti, da bi moral sistem preverjanja temeljiti na osnovi pošiljka-do-pošiljke, da bi odražal standarde, določene s pravilnikom EXIM 02-07, kot je navedeno zgoraj v uvodni navedbi (33). Poleg tega so ti standardi edini, ki omogočajo nadzornim organom, da preverijo, ali so izpolnjena stroga pravila sistema povračila dajatev ali sistema nadomestnega povračila. Potrebno je opozoriti, da je v skladu s členom I(i) osnovne uredbe sistem nadomestnega povračila dovoljen samo v posebnih primerih in, med drugim, le v obdobju dveh let med uvozom subvencioniranih vložkov in izvozom.

(40)

Končno Komisija ni vezana na precedens v zvezi s fizičnim izvozom ALS. Shema ni bila nikoli analizirana na osnovi dejstev, primerljivih s tistimi, ugotovljenimi med preiskavo v toku, še posebej iz vidika nenatančnosti SION-a za zadevni izdelek.

(41)

Posledično so izpodbojne ugodnosti, če ni dovoljenega sistema povračila dajatev ali sistema nadomestnega povračila, ter ob upoštevanju dejstva, da se sistem preverjanja ni uporabljal učinkovito v skladu z namenom, odpust vseh uvoznih dajatev, ki običajno zapadejo ob uvozu.

(42)

Znesek subvencije je bil izračunan na osnovi uvoznih dajatev povezanih z (temeljna carinska dajatev in posebna dodatna carinska dajatev) materialom, uvoženim v okviru fizičnega izvoza ALS za zadevni izdelek v obdobju revizijske preiskave z odštetjem stroškov, nastalih za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe (nominator). Znesek se je pripisal celotni prodaji v izvozu med obdobjem preiskave v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe (imenovalec), saj subvencija ni bila odobrena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Na tej osnovi izračunana subvencija znaša 22 %.

3.   Skupni znesek izpodbojnih subvencij

(43)

Ob upoštevanju ugotovitev v zvezi s shemami, kot je navedeno zgoraj, znaša znesek izpodbojnih subvencij za vlagatelja:

(%)

 

DEPBS

ALS

SKUPAJ:

Nestor Pharmaceuticals Ltd.

3,3

22

25,3

(44)

V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe naj bo znesek izpodbojnih dajatev manj kot skupni znesek izpodbojnih subvencij, če je nižja dajatev ustrezna za odpravo škode, povzročene gospodarski panogi Skupnosti. V prvotni preiskavi je bila ugotovljena povprečna stopnja odprave škode v višini 14,6 %. Vlagatelj ni vložil zahtevka za pregled ugotovitev o škodi. Zato prvotno ugotovljena stopnja odprave škode omejuje znesek izpodbojnih dajatev na sedanjo preiskavo.

E.   ZAKLJUČEK POSPEŠENEGA PREGLEDA

(45)

Na osnovi ugotovitev revizijskega pregleda se zdi primerno, da se za uvoz zadevnega izdelka v Skupnost, ki ga proizvaja in izvaža vlagatelj, še naprej uporablja stopnja izravnalne dajatve, ki ustreza stopnji odprave škode, ugotovljeni v prvotni preiskavi.

(46)

Ker je ta stopnja dajatev stopnja, ki se že uporablja za vse družbe, ki niso posamično navedene v členu 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2164/98, Uredba ne bo spremenjena. Pospešen pregled v zvezi z vlagateljem se s tem zaključi.

F.   RAZKRITJE

(47)

Vlagatelj in IV sta bila obveščena o temeljnih dejstvih in premislekih, na osnovi katerih se namerava predlagati zaključek pospešenega pregleda. Na voljo jima je bilo dovolj časa, da posredujeta komentarje. IV ni posredovala nobenih komentarjev. Vlagateljeve opombe o razkritju, ki zadevajo le fizični izvoz ALS, so se upoštevale, kot je navedeno v uvodnih navedbah (37) do (40) –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Edini člen

Pospešen pregled Uredbe Sveta (ES) št. 2164/98 v zvezi z Nestor Pharmaceuticals Limited se s tem zaključi.

V Bruslju, 18. oktobra 2004

Za Komisijo

Pascal LAMY

Član Komisije


(1)  UL L 288, 21.10.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 461/2004 (UL L 77 13.03.2004, str. 12).

(2)  UL L 273, 9.10.1998, str. 1.

(3)  UL C 102, 29.04.2003, str. 6.

(4)  Obvestilo št. 1/2002-07 z dne 31. marca 2002 Ministrstva za gospodarstvo in industrijo indijske vlade.


4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/61


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 3. decembra 2004

o spremembi Odločbe 2003/526/ES o zaščitnih ukrepih v zvezi s klasično prašičjo kugo v Severnem Porenju-Vestfaliji, v Nemčiji, in na Slovaškem

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 4506)

(Besedilo velja za EGP)

(2004/831/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (1), in zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V odgovor na izbruh klasične prašičje kuge v nekaterih državah članicah je bila sprejeta Odločba Komisije 2003/526/ES z dne 18. julija 2003 o zaščitnih ukrepih v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (2). Ta odločba je uvedla določene dodatne ukrepe za nadzor bolezni, ki zadevajo to bolezen.

(2)

Stanje glede klasične prašičje kuge v Severnem Porenju-Vestfaliji v Nemčiji se je občutno izboljšalo. Zato se ukrepi, sprejeti z Odločbo 2003/526/ES v zvezi s Severnim Porenjem-Vestfalijo, ne uporabljajo več.

(3)

Na Slovaškem je bil primer klasične prašičje kuge nedavno odkrit pri divjih prašičih v okrožju Veľký Krtíš, ki ga ta bolezen sprva ni prizadejala. Zato je treba Odločbo 2003/526/ES spremeniti, da se upošteva epidemiološko stanje v tej državi članici.

(4)

Glede na celotno bolezensko stanje v zvezi s klasično prašičjo kugo v Franciji, Nemčiji in Luksemburgu, je primerno razširiti veljavnost Odločbe 2003/526/ES.

(5)

Zato je treba Odločbo 2003/526/ES ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravstveno varstvo živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba 2003/526/ES se spremeni:

1.

v členu 11 se „31. oktober 2004“ nadomesti s „30. april 2005“;

2.

Priloga k Odločbi 2003/526/ES se spremeni:

v delu I točke 1 se črta A,

del II se nadomesti z naslednjim:

„Področja Slovaške iz členov 2, 3, 5, 7 in 8:

Okrožje uprav za veterino in prehrano (DVFA) Trnava (vključuje okrožja Piešťany, Hlohovec in Trnava); Levice (vključuje okrožje Levice); Nitra (vključuje okrožja Nitra in Zlaté Moravce); Topoľčany (vključuje okrožje Topoľčany); Nové Mesto nad Váhom (vključuje okrožje Nové Mesto nad Váhom); Trenčín (vključuje okrožja Trenčín in Bánovce nad Bebravou); Prievidza (vključuje okrožja Prievidza in Partizánske); Púchov (vključuje okrožja Púchov in Ilava); Žiar nad Hronom (vključuje okrožja Žiar nad Hronom, Žarnovica in Banská Štiavnica); Zvolen (vključuje okrožja Zvolen in Detva); Banská Bystrica (vključuje okrožja Banská Bystrica in Brezno); Lučenec (vključuje okrožja Lučenec in Poltár); Veľký Krtíš.“

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 3. decembra 2004

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/33/ES (UL L 315, 19.11.2002, str. 14).

(2)  UL L 183, 22.7.2003, str. 46. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/625/ES (UL L 280, 31.8.2004, str. 36).


4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/62


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 3. decembra 2004

o odobritvi načrtov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih in njihovem cepljenju v izrednih razmerah v severnih Vogezih v Franciji

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 4538)

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2004/832/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (1), in zlasti drugega pododstavka člena 16(1) in člena 20(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Leta 2002 je bila odkrita klasična prašičja kuga pri populaciji divjih prašičev v departmajih Moselle in Meurthe-et-Moselle v Franciji. V tem času je bolezen prizadejala le področje Thionvilla na severnem delu pokrajine Moselle. Na tem področju je bolezen sedaj popolnoma pod nadzorom.

(2)

Z Odločbo Komisije 2002/626/ES (2) je bil načrt za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na področju Moselle in Meurthe-et-Moselle, ki ga je predložila Francija, odobren.

(3)

Francija je tudi vzpostavila intenzivni program za spremljanje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih v departmajih Ardeni, Meurthe-et-Moselle, Moselle in Bas-Rhin, ki mejijo na Belgijo, Nemčijo in Luksemburg. Ta program še vedno traja.

(4)

Klasična prašičja kuga je bila kasneje odkrita tudi pri divjih prašičih v Bas-Rhin in se razširila na severovzhodni del pokrajine Moselle, na področje severnih Vogezov. Ugotovljeno je bilo, da je to drugo epidemijo povzročil drugačen sev virusa in se je razvijal ločeno od področja Thionville, kjer je prisotnost virusa dokazana.

(5)

Skladno s tem je Francija predložila potrditev načrta za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na področju severnih Vogezov. Ker namerava ta država članica uvesti cepljenje divjih prašičev na tem področju, je v potrditev predložila tudi načrt za cepljenje v izrednih razmerah.

(6)

Francoske oblasti so dovolile uporabo oslabljenega živega cepiva proti klasični prašičji kugi (sev C) za uporabo pri cepljenju divjih prašičev z oralnimi vabami.

(7)

Načrti za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih in njihovo cepljenje v izrednih razmerah v severnih Vogezih v Franciji, ki jih je predložila Francija, so bili pregledani in ugotovljeno je bilo, da so skladni z Direktivo 2001/89/ES.

(8)

Zaradi transparentnosti je v tej odločbi ustrezno določiti geografska območja, kjer se bodo izvajali načrti izkoreninjenja in cepljenja v izrednih razmerah.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravstveno varstvo živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Načrt, ki ga je predložila Francija za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na področjih, ki so določena v točki 1 Priloge, je odobren.

Člen 2

Načrt, ki ga je predložila Francija za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na področjih, ki so določena v točki 2 Priloge, je odobren.

Člen 3

Države članice nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s to odločbo in objavijo navedene ukrepe. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Francosko republiko.

V Bruslju, 3. decembra 2004

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 316, 1.12.2001, str. 5. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  UL L 200, 30.7.2002, str. 37.


PRILOGA

1.   Področja, kjer se izvaja načrt izkoreninjenja

A.   Okuženo področje

Območje departmajev Bas-Rhin in Moselle, ki se nahaja: zahodno od ceste D 264 od meje z Nemčijo pri Wissembourgu do Soultz-sous-Forêts, severno od ceste D 28 od Soultz-sous-Forêts do Reichshoffna (v območje je vključeno celotno področje občine Reichshoffen); vzhodno od ceste D 62 od Reichshoffna do Bitche in nato vzhodno od ceste D 35 od Bitche do meje z Nemčijo (v Ohrenthalu), južno od meje z Nemčijo od Ohrenthala do Wissembourga in pas 5 do 10 km okoli območja, kjer se izvaja cepljenje.

B.   Področje opazovanja

Področje depratmajev Bas-Rhin in Moselle, ki se nahajata severno od avtoceste A4 od Strasbourga do Herbitzheima in vzhodno od kanala des Houillères in reke Sarre od Herbitzheima do Sarreguemines.

2.   Področja, kjer se izvaja načrt cepljenja v izrednih razmerah

Območje departmajev Bas-Rhin in Moselle, ki se nahaja: zahodno od ceste D 264 od meje z Nemčijo pri Wissembourgu do Soultz-sous-Forêts, severno od ceste D 28 od Soultz-sous-Forêts do Reichshoffna (v območje je vključeno celotno področje občine Reichshoffen); vzhodno od ceste D 62 od Reichshoffna do Bitche in nato vzhodno od ceste D 35 od Bitche do meje z Nemčijo (v Ohrenthalu), južno od meje z Nemčijo od Ohrenthala do Wissembourga in pas 5 do 10 km okoli tega območja.


Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/65


SKLEP SVETA 2004/833/SVZP

z dne 2. decembra 2004

o izvajanju Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP z namenom prispevanja Evropske unije ECOWAS-u v okviru moratorija na lahko orožje in orožje malega kalibra

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2002/589/SZVP z dne 12. julija 2002 o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja (1), zlasti člena 3 Skupnega ukrepa v povezavi z členom 23(2) Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pretirano in nenadzorovano kopičenje in širjenje orožja malega kalibra in lahkega orožja predstavlja grožnjo miru in varnosti ter zmanjšuje možnosti za trajnostni razvoj, kar še posebej velja za Zahodno Afriko.

(2)

Evropska unija namerava pri uresničevanju ciljev iz člena 1 Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP delovati v okviru mednarodnih forumov, pristojnih za spodbujanje ukrepov za vzpostavitev zaupanja. V tem smislu je ta sklep namenjen izvajanju omenjenega Skupnega ukrepa.

(3)

Evropska unija ocenjuje, da bi finančni prispevek in tehnična pomoč pripomogla k utrditvi pobude Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) na področju orožja malega kalibra in lahkega orožja.

(4)

Evropska unija namerava torej ECOWAS-u zagotoviti finančno in tehnično pomoč v skladu z naslovom II Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP –

SKLENIL:

Člen 1

1.   Evropska unija prispeva k izvedbi projektov v okviru moratorija ECOWAS-a na uvoz, izvoz in izdelavo orožja malega kalibra in lahkega orožja.

2.   V ta namen Evropska unija daje finančni prispevek in tehnično pomoč za ustanovitev enote za lahko orožje v okviru tehničnega sekretariata ECOWAS-a in za preoblikovanje moratorija v konvencijo o orožju malega kalibra in lahkem orožju med državami ECOWAS-a. Podrobnosti o tej pomoči so navedene v prilogi.

Člen 2

1.   Za uresničitev ciljev iz člena 1 bo predsedstvo imenovalo vodjo projekta s sedežem v Abuji, v Nigeriji.

2.   Vodja projekta bo svoje naloge izvrševal v okviru odgovornosti predsedstva.

3.   Vodja projekta bo redno poročal Svetu ali njegovim telesom, določenim s posredovanjem predsedstva, kateremu pomaga generalni sekretar/visoki predstavnik SZVP.

4.   Pri izvrševanju svojih dejavnosti, bo vodja projekta, če je potrebno, sodeloval z misijami držav članic in Komisije na kraju samem.

Člen 3

Komisija se pooblasti za finančno izvedbo tega sklepa. V ta namen z ECOWAS-om sklene finančni sporazum o pogojih uporabe prispevka Evropske unije, ki bo v obliki sredstev nepovratne pomoči. Ta pomoč je namenjena predvsem dvanajstmesečnemu kritju plač, potnih stroškov, dobav in potrebne opreme, potrebnih za vzpostavitev enote za lahko orožje v okviru tehničnega sekretariata ECOWAS-a kot tudi za preoblikovanje moratorija v konvencijo o orožju malega kalibra in lahkem orožju med državami ECOWAS-a. V konvenciji o financiranju, ki jo je treba skleniti, se določi, da bo ECOWAS skrbel za prepoznavnost prispevka Evropske unije k projektu, v skladu z njegovo pomembnostjo.

Člen 4

1.   Referenčni finančni znesek za namene iz člena 1 je 515 000 EUR.

2.   Predsedstvo in Komisija predložita pristojnim organom Sveta redna poročila o skladnosti dejavnosti Evropske unije na področju orožja malega kalibra in lahkega orožja, predvsem glede upoštevanja njene razvojne politike, v skladu s členom 9(1) Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP. Komisija zlasti poroča o vidikih iz prvega stavka člena 3. Te informacije morajo zlasti temeljiti na rednih poročilih, ki jih ECOWAS predloži v okviru svojega pogodbenega odnosa s Komisijo.

Člen 5

Ta sklep se uveljavi z dnem sprejetja. Veljati preneha 31. decembra 2005.

Člen 6

Ta sklep se ponovno pregleda v šestih mesecih po njegovem sprejetju.

Člen 7

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

V Bruslju, 2. decembra 2004

Za Svet

Predsednik

J. P. H. DONNER


(1)  UL L 191, 19.7.2002, str. 1.


PRILOGA

PROJEKT POMOČI EU GOSPODARSKI SKUPNOSTI ZAHODNOAFRIŠKIH DRŽAV (ECOWAS)

Cilj projekta: preoblikovanje moratorija ECOWAS-a na uvoz, izvoz in izdelavo orožja malega kalibra in lahkega orožja v pravno zavezujočo regionalno konvencijo decembra 2005, zaradi operativnega sodelovanja Zahodne Afrike na konferenci o pregledu Akcijskega programa Združenih narodov leta 2006.

Časovni razpored in izvajanje projekta: predstavitev osnutka regionalne konvencije o lahkem orožju predsednikom držav ECOWAS-a decembra 2005.

Januar–junij 2005: ocena pravnega in regulativnega sistema za orožje malega kalibra in lahko orožje 15-ih držav ECOWAS-a.

Uporaba strokovnega znanja in izkušenj, ki so bila na tem področju pridobljena z Načrtom dejavnosti za izvajanje programa za usklajevanje in pomoč na področju varnosti in razvoja (PCASD) od ustanovitve nacionalnih komisij s pomočjo civilne družbe.

Imenovanje afriškega strokovnjaka, zadolženega za ocenjevanje, s strokovnim znanjem in izkušnjami na področju orožja malega kalibra in lahkega orožja za območje ECOWAS-a (iz vrst osebja PCASD), ki je pod nadzorom izvršilnega sekretarja ECOWAS-a. Eno-tedensko bivanje v vsaki državi ECOWAS-a, da se ugotovi, kakšni so specifični nacionalni pristopi do problematike lahkega orožja.

Upoštevanje izkušenj drugih regionalnih afriških organizacij na tem področju (SADC/Vzhodna Afrika):

Protokol SADC o strelnem orožju (2001)

Akcijski program iz Nairobija, osredotočen na problematiko širitve lahkega orožja (2004)

Pripravljalno srečanje v okviru enote za lahko orožje ECOWAS-a z namenom organizacije seminarja/pogajalske seje (Abuja).

Julij–september 2005:

Sestava osnutka regionalne konvencije s strani enote za lahko orožje.

Predstavitev osnutka konvencije državam ECOWAS-a s strani izvršilnega sekretarja ECOWAS-a.

Oktober–november 2005:

Organizacija seminarja/pogajalske seje v Abuji s predstavniki držav in nacionalnimi strokovnjaki iz 15-ih držav ECOWAS-a.

Dokončno oblikovanje osnutka regionalne konvencije s strani enote za lahko orožje.

December 2005:

Predstavitev končnega osnutka konvencije predsednikom držav ECOWAS-a na običajnem vrhu ECOWAS-a in začetek postopka za sprejem.