1.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 355/1

(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (3) zajema določbe glede organizacije Centra, in zlasti njegovega upravnega odbora. Te določbe so bile zaradi pristopov novih držav članic večkrat spremenjene, da se je upravnemu odboru dodalo nove člane.

(2)

Leta 2001 je bilo opravljeno zunanje ocenjevanje Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu „Center“). V odzivu Komisije in akcijskem načrtu, ki ga je na podlagi tega odziva oblikoval upravni odbor, je poudarjena potreba po prilagoditvi določb Uredbe (EGS) št. 337/75 z namenom, da se ohrani smotrnost in učinkovitost Centra in njegovih upravnih struktur.

(3)

Evropski parlament je Komisijo pozval, naj preuči sestavo in način dela upravnih odborov agencij ter pripravi ustrezne predloge.

(4)

Upravni odbori Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Centra in Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer so Komisiji predložili skupno mnenje glede svojega upravljanja in delovanja v prihodnosti.

(5)

Tripartitno upravljanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Centra in Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer s strani predstavnikov vlad, organizacij delodajalcev in organizacij delojemalcev je ključnega pomena za uspešno delovanje teh teles.

(6)

Udeležba socialnih partnerjev pri upravljanju navedenih treh teles Skupnosti predstavlja posebnost, ki zahteva delovanje v skladu s skupnimi pravili.

(7)

Izkazalo se je, da sta obstoj treh skupin znotraj tripartitnega odbora, izbranih med predstavniki vlad, delodajalcev in delojemalcev in imenovanje koordinatorja za skupini delodajalcev in delavcev bistvenega pomena. To ureditev je torej treba formalizirati in razširiti na skupino predstavnikov vlad.

(8)

Če se obdrži tripartitno zastopanje iz vsake države članice, se zagotovi udeležbo vseh glavnih zainteresiranih strani ter upoštevanje raznolikosti sistemov in pristopov, značilnih za vprašanja v zvezi s poklicnim usposabljanjem.

(9)

Treba je vnaprej predvideti, kako bo bližnja širitev Unije v praksi vplivala na Center. Prilagoditi je treba sestavo in delovanje njegovega odbora, tako da se upošteva pristop novih držav članic.

(10)

Predsedstvo, predvideno v poslovniku upravnega odbora, je treba okrepiti, da se zagotovi kontinuiteta v delovanju Centra in učinkovitost njegovega postopka odločanja. Sestava predsedstva mora še naprej odražati tripartitno strukturo odbora.

(11)

Skupnost si v skladu s členom 3 Pogodbe prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami v vseh svojih dejavnostih. Primerno je torej predvideti ureditev za spodbujanje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v sestavi upravnega odbora in predsedstva.

(12)

Uredbo (EGS) št. 337/75 je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Za sprejetje te uredbe Pogodba ne določa pristojnosti, razen tistih v členu 308 –

1.

v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Pri izvajanju nalog Center navezuje primerne stike zlasti s specializiranimi telesi, javnimi ali zasebnimi, nacionalnimi ali mednarodnimi, z državnimi organi in izobraževalnimi zavodi ter z organizacijami delojemalcev in delodajalcev. Predvsem Center zagotavlja ustrezno sodelovanje z Evropsko fundacijo za usposabljanje, ne da bi to posegalo v njegove lastne cilje.“;

2.

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

1.   Center sestavljajo:

2.   Upravni odbor sestavljajo:

Člane iz točk (a), (b) in (c) pododstavka 1 imenuje Svet, in sicer s seznama kandidatov, ki ga predložijo države članice, organizacije delodajalcev in organizacije delojemalcev.

Člane, ki predstavljajo Komisijo, imenuje Komisija.

Svet objavi seznam članov upravnega odbora v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Centra.

3.   Mandat članov traja tri leta. Lahko so ponovno imenovani. Po preteku mandata ali ob odstopu člani še naprej opravljajo svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali dokler jih ne nadomestijo.

4.   Upravni odbor iz treh skupin iz odstavka 5 in izmed predstavnikov Komisije izvoli predsednika in tri podpredsednike za obdobje dveh let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

5.   Predstavniki vlad, organizacij delojemalcev in organizacij delodajalcev tvorijo v okviru upravnega odbora vsak svojo skupino. Vsaka skupina imenuje svojega koordinatorja. Koordinatorji skupin delojemalcev oziroma delodajalcev so predstavniki svojih organizacij na evropski ravni in se udeležujejo sestankov odbora, vendar nimajo pravice do glasovanja.

6.   Predsednik skliče upravni odbor enkrat na leto. Predsednik skliče dodatne sestanke na zahtevo najmanj ene tretjine članov upravnega odbora.

7.   Upravni odbor sprejema sklepe z absolutno večino svojih članov.

8.   Upravni odbor oblikuje predsedstvo. Predsedstvo sestavljajo predsednik in trije podpredsedniki upravnega odbora, po en koordinator za vsako skupino iz odstavka 5 in dodatni predstavnik služb Komisije.

9.   Države članice, organizacije iz odstavka 2, Svet, Komisija in upravni odbor si vsak po svojih močeh prizadevajo zagotoviti uravnoteženo zastopanost moških in žensk pri kandidaturah in imenovanjih iz odstavka 2, volitvah iz odstavka 4 in imenovanjih iz odstavka 8.

10.   Brez poseganja v pristojnosti direktorja, kot so določene v členih 7 in 8, predsedstvo po pooblastilu upravnega odbora spremlja izvajanje sklepov odbora in izven sestankov upravnega odbora sprejema vse potrebne ukrepe za upravljanje Centra, razen tistih iz členov 6(1), 8(1) in 11(1).

11.   O letnem razporedu sestankov predsedstva odloča upravni odbor. Predsednik skliče dodatne sestanke predsedstva na zahtevo njegovih članov.

12.   Odločitve predsedstva se sprejemajo s konsenzom. Če konsenza ni mogoče doseči, predsedstvo predloži zadevo v odločanje upravnemu odboru.“;

3.

v členu 7 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.   Direktor je odgovoren za upravljanje Centra ter izvršuje sklepe upravnega odbora in predsedstva. Direktor je zakoniti zastopnik Centra.

2.   Pripravlja in organizira delo upravnega odbora in predsedstva ter zagotavlja sekretariat za njune sestanke.“;

4.

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   V soglasju s službami Komisije upravni odbor sprejme srednjeročne prednostne naloge in sprejme letni program dela na podlagi osnutka, ki ga predloži direktor. Program upošteva prednostne potrebe, izražene s strani institucij Skupnosti.“

5.

Ta sprememba ne zadeva slovenske različice Uredbe.

1.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 355/4

(1)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet z Uredbo (ES) št. 964/2003 (2) („prvotna uredba“) med drugim uvedel dokončne protidampinške dajatve v višini 58,6 % na uvoz pribora (fitingov) za cevi (razen za liti pribor (fitinge), prirobnice in pribor (fitinge) z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavečega jekla) z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, kakršen se uporablja za varjenje ali druge namene, uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11 (oznaka TARIC 7307931199), ex 7307 93 19 (oznaka TARIC 7307931999), ex 7307 99 30 (oznaka TARIC 7307993098) in ex 7307 99 90 (oznaka TARIC 7307999098) in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Komisija je imela na voljo dovolj prima facie dokazov, da poteka izogibanje protidampinškim ukrepom za uvoz nekaterega pribora za cevi s poreklom iz LRK tako, da se blago pretovarja in nepravilno prijavlja kot s poreklom iz Indonezije. Zadostne dokaze za uvedbo postopka, ki zadeva Indonezijo, je Komisija lahko pridobila samo s poizvedbo pri carinskih organih v eni izmed držav članic, ki je pokazala, da blago nima porekla iz Indonezije. Zato se je Komisija odločila, da v skladu s členom 13 osnovne uredbe začne preiskavo na lastno pobudo.

(3)

Med nekaterimi preiskavami, ki so jih leta 2003 izvedli carinski organi ene izmed držav članic, so bili pridobljeni prima facie dokazi, ki še posebej glede uvoza v tisto državo članico nakazuje, da so pošiljke, prijavljene kot s poreklom iz Indonezije, bile pravzaprav poslane in izvirale iz LRK. V skladu s podatki Eurostata je v letu 2003 uvoz, prijavljen kot s poreklom iz Indonezije, v to državo članico predstavljal dve tretjini uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz Indonezije v Skupnost. Znaten porast uvoza, ki je sledil protidampinškim ukrepom, uvedenim za pribor za cevi s poreklom iz LRK, je predstavljal spremembo v vzorcu trgovanja, za katerega ni bilo drugih potrebnih razlogov ali ekonomske razlage, kot obstoj protidampinških dajatev na pribor za cevi s poreklom iz LRK.

(4)

Slednjič, pokazalo se je, da je popravljalni učinek obstoječih protidampinških dajatev na uvoz pribora za cevi s poreklom iz LRK oslabljen v smislu količine in cene ter da se izvaja damping glede na normalne vrednosti, ki so bile predhodno ugotovljene za pribor za cevi s poreklom iz LRK.

(5)

Zato je Komisija v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2004 (3) („začetna uredba“) na lastno pobudo začela preiskavo zaradi domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom za uvoz pribora za cevi s poreklom iz LRK z uvozom pribora za cevi, poslanega iz Indonezije, prijavljenega kot s poreklom iz Indonezije ali ne, in v skladu s členom 13(3) in 14(5) osnovne uredbe naložila carinskim organom, da od 4. marca 2004 registrirajo uvoz pribora za cevi, poslanega iz Indonezije, ki se prijavi kot izdelek s poreklom iz Indonezije ali ne, pod oznake KN ex 7307 93 11 (oznaka TARIC 7307931193), ex 7307 93 19 (oznaka TARIC 7307931993), ex 7307 99 30 (oznaka TARIC 7307993093) in ex 7307 99 90 (oznaka TARIC 7307999093). Komisija je organe LRK in Indonezije obvestila o začetku preiskave.

(6)

Proizvajalcem in izvoznikom v LRK so bili poslani vprašalniki (v Indoneziji ni bilo znanih proizvajalcev), prav tako tudi uvoznikom v Skupnosti, za katere je Komisija vedela iz preiskave, ki je pripeljala do uvedbe obstoječih ukrepov na uvoz pribora za cevi s poreklom iz LRK („predhodna preiskava“). Zainteresirane stranke so dobile priložnost izraziti svoja stališča pisno ter zaprositi za zaslišanje v roku, ki je določen v začetni uredbi.

(7)

Na vprašalnik ni odgovoril noben proizvajalec ali izvoznik iz LRK, prav tako pa se ni prijavil ali posredoval odgovorov na vprašalnik noben proizvajalec ali izvoznik iz Indonezije. Tri odgovore na vprašalnik so posredovali med seboj nepovezani uvozniki iz Skupnosti. Eden izmed uvoznikov sodelovanja ni nadaljeval.

(8)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 („OP“). Podatki od leta 2000 naprej do OP so se uporabili za preiskavo spremembe v vzorcu trgovanja.

(9)

V preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec ali izvoznik pribora za cevi s poreklom iz Indonezije. Indonezijski organi niso posredovali nobenih dodatnih informacij. Indonezijskim organom je bilo pojasnjeno, da lahko nesodelovanje privede do uporabe člena 18 osnovne uredbe. Odgovor na vprašalnik so posredovali trije med seboj nepovezani uvozniki. Eden izmed uvoznikov, ki je posredoval odgovor na vprašalnik, v katerem so manjkali potrebni podatki za ugotavljanje obstoja izogibanja, ni pojasnil vzroka za pomanjkljivosti, na katere je opozorila Skupnost v pozivu k dopolnitvi, ki je bil poslan kot odziv na odgovor na prvotni vprašalnik, in je zato bil razglašen za nesodelujočega. Uvoz drugih dveh uvoznikov je predstavljal 5,5 % vsega uvoza, prijavljenega kot s poreklom iz Indonezije, v OP. Na splošno je zato mogoče zaključiti, da s strani proizvajalcev ni bilo sodelovanja, pri uvoznikih pa je bila stopnja sodelovanja zelo nizka.

(10)

V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec ali izvoznik.

(11)

Nesodelujočim družbam je bilo pojasnjeno, da lahko nesodelovanje privede do uporabe člena 18 osnovne uredbe.

(12)

Izdelek, za katerega domnevno poteka izogibanje, je pribor za cevi (razen liti pribor, prirobnice in pribor z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavečega jekla) z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, kakršen se uporablja za varjenje ali druge namene, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11 (oznaka TARIC 7307931193), ex 7307 93 19 (oznaka TARIC 7307931993), ex 7307 99 30 (oznaka TARIC 7307993093) in ex 7307 99 90 (oznaka TARIC 7307999093).

(13)

Ob izjemno nizki stopnji sodelovanja je mogoče sklepati, da imata pribor za cevi, ki se izvaža v Skupnost iz LRK, in tisti, ki se pošilja iz Indonezije, enake osnovne fizične in kemične lastnosti ter uporabo. Zato se ju šteje za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(14)

Kot je navedeno zgoraj, nakazujejo prima facie dokazi, da izvira sprememba v vzorcu trgovanja iz pretovarjanja in nepravilnega prijavljanja porekla izdelka, saj se uvozi prijavijo, kot s poreklom iz Indonezije, čeprav obstajajo dokazi, da ima blago poreklo v LRK.

(15)

Ker v preiskavi ni sodelovala nobena indonezijska družba, je treba izvoze iz Indonezije v Skupnost ugotavljati na podlagi razpoložljivih dokazov v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Podatki Eurostata, ki so najbolj primerna razpoložljiva informacija v tovrstnih situacijah, so se zato uporabili za ugotavljanje izvoznih cen in količin iz Indonezije v Skupnost.

(16)

Uvoz pribora za cevi s prijavljenim poreklom iz Indonezije je narasel iz 0 ton leta 2000 na 866 ton v OP. Uvozi iz Indonezije so se začeli januarja 2002, to je v času, ko je potekala predhodna preiskava. Uvoz pribora za cevi iz LRK v Skupnost je narasel iz 44 ton leta 2000 na 287 ton v OP. Vendar pa je treba porast izvoza iz LRK obravnavati skupaj s stopnjo izvoza, doseženo v zadevnem obdobju izvirne preiskave (4). Obseg kitajskih izvozov je namreč v OP znašal manj kot 10 % obsega izvoza v zadevnem obdobju izvirne preiskave. Ob upoštevanju zgoraj navedenega in zaradi pomanjkanja nasprotnih dokazov je bilo ugotovljeno, da so uvozi, poslani iz Indonezije, nadomestilo za nekatere predhodne uvoze iz LRK.

(17)

Ker ni sodelovala nobena stranka iz Indonezije ali iz LRK in zaradi pomanjkanja kakršnih koli nasprotnih dokazov, je treba glede na časovno sovpadanje s predhodno preiskavo, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov, sklepati, da je spremembo v vzorcu trgovanja povzročil obstoj protidampinških dajatev, ne pa drug potreben razlog ali ekonomska razlaga v smislu drugega stavka člena 13(1) osnovne uredbe.

(18)

Zato se sklepa, da v zvezi z ugotovljeno spremembo vzorca trgovanja ni mogoče ugotoviti drugih upravičenih razlogov, kot izogibanje obstoječim protidampinškim dajatvam na uvoz pribora za cevi s poreklom iz LRK.

(19)

Na osnovi zgoraj izvedene analize trgovinskih tokov je bilo ugotovljeno, da je sprememba v vzorcu uvozov v Skupnost povezana z obstojem protidampinških ukrepov. Uvozi s prijavljenim poreklom iz Indonezije se na trgu Skupnosti niso pojavljali vse do januarja 2002. Po navedenem datumu se je uvoz izdelkov, prijavljenih kot s poreklom iz Indonezije, znatno povečal in znašal 866 ton v OP. Ta obseg predstavlja 1,7 % porabe Skupnosti med OP predhodne preiskave.

(20)

Glede na cene izdelkov, poslanih iz Indonezije, in zaradi nesodelovanja izvoznikov ter v odsotnosti kakršnega koli nasprotnega dokaza, so podatki Eurostata pokazali, da je bila povprečna izvozna cena iz Indonezije v času OP še nižja od povprečne izvozne cene, ugotovljene za LRK v predhodni preiskavi, in s tem tudi nižja od cen industrije Skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je bila med OP povprečna izvozna cena iz Indonezije za okoli 34 % nižja od povprečne izvozne cene iz LRK.

(21)

Na osnovi zgoraj navedenega se sklepa, da je sprememba trgovinskih tokov skupaj z nenormalno nizkimi cenami za izvoze iz Indonezije oslabila popravljalni učinek protidampinških ukrepov v smislu količin in cen podobnih izdelkov.

(22)

Da bi ugotovili, ali je mogoče najti dokaze za damping v zvezi z zadevnim izdelkom, ki se je izvažal v Skupnost iz Indonezije med OP, so bile uporabljene izvozne cene, ugotovljene na osnovi podatkov Eurostata v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(23)

Člen 13(1) osnovne uredbe zahteva dokaz o dampingu glede na predhodno ugotovljene normalne vrednosti za podobne ali sorodne izdelke. V predhodni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Tajska primerljiva država s tržnim gospodarstvom, ustrezna za primerjavo z LRK zaradi ugotovitve normalne vrednosti.

(24)

Za pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v zvezi s prevozom in zavarovanjem. Ker drugih podatkov v zvezi s temi dejavniki ni bilo, so bili uporabljeni podatki iz predhodne preiskave.

(25)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je primerjava tehtanega povprečja normalne vrednosti, ugotovljene v predhodni preiskavi, ter tehtanega povprečja izvozne cene v OP te preiskave, izražena v odstotkih CIF cene na mejah Skupnosti, carina neplačana, pokazala damping pri uvozu pribora za cevi, poslanega iz Indonezije. Ugotovljena stopnja dampinga, izražena v odstotkih CIF cene na mejah Skupnosti, carina neplačana, je bila 60,5 %.

(26)

Glede na zgoraj ugotovljeno izogibanje v smislu člena 13(1) osnovne uredbe je treba obstoječe protidampinške ukrepe na uvoz zadevnih izdelkov s poreklom iz LRK razširiti na enake izdelke, poslane iz Indonezije, ki se prijavijo kot izdelki s poreklom iz Indonezije ali ne.

(27)

Razširjena dajatev je dajatev, ki jo določa člen 1(2) prvotne uredbe.

(28)

V skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, ki določa, da je potrebno razširjene ukrepe uporabljati za registrirane uvoze od dneva registracije, se protidampinške dajatve pobirajo na uvoz pribora za cevi, poslanega iz Indonezije, ki je vstopil v Skupnost v okviru registracije, ki jo predpisuje začetna uredba.

(29)

Izogibanje se vrši izven prostora Skupnosti. Cilj člena 13 osnovne uredbe je preprečiti prakso izogibanja, ne da bi to vplivalo na gospodarske subjekte, ki lahko svojo nevpletenost v tovrstno prakso dokažejo, vendar pa ne vsebuje izrecnih določil, ki bi predvidevala obravnavo proizvajalcev, ki so lahko dokazali, da niso vpleteni v prakso izogibanja. Zato se zdi potrebno vpeljati možnost za proizvajalce, ki niso prodajali zadevnega izdelka za izvoz v času OP in ki niso povezani z nobenim od izvoznikov ali proizvajalcev, za katere se uporablja razširjena protidampinška dajatev, da bi zaprosili za izvzetje iz ukrepov na te uvoze. Zadevni proizvajalci, ki bi hoteli vložiti prošnjo za izvzetje iz razširjenih protidampinških dajatev, bi morali izpolniti vprašalnik, s katerim bi Skupnosti omogočili, da ugotovi, ali je izvzetje upravičeno. Tako izvzetje je mogoče dovoliti po presoji npr. tržnega položaja zadevnega izdelka, proizvodne zmogljivosti in uporabe zmogljivosti, nabave in prodaje ter verjetnosti izvajanja prakse, za katero ni potrebnega razloga ali ekonomske razlage ter o kateri obstajajo dokazi za damping. Običajno bi Komisija tudi izvedla obisk zaradi preveritve na mestu samem. Prošnjo je potrebno takoj nasloviti na Komisijo z vsemi ustreznimi podatki, še posebej o spremembah dejavnosti družbe, ki so povezane s proizvodnjo in prodajo.

(30)

Uvozniki bi bili še vedno izvzeti iz registracije ali ukrepov v obsegu, v katerem njihov uvoz prihaja od izvoznikov, ki jim je bilo izvzetje odobreno, in v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(31)

Če so izvzetja upravičena, bo Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom predlagala ustrezno spremembo te uredbe. Vsa odobrena izvzetja se bodo spremljala, da se zagotovi skladnost s pogoji, ki jih ta izvzetja določajo.

(32)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih je Svet nameraval razširiti dokončne veljavne protidampinške dajatve. Imele so možnost podati svoje pripombe. Pripomb, zaradi katerih bi bilo treba spremeniti zgoraj navedene zaključke, ni bilo –

Evropska Komisija

Generalni direktorat za trgovino

Direktorat B

J-79 5/16

B-1049 Bruselj

Faks (32-2) 295 65 05

Teleks COMEU B 21877.

1.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 355/9

(1)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet z Uredbo (ES) št. 964/2003 (2) („prvotna uredba“) med drugim uvedel dokončne protidampinške dajatve v višini 58,6 % na uvoz pribora (fitingov) za cevi (razen za liti pribor (fitingi), prirobnice in pribor (fitinge) z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavečega jekla) z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, kakršen se uporablja za varjenje ali druge namene, uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11 (oznaka TARIC 7307931199), ex 7307 93 19 (oznaka TARIC 7307931999), ex 7307 99 30 (oznaka TARIC 7307993098) in ex 7307 99 90 (oznaka TARIC 7307999098) in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Dne 20. januarja 2004 je Komisija prejela zahtevo v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe za preiskavo domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenih na uvoz pribora za cevi s poreklom iz LRK. Zahtevek je v imenu štirih proizvajalcev Skupnosti vložil Zaščitni odbor industrije EU za jekleni pribor (fitinge) za varjenje.

(3)

V zahtevi so trdili, da se je vzorec trgovanja po uvedbi protidampinških ukrepov na uvoz pribora za cevi s poreklom iz LRK spremenil, saj se je uvoz podobnega izdelka s Šrilanke močno povečal.

(4)

Sprememba vzorca trgovanja je domnevno izvirala iz pretovarjanja pribora za cevi s poreklom iz LRK preko Šrilanke. Nadalje so trdili, da za te prakse ni bilo mogoče najti potrebnega razloga ali ekonomsko razlago in da se izvaja z namenom izogniti se plačilu protidampinških dajatev, ki so v veljavi za uvoz pribora za cevi s poreklom iz LRK.

(5)

Nazadnje je vlagatelj trdil, da je popravljalni učinek obstoječih protidampinških dajatev na uvoz pribora za cevi s poreklom iz LRK oslabljen v smislu količine in cene, ter da se vrši damping v zvezi z normalnimi vrednostmi, ki so bile predhodno ugotovljene za pribor za cevi s poreklom iz LRK.

(6)

Komisija je začela preiskavo v skladu z Uredbo (ES) št. 395/2004 (3) („začetna uredba“) zaradi domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenih za uvoz pribora za cevi s poreklom iz LRK, v zvezi z uvozom pribora za cevi, poslanega s Šrilanke, ki se prijavi kot izdelek s poreklom s Šrilanke ali ne, v skladu s členom 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, in naložila carinskim organom, da od 4. maja 2004 registrirajo uvoz pribora za cevi, poslanega s Šrilanke, ki se prijavi kot izdelek s poreklom s Šrilanke ali ne, pod oznake KN ex 7307 93 11 (oznaka TARIC 7307931194), ex 7307 93 19 (oznaka TARIC 7307931994), ex 7307 99 30 (oznaka TARIC 7307993094) in ex 7307 99 90 (oznaka TARIC 7307999094). Komisija je organe LRK in Šrilanke obvestila o začetku preiskave.

(7)

Proizvajalcem/izvoznikom v LRK so bili poslani vprašalniki (na Šrilanki ni bilo znanih proizvajalcev), prav tako tudi uvoznikom v Skupnosti, za katere je Komisija vedela iz preiskave, ki je pripeljala do uvedbe obstoječih ukrepov na uvoz pribora za cevi s poreklom iz LRK („predhodna preiskava“). Zainteresirane stranke so dobile priložnost izraziti svoja stališča pisno ter zaprositi za zaslišanje v roku, ki je določen v začetni uredbi.

(8)

Na vprašalnik ni odgovoril noben proizvajalec ali izvoznik iz LRK, prav tako pa ni posredoval odgovora na vprašalnik noben uvoznik iz Skupnosti. Prav tako se ni prijavil oz. posredoval odgovora na vprašalnik noben proizvajalec/izvoznik s Šrilanke.

(9)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 („OP“). Podatki od leta 2000 naprej do konca OP so se uporabili za preiskavo spremembe v vzorcu trgovanja.

(10)

V preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec ali izvoznik pribora za cevi s poreklom s Šrilanke. Pravzaprav so organi Šrilanke Komisijo obvestili, da na Šrilanki ni družbe, ki bi bila registrirana kot proizvajalec pribora za cevi, kot jih opredeljuje začetna uredba. Edina povratna informacija, ki je prispela od uvoznikov, je bila trditev, da s Šrilanke niso uvozili pribora za cevi. Organom Šrilanke in uvoznikom je bilo pojasnjeno, da lahko nepripravljenost na sodelovanje privede do uporabe člena 18 osnovne uredbe. Strankam so bile pojasnjene tudi posledice nesodelovanja.

(11)

V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec ali izvoznik.

(12)

Nesodelujočim družbam je bilo pojasnjeno, da lahko nepripravljenost do sodelovanja privede do uporabe člena 18 osnovne uredbe. Strankam so bile pojasnjene tudi posledice nesodelovanja.

(13)

Izdelek, za katerega domnevno poteka izogibanje, je pribor (fitingi) za cevi (razen liti pribor (fitingi), prirobnice in pribor (fitingi) z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavečega jekla) z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, kakršen se uporablja za varjenje ali druge namene, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11 (oznaka TARIC 7307931194), ex 7307 93 19 (oznaka TARIC 7307931994), ex 7307 99 30 (oznaka TARIC 7307993094) in ex 7307 99 90 (oznaka TARIC 7307999094).

(14)

Zaradi nesodelovanja vseh strank s Šrilanke ter ob upoštevanju sprememb v vzorcu trgovanja, opisanih v nadaljevanju, je potrebno v odsotnosti kakršnih koli nasprotnih dokazil sklepati, da ima pribor za cevi, ki se v Skupnost izvaža iz LRK, ter tisti, ki se pošilja s Šrilanke, enake temeljne fizične in kemične lastnosti ter enak namen uporabe. Zato veljata za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(15)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (4), sprememba v vzorcu trgovanja domnevno izvira iz pretovarjanja preko Šrilanke.

(16)

Ker v preiskavi ni sodelovala nobena družba s Šrilanke, je bilo potrebno izvoze s Šrilanke v Skupnost ugotoviti na osnovi razpoložljivih podatkov v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Podatki Eurostata, ki so bili najustreznejši razpoložljivi vir informacij, so bili uporabljeni za ugotavljanje izvoznih cen in količin s Šrilanke v Skupnost.

(17)

Uvoz pribora za cevi s Šrilanke v Skupnost je narasel iz 0 ton leta 2000 na 302 ton v OP. Uvozi s Šrilanke so se začeli julija 2002, to je v času, ko je potekala predhodna preiskava. Uvoz pribora za cevi iz LRK v Skupnost je narasel iz 44 ton leta 2000 na 287 toni v OP. Vendar pa je potrebno na porast izvoza iz LRK gledati skupaj s stopnjo izvoza, doseženo v zadevnem obdobju prvotne preiskave po Uredbi (ES) št. 584/96 (4). Vsekakor pa je obseg kitajskih izvozov v OP znašal manj kot 10 % obsega izvoza v obdobju prvotne preiskave. Z upoštevanjem zgoraj navedenega in zaradi pomanjkanja nasprotnih dokazov je bilo ugotovljeno, da so uvozi, poslani s Šrilanke, izravnava za nekatere predhodne uvoze iz LRK.

(18)

Iz zgornjih številk se sklepa, da je prišlo do očitne spremembe v vzorcu trgovanja, ki se je začela s predhodno preiskavo, s katero so se uvedli obstoječi ukrepi na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, in ki se je po uvedbi teh ukrepov hitro razvila.

(19)

Ker ni sodelovala nobena izmed strank s Šrilanke oz. iz LRK ter zaradi pomanjkanja kakršnih koli nasprotnih dokazov, je potrebno glede na sovpadanje v času s predhodno preiskavo, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov, sklepati, da je spremembo v vzorcu trgovanja povzročil obstoj protidampinških dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, ne pa drugi potrebni razlogi ali ekonomska razlaga v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.

(20)

Zato se sklepa, da v zvezi z ugotovljeno spremembo vzorca trgovanja ni mogoče ugotoviti drugih upravičenih razlogov, kot izogibanje obstoječim protidampinškim dajatvam na uvoz pribora za cevi s poreklom iz LRK.

(21)

Na osnovi zgoraj izvedene analize trgovinskih tokov je bilo ugotovljeno, da se sprememba v vzorcu uvozov v Skupnost navezuje na dejstvo, da so obstajali protidampinški ukrepi. Uvozi s prijavljenim poreklom s Šrilanke se na trgu Skupnosti niso pojavljali vse do junija 2002. Po navedenem datumu so se uvozi, prijavljeni kot s poreklom s Šrilanke, znatno povečali in dosegli 302 ton v OP. Ta obseg predstavlja 0,6 % porabe Skupnosti med OP predhodne preiskave. Pozornost je treba nameniti dejstvu, da je uvoz zadevnega izdelka v Skupnost zelo razdrobljen med številne različne izvozne države. Natančneje je znašal v OP uvoz s Šrilanke 2,5 % skupnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost; najpomembnejša izvozna država v navedenem letu (Slovaška) pa je izvozila 12 %. Poleg tega je Šrilanka 12. najpomembnejši uvoznik zadevnega izdelka v Skupnost od skupno 36 izvoznih držav.

(22)

Glede na cene izdelkov, poslanih s Šrilanke, in zaradi nesodelovanja izvoznikov ter kakršnega koli nasprotnega dokaza, so podatki Eurostata pokazali, da je bila povprečna izvozna cena uvozov s Šrilanke v času OP nižja od (i) povprečne izvozne cene, ugotovljene za LRK v predhodnem preiskovalnem obdobju; in (ii) od cen industrije Skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da so bile cene uvozov s Šrilanke za več kot 12 % nižje od kitajskih izvoznih cen v času OP.

(23)

Na osnovi zgoraj navedenega se sklepa, da je sprememba trgovinskih tokov skupaj z nenormalno nizkimi cenami za izvoze s Šrilanke oslabila popravljalni učinek protidampinških ukrepov v smislu količin in cen podobnih izdelkov.

(24)

Da bi ugotovili, ali obstajajo dokazi o dampingu glede zadevnega izdelka, ki se je izvažal v Skupnost s Šrilanke med OP, so bile uporabljene izvozne cene, ugotovljene na osnovi podatkov Eurostata v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(25)

Člen 13(1) osnovne uredbe zahteva dokaz o dampingu glede na predhodno ugotovljene normalne vrednosti za podobne ali sorodne izdelke. V predhodni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Tajska država z ustreznim analognim tržnim gospodarstvom za primerjavo z LRK za namen ugotoviti normalno vrednost.

(26)

Za namene poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila v obliki ustrezne prilagoditve izkazana ustrezna strpnost za razlike, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. Te prilagoditve so bile izvedene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v zvezi s prevozom in zavarovanjem. Ker drugih podatkov v zvezi s temi dejavniki ni bilo, so bili uporabljeni podatki iz vloge.

(27)

V skladu s členoma 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je primerjava tehtanega povprečja normalne vrednosti, ugotovljene v predhodni preiskavi, ter tehtanega povprečja izvozne cene v OP te preiskave, izražena v odstotkih CIF cene na meji Skupnosti, carina neplačana, pokazala damping za uvoz pribora za cevi, poslanega s Šrilanke. Ugotovljena stopnja dampinga, izražena v odstotkih CIF cene na mejah Skupnosti, carina neplačana, je bila 34,3 %.

(28)

Glede na zgoraj ugotovljeno izogibanje v smislu člena 13(1) osnovne uredbe je potrebno obstoječe protidampinške ukrepe na uvoz zadevnih izdelkov s poreklom iz LRK razširiti na podobne izdelke, poslane s Šrilanke, ki se prijavijo kot izdelki s poreklom s Šrilanke ali ne.

(29)

Razširjena dajatev je dajatev, ki jo določa člen 1(2) prvotne uredbe.

(30)

V skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, ki določa, da je potrebno razširjene ukrepe uporabljati za registrirane uvoze od dneva registracije, je potrebno protidampinške dajatve pobirati na uvoz pribora za cevi, poslanega s Šrilanke, ki je vstopil v Skupnost v okviru registracije, ki jo predpisuje člen 2 začetne uredbe.

(31)

Izogibanje se vrši izven prostora Skupnosti. Cilj člena 13 osnovne uredbe je preprečiti prakso izogibanja, ne da bi to vplivalo na gospodarske subjekte, ki lahko svojo nevpletenost v tovrstno prakso dokažejo, vendar pa ne vsebuje izrecnih določil, ki bi predvidevala obravnavo proizvajalcev, ki so lahko dokazali, da niso vpleteni v prakso izogibanja. Zato se zdi potrebno vpeljati možnost za proizvajalce, ki niso prodajali zadevnega izdelka za izvoz v času OP in ki niso povezani z nobenim od izvoznikov ali proizvajalcev, za katere se uporablja razširjena protidampinška dajatev, da bi zaprosili za izvzetje iz ukrepov na te uvoze. Zadevni proizvajalci, ki bi hoteli vložiti prošnjo za izvzetje iz razširjenih protidampinških dajatev, bi morali izpolniti vprašalnik, s katerim bi Skupnosti omogočili, da ugotovi, ali je izvzetje upravičeno. Tako izvzetje je mogoče dovoliti po presoji npr. tržnega položaja zadevnega izdelka, proizvodne zmogljivosti in uporabe zmogljivosti, nabave in prodaje ter verjetnosti izvajanja prakse, za katero ni potrebnega razloga ali ekonomske razlage ter o kateri obstajajo dokazi za damping. Običajno bi Komisija tudi izvedla obisk zaradi preveritve na mestu samem. Prošnjo je potrebno takoj nasloviti na Komisijo z vsemi ustreznimi podatki, še posebej o spremembah dejavnosti družbe, ki so povezane s proizvodnjo in prodajo.

(32)

Uvozniki bi bili še vedno izvzeti iz registracije ali ukrepov v obsegu, v katerem njihov uvoz prihaja od izvoznikov, ki jim je bilo izvzetje odobreno, in v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(33)

Če so izvzetja upravičena, bo Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom predlagala ustrezno spremembo te uredbe. Vsa odobrena izvzetja se bodo spremljala, da se zagotovi skladnost s pogoji, ki jih ta izvzetja določajo.

(34)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih je Svet nameraval razširiti dokončne veljavne protidampinške dajatve. Imele so možnost podati svoje pripombe. Pripomb, zaradi katerih bi bilo treba spremeniti zgoraj navedene zaključke, ni bilo –

Evropska Komisija

Generalni direktorat za trgovino

Direktorat B

J-79 5/16

B-1049 Bruselj

Faks (32-2) 295 65 05

Teleks COMEU B 21877.

1.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 355/14

(1)

Uredba (ES) št. 998/2003 določa zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in pravila za preverjanje takšnih premikov. Del C Priloge II k navedeni uredbi vsebuje seznam tretjih držav, za katere ni bilo ugotovljeno višje tveganje za vnos stekline v Skupnost zaradi premikov domačih živali z njihovih ozemelj, kot je tveganje, povezano s takšnimi premiki med državami članicami.

(2)

V skladu z Uredbo (ES) št. 998/2003 je bilo treba pripraviti seznam tretjih držav pred 3. julijem 2004. Z namenom vključitve na seznam mora tretja država dokazati svoj položaj v zvezi s steklino in skladnost z določenimi pogoji glede prijave, spremljanja, veterinarskih služb, preprečevanja in nadzora stekline ter predpisov za cepiva.

(3)

Z namenom izognitve nepotrebnim motnjam v premikih domačih živali in da se omogoči tretjim državam dovolj časa za zagotovitev, če je to potrebno, dodatnih jamstev, je primerno določiti začasni seznam tretjih držav. Ta seznam mora temeljiti na podatkih, dostopnih prek Mednarodnega urada za kužne bolezni živali (OIE – Svetovna organizacija za zdravstveno varstvo živali), na rezultatih pregledov, ki jih je opravil Urad za prehrano in veterinarstvo Komisije v zadevnih tretjih državah ter na podatkih, ki so jih zbrale države članice.

(4)

Seznam mora tudi temeljiti na podatkih, ki jih zagotovi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Center WHO za sodelovanje pri nadzoru in raziskavah stekline v Wusterhausnu ter Bilten za vprašanja v zvezi s steklino.

(5)

Začasni seznam tretjih držav mora vključevati države brez stekline in države, za katere ni bilo ugotovljeno višje tveganje za vnos stekline v Skupnost zaradi premikov domačih živali z njihovih ozemelj, kot je tveganje, povezano s takšnimi premiki med državami članicami.

(6)

Zaradi zahtev pristojnih organov Ruske federacije za njihovo vključitev na seznam v del C Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003 se zdi primerno, da se spremeni začasni seznam, določen v skladu s členom 10.

(7)

Zaradi jasnosti zakonodaje Skupnosti je primerno Prilogo II k Uredbi (ES) št. 998/2003 v celoti nadomestiti.

(8)

Uredbo (ES) št. 998/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

1.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 355/18

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

1.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 355/20

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

1.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 355/23

(1)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se lahko dodelijo proizvodna nadomestila za proizvode, naštete v členu 1(1)(a) in (f) te Uredbe, za sirupe, naštete v točki (d) tega odstavka, in kemično čiste fruktoze z oznako 1702 50 00 kot vmesni proizvod, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo za izdelavo nekaterih proizvodov v kemični industriji.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (2), predvideva, da se ta nadomestila določijo na podlagi nadomestila, določenega za beli sladkor.

(3)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1265/2001 predvideva, da se proizvodno nadomestilo za beli sladkor določa mesečno za obdobja, ki se vsak mesec začnejo s prvim dnem v mesecu.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 355/24

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –