ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 348

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 47
24. november 2004


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 2003/2004 z dne 21. oktobra 2004 o sklenitvi Protokola o opredelitvi možnosti ribolova in finančnem nadomestilu, predvidenih v Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Vlado Mauritiusa o ribolovu v vodah Mauritiusa, za obdobje od 3. decembra 2003 do 2. decembra 2007

1

Protokol o opredelitvi možnosti ribolova in finančnem nadomestilu, predvidenih v sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Vlado Mauritusa o ribolovu v vodah Mauritiusa, za obdobje od 3. decembra 2003 do 2. decembra 2007

3

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 2004/2004 z dne 23. novembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

14

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 2005/2004 z dne 23. novembra 2004 o izdaji uvoznih dovoljenj za česen v četrtletju od 1. decembra 2004 do 28. februarja 2005

16

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Komisija

 

*

2004/787/ES:Priporočilo Komisije z dne 4. oktobra 2004 o tehničnih navodilih za vzorčenje in odkrivanje gensko spremenjenih organizmov in materialov, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, v obliki proizvodov ali vsebovanih v proizvodih v okviru Uredbe (ES) št. 1830/2003 ( 1 )

18

 

 

Evropski ekonomsko-socialni odbor

 

*

2004/788/ES, Euratom:Kodificirana verzija poslovnika EESO (ki je začela veljati 24. oktobra 2004)

27

 

 

Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

 

*

Skupni ukrep Sveta 2004/789/SZVP z dne 22. novembra 2004 o podaljšanju Policijske misije Evropske unije v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (EUPOL PROXIMA)

40

 

*

Sklep Sveta 2004/790/SZVP z dne 22. novembra 2004 o podaljšanju veljavnosti in spremembi Sklepa 2003/276/SZVP o izvajanju Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP glede prispevka Evropske unije za uničenje streliva za osebno in lahko orožje v Albaniji

45

 

*

Sklep Sveta 2004/791/SZVP z dne 22. novembra 2004 o podaljšanju in spremembi Sklepa 2003/842/SZVP o izvajanju Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP z namenom, da bi Evropska unija prispevala k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in širjenju osebnega orožja in lahkega orožja v jugovzhodni Evropi

46

 

*

Sklep Sveta 2004/792/SZVP z dne 22. novembra 2004 o podaljšanju veljavnosti in spremembi Sklepa 1999/730/SZVP o izvajanju Skupnega ukrepa 1999/341/SZVP o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in širjenju orožja malega kalibra in lahkega orožja v Kambodži

47

 

 

 

*

1. november 2004 – EUR-Lex: nova različica!(Glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

24.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/1


UREDBA SVETA (ES) št. 2003/2004

z dne 21. oktobra 2004

o sklenitvi Protokola o opredelitvi možnosti ribolova in finančnem nadomestilu, predvidenih v Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Vlado Mauritiusa o ribolovu v vodah Mauritiusa, za obdobje od 3. decembra 2003 do 2. decembra 2007

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 v povezavi s členom 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 12(3) Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Vlado Mauritiusa o ribolovu v vodah Mauritiusa (2) sta se ob koncu obdobja uporabe Protokola pogodbenici pogajali, da bi v medsebojnem soglasju določili pogoje Protokola za naslednje obdobje, po potrebi pa tudi morebitne nujne spremembe ali dopolnila Priloge.

(2)

Kot rezultat teh pogajanj je bil 11. septembra 2003 parafiran nov protokol, v katerem so opredeljene možnosti ribolova in finančno nadomestilo, predvideni v omenjenem Sporazumu, za obdobje od 3. decembra 2003 do 2. decembra 2007.

(3)

V interesu Skupnosti je, da odobri ta protokol.

(4)

Metodo dodeljevanja možnosti ribolova med države članice je treba opredeliti na podlagi tradicionalnega dodeljevanja možnosti ribolova po Sporazumu o ribolovu –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V imenu Skupnosti se odobri Protokol o opredelitvi možnosti ribolova in finančnem nadomestilu, predvidenih v Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Vlado Mauritiusa o ribolovu v vodah Mauritiusa, za obdobje od 3. decembra 2003 do 2. decembra 2007.

Besedilo Protokola je priloženo k tej uredbi (3).

Člen 2

Možnosti ribolova, določene v Protokolu, se državam članicam dodelijo takole:

plovila za ribolov tunov: Francija 16, Španija 22, Italija 2, Združeno kraljestvo 1;

plovila s površinskim paranagalom: Španija 19, Francija 23, Portugalska 7;

plovila za ribolov z ribiško vrvico: Francija 25 BRT/mesec povprečno v enem letu.

Če vloge za dovoljenje iz teh držav članic ne pokrijejo vseh možnosti ribolova, določenih s Protokolom, lahko Komisija upošteva vloge za dovoljenje iz katere koli druge države članice.

Člen 3

Države članice, katerih plovila lovijo na podlagi tega protokola, Komisijo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 500/2001 (4) obvestijo o količini posameznih staležev, ulovljenih v ribolovni coni Mauritiusa.

Člen 4

Predsednik Sveta se pooblasti za imenovanje oseb, pooblaščenih za podpis Protokola, ki zavezuje Skupnost.

Člen 5

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 21. oktobra 2004

Za Svet

Predsednik

G. ZALM


(1)  Mnenje z dne 15. septembra 2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 159, 10.6.1989, str. 2.

(3)  Glej str. 3 tega uradnega lista.

(4)  UL L 73, 15.3.2001, str. 8.


PROTOKOL

o opredelitvi možnosti ribolova in finančnem nadomestilu, predvidenih v sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Vlado Mauritusa o ribolovu v vodah Mauritiusa, za obdobje od 3. decembra 2003 do 2. decembra 2007

Člen 1

1.   Na podlagi člena 2 Sporazuma se za obdobje štirih let, ki se začne 3. decembra 2003, priznajo naslednje možnosti ribolova:

plovila za ribolov tunov: dovoljenja za 41 plovil;

plovila s površinskim paranagalom: dovoljenja za 49 plovil;

plovila za ribolov z ribiško vrvico: dovoljenja za 25 BRT/mesec povprečno v enem letu.

2.   V ribolovni coni Mauritiusa se ribolov dovoli le tistim plovilom Skupnosti, ki imajo veljavno dovoljenje, izdano na podlagi tega protokola ter skladno s formalnostmi, opisanimi v Prilogi.

Člen 2

1.   Finančno nadomestilo iz člena 6 Sporazuma se za zgoraj omenjeno obdobje določi na 487 500 EUR na leto.

2.   To nadomestilo krije 6 500 ton ulova v vodah Mauritiusa na leto. Če letni obseg ulova plovil Skupnosti v vodah Mauritiusa preseže to količino, se zgoraj omenjeno nadomestilo sorazmerno zviša, in sicer za 75 EUR na dodatno tono ulova. Vendar pa skupni znesek finančnega nadomestila, ki ga plača Skupnost za tune in tunom podobne vrste ne sme preseči dvakratnika zneska iz odstavka 1.

3.   Prvi del finančnega nadomestila enakovrednega 292 500 EUR na leto se nakazuje na račun, odprt v imenu državne zakladnice, ki bo posredovan Delegaciji Evropske komisije na Mauritiusu po začetku veljavnosti tega protokola. Prvi obrok se plača najkasneje 1. junija 2004, ostali pa v enakih letnih zneskih do obletnice začetka veljavnosti Protokola. Odločanje o namembnosti tega nadomestila je v izključni pristojnosti Mauritiusa.

4.   Drugi del finančnega nadomestila v višini 195 500 EUR na leto je namenjen financiranju ukrepov iz člena 3 tega protokola.

Člen 3

1.   Da bi poskrbeli za razvoj trajnostnega in odgovornega ribolova, pogodbenici v obojestranskem interesu podpirata partnersko spodbujanje zlasti boljšega poznavanja ribištva in bioloških virov, nadziranje ribištva, razvoja neindustrijskega ribolova, ribiških skupnosti ter usposabljanja.

2.   Spodaj navedeni ukrepi se financirajo iz drugega dela finančnega nadomestila do zneska 195 500 EUR na leto, razdeljenega takole:

(a)

150 000 EUR za znanstvene in tehnične programe, namenjene boljšemu razumevanju in upravljanju ribištva ter živih virov v ribolovni coni Mauritiusa;

(b)

30 000 EUR za štipendije in tečaje praktičnega usposabljanja na različnih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih področjih, povezanih z ribištvom, ter udeležbo na mednarodnih srečanjih v zvezi z ribištvom;

(c)

15 000 EUR za spremljanje in nadziranje ribištva, vključno s sistemom za spremljanje plovil (Vessel Monitoring System – VMS).

3.   Zneska, omenjena v pododstavkih (a) in (c) odstavka 2 sta na voljo ministrstvu Mauritiusa, pristojnemu za ribištvo potem, ko Evropska komisija prejme podroben letni programski načrt, ki vključuje tudi časovni razpored ter navedbo ciljev posebnih dejavnosti, načrtovanih v sklopu posameznih ukrepov, in sicer najkasneje 1. junija 2004 za prvo leto in 1. aprila za nadaljnja leta. Nakažeta se na račun, odprt v imenu državne zakladnice, ki bo posredovan Delegaciji Evropske komisije na Mauritiusu po začetku veljavnosti tega protokola.

4.   Znesek, omenjen v pododstavku (b) je na voljo ministrstvu Mauritiusa, pristojnemu za ribištvo, in se glede na porabo nakazuje na bančne račune pristojnih organov Mauritiusa.

5.   Ministrstvo Mauritiusa, pristojno za ribištvo, pošlje Delegaciji Evropske komisije na Mauritiusu podrobno letno poročilo o izvajanju teh ukrepov in o doseženih rezultatih najkasneje tri mesece po obletnici začetka veljavnosti Protokola. Komisija si pridržuje pravico od organa Mauritiusa, pristojnega za ribištvo, zahtevati dodatne podatke o teh rezultatih ter pregledati zadevna nakazila v luči dejanskega izvajanja ukrepov.

Člen 4

Če Skupnost katerega od plačil iz členov 2 in 3 ne opravi pravočasno, lahko Mauritius odloži uporabo tega protokola.

Člen 5

Če težke okoliščine, ki niso posledica naravnih pojavov, preprečujejo ribolovne aktivnosti v ribolovni coni Mauritiusa, lahko Evropska skupnost, potem ko se pogodbenici po možnosti predhodno posvetujeta v okviru Skupnega odbora iz člena 8 Sporazuma, odloži plačevanje finančnega prispevka.

S plačevanjem finančnega prispevka nadaljuje, ko se razmere normalizirajo in ko po posvetovanju v okviru Skupnega odbora iz člena 8 Sporazuma pogodbenici potrdita, da so razmere verjetno takšne, da bo mogoče spet začeti z običajnimi ribolovnimi aktivnostmi.

Veljavnost dovoljenj, podeljenih plovilom Skupnosti na podlagi člena 4 Sporazuma, se podaljša za toliko, kolikor je trajala prekinitev ribolovnih aktivnosti.

Člen 6

Priloga k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Vlado Mauritiusa o ribolovu v vodah Mauritiusa se razveljavi in nadomesti s Prilogo k temu protokolu.

Člen 7

Ta protokol skupaj s Prilogo začne veljati na dan podpisa.

Uporablja se od 3. decembra 2003 dalje.


PRILOGA

Pogoji, pod katerimi plovila Skupnosti opravljajo ribolovne aktivnosti v vodah Mauritiusa

1.   Vloga za dovoljenje in formalnosti v zvezi z njegovo izdajo

Postopek v zvezi z vlogami za dovoljenja in izdaja dovoljenj, s katerimi plovila Skupnosti lahko lovijo v vodah Mauritiusa, potekata takole:

(a)

Komisija Evropskih skupnosti prek Delegacije Evropske komisije na Mauritiusu organu Mauritiusa predloži vlogo lastnika za vsako njegovo plovilo, ki naj bi lovilo na podlagi Sporazuma, in sicer vsaj 20 dni pred datumom začetka veljavnosti, za katerega je zaprosil. Vloga se pripravi na obrazcih, ki jih v ta namen zagotovi Mauritius; vzorec takšnih obrazcev je priložen kot Dodatek 1.

(b)

Vsako dovoljenje se izda lastniku plovila za eno določeno plovilo. Na zahtevo Evropske komisije se dovoljenje za plovilo lahko – v primeru višje sile pa se – nadomesti z dovoljenjem za drugo plovilo Skupnosti.

(c)

Organi Mauritiusa dovoljenja dostavijo Delegaciji Evropske komisije na Mauritiusu.

(d)

Dovoljenje je obvezno imeti ves čas na krovu. Vendar pa se po prejemu obvestila o plačilu predujma, ki ga Komisija Evropskih skupnosti pošlje organu Mauritiusa, plovilo vnese na seznam, ki se posreduje organom Mauritiusa, pristojnim za nadziranje ribištva. V času do prejema dovoljenja je mogoče po telefaksu pridobiti kopijo tega dovoljenja, ki se obvezno hrani ves čas na krovu; dokler dovoljenje ne prispe na krov, sme plovilo loviti s takšno kopijo.

(e)

Organ Mauritiusa pred datumom začetka veljavnosti Protokola sporoči podrobnosti o načinu plačila licenčnin, zlasti pa natančne podatke o bančnem računu ter valuto, ki naj se uporablja.

(f)

Lastniki plovil določijo in imenujejo agenta, ki prebiva na Mauritiusu in ki je med drugim pooblaščen za zastopanje lastnikov plovil v vseh pravnih poslih. Lastniki plovil organom Mauritiusa sporočijo ime in naslov svojega agenta.

2.   Veljavnost dovoljenj in plačilo pristojbin

1.   Predujmi

Dovoljenja za plovila za ribolov tunov in za plovila s površinskim parangalom veljajo eno leto. Dovoljenja so obnovljiva.

Pristojbina znaša 25 EUR/t ulova v vodah Mauritiusa.

Dovoljenja za plovila za ribolov tunov se izdajo potem, ko je plačano predplačilo letne vsote 2 000 EUR na tunolovec, enakovredno pristojbinam za 80 t ulova v vodah Mauritiusa na leto.

Dovoljenja za plovila s površinskim paranagalom se izdajo potem, ko je Mauritiusu plačano predplačilo letne vsote 1 550 EUR za plovilo s površinskim parangalom z več kot 150 BRT in 1 100 EUR za plovilo s površinskim parangalom s 150 BRT ali manj. Zneska ustrezata pristojbinam, ki se zahtevajo za 62 ton oziroma 44 ton ulova v vodah Mauritiusa na leto.

Dovoljenja za plovila za ribolov z ribiško vrvico veljajo tri, šest ali dvanajst mesecev. Pristojbina se določi glede na BRT, in sicer: 80 EUR na leto na BRT po načelu časovnega sorazmerja.

2.   Zaključno poročilo

Evropska komisija ob koncu vsakega koledarskega leta sestavi zaključno poročilo za plovila za ribolov tunov in tista s površinskim paranagalom, in sicer na podlagi poročil o ulovu, ki jih pripravijo lastniki plovil, potrdijo pa jih znanstveni inštituti, pristojni za preverjanje statističnih podatkov o ulovu, denimo Urad za raziskave in razvoj (IRD – Office for Research and Development), Francoski inštitut za raziskave in izkoriščanje morja (IFREMER – Institut Français de Recherche et d’Exploitation de la Mer), Španski oceanografski inštitut (IEO – Spanish Oceanographic Institute), Državni inštitut za ribištvo in morje (IPIMAR – Instituto Nacional das Pescas e do Mar) ali katera koli mednarodna ribiška organizacija na območju Indijskega oceana, ki jo določijo organi Mauritiusa.

O poročilu se organi Mauritiusa uradno obvestijo najkasneje 15. marca naslednjega leta. Organ Mauritiusa se odzove v roku 30 dni po tem obvestilu. O poročilu se nato uradno obvestijo lastniki plovil.

Lastniki plovil svoje finančne obveznosti poravnajo v 30 dneh od prejema poročila.

Če znaša vsota, dolgovana za dejanske ribolovne aktivnosti, manj od predplačila, se ustrezne preostale vsote lastniku plovila ne povrne.

3.   Pretovarjanje

Plovila smejo svoj ulov na Mauritiusu pretovarjati, kakor jim ustreza.

Organi Mauritiusa so o vsakem pretovarjanju v pristaniščih Mauritiusa uradno obveščeni 48 ur vnaprej.

4.   Izjava o ulovu

Plovila, ki jim je dovoljeno loviti v vodah Mauritiusa na podlagi Sporazuma, statistične podatke o svojem ulovu uradno sporočijo organu Mauritiusa, kopijo pa pošljejo tudi Delegaciji Evropske komisije na Mauritiusu, in sicer v skladu z naslednjim postopkom:

 

Plovila za ribolov tunov vodijo ribiški dnevnik, ustrezno vzorcu iz Dodatka 2. Plovila s površinskim paranagalom vodijo ribiški dnevnik, ustrezno vzorcu iz Dodatka 3. Plovila za ribolov z ribiško vrvico vodijo ribiški dnevnik, ustrezno vzorcu iz Dodatka 4.

 

Ribiški dnevnik je treba voditi čitljivo, podpisati pa ga mora kapitan plovila ali predstavnik združenja, v katerega je vključen lastnik plovila. Poleg tega ga morajo voditi vsa plovila, ki imajo dovoljenje, četudi ne lovijo.

 

Ribiški dnevniki se posredujejo organu Mauritiusa najkasneje 45 dni po vsakem ribiškem projektu.

5.   Posredovanje podatkov

Plovila nad 50 BRT vsaj eno uro pred vplutjem v vode Mauritiusa ali izplutjem iz njih kot tudi vsake tri dni v času ribolova v vodah Mauritiusa posredujejo podatke o svojem položaju in količini ulova na krovu radijski postaji (njeno ime, identifikacijski znak in frekvenca se navedejo na dovoljenju) ali po faksu (št.: 230 208 1929) ali z elektronsko pošto (fish@intnet.mu).

6.   Opazovalci

Plovila nad 50 BRT na zahtevo organov Mauritiusa vkrcajo na krov opazovalca, ki ga določijo ti organi. Opazovalec razpolaga z vsem, kar je potrebno za opravljanje njegovih nalog, kakor je navedeno spodaj, vključno z dostopom do prostorov in listin. Opazovalec ne sme biti prisoten dlje, kakor je potrebno, da opravi svoje naloge. Ko je na krovu, je obravnavan kakor častnik.

Ko je na krovu, je deležen primerne prehrane in namestitve. Plačo in socialnovarstvene prispevke za opazovalca krijejo organi Mauritiusa.

O pristanišču vkrcanja ter pogojih, ki urejajo njegovo vkrcanje, se skupno dogovorijo lastnik plovila ali njegov agent in organi Mauritiusa.

Če bi plovilo z opazovalcem iz Mauritiusa na krovu zapustilo vode Mauritiusa, bo poskrbljeno, da se opazovalec na stroške lastnika plovila čimprej vrne na Mauritius.

Lastnik plovila prek svojega agenta Vladi Mauritiusa plača 14 EUR za vsak dan, ki ga opazovalec preživi na krovu ladje v ribolovni coni Mauritiusa.

Po vkrcanju opazovalec:

opazuje ribolovne aktivnosti plovila,

preverja položaj ribolovno aktivnih plovil,

beleži, katero ribolovno orodje se uporablja,

preverja podatke o ulovu v ribolovni coni Mauritiusa, ki so zapisani v dnevniku;

sestavi poročilo o aktivnostih, ki ga posreduje organu Mauritiusa.

Na krovu mora opazovalec:

storiti vse potrebno, da bi s pogoji, pod katerimi je bil vkrcan, in s svojo prisotnostjo na krovu ne prekinjal ali oviral ribolovnih aktivnosti;

spoštovati sredstva in opremo na krovu ter zaupnost vseh listin, ki pripadajo plovilu.

7.   Inšpekcija

Plovila prav tako dovolijo na krov morebitnemu drugemu uradniku Mauritiusa, pristojnemu za inšpekcijo in spremljanje.

8.   Zaposlovanje pomorščakov

Flota ES na krov sprejme deset pomorščakov z Mauritiusa.

Za lokalne pomorščake, ki so sprejeti na plovila ES, se pripravi pogodba o zaposlitvi med lastnikom plovila ali njegovim agentom ter pomorščakom in/ali njegovim sindikatom ali njegovim predstavnikom v povezavi s pristojnimi organi Mauritiusa. S temi pogodbami se pomorščakom jamčijo ugodnosti zanje veljavnega sistema socialne varnosti, vključno z življenjskim, zdravstvenim in nezgodnim zavarovanjem. Pogoji v zvezi z osebnimi prejemki lokalnih pomorščakov ne morejo biti manj ugodni, kakor so za lokalne posadke, ter v nobenem primeru manj ugodni od standardov Mednarodne organizacije dela (ILO).

Kopijo pogodbe prejmejo njeni podpisniki ter organi Mauritiusa.

V primeru, da se pogodba o zaposlitvi sklene z agentom lastnika plovila, se v njej navede ime lastnika plovila in državo zastave.

Lastnik plovila vkrcanim lokalnim pomorščakom jamči življenjske in delovne pogoje, podobne tistim, ki jih uživajo pomorščaki iz ES.

V primeru nevkrcanja lastniki plovil plačajo pavšalni znesek, enakovreden osebnemu prejemku nevkrcanih pomorščakov v času ribolovnega projekta v vodah Mauritiusa. V primeru, da ribolovni projekt traja manj kot en mesec, morajo lastniki plovil plačati vsoto, ustrezno enomesečnemu osebnemu prejemku.

9.   Ribolovne cone

Da bi se izognili neželenemu učinku na malo ribištvo na Mauritiusu, se plovila Skupnosti ne smejo gibati manj kot petnajst navtičnih milj od temeljne črte kot tudi ne v polmeru manj kot treh navtičnih milj okrog katerekoli naprave za zbiranje rib, ki jo namesti Mauritius; geografski položaj naprave se sporoči predstavnikom ali agentom lastnikov ladij.

Plovilom za ribolov z ribiško vrvico je dovoljen le ribolov na njihovih tradicionalnih loviščih, to pa sta Soudan Bank in East Soudan Bank.

10.   Zalaganje industrije za konzerviranje tunov

Plovila Skupnosti za ribolov tunov si prizadevajo prodati del svojega ulova industriji za konzerviranje tunov na Mauritiusu po ceni, ki jo sporazumno določijo lastniki ladij iz Skupnosti ter lastniki industrije za konzerviranje tunov na Mauritiusu.

11.   Sankcije

Ne glede na sankcije, ki jih predvideva pravo Mauritiusa, se nespoštovanje pogojev tega protokola in te priloge ali relevantne zakonodaje Mauritiusa lahko ureja z začasnim odvzemom, preklicem ali zavrnitvijo obnovitve ribolovnih dovoljenj za zadevno plovilo. Pri odločanju o takšnih sankcijah organi Mauritiusa ustrezno upoštevajo težo nepravilnosti in sledijo načelu sorazmernosti. Začasni odvzem ali preklic ribolovnega dovoljenja se štejeta za višjo silo v smislu odstavka 1(b).

Organi Mauritiusa Delegacijo Evropske komisije in agenta lastnika plovila na Mauritiusu v roku 24 ur pisno obvestijo o začasnem odvzemu, preklicu ali zavrnitvi obnovitve dovoljenja ter jima ob tem posredujejo kratko poročilo o pomembnih dejstvih.

12.   Postopek v primeru prisilnega priveza

1.   Obveščanje

Organ Mauritiusa, pristojen za ribištvo, v roku 48 ur pisno obvesti Delegacijo Evropske komisije na Mauritiusu in državo zastave o prisilnem privezu za ribiško plovilo Skupnosti, ki pluje pod zastavo katere od držav članic Skupnosti ter lovi v skladu z ribiškim sporazumom v ribolovni coni Mauritiusa, ter posreduje kratko poročilo o okoliščinah in razlogih, ki so privedli do prisilnega priveza. Delegacija in država zastave prejemata sprotna obvestila o sproženih postopkih ter izrečenih kaznih.

2.   Reševanje prisilnega priveza

V skladu z ribiškim pravom in relevantnimi predpisi se kršitve lahko rešijo:

(a)

bodisi s poravnavo, pri čemer se višina globe določi v skladu z zakonodajo Mauritiusa, ki določa najnižje in najvišje zneske;

(b)

bodisi, če poravnava ni možna, v sodnem postopku v skladu s pravom Mauritiusa.

3.   Plovilo ni več v prisilnem privezu, posadka pa dobi dovoljenje za odhod iz pristanišča:

(a)

bodisi takoj ko so s predložitvijo dokazila o plačilu izvršene vse obveznosti iz postopka poravnave bodisi

(b)

s predložitvijo dokazila, da je bila v pričakovanju zaključka sodnega postopka vložena bančna varščina.

Dodatek 1

VLOGA ZA DOVOLJENJE ZA TUJE RIBIŠKO PLOVILO

Ime prosilca: …

Naslov prosilca: …

Ime in naslov najemnikov plovila, če se razlikujejo od zgoraj navedenega: …

Ime in naslov agenta na Mauritiusu: …

Ime plovila: …

Tip plovila: …

Država registracije: …

Pristanišče in registrska številka: …

Zunanja razpoznavna oznaka ribiškega plovila: …

Radijski identifikacijski signal in frekvenca: …

Številka faksa na plovilu: …

Dolžina plovila: …

Širina plovila: …

Tip in moč motorja: …

Bruto registrska tonaža plovila: …

Neto registrska tonaža plovila: …

Najmanjša dovoljena posadka: …

Običajna vrsta ribolova: …

Ciljne vrste rib: …

Koliko časa naj bi veljalo dovoljenje: …

Potrjujem, da so zgoraj navedeni podatki točni.

Datum: … Podpis: …

Dodatek 2

Image

Dodatek 3

Image

Image

Dodatek 4

RIBOLOV Z RIBIŠKO VRVICO

Ime plovila:

 

Državljanstvo (zastava):

 


Moč motorja:

 

Bruto tonaža:

 

Mesec Leto

Način ribolova:

 

Pristanišče iztovarjanja:

 


Datum

Ribolovno območje

Število ur

Število ur ribolova

Vrsta rib

Zemljepisna dolžina

Zemljepisna širina

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

1/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

17/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

18/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

19/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

20/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

21/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

22/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

23/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

24/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

25/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

26/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

27/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

28/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

29/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

30/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

31/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


24.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/14


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2004/2004

z dne 23. novembra 2004

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 24. novembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 23. novembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

119,4

070

62,9

204

92,3

999

91,5

0707 00 05

052

104,6

204

41,8

999

73,2

0709 90 70

052

100,2

204

92,7

999

96,5

0805 20 10

204

58,7

999

58,7

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

052

73,2

624

79,4

999

76,3

0805 50 10

052

47,2

388

49,8

524

65,7

528

21,1

999

46,0

0808 10 20, 0808 10 50, 0808 10 90

388

139,3

400

80,8

404

103,4

720

67,1

800

194,4

999

117,0

0808 20 50

720

69,7

999

69,7


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


24.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/16


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2005/2004

z dne 23. novembra 2004

o izdaji uvoznih dovoljenj za česen v četrtletju od 1. decembra 2004 do 28. februarja 2005

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 565/2002 z dne 2. aprila 2002 o določitvi načina upravljanja tarifnih kvot in uvedbi sistema potrdil o poreklu za česen, uvožen iz tretjih držav (2), in zlasti člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Količine, za katere so tradicionalni uvozniki 17., 18. in 19. novembra 2004 vložili zahtevke za izdajo dovoljenj v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 565/2002, presegajo količine, razpoložljive za proizvode s poreklom iz Argentine.

(2)

Treba je predvideti, v kakšnem obsegu se lahko ugodi zahtevkom za izdajo dovoljenj, poslanih Komisiji 22. novembra 2004, in določiti roke, do katerih je treba začasno prekiniti izdajo dovoljenj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zahtevkom za izdajo uvoznih dovoljenj, ki so bili vloženi v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 565/2002 17., 18. in 19. novembra 2004 ter poslani Komisiji 22. novembra 2004, se ugodi v višini odstotka zaprošenih količin, določenih v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Za vsako zadevno kategorijo uvoznika in poreklo se zavrnejo zahtevki za uvozna dovoljenja iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 565/2002, ki se nanašajo na četrtletje od 1. decembra 2004 do 28. februarja 2005 in so bili vloženi po 19. novembru 2004, vendar pred datumom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati 24. novembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2)  UL L 86, 3.4.2002, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 537/2004 (UL L 86, 24.3.2004, str. 9).


PRILOGA I

Poreklo proizvoda

Odstotek dodeljenih količin

Kitajska

Tretje države, razen Kitajske in Argentine

Argentina

tradicionalni uvozniki

(člen 2(c) Uredbe (ES) št. 565/2002)

52,212

novi uvozniki

(člen 2(c) Uredbe (ES) št. 565/2002)

„X“

:

Nobene kvote za to poreklo v zadevnem četrtletju.

„—“

:

Komisiji ni bil poslan noben zahtevek za izdajo dovoljenja.


PRILOGA II

Poreklo proizvoda

Datumi

Kitajska

Tretje države, razen Kitajske in Argentine

Argentina

tradicionalni uvozniki

(člen 2(c) Uredbe (ES) št. 565/2002)

28.2.2005

28.2.2005

novi uvozniki

(člen 2(c) Uredbe (ES) št. 565/2002)

28.2.2005

3.1.2004

28.2.2005


II Akti, katerih objava ni obvezna

Komisija

24.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/18


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 4. oktobra 2004

o tehničnih navodilih za vzorčenje in odkrivanje gensko spremenjenih organizmov in materialov, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, v obliki proizvodov ali vsebovanih v proizvodih v okviru Uredbe (ES) št. 1830/2003

(Besedilo velja za EGP)

(2004/787/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti druge alinee člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1830/2003 z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (1) vzpostavlja sistem za posredovanje in shranjevanje informacij med nosilci dejavnosti v vsaki fazi dajanja v promet proizvodov, ki vsebujejo ali so sestavljeni iz gensko spremenjenih organizmov, v nadaljnjem besedilu „GSO“, ali o živilih in krmi, proizvedenih iz GSO, pri čemer se od nosilcev dejavnosti ne zahteva, da v vsaki fazi dajanja v promet vzorčijo in preskusijo proizvode ali materiale, proizvedene iz GSO, zaradi ugotavljanja prisotnosti GSO.

(2)

V skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1830/2003 pa se od držav članic zahteva, da zagotovijo izvedbo inšpekcij in drugih kontrolnih ukrepov, vključno s preverjanjem in analizo vzorcev (kvalitativno in kvantitativno), kakor je primerno, da se zagotovi skladnost z navedeno uredbo.

(3)

Z namenom olajšati usklajen pristop k izvajanju teh inšpekcij in kontrolnih ukrepov, člen 9(2) Uredbe (ES) št. 1830/2003 zahteva uvedbo tehničnih navodil za vzorčenje in preskušanje GSO ter živil in krme, proizvedenih iz GSO, v obliki proizvodov.

(4)

Ta navodila naj zajamejo proizvode, ki so pridobili dovoljenje za dajanje v promet, pri čemer naj navodila ne posegajo v člen 4(5) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/18/ES (2) v zvezi z GSO, ki niso dovoljeni v Evropski uniji.

(5)

Vzorčenje in odkrivanje naj se izvajata z uporabo ustreznih znanstvenih in statističnih protokolov zaradi doseganja ustrezne stopnje zanesljivosti pri odkrivanju GSO ali materiala, proizvedenega iz GSO.

(6)

Med pripravo navodil je bilo izvedeno posvetovanje z Odborom, ustanovljenim s členom 30 Direktive 2001/18/ES, upoštevano pa je bilo tudi delo pristojnih nacionalnih organov, Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali in Referenčnega laboratorija Skupnosti.

(7)

Če obstaja zahteva, da serije gensko nespremenjenega semena ali drugega rastlinskega sadilnega materiala izpolnjujejo standarde o naključni ali tehnično neizogibni prisotnosti gensko spremenjenih semen ali drugega rastlinskega sadilnega materiala, se naj pripravi pravno zavezujoč protokol o vzorčenju in preskušanju za ugotavljanje prisotnosti gensko spremenjenih semen ali drugega rastlinskega sadilnega materiala v okviru področne zakonodaje o semenih in o drugem rastlinskem sadilnem materialu; ob upoštevanju, da naj elementi, določeni v tem protokolu, po potrebi služijo kot podlaga za vzorčenje in preskušanje drugih gensko spremenjenih vrst pridelkov, ki niso zajeti v zgoraj navedeni zakonodaji –

PRIPOROČA:

I.   SPLOŠNA NAČELA

1.

Za namene izpolnjevanja zahtev iz člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1830/2003 naj države članice upoštevajo:

(a)

preteklo evidenco nosilcev dejavnosti glede izvajanja zadevnih zakonskih predpisov;

(b)

zanesljivost nadzorov, ki so jih nosilci dejavnosti že izvedli;

(c)

okoliščine, v katerih obstaja sum o kršitvah;

(d)

uporabo sredstev, sorazmernih z želenimi konkretnimi cilji, zlasti glede na pridobljene izkušnje;

(e)

stopnjo heterogenosti in točko v prehranski verigi, na kateri je bilo izvedeno preskušanje.

2.

Uradni nadzori naj se izvajajo brez predhodnega opozorila, razen v primerih, kjer je nujno predhodno obvestiti nosilca dejavnosti.

3.

Uradni nadzori naj se izvajajo v vseh fazah proizvodnje, predelave in shranjevanja ter razdeljevanja proizvodov, ki vsebujejo ali bi lahko vsebovali GSO, ali živil in krme, proizvedenih iz GSO, vključno z nadzori ob uvozu (3).

4.

Uradni nadzor naj se ne razlikuje za proizvode, ki so namenjeni za izvoz izven Skupnosti, in za proizvode, ki so namenjeni za dajanje v promet v Skupnosti.

5.

Nosilci dejavnosti, katerih proizvodi morajo iti skozi vzorčenje in analizo, naj bodo upravičeni do pritožbe za pridobitev drugega mnenja. Uradni organi naj zberejo zadostno število nasprotnih vzorcev za namene preverjanja in presoje, da nosilcem dejavnosti zagotovijo pravico do pritožbe in drugega mnenja, v skladu z nacionalno zakonodajo.

6.

Lahko se uporabijo tudi strategije vzorčenja, drugačne od tistih, ki so priporočene v teh navodilih.

7.

Lahko se uporabijo tudi strategije preskušanja, drugačne od tistih, ki so priporočene v teh navodilih pod pogojem, da jih odobri Referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1829/2003.

8.

Ne glede na posebne zahteve, določene v zakonodaji EU o nadzoru živil, krme in o drugih nadzorih, zlasti v Direktivi 95/53/ES o določitvi načel izvajanja uradnega nadzora na področju prehrane živali, Direktivi 70/373/EGS o uvedbi metod vzorčenja in analiz Skupnosti za uradni nadzor krme, Direktivi 89/397/EGS o uradnem nadzoru živil in Direktivi 93/99/EGS o dodatnih ukrepih v zvezi z uradnim nadzorom živil, bi morale države članice zagotoviti izvajanje uradnih nadzorov za doseganje ciljev iz Uredbe (ES) št. 1830/2003.

II.   OPREDELITVE

(a)

Serija je opredeljena kot razločljiva in določena količina materiala.

Spodnje opredelitve upoštevajo vrsto materiala, ki sestavlja serijo, in so v skladu z ISTA, standardoma ISO 6644 in 13690 in FAO (Mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe):

Serija semen: določena količina semen, fizično prepoznavna in enovita, ki ne presega največje velikosti serije, opredeljene v direktivah o semenih, in tvori celotno pošiljko ali del pošiljke.

Serija drugega rastlinskega sadilnega materiala: število enot enega samega proizvoda, prepoznavnega po homogenosti sestave, poreklu itn., ki ne presega največje velikosti serije, opredeljene v zakonodaji o drugem rastlinskem sadilnem materialu, in tvori celotno pošiljko ali del pošiljke.

Serija živil in krme: količina poslanih ali prejetih proizvodov, zajetih v posebni pogodbi ali odpremni listini.

(b)

Posamični vzorec: majhna količina proizvoda, odvzeta iz vsake posamezne točke vzorčenja v seriji skozi celotno sestavo serije (statično vzorčenje), ali iz pretoka proizvoda v določenem časovnem obdobju (pretočno vzorčenje proizvoda).

(c)

Posamični vzorec za shrambo: posamični vzorec, ki se shrani za določeno časovno obdobje za nadaljnjo analizo.

(d)

Zbirni vzorec: količina proizvoda, pridobljena z združevanjem in mešanjem posamičnih vzorcev iz določene serije.

(e)

Laboratorijski vzorec: količina proizvoda, odvzeta iz zbirnega vzorca, namenjena laboratorijskemu pregledu in preskušanju.

(f)

Analitski vzorec: homogenizirani laboratorijski vzorec, sestavljen bodisi iz celotnega laboratorijskega vzorca ali iz reprezentativnega deleža homogeniziranega laboratorijskega vzorca.

(g)

Nasprotni vzorec: vzorec, ki se shrani za določeno časovno obdobje za namene preverjanja in presoje.

(h)

Odstotek gensko spremenjene DNK: odstotek števila kopij gensko spremenjene DNK glede na ciljno taksonomsko specifično število kopij DNK, izračunano v obliki haploidnih genomov.

III.   NAČELA ZA PROTOKOLE VZORČENJA

1.

Države članice naj upoštevajo navodila za protokole vzorčenja za proizvode, ki so sestavljeni iz GSO, vsebujejo GSO ali so proizvedeni iz GSO, ko preverjajo ali kontrolirajo, ali nosilci dejavnosti ravnajo v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1830/2003.

2.

Referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1829/2003, in nacionalni pooblaščeni laboratoriji v okviru Evropskega omrežja laboratorijev za GSO, v nadaljnjem besedilu „ENGL“, bodo zagotovili nadaljnja navodila in pomoč v zvezi z metodami vzorčenja, ki spadajo v področje uporabe tega priporočila.

3.

Za namene ocenjevanja prisotnosti GSO se naj uporabljajo usklajeni postopki vzorčenja. Ti postopki se naj uporabljajo za semena in drugi rastlinski sadilni material, živila, krmo in serije kmetijskih proizvodov.

4.

Opredeljeni so naslednji postopki vzorčenja zaradi zagotavljanja, da so zbrani in analizirani vzorci reprezentativni za različne vrste zadevnih proizvodov. Glede na to, da je treba razviti protokole vzorčenja za ugotavljanje prisotnosti gensko spremenjenega semena in drugega rastlinskega sadilnega materiala v serijah semen v skladu s področno zakonodajo o semenih in drugem sadilnem materialu, so strategije vzorčenja za razsute proizvode ter živila in krmo obravnavane v ločenih poglavjih, ki upoštevajo posebne značilnosti posameznih proizvodov.

IV.   PROTOKOLI VZORČENJA

1.   Vzorčenje semena in serij drugega rastlinskega sadilnega materiala

To poglavje obravnava odkrivanje gensko spremenjenega semena ali drugega rastlinskega materiala v serijah semena ali drugega rastlinskega sadilnega materiala gensko nespremenjenih sort ali klonov ter odkrivanje gensko spremenjenega semena ali drugega rastlinskega sadilnega materiala, ki izhaja iz preobrazbenega dogodka, ki ni določen za serijo semen ali serijo drugega rastlinskega sadilnega materiala gensko spremenjene sorte ali klona.

Odvzem vzorcev naj poteka v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami, kjer je primerno pa naj se odvzemajo tudi iz velikosti serij, opredeljenih v direktivah Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 92/34/EGS, 98/56/EGS, 1999/105/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES. Splošna načela in metode vzorčenja semen in drugega rastlinskega sadilnega materiala naj bodo skladna s pravili Mednarodne organizacije za testiranje semena (ISTA) in zadevnim Priročnikom ISTA o vzorčenju semena.

Programi vzorčenja in preskušanja, ki se uporabljajo za semena in drugi rastlinski sadilni material, naj izpolnjujejo zahteve, navedene v področni zakonodaji, ki ureja semena in drug sadilni material, v zvezi s statističnimi tveganji. Stopnja kakovosti serij semen in drugega rastlinskega sadilnega materiala in povezana statistična negotovost sta opredeljeni glede na prage za GSO in sta povezani z odstotkom števila kopij gensko spremenjene DNK v zvezi s ciljnim taksonomskim specifičnim številom kopij DNK, izračunanim v obliki haploidnih genomov.

2.   Vzorčenje kmetijskih proizvodov v razsutem stanju

Protokol vzorčenja temelji na dvostopenjskem postopku, ki po potrebi omogoča oceno ravni prisotnosti GSO, skupaj s povezano statistično negotovostjo, izraženo kot standardno odstopanje (SO), brez vsiljevanja vsakršnih predpostavk o morebitni heterogenosti GSO.

Za omogočanje ocene standardnega odstopanja je treba najprej pripraviti zbirni vzorec, pridobljeni analitski vzorec, pa se analizira, da se preveri prisotnost gensko spremenjenih materialov. Če je rezultat analize blizu določenega praga (± 50 % vrednosti), je priporočeno, da se opravi analiza posamičnih vzorcev za shrambo, da se vzpostavi merilo povezane statistične negotovosti.

Upoštevajo naj se naslednje listine:

(a)

Standard ISO 6644 (2002);

(b)

Standard ISO 13690 (1999);

(c)

Standard ISO 5725 (1994);

(d)

Standard ISO 2859 (1985);

(e)

Standard ISO 542 (1990).

2.1   Protokol vzorčenja serij kmetijskih proizvodov v razsutem stanju

Priporočeno je, da vzorčenje razsutih proizvodov (zrnje, semena oljnic) poteka v skladu s splošnimi načeli in metodami vzorčenja, ki so opisane v standardih ISO 6644 in 13690. V primeru naslednjih proizvodov je treba opredeliti obdobje vzorčenja v skladu s standardom ISO 6644 kot: skupni čas raztovarjanja/skupno število posamičnih vzorcev. V primeru statičnega vzorčenja naj se posamični vzorci odvzamejo na posebnih točkah vzorčenja. Take točke vzorčenja naj bodo enakomerno razporejene skozi celotno količino serije v skladu z načeli, opisanimi v standardu ISO 13690. Število posamičnih vzorcev ali točk vzorčenja (na katerih se odvzamejo posamični vzorci za pripravo zbirnega vzorca in posamičnih vzorcev za shrambo) se opredeli glede na velikost serije na naslednji način:

Velikost serije v tonah

Velikost zbirnega vzorca v kg

Število posamičnih vzorcev

≤ 50

5

10

100

10

20

250

25

50

≥ 500

50

100

V primeru serij po 50 do 500 ton naj bo velikost zbirnega vzorca 0,01 % velikosti celotne serije. V primeru serij, ki so manjše od 50 ton naj bo velikost zbirnega vzorca 5 kg. V primeru serij, večjih od 500 ton, naj bo velikost zbirnega vzorca 50 kg. Ob vsakem vzorčenju (sistematično vzorčenje) ali na vsaki točki vzorčenja (statično vzorčenje) se odvzame posamičen vzorec, velik 1 kg, in razdeli na dva dela po 0,5 kg; en se uporabi kot posamični vzorec za pripravo zbirnega vzorca, drugi pa se shrani kot posamični vzorec za shrambo.

Vzorčenje materialov, ki so večji od zrnja (npr. sadje, korenike, krompir), naj se opravlja v skladu s standardom ISO 2859. Vzorčenje semena oljnic naj se opravlja v skladu s standardom ISO 542.

2.2   Protokol za pripravo analitskih vzorcev

Priporoča se večstopenjski protokol, da se čim bolj zmanjšajo stroški in se čim bolj poveča statistična vrednost, v skladu z vnaprej določenimi stopnjami sprejemljivosti.

Najprej se posamični vzorci, zbrani v skladu s pododdelkom 2.1 združijo in temeljito premešajo v skladu s postopki, opisanimi v standardih ISO 13690 in 6644, da se dobi zbirni vzorec.

Zbirni vzorec se uporabi za pripravo analitskega vzorca v skladu s postopki iz standardov ISO 13690 in 6644, in analizira, da se preveri prisotnost GSO v skladu z „protokoli/preskusnimi metodami analitskih preskusov“, kakor je poudarjeno v oddelku V. Če je rezultat analize blizu določenega praga (prag ± 50 % vrednosti), je morda potrebna ocena povezane statistične negotovosti (protokol za ocenjevanje statistične negotovosti je predviden v členu 2.3).

2.3   Protokol za ocenjevanje statistične negotovosti

Če je posamičnih vzorcev za shrambo 20 ali manj, kakor v primeru manjših serij, naj se vsi vzorci analizirajo posamično in sprejme odločitev glede označevanja.

Če je posamičnih vzorcev za shrambo več kakor 20, naj se naključno izbere 20 vzorcev, v katerih se posamično analizira prisotnost GSO. Analitski rezultati ter 20 vzorcev se uporabijo za oceno vsebnosti GSO v seriji in z njimi povezana negotovost se izrazi kot standardno odstopanje (SD). Če je ta negotovost, povezana z analizo 20 vzorcev, sprejemljiva, ni treba opraviti nobene dodatne analize preostalih posamičnih vzorcev za shrambo. Če pa stopnja z njimi povezane negotovosti ni sprejemljiva, je treba opraviti dodatne analize preostalih posamičnih vzorcev za shrambo.

Število dodanih vzorcev, ki se analizirajo, naj se določi v vsakem primeru posebej glede na stopnjo ocenjene negotovosti od prvotnih 20 vzorcev.

Zaporedni analitski postopek naj se ustavi, ko se doseže eno ali oboje od naslednjega:

ocenjena vsebnost GSO v seriji (povprečna vsebnost GSO v analiziranih posamičnih vzorcih za shrambo) je nad ali pod določenim pragom ± 50 % vrednosti,

negotovost, povezana z vsebnostjo GSO merjene serije dosega sprejemljivo raven (± 50 % povprečne analitske vrednosti).

Če so preskušani vsi vzorci, je treba sprejeti odločitev glede označevanja.

2.4   Protokol za vzorčenje serij živil in krme

Vzorčenje predpakiranih živil in krme naj se opravlja v skladu s postopki, opisanimi v standardu ISO 2859.

Vzorčenje predpakiranih živil in krme, ki niso predpakirani, naj se opravlja v skladu s protokoli, opisanimi v pododdelku 2.1.

V.   PROTOKOLI ZA ANALITSKE PRESKUSE/METODE PRESKUŠANJA

1.   Referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1829/2003, in nacionalni pooblaščeni laboratoriji v okviru Evropskega omrežja laboratorijev za GSO bodo zagotovili nadaljnja navodila in pomoč v zvezi z metodami preskušanja, ki spadajo v področje uporabe tega priporočila.

2.   Laboratorijske zahteve

Laboratoriji držav članic, ki opravljajo analize v skladu s tem priporočilom, morajo biti pooblaščeni v skladu z EN ISO/IEC 17025/1999 ali potrjeni v skladu z ustreznim programom in naj se redno udeležujejo programov preskušanja usposobljenosti, ki jih organizirajo in usklajujejo nacionalno ali mednarodno priznani laboratoriji in/ali nacionalne ali mednarodne organizacije.

Živila, poslana v analizo v skladu s tem priporočilom, naj se pošljejo v laboratorije, ki izpolnjujejo določbe iz člena 3 Direktive 93/99/EGS.

Analitska preiskava vzorca naj se opravlja v skladu s splošnimi laboratorijskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnutka evropskega standarda prEN ISO 24276:2002.

3.   Priprava analitskega vzorca

Cilj odvzemanja vzorcev je dobiti reprezentativen in homogen laboratorijski vzorec brez vnašanja sekundarne kontaminacije. Države članice naj uporabljajo osnutek evropskih standardov prEN ISO 24276:2002 in prEN ISO 21571:2002, ki navajata strategije za homogenizacijo laboratorijskega vzorca, zmanjšanje laboratorijskega vzorca na preskusni vzorec, pripravo preskusnega vzorca in ekstrakcijo ciljnega analita.

Pridobivanje vzorcev semen naj se opravlja v skladu z mednarodnimi pravili za preskušanje semen ISTA. Pridobivanje vzorcev razmnoževalnega materiala naj poteka v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami, če obstajajo.

4.   Analitsko preskušanje

Sedanje znanstveno znanje ne omogoča odkrivanja in določanja količine vseh GSO ali živil in krme, proizvedenih iz GSO, ki so bili odobreni za dajanje v promet z eno samo metodo.

Različne tehnike preskušanja bodo verjetno zagotovile enako zanesljive rezultate. Vključujejo lahko eno ali več od naslednjih:

(a)

kvalitativne metode, ki so lahko značilne za določene primere, konstrukte ali genetske elemente;

(b)

kvantitativne metode, ki so lahko značilne za določene primere, konstrukte ali genetske elemente.

Morda je primerno, da se preskus začne s presejalno metodo, s katero se ugotovi, ali so GSO prisotni ali ne. V primeru pozitivnega rezultata se izvajajo specifične metode za genetski konstrukt in/ali transformacijo. Če so na trgu prisotni različni GSO, ki vsebujejo isti genetski konstrukt, se toplo priporoča metoda, ki se uporablja za posebne primere. Rezultat kvantitativne analize naj se izrazi kot odstotek števila kopij gensko spremenjene DNK glede na ciljno taksonomsko specifično število kopij DNK, izračunano v obliki haploidnih genomov. Kadar koli je mogoče naj laboratoriji uporabljajo metodo, preverjeno v skladu z mednarodno preverjenimi merili (npr. ISO 5725/1994 ali usklajeni protokol IUPAC), in vključijo uporabo potrjenega referenčnega materiala.

Posodobljen seznam preverjenih metod, vključno s preverjenimi metodami, sporočenimi v Codex Alimentarius, je na voljo na spletnem naslovu (http://biotech.jrc.it).

5.   Odsotnost preverjenih metod

V primeru, da nastopijo okoliščine, ko preverjena metoda ne obstaja, na primer za preskušanje, ali so GSO prisotni ali ne, naj laboratoriji držav članic opravijo interno preverjanje metode v skladu z mednarodno priznanimi merili. Če za matriko, ki se analizira, ne obstaja preverjena metoda, je priporočljivo, da se iz podatkovne zbirke na spletnem naslovu http://biotech.jrc.it izbere metoda, ki je bila preverjena na podobni matriki ali pa na surovini. Pred sprejemom je treba delovanje take metode preskusiti na zadevni matriki.

6.   Izražanje in tolmačenje rezultatov analize

Pri kvalitativni metodi je meja zaznavanja (MZ) najnižja raven analita, ki se lahko zanesljivo zazna, glede na znano ciljno taksonomsko specifično število kopij genomov.

Pri kvantitativni metodi je meja zaznavanja količine (MZK) najnižja raven analita, ki se lahko zanesljivo količinsko opredeli, glede na znano ciljno taksonomsko specifično število kopij genomov. Rezultati kvantitativne analize naj se izrazijo kot število kopij gensko spremenjene DNK glede na ciljno taksonomsko specifično število kopij DNK, izračunano v obliki haploidnih genomov. Če je vsebnost ciljnega gensko spremenjenega zaporedja pod spodnjo mejo, ki še omogoča zaznavanje količine (MZK), se rezultati izrazijo samo kvalitativno.

Priporočeno je, da se rezultati tolmačijo v skladu z navodili, podanimi v osnutku evropskega standarda prEN ISO 24276:2002.

VI.   KONČNE DOLOČBE

Metodologija vzorčenja in odkrivanja, vključno z ustreznimi protokoli in dokumenti, naj se še naprej razvija in posodablja, pri čemer je treba upoštevati spremembe pragov in pragovnih vrednostih, določenih v členih 12, 24 in 47 Uredbe (ES) št. 1829/2003, členu 21(2) in (3) Direktive 2001/18/ES in v drugi zakonodaji Skupnosti, poročila iz člena 12 Uredbe (ES) št. 1830/2003 o izvajanju navedene uredbe, tehnološki napredek in razvoj dogodkov v mednarodnih forumih.

V Bruslju, 4. oktobra 2004

Za Komisijo

Margot WALLSTRÖM

Članica Komisije


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 24.

(2)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z uredbo (ES) št. 1830/2003.

(3)  V skladu s členom 9(3) Uredbe (ES) št.1830/2003 se ustrezne informacije o GSO, ki niso odobreni v Evropski uniji, vnesejo v centralni register.


Evropski ekonomsko-socialni odbor

24.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/27


KODIFICIRANA VERZIJA POSLOVNIKA EESO

(ki je začela veljati 24. oktobra 2004)

(2004/788/ES, Euratom)

Predložena izdaja zajema sledeča besedila:

Poslovnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki je bil sprejet na plenarnem zasedanju 17. julija 2002 (UL L 268 z dne 4. oktobra 2002), in

spremembe, ki izhajajo iz sledečih pravnih aktov:

(1)

Sprememba poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. februarja 2003;

(2)

Sprememba poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. marca 2004.

To izdajo je pripravil generalni sekretariat Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in zajema spremembe, ki jih je odobrila plenarna skupščina Odbora. Spremenjene določbe poslovnika so označene za številko člena v oklepaju s številko člena, ki se nanaša na zgoraj navedene spremembe poslovnika.

PREAMBULA

1.

Ekonomsko-socialni odbor zagotavlja zastopanje različnih gospodarskih in socialnih dejavnosti organizirane civilne družbe. Ustanovljen je bil z Rimsko pogodbo iz leta 1957 in je svetovalni institucionalni organ.

2.

Svetovalna naloga Ekonomsko-socialnega odbora omogoča njegovim članom in organizacijam, ki jih Odbor zastopa, da sodelujejo v postopku odločanja Skupnosti. Pri izmenjavi včasih povsem nasprotnih mnenj in dialogu svetovalcev sodelujejo ne le običajni socialni partnerji, torej delodajalci (I. skupina) in delojemalci (II. skupina), temveč tudi predstavniki preostalih gospodarskih in socialnih dejavnosti (III. skupina). Strokovnost članov Odbora, dialog in iskanje skupnih točk lahko izboljšajo kakovost in verodostojnost političnega odločanja Skupnosti, saj evropskim državljanom olajšajo razumevanje in sprejemljivost ter prispevajo k preglednosti, ki je v demokraciji nujno potrebna.

3.

Odbor ima v okviru evropskih institucij posebno vlogo: je posvetovalno telo in osrednji forum za dialog organizirane civilne družbe Evropske unije in pomembni posrednik med civilno družbo in institucijami Evropske unije.

4.

Kot forum za dialog in posvetovanje EESO prispeva h krepitvi demokratične verodostojnosti pri izgraditvi Evropske unije in pomaga pri razvijanju odnosov med Evropsko unijo in gospodarskimi in socialnimi skupinami tretjih držav, ter tako sodeluje pri razvoju pristne evropske zavesti.

5.

Odbor je za izvajanje svojih nalog dne 17. julija 2002 v skladu s členom 260(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sprejel sledeči poslovnik.

NASLOV I

ORGANIZACIJA ODBORA

POGLAVJE I

Ustanovitev Odbora

Člen 1

1.

Dejavnosti Odbora se izvajajo v obdobju štirih let.

2.

Odbor vsaka štiri leta, po vsakih novih volitvah, skliče njegov najstarejši član. To stori po možnosti v roku največ enega meseca po tem, ko člani Odbora prejmejo sporočilo o svojem imenovanju s strani Sveta.

Člen 2

1.

Odbor sestavljajo naslednji organi: skupščina, predsedstvo, predsednik in strokovne skupine.

2.

Odbor je razdeljen na tri skupine. Njihovo sestavo in vlogo določa člen 27.

POGLAVJE II

Predsedstvo

Člen 3 (2)

1.

Predsedstvo je sestavljeno iz 37-ih članov, ki predstavljajo vse države članice.

2.

Predsedstvo sestavljajo:

(a)

predsednik, dva podpredsednika in 12 članov, ki jih skupščina izvoli neposredno;

(b)

trije predsedniki skupin, ki so izvoljeni v skladu z določbami člena 27;

(c)

šest predsednikov strokovnih skupin.

3.

Predsednik se izvoli izmenično izmed članov vseh treh skupin.

4.

Predsednik in podpredsednika po izteku prvega dvoletnega mandata ne morejo biti ponovno izvoljeni za naslednji dvoletni mandat.

5.

Podpredsednika se izbereta izmed članov preostalih dveh skupin, katerima ne pripada predsednik.

6.

Izvolitev članov predsedstva mora potekati v skladu z načelom odstavka 1 tega člena in upoštevati uravnoteženo razmerje med skupinami, ki so sestavljene v skladu s členom 27.

Člen 4

1.

Odbor na svoji prvi seji, v skladu s členom 1, pod predsedstvom najstarejšega člana, izvoli izmed svojih članov za prvi dve leti po novi zasedbi Odbora predsednika, dva podpredsednika, predsednike strokovnih skupin in druge člane predsedstva, ki niso predsedniki skupine.

2.

Pod predsedstvom najstarejšega člana se obravnavajo zgolj vprašanja, ki so povezana s temi volitvami.

Člen 5

Sejo, na kateri se izvoli predsedstvo Odbora za zadnji dve leti štiriletne mandatne dobe, skliče dotedanji predsednik. Seja poteka na začetku plenarnega zasedanja v mesecu, ko se izteče mandat predsedstva, ki je bilo izvoljeno za prvi dve leti mandatnega obdobja. Seji predseduje dotedanji predsednik.

Člen 6

1.

Odbor lahko izmed svojih članov oblikuje pripravljalno komisijo, ki je sestavljena iz predstavnikov vseh držav članic in zadolžena za zbiranje kandidatur in predložitev seznama kandidatov skupščini, ob upoštevanju določb iz člena 3.

2.

Odbor se v skladu s tem členom izreče o seznamu oz. seznamih kandidatov za predsedstvo in ožje predsedstvo.

3.

Odbor izvoli, po potrebi z zaporednimi glasovanji, člane predsedstva, ki niso predsedniki ene izmed skupin ali kandidati za predsednika strokovne skupine, po volilnem postopku na podlagi enega ali več večimenskih seznamov.

4.

Pri glasovanju se upoštevajo samo popolni seznami kandidatov v skladu z določbami člena 3, h katerim je priložena izjava o soglasju vsakega kandidata.

5.

Za člane predsedstva so izvoljeni kandidati s seznama, ki zbere največje število glasov oz. najmanj četrtino veljavnih glasov.

6.

Predsednika in podpredsednika Odbora izmed članov predsedstva, izvoljenih na podlagi odstavka 3 tega člena, z navadno večino izvoli skupščina.

7.

Odbor nato z navadno večino izvoli predsednike strokovnih skupin.

8.

Na koncu Odbor glasuje o celotnem predsedstvu. Za potrditev predsedstva sta potrebni najmanj dve tretjini veljavnih glasov.

Člen 7

V primeru, da član predsedstva ni zmožen opravljati svojega mandata, ali v primerih, ki so predvideni v členu 70(2), se član predsedstva v skladu s členom 6 nadomesti za preostalo mandatno obdobje.

Člen 8 (2)

1.

Predsedstvo skliče predsednik po uradni dolžnosti ali na zahtevo desetih članov.

2.

O vsakem sestanku predsedstva se sestavi zapisnik. Zapisnik se predloži predsedstvu v odobritev.

3.

Predsedstvo določi predpise za svoje delovanje.

4.

Predsedstvo predpiše notranjo organizacijo in delovanje Odbora ter določbe za izvajanje poslovnika.

5.

Predsedstvo in predsednik sta pristojna za proračunska in finančna vprašanja, ki jih predvidevata finančna uredba in poslovnik Odbora.

6.

Ob upoštevanju določb proračunskega in finančnega izvajanja predsedstvo sprejme izvedbene določbe o potnih stroških in stroških bivanja članov ter njihovih namestnikov, imenovanih v skladu s členom 18, in višino dnevnic strokovnjakov, imenovanih v skladu s členom 23.

7.

Predsedstvo je politično odgovorno za splošno vodenje Odbora. Skrbi predvsem, da so dejavnosti Odbora, njegovih organov in osebja v skladu z institucionalno vlogo Odbora.

8.

Predsedstvo skrbi za ustrezno uporabo človeških, proračunskih in tehničnih virov pri izvajanju nalog Odbora, ki jih določa Pogodba. Pri tem predvsem sodeluje pri proračunskem postopku in organizaciji sekretariata.

9.

Predsedstvo lahko izmed svojih članov določi ad hoc skupine za obravnavanje posameznih vprašanj, ki so v pristojnosti predsedstva. Pri opravljanju nalog teh skupin lahko sodelujejo tudi drugi člani, če se naloge ne nanašajo na imenovanje uradnikov.

10.

Predsedstvo vsakih šest mesecev spremlja napredek mnenja na podlagi poročila, sestavljenega v ta namen.

11.

Na prošnjo člana ali generalnega sekretarja predsedstvo natančneje opredeli razlaganje poslovnika in izvedbenih določb. Sklepi predsedstva so zavezujoči, razen pravice do pritožbe skupščini, ki ima pri odločanju zadnjo besedo.

12.

Po izteku štiriletnega mandatnega obdobja Odbora je do prvega sestanka novega Odbora za tekoče zadeve odgovorno dotedanje predsedstvo.

Člen 9

V okviru medinstitucionalnega sodelovanja lahko predsedstvo pooblasti predsednika za sklepanje sporazumov o sodelovanju z institucijami in organi Evropske unije.

Člen 10 (2)

1.

Sestavi se „proračunska skupina“, ki predsedstvu pomaga pri izvajanju njegovih pooblastil v finančnih in proračunskih zadevah.

2.

Proračunski skupini predseduje eden izmed dveh podpredsednikov, ki je podrejen predsedniku. Sestavlja jo 9 članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

3.

Predsedstvo lahko pri določenih vprašanjih svojo pravico do odločanja prenese na proračunsko skupino.

4.

Predlogi, ki jih proračunska skupina sprejme soglasno, se brez razprave predložijo predsedstvu v odobritev.

5.

Proračunska skupina sodeluje pri pripravi proračuna in preverja pravilnost njegovega izvajanja.

6.

Predsednik proračunske skupine sodeluje pri pogajanjih s proračunskimi organi in o tem poroča predsedstvu.

7.

Pri izvajanju svojih odgovornosti ima proračunska skupina nalogo, da svetuje predsedniku, predsedstvu in Odboru ter nadzoruje različne službe Odbora.

Člen 10a (2)

1.

Ustanovi se „skupina za obveščanje“, ki je zadolžena za oblikovanje strategije obveščanja in za njeno izvajanje.

2.

Skupini za obveščanje predseduje en podpredsednik, ki je podrejen predsedniku. Sestavlja jo 9 članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

POGLAVJE III

Ožje predsedstvo in predsednik

Člen 11

1.

Predsedstvo sestavljajo predsednik in dva podpredsednika.

2.

Ožje predsedstvo Odbora in predsedniki skupin se sestanejo za pripravo dela predsedstva in skupščine. Če je to potrebno ali primerno, so k sodelovanju na teh sestankih povabljeni predsedniki posameznih strokovnih skupin.

3.

V okviru načrtovanja dela Odbora se predsedstvo sestane s predsedniki skupin in predsedniki strokovnih skupin vsaj dvakrat letno.

Člen 12

1.

Predsednik predseduje delu Odbora v skladu s pogodbami in določbami poslovnika.

2.

Predsednik opravlja svoje naloge v stalnem sodelovanju s podpredsednikoma. Preda jima lahko določene naloge ali odgovornosti, ki spadajo med njegove pristojnosti.

3.

Predsednik lahko za določen čas posamezne naloge preda generalnemu sekretarju.

4.

Predsednik zastopa Odbor. Ob nekaterih priložnostih lahko prenese ta pooblastila na enega izmed podpredsednikov ali na člana.

5.

Predsednik poroča Odboru o ukrepih in dejanjih, ki jih je med dvema plenarnima zasedanjema izvajal v imenu Odbora. Tem poročilom ne sledi razprava.

6.

Predsednik po izvolitvi na plenarnem zasedanju predstavi svoj delovni program za svoje mandatno obdobje. Prav tako ob koncu mandata predstavi rezultate svojega dela.

Skupščina lahko razpravlja o teh poročilih.

Člen 13 (2)

Podpredsednika zavzameta mesto predsednika proračunske skupine in predsednika skupine za obveščanje. Pri izvajanju te naloge sta podrejena predsedniku.

POGLAVJE IV

Strokovne skupine

Člen 14

1.

Odbor sestavlja šest strokovnih skupin. Plenarna skupščina lahko na predlog predsedstva oblikuje nove strokovne skupine za področja, ki jih zajemajo pogodbe.

2.

Odbor oblikuje strokovne skupine po izteku štiriletnega obdobja oz. po novih volitvah na ustanovnem zasedanju.

3.

Seznam in pristojnosti strokovnih skupin je mogoče preučiti ob izteku štiriletnega obdobja oz. po novih volitvah.

Člen 15

1.

Število članov strokovnih skupin določi Odbor na predlog predsedstva.

2.

Z izjemo predsednika mora biti vsak član Odbora član vsaj ene strokovne skupine.

3.

Noben član Odbora ne more biti član dveh strokovnih skupin, razen v izjemnih primerih, ki jih odobri predsedstvo, da zagotovi pravično zastopanost držav članic.

4.

Člane strokovnih skupin imenuje Odbor za obdobje dveh let. Njihov mandat je obnovljiv.

5.

Zamenjava člana strokovne skupine poteka pod enakimi pogoji, kot veljajo za njegovo imenovanje.

Člen 16 (2)

1.

Vodstvo strokovne skupine se izvoli za dve leti in je sestavljeno iz dvanajstih članov, vključno s predsednikom in tremi podpredsedniki; od slednjih vsak pripada eni skupini.

2.

Predsednike in druge člane vodstva strokovnih skupin izvoli Odbor.

3.

Predsednik in drugi člani vodstva so lahko ponovno izvoljeni.

4.

Vsaki dve leti se zamenja vodstvo treh strokovnih skupin. Izmenjava poteka po sistemu rotacije med tremi skupinami vsaki dve leti. Ista skupina torej ne more predsedovati isti strokovni skupini dlje kot štiri zaporedna leta.

Člen 17

1.

Naloga strokovnih skupin je priprava mnenja oziroma informativnega poročila v skladu z določbami člena 32 tega poslovnika.

2.

Za obravnavo zadev lahko strokovne skupine izmed svojih članov oblikujejo študijsko ali redakcijsko skupino ali pa imenujejo samostojnega poročevalca. Naloga poročevalca je, da po sprejemu mnenj na plenarnem zasedanju sledi nadaljnji obravnavi teh mnenj ter o tem poroča strokovni skupini.

3.

Imenovanje poročevalcev in morebitnih soporočevalcev ter sestava študijskih in redakcijskih skupin se določijo na podlagi predlogov skupin.

4.

Študijske skupine ne morejo postati stalne strukture, razen v izjemnih primerih, ki jih predhodno odobri predsedstvo za dvoletno obdobje.

Člen 18

1.

Člana Odbora lahko v okviru dela študijske skupine zastopa namestnik.

2.

Ime in funkcijo izbranega namestnika je treba sporočiti predsedstvu Odbora za njegovo odobritev.

3.

Namestnik opravlja v okviru študijske skupine naloge člana, ki ga nadomešča.

POGLAVJE V

Pododbori in glavni poročevalec

Člen 19 (2)

1.

Odbor lahko na pobudo predsedstva v izjemnih primerih ustanovi pododbore, ki so sestavljeni iz članov Odbora. Pododbori so zadolženi za pripravo osnutkov mnenj ali informativnih poročil o vprašanjih izključno splošnega značaja, ki se predsedstvu in nato Odboru predložijo v obravnavo.

2.

V obdobju med dvema plenarnima zasedanjema lahko predsedstvo s pridržkom potrditve s strani Odbora ustanovi pododbore. Pododbor se ustanovi za eno samo zadevo obravnave. Pododbor se razpusti, ko Odbor izglasuje osnutek izdelanega mnenja ali informativnega poročila.

3.

Kadar je določena zadeva v pristojnosti več strokovnih skupin, sestavljajo pododbor člani teh strokovnih skupin.

4.

Predpisi o strokovnih skupinah veljajo tudi za pododbore.

Člen 20

Odbor lahko imenuje glavnega poročevalca za vsa vprašanja, ki jih obravnava.

POGLAVJE VI

Opazovalne skupine, posvetovanja, strokovnjaki

Člen 21

1.

Odbor lahko oblikuje opazovalne skupine takrat, kadar vrsta, razsežnost ali specifičnost obravnavane zadeve zahteva posebno prožnost delovnih metod, postopkov in uporabljenih instrumentov.

2.

Opazovalna skupina se oblikuje na podlagi sklepa plenarne skupščine. Slednja potrdi odločitev, ki jo je predhodno na skupni predlog skupin oziroma strokovnih skupin sprejelo predsedstvo.

3.

V sklepu o oblikovanju opazovalne skupine morajo biti opredeljene njene naloge, struktura, sestava, trajanje in pravila dela.

Člen 22

Različni organi ali delovne strukture Odbora se lahko posvetujejo z zunanjimi osebami, če pomembnost vprašanja o posamezni zadevi to upravičuje. Če je njihov prihod povezan z dodatnimi stroški, mora posamezni organ predsedstvu Odbora predložiti prošnjo za predhodno odobritev in program, kjer so natančno pojasnjene točke, za katere je potrebna zunanja pomoč.

Člen 23

Po potrebi lahko predsednik na lastno pobudo ali na predlog skupin, strokovnih skupin ali poročevalcev za opravljanje posameznih del imenuje strokovnjake na način, ki ga določi predsedstvo na podlagi določb, predvidenih v členu 8(6).

POGLAVJE VII

Posvetovalne komisije

Člen 24 (2)

1.

Odbor lahko oblikuje posvetovalne komisije. Sestavljene so iz članov Odbora in delegatov s področij organizirane civilne družbe, ki jih želi vključiti Odbor.

2.

Komisije se oblikujejo na podlagi sklepa plenarne skupščine, ki temelji na ustreznem sklepu predsedstva. Sklep za ustanovitev komisij mora določati njihov predmet obravnave, strukturo, sestavo, čas trajanja in pravila delovanja.

3.

V skladu z določbami odstavkov 1 in 2 tega člena se lahko ustanovi „posvetovalna komisija za spremembe v industriji“ (CCMI), ki je sestavljena iz članov Odbora in delegatov predstavniških poklicnih organizacij iz sektorja za premog in jeklo ter iz sorodnih sektorjev. Predsednik komisije je član predsedstva Odbora. Izvoli se izmed petindvajsetih članov predsedstva v skladu s členom 3(2)(a).

POGLAVJE VIII

Dialog z gospodarskimi in socialnimi organizacijami Evropske unije in tretjih držav

Člen 25

1.

Odbor lahko na pobudo predsedstva vzdržuje strukturirane stike z gospodarskimi in socialnimi sveti ter podobnimi gospodarskimi in socialnimi ustanovami in organizacijami civilne družbe Evropske unije in tretjih držav.

2.

Prav tako ukrepa pri pospeševanju oblikovanja gospodarskih in socialnih svetov ali podobnih ustanov v državah, kjer le-te še ne obstajajo.

Člen 26

1.

Odbor lahko na predlog predsedstva imenuje delegacije za vzdrževanje stikov z različnimi predstavniki gospodarskih in socialnih dejavnosti organizirane civilne družbe v državah, ki niso članice Evropske unije, ali v drugih združenjih držav.

2.

Sodelovanje med Odborom in partnerji organizirane civilne družbe držav kandidatk poteka v mešanih posvetovalnih odborih, če so jih oblikovali pridružitveni sveti. V nasprotnem primeru pa poteka v kontaktnih skupinah.

POGLAVJE IX

Skupine in interesne skupine

Člen 27

1.

Odbor izmed svojih članov oblikuje tri skupine, ki predstavljajo delodajalce, delojemalce in druge gospodarske in socialne dejavnosti organizirane civilne družbe.

2.

Skupine izvolijo svoje predsednike in podpredsednike. Sodelujejo pri pripravi, organizaciji in usklajevanju del Odbora in njegovih organov ter prispevajo k njihovi obveščenosti. Vsaka skupina ima svoj sekretariat.

3.

Predsedniki skupin so člani predsedstva v skladu z določbami člena 3(2)(b).

4.

Predsedniki skupin pomagajo predsedstvu Odbora pri določitvi prednostnih nalog in politik ter po potrebi pri nadzoru izdatkov.

5.

Predsedniki skupin se za pripravo dela predsedstva in skupščine sestanejo s predsedstvom Odbora.

6.

Skupine predložijo skupščini svoje predloge za izbor predsednikov strokovnih skupin v skladu s členom 6(7) in svoje predloge za izbor vodstva strokovnih skupin v skladu s členom 16.

7.

Skupine predlagajo sestavo proračunske skupine, ki jo oblikuje predsedstvo v skladu s členom 10(1).

8.

Skupine predlagajo sestavo opazovalnih skupin in posvetovalnih komisij, ki jih v skladu s členom 21 ali 24 oblikuje skupščina.

9.

Skupine predlagajo sestavo delegacij in mešanih posvetovalnih odborov, sestavljenih v skladu s členom 26(1) in (2).

10.

Skupine predlagajo poročevalce in sestavo študijskih in redakcijskih skupin, ki jih v skladu s členom 17(3) imenujejo ali sestavijo strokovne skupine.

11.

Skupine v skladu z odstavkoma 6 in 10 tega člena upoštevajo zastopanost držav članic v Odboru, različna področja gospodarskega in socialnega življenja, pristojnosti in kriterije pravilnega upravljanja.

12.

Člani Odbora lahko prostovoljno pristopijo k eni izmed skupin, če se njeni člani s tem strinjajo. Član lahko naenkrat pripada samo eni skupini.

13.

Generalni sekretariat nudi članom, ki ne pripadajo nobeni skupini, ustrezno materialno in tehnično pomoč, potrebno za opravljanje njihovega mandata. O njihovi udeležbi pri študijskih skupinah in drugih notranjih strukturah odloča predsednik Odbora po posvetovanju s skupinami.

Člen 28

1.

Člani Odbora se lahko prostovoljno združujejo v interesne skupine, ki predstavljajo različne gospodarske in socialne dejavnosti organizirane civilne družbe Evropske unije.

2.

Interesna skupina je lahko sestavljena iz članov vseh treh skupin Odbora. Posamezni član je lahko hkrati član samo ene interesne skupine.

3.

Oblikovanje interesne skupine mora predhodno odobriti predsedstvo, ki o tem obvesti skupščino.

NASLOV II

DELOVANJE ODBORA

POGLAVJE I

Posvetovanje Odbora

Člen 29

1.

Predsednik skliče Odbor za oblikovanje mnenj, za katera zaprosijo Svet, Komisija ali Evropski parlament.

2.

Predsednik skliče Odbor na predlog svojega predsedstva in s soglasjem večine njegovih članov za oblikovanje mnenja na lastno pobudo o vseh vprašanjih v zvezi z nalogami Evropske unije.

Člen 30

Prošnje za oblikovanje mnenj, navedene v členu 26(1), se naslovijo na predsednika Odbora. Predsednik v sodelovanju s predsedstvom določa delo Odbora in pri tem v največji možni meri spoštuje roke, ki so določeni v prošnji za mnenje.

Člen 31

Odbor se lahko na predlog predsedstva odloči, da bo izdelal informativno poročilo za preučevanje vprašanj politik Evropske unije.

POGLAVJE II

Organizacija dela

A.   Delo strokovnih skupin

Člen 32 (1)

1.

Za izdelavo mnenja ali informativnega poročila predsedstvo v skladu s členom 8(4) določi strokovno skupino, ki je pristojna za pripravo ustreznih del. Če je zadeva obravnave nedvoumno v pristojnosti strokovne skupine, jo imenuje predsednik in o tem obvesti predsedstvo.

2.

Kadar želi imenovana strokovna skupina, pristojna za pripravo mnenja, slišati mnenje Svetovalnega odbora za spremembe v industriji, ali kadar želi slednja izraziti svoje stališče do mnenja, ki je bilo dodeljeno strokovni skupini, lahko predsedstvo pooblasti Svetovalni odbor za spremembe v industriji za izdelavo dodatnega mnenja o eni ali več točkah, ki so predmet prošnje za mnenje. To odločitev lahko predsedstvo sprejme tudi na lastno pobudo. Predsedstvo lahko organizira dela Odbora tako, da Svetovalnemu odboru za spremembe v industriji omogoči pravočasno pripravo mnenja, da ga bo strokovna skupina lahko upoštevala.

Za poročanje pred Odborom je pristojna samo strokovna skupina. Svojemu mnenju mora priložiti dodatno mnenje Svetovalne komisije.

3.

Predsednik sporoči predsedniku posamezne strokovne skupine odločitev in rok za zaključitev del strokovne skupine.

4.

Člane Odbora obvesti o delu strokovne skupine in rokih plenarnega zasedanja, kjer se bo obravnavalo določeno mnenje.

Člen 33

Strokovne skupine ne razpravljajo skupaj.

Člen 34

Predsednik lahko v soglasju s predsedstvom pooblasti strokovno skupino, da se sestane z odborom Evropskega parlamenta, strokovno komisijo Odbora regij ali z drugo skupino Ekonomsko-socialnega odbora.

Člen 35

Strokovne skupine skliče njihov predsednik v skladu s poslovnikom.

Člen 36

1.

Sestanke strokovne skupine pripravi njen predsednik v dogovoru z vodstvom strokovnih skupin.

2.

Sestankom strokovne skupine predseduje njen predsednik in v njegovi odsotnosti eden izmed podpredsednikov.

Člen 37

1.

Strokovne skupine so sklepčne, če je prisotnih več kot polovica rednih članov ali njihovih namestnikov.

2.

Če se sklepčnosti ne doseže, predsednik sejo zaključi in v roku, ki se mu zdi ustrezen, vendar še isti dan, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število članov ali njihovih namestnikov.

Člen 38

Na podlagi predloženega osnutka mnenja, ki ga je pripravil poročevalec in morebitni soporočevalec, strokovna skupina izdela mnenje.

Člen 39

1.

Mnenje strokovne skupine vsebuje le dele besedila, ki jih je strokovna skupina sprejela v skladu s postopkom odločanja, predvidenim v členu 56 tega poslovnika.

2.

Zavrnjeni amandmaji se priložijo mnenju z navedbo rezultatov glasovanja, če so dobili vsaj četrtino oddanih glasov.

Člen 40

Predsednik strokovne skupine posreduje predsedniku mnenje vključno z besedili, ki se priložijo v skladu s členom 39. Predsedstvo ga nato v najkrajšem roku predloži Odboru. Mnenje se pravočasno pošlje članom Odbora.

Člen 41

O vseh sejah strokovnih skupin se napiše kratek zapisnik. Zapisnik se predloži strokovni skupini v odobritev.

Člen 42

Predsednik lahko v soglasju s predsedstvom ali po potrebi s skupščino zaprosi strokovno skupino, da zadevo ponovno preuči, če meni, da se pri oblikovanju mnenja niso upoštevali predpisi tega poslovnika ali so potrebne dodatne raziskave.

Člen 43

1.

Brez poseganja v člen 17(2) se pripravljalna dela strokovnih skupin načeloma izvajajo v okviru študijske skupine.

2.

Poročevalec, ki mu lahko pomagajo eden ali več soporočevalcev in strokovnjak, preuči zadevo, zbere zastopana stališča in na tej podlagi sestavi osnutek mnenja, ki ga pošlje predsedniku strokovne skupine.

3.

Na sejah študijskih skupin se ne glasuje.

B.   Delo na plenarnih zasedanjih

Člen 44

Skupščina je sestavljena iz vseh članov Odbora. Sestane se na plenarnih zasedanjih.

Člen 45

1.

Zasedanja pripravlja predsednik v posvetovanju s predsedstvom. Predsedstvo se sestane pred vsakim zasedanjem in po potrebi med zasedanjem za organizacijo dela.

2.

Predsedstvo lahko za vsako mnenje določi trajanje splošne razprave v okviru zasedanja.

Člen 46

1.

Predsednik vsaj petnajst dni pred začetkom zasedanja vsem članom Odbora ter tudi Svetu, Komisiji in Evropskemu parlamentu pošlje osnutek dnevnega reda, ki ga sprejme predsedstvo na predlog ožjega predsedstva in v sodelovanju s predsedniki skupin.

2.

Osnutek dnevnega reda se pred začetkom zasedanja predloži skupščini v odobritev. Po sprejetju dnevnega reda se na predvideni seji obravnavajo točke dnevnega reda. Dokumenti, ki so potrebni za razprave Odbora, se v skladu s členom 40 pošljejo članom.

Člen 47

1.

Odbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov ali njihovih namestnikov.

2.

V primeru nesklepčnosti predsednik sejo zaključi in v roku, ki se mu zdi ustrezen, vendar še isti dan, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število članov ali njihovih namestnikov.

Člen 48

Pri sprejemanju dnevnega reda lahko predsednik, če je to potrebno, napove razpravo o aktualnem vprašanju.

Člen 49

Odbor lahko spremeni osnutek dnevnega reda, da pregleda osnutke odločitev, ki jih je po veljavnem postopku vložila ena ali več skupin.

Člen 50 (2)

1.

Predsednik odpre zasedanje, vodi razprave in skrbi za upoštevanje poslovnika. Pri tem mu pomagata podpredsednika.

2.

V primeru odsotnosti predsednika ga nadomeščata podpredsednika. V primeru odsotnosti podpredsednikov ga nadomešča najstarejši član predsedstva.

3.

Odbor presoja na podlagi dela strokovne skupine, pristojne za poročanje pred skupščino.

4.

Če je bilo v strokovni skupini besedilo izglasovano soglasno, lahko predsedstvo plenarni skupščini predlaga glasovanje brez predhodne razprave. Ta postopek se ne izvede, če najmanj 25 članov zahteva razpravo.

5.

V primeru, da besedilo pri glasovanju na plenarni skupščini ne dobi večine glasov, lahko predsednik Odbora s soglasjem skupščine pristojni strokovni skupini vrne mnenje v ponovno preučitev ali imenuje glavnega poročevalca, ki na istem ali kasnejšem zasedanju predloži nov osnutek mnenja.

Člen 51 (2)

1.

Amandmaji se v pisni obliki in podpisani pred začetkom zasedanja predajo sekretariatu.

2.

Da se omogoči brezhiben potek dela na plenarnem zasedanju, predsedstvo določi način predložitve amandmajev.

3.

Odbor dovoli, da se amandmaji predložijo pred začetkom zasedanja, če jih je podpisalo najmanj petnajst članov.

4.

V amandmajih se navede, na kateri del besedil se nanašajo in njihova kratka obrazložitev.

5.

Praviloma skupščina za vsak amandma zasliši samo člana, ki predlaga amandma, člana, ki je proti predlaganemu amandmaju, in poročevalca.

6.

Ob obravnavi amandmaja lahko poročevalec s soglasjem avtorja ustno predstavi kompromisne predloge, ki jih izglasuje skupščina.

7.

V primeru nasprotnega mnenja, ki se v celoti razlikuje od mnenja strokovne skupine, je v pristojnosti predsedstva, da skupaj s predsednikom strokovne skupine in poročevalcem presodi, ali se amandma v taki obliki predloži Odboru v obravnavo, ali pa se mnenje vrne strokovni skupini v ponovno obravnavo.

8.

Predsednik Odbora lahko v določenih primerih, po posvetovanju s predsednikom in poročevalcem pristojne strokovne skupine, Odboru predlaga, da se pri oblikovanju amandmajev ohrani koherentnost končnega mnenja.

Člen 52 (2)

1.

Predsednik lahko na lastno pobudo ali na zahtevo člana Odbora doseže, da se sprejme sklep Odbora o omejitvi časa govora in števila govornikov, o prekinitvi zasedanja ali o zaključitvi razprav. Po koncu razprav se dobi beseda samo za pojasnitev glasovanja, vendar le po koncu glasovanja in v časovnih okvirih, ki jih določi predsednik.

2.

V primeru proceduralnih vprašanj lahko član v vsakem trenutku zaprosi za besedo in jo tudi prednostno dobi.

Člen 53

1.

O vsakem plenarnem zasedanju se napiše zapisnik, ki se pošlje Odboru v odobritev.

2.

Končno obliko zapisnika podpišeta predsednik in generalni sekretar Odbora.

Člen 54

1.

Mnenja Odbora vsebujejo poleg navedbe pravne osnove tudi obrazložitev in stališče do celotne zadeve.

2.

Rezultat glasovanja o celotnem besedilu mnenja se navede v uvodu mnenja. V primeru poimenskega glasovanja se navedejo imena glasovalcev.

3.

Amandmaji z obrazložitvami, ki jih je skupščina zavrnila, se vključno z rezultati glasovanja priložijo mnenju, če so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov. Ta predpis velja tudi za nasprotna mnenja.

4.

Deli besedila predloženih mnenj strokovnih skupin, ki so bili zavrnjeni na podlagi amandmajev, sprejetih na skupščini, se prav tako priložijo mnenju Odbora, vključno z rezultati glasovanja, če je najmanj četrtina članov glasovala za ohranitev delov besedil strokovnih skupin.

5.

Če ena izmed skupin v Odboru, oblikovana v skladu s členom 27, ali interesna skupina predstavnikov za gospodarske ali socialne dejavnosti, oblikovana v skladu s členom 28, podpira drugačno in skupno stališče do zadeve, ki je bila predložena v obravnavo na skupščini, se lahko to stališče po poimenskem glasovanju o zadevi povzame v kratki obrazložitvi in se priloži mnenju.

Člen 55

1.

Mnenja, ki jih sprejme Odbor, in zapisnik zasedanja se posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

2.

Za spremljanje razvoja mnenja po sprejetju na skupščini je zadolžen poročevalec, pri čemer mu pomaga generalni sekretar.

NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Postopek glasovanja

Člen 56

1.

Veljavni glasovi so „za“, „proti“ in „vzdržani“ glasovi.

2.

Za sprejem besedil ali sklepov Odbora in njegovih organov je odločilna večina glasov za ali proti, če poslovnik ne določa drugače.

3.

Glasovanje je lahko javno, poimensko ali tajno.

4.

Poimensko glasovanje o določenem amandmaju se izvaja na zahtevo četrtine članov Odbora. Poimensko glasovanje o celotnem končnem mnenju se izvaja na zahtevo vsaj desetih članov.

5.

Glasovanje je tajno, če to zahteva večina članov Odbora.

6.

Če je izid javnega ali poimenskega glasovanja na plenarnem zasedanju ali strokovni skupini neodločen, dokončno odloči glas predsednika seje.

7.

Če poročevalec sprejme amandma, to ne pomeni, da se o njem ne glasuje.

POGLAVJE II

Nujni in pisni postopek

Člen 57

1.

V nujnih primerih zaradi roka, ki ga Svet, Evropski parlament ali Komisija določijo Odboru za predstavitev svojega mnenja, se lahko uporabi nujni postopek, če predsednik ugotovi, da je to potrebno za pravočasno sprejetje mnenja.

2.

V nujnih primerih lahko predsednik brez predhodnega posvetovanja s predsedstvom nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za potek dela Odbora. O tem obvesti člane predsedstva.

3.

Ukrepi, ki jih sprejme predsednik, se na naslednji seji predložijo Odboru v odobritev.

Člen 58

Določena mnenja Odbora, ki se nanašajo na področja, o katerih se Svet ali Komisija morata obvezno posvetovati, vendar je pri tem potrebno le formalno mnenje, se lahko sprejmejo s sklepom predsedstva na predlog ustrezne strokovne skupine s pisnim postopkom.

Člen 59

1.

V primeru nujnosti zaradi rokov, postavljenih določeni strokovni skupini, lahko predsednik strokovne skupine s soglasjem predsednika Odbora in po posvetovanju z vodstvom pri organizaciji dela strokovne skupine odstopa od ustreznih določb tega poslovnika.

2.

Ukrepi, ki jih sprejme predsednik strokovne skupine, se na naslednji seji predložijo strokovni skupini v odobritev.

POGLAVJE III

Odsotnost in nadomeščanje

Člen 60

1.

Član Odbora, ki se ne more udeležiti sestanka, na katerega je bil povabljen v skladu s pravili, mora o tem predhodno obvestiti predsednika.

2.

Če je član Odbora odsoten na več kot treh zaporednih plenarnih zasedanjih, ne da bi ga kdo nadomeščal in brez upravičenega razloga, lahko predsednik po posvetovanju s predsedstvom in potem ko je od člana zahteval, da utemelji svojo odsotnost, zaprosi Svet, da člana razreši.

3.

Če je član strokovne skupine odsoten na več kot treh zaporednih sejah, ne da bi ga kdo nadomeščal in brez upravičenega razloga, lahko predsednik strokovne skupine, potem ko je od člana zahteval, da utemelji svojo odsotnost, od člana zahteva, da svoj sedež v strokovni skupini odstopi drugemu članu.

Člen 61

1.

Člani Odbora, ki se ne morejo udeležiti plenarnega zasedanja ali seje strokovne skupine, lahko, potem ko so o tem obvestili predsednika, svojo glasovno pravico v pisni obliki prenesejo na drugega člana Odbora ali strokovne skupine.

2.

V plenarni skupščini ali strokovni skupini se lahko na vsakega člana prenese samo en dodatni glas.

Člen 62

1.

Člane strokovne skupine, študijske skupine ali delegacije, ki se ne morejo udeležiti seje, na katero so bili povabljeni v skladu s pravili, lahko nadomestijo drugi člani Odbora. O tem neposredno ali posredno preko sekretariata določene skupine obvestijo predsednika.

2.

Nadomeščanje velja izrecno za sejo, za katero je bilo dodeljeno.

3.

Pri oblikovanju študijske skupine lahko vsak član zaprosi, da njegovo mesto člana v študijski skupini prevzame drugi član Odbora. Nadomeščanja, ki velja za določeno zadevo in celotno obdobje dela strokovne skupine, ni mogoče razveljaviti.

POGLAVJE IV

Dostop do dokumentov in obveščanje Odbora

Člen 63

1.

Odbor v skladu z določbami, ki sta jih po posvetovanju s predsedstvom Odbora sprejela Svet in Komisija, objavi svoje mnenje v Uradnem listu Evropske unije.

2.

Sestava Odbora, predsedstva in strokovnih skupin ter vse spremembe se prav tako objavijo v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Odbora.

Člen 64

1.

Odbor v skladu z določbami člena 1 Pogodbe o Evropski uniji zagotavlja preglednost svojih sklepov.

2.

Generalni sekretariat je zadolžen za sprejemanje ukrepov, ki so potrebni za zagotavljanje pravice dostopa javnosti do ustreznih dokumentov.

3.

Vsak državljan Evropske unije se lahko v skladu s členom 21(3) Pogodbe ES v enem izmed uradnih jezikov pisno obrne na Odbor in prejme odgovor v istem jeziku.

Člen 65

1.

Plenarna zasedanja Odbora in seje strokovnih skupin so javne.

2.

Nekatere razprave, ki se ne nanašajo na posvetovalno delo, se lahko s sklepom Odbora na prošnjo določene institucije ali organa ali na predlog predsedstva razglasijo za zaupne.

3.

Druge seje niso javne.

Člen 66

1.

Člani institucij Evropske unije se lahko udeležijo sestankov Odbora in njegovih organov ter na njih spregovorijo.

2.

Člani drugih institucij in pooblaščeni uradniki organov in institucij so lahko povabljeni, da se udeležijo sej Odbora in pod vodstvom predsednika seje na njih spregovorijo in odgovarjajo na vprašanja.

POGLAVJE V

Nazivi, privilegiji, imunitete in statut članov, kvestorjev

Člen 67

1.

Člani Odbora imajo naziv „član Ekonomsko-socialnega odbora“.

2.

Za člane Ekonomsko-socialnega odbora veljajo določbe člena 11 poglavja IV Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, ki je priložen k Pogodbi ES.

Člen 68

1.

Statut članov zajema pravice in dolžnosti članov ter vse predpise, ki urejajo njihovo dejavnost in odnos do Odbora in njegovih služb.

2.

Statut članov določa tudi ukrepe, ki se jih izvaja v primeru kršitve določb poslovnika ali statuta članov.

Člen 69

Skupščina na predlog predsedstva za vsako dveletno obdobje izmed svojih članov, ki znotraj Odbora nimajo nobenih stalnih dolžnosti, izvoli skupino kvestorjev, sestavljeno iz treh članov, s sledečimi nalogami:

(a)

nadzor in zagotovitev pravilnega izvajanja statuta članov;

(b)

oblikovanje ustreznih predlogov za izboljšanje statuta članov;

(c)

pravilno ukrepanje v primeru dvomov ali sporov glede izvajanja statuta članov;

(d)

zagotavljanje stikov med člani Odbora in generalnim sekretariatom pri izvajanju statuta članov.

POGLAVJE VI

Iztek mandata članov, nezdružljivosti

Člen 70

1.

Mandat članov Odbora se izteče ob koncu štiriletnega mandatnega obdobja, ki ga ob novih volitvah v Odbor določi Svet.

2.

Mandat članov Odbora preneha zaradi odstopa, odstavitve, smrti, višje sile ali nezdružljivosti.

3.

Dolžnosti članov Odbora niso združljive z nalogami članov vlade ali parlamenta, organov Evropskih skupnosti ter Odbora regij in upravnega sveta Evropske investicijske banke ter z nalogami uradnikov ali uslužbencev Evropske skupnosti v aktivnem delovnem razmerju.

4.

Član svoj odstop pisno sporoči predsedniku Odbora.

5.

Do odstavitve pride pod pogoji, ki so navedeniv členu 60(2) tega poslovnika. Svet mora izvesti postopek zamenjave, če se odloči za prekinitev mandata člana.

6.

O odstopu, smrti, višji sili ali nezdružljivosti dolžnosti predsednik Odbora obvesti Svet, ki potrdi prosto mesto in sproži postopek zamenjave. Član, ki odstopa, opravlja svojo funkcijo do pravnomočnosti imenovanja svojega naslednika, razen v primeru drugačne obrazložitve člana, ki odstopa.

7.

V vseh primerih, predvidenih v odstavku 2 tega člena, se imenuje naslednik za preostanek mandatnega obdobja.

POGLAVJE VII

Uprava Odbora

Člen 71

1.

Odboru je dodeljen sekretariat, ki ga vodi generalni sekretar. Generalni sekretar je pri opravljanju svojih dolžnosti podrejen predsedniku, ki zastopa predsedstvo.

2.

Generalni sekretar se udeleži sestankov predsedstva, kjer ima svetovalno funkcijo in sestavi zapisnik.

3.

Generalni sekretar se pred predsedstvom obveže, da bo vestno in nepristransko opravljal svoje naloge.

4.

Generalni sekretar je pristojen za izvajanje sklepov, ki jih je sprejela skupščina, predsedstvo in predsedniki v skladu s tem poslovnikom. Generalni sekretar vsake tri mesece predsedniku predloži pisno poročilo o kriterijih in izvedbenih določbah, ki se uporabljajo ali načrtujejo v upravnih, organizacijskih in kadrovskih vprašanjih.

5.

Generalni sekretar lahko prenese svoja pooblastila v mejah, ki jih določi predsednik.

6.

Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja določi organizacijski načrt generalnega sekretariata, tako da lahko slednji zagotavlja tekoče delovanje Odbora in njegovih organov ter podpira člane pri izvajanju njihovega mandata, torej pri izvajanju sej in oblikovanju mnenj.

Člen 72 (2)

1.

Pooblastila, ki po Kadrovskih predpisih Evropskih skupnosti pripadajo organu, pristojnem za imenovanja, se izvajajo, kot sledi:

v primeru generalnega sekretariata s strani predsedstva,

v primeru uradnikov kategorije AD 16, AD 15 in AD 14 za izvajanje členov 13, 29, 30, 31, 32, 40, 41, 49, 50, 51, 78 in člena 90(1) Kadrovskih predpisov s strani predsedstva na predlog generalnega sekretarja; na podlagi drugih določb Kadrovskih prepisov, vključno s členom 90(2), na predlog generalnega sekretarja s strani predsednika,

v primeru uradnikov kategorije AD 13, AD 12 in AD 11 s strani predsednika na predlog generalnega sekretarja,

v primeru uradnikov drugih kategorij AD in AST s strani generalnega sekretarja.

2.

Pooblastila, ki po pogojih za zaposlitev drugega osebja Evropskih skupnosti pripadajo pooblaščenemu organu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, se izvajajo, kot sledi:

v primeru začasnega osebja kategorije AD 16, AD 15 in AD 14 pri izvajanju členov 11, 17, 33 in 48 pogojev za zaposlitev drugega osebja s strani predsedstva na predlog generalnega sekretarja; glede na druge določbe pogojev za zaposlitev s strani predsednika na predlog generalnega sekretarja,

v primeru začasnega osebja kategorije AD 13, AD 12 in AD 11 s strani predsednika na predlog generalnega sekretarja,

v primeru začasnega osebja drugih kategorij, ki sodijo v skupino administratorjev in asistentov, s strani generalnega sekretarja,

v primeru posebnih svetovalcev, pomožnega, pogodbenega in lokalnega osebja s strani generalnega sekretarja.

3.

Pooblastila Odbora v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov za izvajanje splošnih izvedbenih določb Kadrovskih predpisov in določb, sprejetih po skupnem dogovoru, s strani predsednika.

4.

Predsedstvo, predsednik in generalni sekretar lahko prenesejo pooblastila, ki jim pripadajo na podlagi tega člena.

5.

Določbe o prenosu v skladu z odstavkom 4 tega člena določajo obseg prenesenih pooblastil in njihovo vsebinsko in časovno omejitev; razen tega določajo, ali lahko imetniki prenesenih pooblastil to pravico prenesejo na tretjo osebo.

Člen 73

1.

Predsedniku se dodeli sekretariat.

2.

Uslužbenci sekretariata se zaposlijo v okviru proračuna kot začasno osebje. Pooblastila, ki pripadajo organu za sklepanje pogodb o sklenitvi delovnega razmerja, izvaja predsednik.

Člen 74

1.

Generalni sekretar vsako leto do 1. junija predsedstvu predloži osnutek letnega načrta prihodkov in odhodkov Odbora za naslednje obračunsko leto. Predsedstvo sestavi letni načrt prihodkov in odhodkov Odbora. Načrt pošlje v skladu s postopkom in v roku, ki ga določa finančna uredba Evropskih skupnosti.

2.

Načrt prihodkov in odhodkov v skladu s finančno uredbo vodi predsednik Odbora ali se izvaja na njegovo zahtevo.

Člen 75

Korespondenca, namenjena Odboru, se naslovi na predsednika ali na generalnega sekretarja.

POGLAVJE VIII

Splošne določbe

Člen 76

Naloge in odgovornosti, navedene v tem pravilniku, veljajo za oba spola.

Člen 77

1.

Odbor lahko z absolutno večino svojih članov odloča o revidiranju tega poslovnika.

2.

Za revizijo poslovnika Odbor oblikuje delovno skupino, imenovano „komisija za poslovnik“. Imenuje glavnega poročevalca, ki izdela osnutek novega poslovnika.

3.

Dan veljave novega poslovnika se določi ob njegovem sprejemu s strani Odbora.

Člen 78

Ta poslovnik začne veljati prvi dan meseca po datumu, ko so ga člani Odbora sprejeli z absolutno večino.


Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

24.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/40


SKUPNI UKREP SVETA 2004/789/SZVP

z dne 22. novembra 2004

o podaljšanju Policijske misije Evropske unije v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (EUPOL PROXIMA)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14, tretjega odstavka člena 25, člena 26 in člena 28(3) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Ohridskim okvirnim sporazumom prispevek Unije temelji na širokem pristopu z dejavnostmi, namenjenimi celotnemu obsegu vidikov pravne države, skupaj s programi za vzpostavljanje institucij in policijskimi dejavnostmi, ki bi se morale medsebojno dopolnjevati in podpirati. Dejavnosti Unije, ki jih med drugim podpirajo programi Skupnosti za vzpostavljanje institucij po Uredbi CARDS, bodo prispevale k utrjevanju miru v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, kot tudi k dosežkom skupne politike Unije v tej regiji, predvsem k procesu stabilizacije in pridruževanja.

(2)

Unija je imenovala posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU), da bi prispevala k utrjevanju mirnega političnega procesa in polnemu izvajanju Ohridskega okvirnega sporazuma, da bi pomagala zagotoviti skladnost zunanje politike EU ter zagotovila koordinacijo prizadevanj mednarodne skupnosti pri izvajanju in trajnosti tega okvirnega sporazuma.

(3)

Resolucija Varnostnega sveta OZN 1371 (2001), sprejeta 26. septembra 2001, pozdravlja Okvirni sporazum in podpira prizadevanja, med drugim tudi s strani EU, za njegovo polno izvajanje.

(4)

Zaradi ohranjanja in doseganja pomembnih rezultatov, ki so bili v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji doseženi s precejšnjimi prizadevanji in sredstvi EU, je EU okrepila svojo vlogo pri vzdrževanju reda, da bi tako še bolj prispevala k ohranjanju stabilnosti, ki bi vladi Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije omogočila izvajanje Ohridskega okvirnega sporazuma.

(5)

Varnostne razmere v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji se od spopada v letu 2001 izboljšujejo. V letu 2004 se je stabilnost še okrepila. Narejeni so bili koraki za pripravo in izvajanje ključnih reform iz Ohridskega okvirnega sporazuma ter vložena prizadevanja za obravnavo drugih prednostnih reform, vključno na področju pravne države. Vendar pa ni mogoče izključiti možnosti, da se varnostne razmere lahko poslabšajo, kar bi lahko imelo resne posledice za mednarodno varnost. Nadaljnja zavzetost EU na področju političnih prizadevanj in virov bo pripomogla k dodatnemu utrjevanju stabilnosti tako v državi kot tudi na tem območju.

(6)

Oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije so 16. septembra 2003 povabile EU, naj prevzame večjo vlogo pri ohranjanju reda in pripravi policijsko misijo EU (EUPOL PROXIMA).

(7)

Skupni ukrep Sveta 2003/681/SZVP z dne 29. septembra 2003 (1) je ustanovil misijo EUPOL PROXIMA za obdobje 12 mesecev, med 15. decembrom 2003 in 14. decembrom 2004.

(8)

Predsednik vlade Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, g. Hari Kostov, je 1. oktobra 2004 generalnemu sekretarju/visokemu predstavniku (GS/VP) poslal pismo, v katerem poziva EU, da zagotovi vse potrebno za podaljšanje misije EUPOL PROXIMA za 12 mesecev po preteku sedanjega mandata 14. decembra 2004.

(9)

Svet se je 11. oktobra 2004, ob upoštevanju doseženega napredka, strinjal s podaljšanjem misije EUPOL PROXIMA za nadaljnjih 12 mesecev po preteku sedanjega mandata 14. decembra 2004. Svet se je prav tako strinjal, da bo cilj podaljšane misije nadaljnja podpora razvoju učinkovite in profesionalne policije, ki bo temeljila na evropskih policijskih standardih. Pod vodstvom posebnega predstavnika EU v Skopju in v partnerstvu z vladnimi organi države gostiteljice bodo policijski strokovnjaki EU nadaljevali s spremljanjem, mentorstvom in svetovanjem državni policiji, s poudarkom na srednjih in višjih vodstvenih organih, ter tako pomagali k učinkovitejšemu boju proti organiziranemu kriminalu, nadaljnji krepitvi zaupanja v delo policije, utrjevanju javnega reda in miru ter pri nadaljnji pomoči pri oblikovanju obmejne policije.

(10)

Misijo EUPOL PROXIMA bo politično nadziral in strateško usmerjal Politični in varnostni odbor (PVO), ki bo v skladu s tretjim pododstavkom člena 25 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) tudi sprejemal ustrezne odločitve. Politični in varnostni odbor (PVO) je treba redno obveščati o vseh vidikih misije, skupaj s poročanjem posebnega predstavnika EU in vodje misije/policijskega komisarja, če je to potrebno.

(11)

V skladu s smernicami, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju v Nici od 7. do 9. decembra 2000, je treba s tem skupnim ukrepom opredeliti vlogo GS/VP v skladu s členoma 18 in 26 PEU pri izvajanju ukrepov v okviru političnega nadzora in strateškega usmerjanja, ki ju PVO izvaja v skladu s členom 25 PEU.

(12)

Tretje države sodelujejo pri operaciji v skladu s smernicami, ki jih je sprejel Evropski svet v Nici.

(13)

Člen 14(1) PEU poziva, naj se navede referenčni finančni znesek za celotno obdobje izvajanja skupnega ukrepa; navedba zneskov, ki naj bi se izplačali iz proračuna Skupnosti, odraža voljo zakonodajne oblasti in je odvisna od razpoložljivosti odobrenih pravic za prevzem obveznosti za zadevno proračunsko leto –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

Misija

1.   Evropska unija podaljšuje Policijsko misijo Evropske unije (EUPOL PROXIMA) v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji od 15. decembra 2004 do 14. decembra 2005.

2.   EUPOL PROXIMA deluje v skladu s cilji in drugimi določbami iz nalog misije, določenih v členu 3.

Člen 2

Načrtovanje za podaljšanje

1.   V pripravah za podaljšanje misije sedanji vodja policijske misije določi delovno skupino v okviru misije, ki jo sestavlja osebje, potrebno za opravljanje nalog, izhajajočih iz potreb podaljšanja misije.

2.   Med načrtovanjem je prednostna naloga enote celostna ocena tveganja, ki se lahko po potrebi posodablja.

3.   Sedanji vodja misije na podlagi koncepta operacij (CONOPS), ki ga odobri Svet, in na podlagi smernic Političnega in varnostnega odbora (PVO) izdela revidiran operativni načrt (OPLAN) in pripravi vse tehnične instrumente, potrebne za izvajanje podaljšanja misije EUPOL PROXIMA. V revidiranem OPLAN-u se upošteva celostna ocena tveganja.

4.   V pripravah za podaljšanje misije, vključno pri pripravi osnutka revidiranega OPLAN-a, se sedanji vodja misije posvetuje in usklajuje s Projektom Evropske komisije za reformo policije in predstavniki OVSE v Skopju.

Člen 3

Naloge misije

EUPOL PROXIMA v skladu s cilji Ohridskega okvirnega sporazuma, v tesnem sodelovanju z ustreznimi oblastmi ter v širšem okviru prizadevanj za vzpostavitev pravne države, ter v koordinaciji in komplementarno s programi Skupnosti za krepitev institucij kot tudi z OVSE in dvostranskimi programi, še naprej nadzira, nudi mentorstvo in svetuje državni policiji, s poudarkom na srednjih in višjih vodstvenih organih, in tako po potrebi podpira:

utrjevanje javnega reda in miru, skupaj z bojem proti organiziranemu kriminalu, zlasti na občutljivih področjih;

dejansko izvajanje celostne reforme ministrstva za notranje zadeve, skupaj s policijo;

operativni prehod na obmejno policijo in njeno ustanovitev kot del širših prizadevanj EU za spodbujanje integrirane uprave meja;

lokalne policijske enote pri krepitvi zaupanja med prebivalstvom;

okrepljeno sodelovanje s sosednjimi državami na področju policijskega dela.

Člen 4

Struktura

EUPOL PROXIMA ima načeloma naslednjo strukturo:

(a)

glavni sedež v Skopju, ki ga sestavljajo vodja misije/policijski komisar in uslužbenci, kot so opredeljeni v revidiranem OPLAN;

(b)

osrednja enota za razvrščanje na ravni ministrstva za notranje zadeve;

(c)

več enot na območju Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije na ustreznih ravneh.

Člen 5

Vodja misije/policijski komisar

1.   Vodja misije/policijski komisar izvaja operativni nadzor (OPCON) nad misijo EUPOL PROXIMA ter vsakodnevno vodenje operacij misije EUPOL PROXIMA.

2.   Vodja misije/policijski komisar podpiše pogodbo s Komisijo.

3.   Vsi policisti ostanejo pod polnim poveljstvom ustreznih nacionalnih organov. Nacionalni organi prenesejo operativni nadzor (OPCON) na vodjo misije EUPOL PROXIMA.

4.   Vodja misije/policijski komisar je odgovoren za disciplinski nadzor nad uslužbenci. Pri začasno premeščenih uslužbencih izvaja disciplinske ukrepe pristojni nacionalni organ ali organ EU.

Člen 6

Osebje

1.   Število in pristojnosti osebja misije EUPOL PROXIMA je v skladu z nalogami misije, določenimi v členu 3 in strukturo, določeno v členu 4.

2.   Policiste začasno premestijo države članice. Vsaka država članica pokrije stroške v zvezi s policisti, ki so začasno premeščeni, skupaj s plačami, zdravstvenim zavarovanjem, nadomestili, razen dnevnih nadomestil ter potnimi stroški za pot v Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in nazaj.

3.   EUPOL PROXIMA najema mednarodno civilno osebje in lokalno osebje na pogodbeni osnovi glede na potrebe.

4.   Sodelujoče države ali institucije Skupnosti, lahko prav tako, če je potrebno, začasno premestijo mednarodno civilno osebje. Vsaka sodelujoča država ali institucija Skupnosti pokrije stroške v zvezi z osebjem, ki je začasno premeščeno, skupaj s plačami, zdravstvenim zavarovanjem, nadomestili, razen dnevnih nadomestil, ter potnimi stroški za pot v Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in nazaj.

Člen 7

Struktura poveljevanja

Misija EUPOL PROXIMA ima kot operacija kriznega upravljanja, ki sodi v širši okvir prizadevanj EU za vzpostavitev pravne države v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, enotno strukturo poveljevanja.

Posebni predstavnik Evropske unije (PPEU) poroča Svetu prek GS/VP;

PVO zagotavlja politični nadzor in strateško usmeritev;

Vodja misije/policijski komisar vodi EUPOL PROXIMA in opravlja vsakodnevno upravljanje;

Vodja misije/policijski komisar poroča GS/VP preko PPEU;

GS/VP usmerja vodjo misije/policijskega komisarja preko PPEU.

Člen 8

Politični nadzor in strateška usmeritev

1.   PVO v okviru odgovornosti Sveta zagotavlja politični nadzor in strateško usmeritev misije. Svet s tem pooblašča Politični in varnostni odbor za sprejemanje ustreznih odločitev v skladu s členom 25 PEU. To pooblastilo obsega pristojnosti za imenovanje vodje misije na predlog GS/VP, za odobritev in spremembo revidiranega OPLAN ter strukture poveljevanja. Za odločanje v zvezi s cilji in prenehanjem operacije je še naprej pristojen Svet, ki mu pomaga generalni sekretar/visoki predstavnik.

2.   PPEU vodji misije/policijskemu komisarju zagotavlja lokalne politične smernice. PPEU zagotavlja usklajevanje z drugimi udeleženci EU ter odnose z organi države gostiteljice in mediji.

3.   PVO v rednih presledkih poroča Svetu.

4.   PVO v rednih presledkih prejema poročila od vodje policijske misije v zvezi s potekom misije. PVO lahko po potrebi na svoja zasedanja povabi vodjo policijske misije.

Člen 9

Udeležba tretjih držav

1.   Brez poseganja v avtonomijo EU pri odločanju in v enotni institucionalni okvir Unije, so k sodelovanju pri misiji EUPOL PROXIMA povabljene tudi pristopne države in druge tretje države, če prevzamejo stroške, povezane s policisti in/ali mednarodnim civilnim osebjem, ki jih začasno premestijo, skupaj s plačami, nadomestili in potnimi stroški za pot v Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in nazaj, ter prispevajo k pokrivanju tekočih stroškov misije EUPOL PROXIMA, kot je primerno.

2.   Brez poseganja v avtonomijo odločanja EU in v enotni institucionalni okvir so k sodelovanju pri operaciji lahko povabljene tretje države.

3.   Svet s temi ukrepi pooblašča PVO, da na priporočilo vodje policijske misije in odbora za civilne vidike kriznega upravljanja sprejme ustrezne sklepe o sprejetju predlaganih prispevkov.

4.   Tretje države, ki prispevajo k misiji EUPOL PROXIMA, imajo enake pravice in obveznosti pri vsakodnevnem upravljanju operacije kot države članice EU, ki sodelujejo v operaciji.

5.   PVO sprejme ustrezne ukrepe v zvezi z ureditvijo sodelovanja in jih, če je potrebno, predloži Svetu, skupaj z morebitno finančno udeležbo tretjih držav pri skupnih stroških.

6.   Podrobnosti v zvezi s sodelovanjem tretjih držav so predmet sporazuma v skladu s členom 24 PEU. GS/VP, ki pomaga predsedstvu, lahko v njegovem imenu v pogajanjih doseže takšne dogovore.

Člen 10

Finančni režim

1.   Referenčni finančni okvir za kritje odhodkov, povezanih s podaljšano misijo znaša 15 950 000 za obveznosti, od katerih je 5 000 000 EUR iz proračuna za leto 2004 in 10 950 000 iz proračuna za leto 2005.

2.   Pri stroških, ki se pokrivajo iz proračuna Skupnosti, se uporablja naslednje:

(a)

izdatki se upravljajo v skladu s proračunskimi pravili in postopki Evropske Skupnosti, z izjemo, da nobeno vnaprejšnje financiranje ne ostane v lasti Skupnosti. Državljani tretjih držav lahko sodelujejo na javnih razpisih;

(b)

Policijski vodja misije v celoti poroča Komisiji, ki ga tudi nadzira, o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru njegove pogodbe.

3.   Finančna ureditev upošteva operativne zahteve misije EUPOL PROXIMA, skupaj z združljivostjo opreme in interoperabilnostjo svojih enot.

Člen 11

Delovanje Skupnosti

1.   Svet upošteva, da Komisija svoje delovanje še naprej usmerja v doseganje ciljev tega skupnega ukrepa, kadar je potrebno, tudi z ustreznimi ukrepi Skupnosti.

2.   Svet prav tako upošteva, da se tako v Skopju kot v Bruslju nadaljujejo ustrezni koordinacijski programi.

Člen 12

Sporočanje zaupnih informacij

1.   GS/VP je pooblaščen, da Natu/Kforju in tretjim strankam, povezanim s tem skupnim ukrepom, posreduje zaupne informacije in dokumente EU do stopnje „CONFIDENTIEL UE“, pridobljene za namene operacije v skladu z varnostnimi predpisi Sveta.

2.   GS/VP je prav tako pooblaščen, da v skladu z operativnimi potrebami misije, zaupne informacije in dokumente EU do stopnje „RESTREINT UE“, pridobljene za namene operacije, posreduje OVSE, in sicer v skladu z varnostnimi predpisi Sveta. V ta namen se pripravijo lokalni dogovori.

3.   V primeru posebne in takojšnje operativne potrebe je GS/VP prav tako pooblaščen za posredovanje zaupnih informacij in dokumentov EU do stopnje „CONFIDENTIEL UE“, pridobljenih za namene operacije, državi gostiteljici, v skladu z varnostnimi predpisi Sveta. V vseh drugih primerih se takšne informacije in dokumenti državi gostiteljici posredujejo v skladu s stopnjo sodelovanja države gostiteljice z EU.

4.   GS/VP je pooblaščen, da tretjim stranem, povezanim s temi skupnimi ukrepi, posreduje dokumente EU, ki niso zaupne narave, v zvezi z razpravami Sveta glede operacije, in za katere velja obveznost varovanja poklicne tajnosti v skladu s členom 6(1) poslovnika Sveta.

Člen 13

Status osebja misije EUPOL PROXIMA

1.   Status osebja EUPOL PROXIMA v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, skupaj s privilegiji, imunitetami in dodatnimi jamstvi, potrebnimi za dokončanje in tekoče izvajanje misije EUPOL PROXIMA, je določen v Sporazumu med Evropsko unijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o statusu in dejavnostih Policijske misije Evropske unije v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji („EUPOL Proxima“), sklenjenem s Sklepom 2004/75/SZVP (2).

2.   Država ali institucija Skupnosti, ki je začasno premestila uslužbenca, je odgovorna, da se odzove na pritožbe v zvezi z začasno premestitvijo, ki jih vložijo uslužbenci ali so vložene v zvezi z njimi in za vse tožbe zoper začasno premeščenega uslužbenca.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta skupni ukrep začne veljati na dan sprejetja in preneha veljati 14. decembra 2005.

Člen 15

Objava

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. novembra 2004

Za Svet

Predsednik

B. R. BOT


(1)  UL L 249, 1.10.2003, str. 66.

(2)  UL L 16, 23.1.2004, str. 65.


24.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/45


SKLEP SVETA 2004/790/SZVP

z dne 22. novembra 2004

o podaljšanju veljavnosti in spremembi Sklepa 2003/276/SZVP o izvajanju Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP glede prispevka Evropske unije za uničenje streliva za osebno in lahko orožje v Albaniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 23(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2002/589/SZVP z dne 12. julija 2002 o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju orožja malega kalibra in lahkega orožja (1), zlasti člena 6 Skupnega ukrepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 14. aprila 2003 sprejel Sklep 2003/276/SZVP o prispevku Evropske unije za uničevanja streliva za osebno in lahko orožje v Albaniji (2), za izvajanje Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP, ki je za ta namen zagotovil 820 000 EUR.

(2)

Nekaterih ciljev ni bilo mogoče izpolniti do 31. oktobra 2004, ko preneha veljati Sklep 2003/276/SZVP, nekatere druge cilje pa je treba utrditi in podaljšati čez ta datum. Ta projekt je večletni projekt, ki traja štiri leta.

(3)

Sklep 2003/276/SZVP je zato treba spremeniti in podaljšati –

SKLENIL:

Člen 1

Sklep 2003/276/SZVP se spremeni kakor sledi:

1.

V členu 2(1) se referenčni finančni znesek „820 000 EUR“ nadomesti z „1 320 000 EUR“.

2.

V členu 4(1) se drugi stavek nadomesti s stavkom „Veljati preneha 31. decembra 2005“.

Člen 2

Ta sklep se uveljavi 1. novembra 2004.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. novembra 2004

Za Svet

Predsednik

B. R. BOT


(1)  UL L 191, 19.7.2002, str. 1.

(2)  UL L 99, 17.4.2003, str. 60.


24.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/46


SKLEP SVETA 2004/791/SZVP

z dne 22. novembra 2004

o podaljšanju in spremembi Sklepa 2003/842/SZVP o izvajanju Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP z namenom, da bi Evropska unija prispevala k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in širjenju osebnega orožja in lahkega orožja v jugovzhodni Evropi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2002/589/SZVP (1) in zlasti člena 6 Skupnega ukrepa v povezavi z drugo alineo člena 23(2) Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 21. oktobra 2002 sprejel Sklep 2003/842/SZVP (2) o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in širjenju osebnega orožja in lahkega orožja v jugovzhodni Evropi, katerega cilj je bil izvajanje Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP in ki je za ta namen zagotovil 200 000 EUR.

(2)

Nekaterih ciljev ni bilo mogoče izpolniti do 31. decembra 2004, ko preneha veljati Sklep 2003/842/SZVP, nekatere druge pa je po tem datumu treba utrditi in razširiti. Zadevni projekt je večletni projekt.

(3)

Sklep 2003/842/SZVP je zato treba podaljšati in spremeniti –

SKLENIL:

Člen 1

Sklep 2003/842/SZVP se spremeni:

1.

v členu 2(1) se referenčni finančni znesek „300 000 EUR“ nadomesti s „330 000 EUR“;

2.

v členu 4(1) se drugi pododstavek nadomesti s stavkom „Veljati preneha 31. decembra 2005“.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejema.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. novembra 2004

Za Svet

Predsednik

B. R. BOT


(1)  UL L 191, 19.7.2002, str. 1.

(2)  UL L 289, 26.10.2002, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2003/807/SZVP (UL L 302, 20.11.2003, str. 39).


24.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/47


SKLEP SVETA 2004/792/SZVP

z dne 22. novembra 2004

o podaljšanju veljavnosti in spremembi Sklepa 1999/730/SZVP o izvajanju Skupnega ukrepa 1999/341/SZVP o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in širjenju orožja malega kalibra in lahkega orožja v Kambodži

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 23(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 1999/34/SZVP z dne 17. decembra 1998 o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in širjenju orožja malega kalibra in lahkega orožja (1), zlasti člena 6 Skupnega ukrepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 15. novembra 1999 sprejel Sklep 1999/730/SZVP o prispevku Evropske unije za boj proti destabilizirajočemu kopičenju in širjenju orožja malega kalibra in lahkega orožja v Kambodži (2), za izvajanje Skupnega ukrepa 1999/34/SZVP.

(2)

Nekaterih ciljev ni bilo mogoče izpolniti do 15. novembra 2004, ko preneha veljati Sklep 1999/730/SZVP, nekatere druge pa je treba utrditi in podaljšati čez ta datum. Ta projekt je večletni projekt.

(3)

Sklep 1999/730/SZVP je zato treba spremeniti in podaljšati –

SKLENIL:

Člen 1

Sklep 1999/730/SZVP se spremeni, kakor sledi:

1.

v členu 3(1) se referenčni finančni znesek „1 436 953 EUR“ nadomesti z „1 375 565 EUR“.

2.

v drugem pododstavku člena 4 se besede „15. november 2004“ nadomestijo z besedami „15. november 2005“.

Člen 2

Ta sklep se uveljavi 16. novembra 2004.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. novembra 2004

Za Svet

Predsednik

B. R. BOT


(1)  UL L 9, 15.1.1999, str. 1.

(2)  UL L 294, 16.11.1999, str. 5.


24.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/s3


1. november 2004 – EUR-Lex: nova različica!

europa.eu.int/eur-lex/lex/

Nova internetna stran vključuje tudi CELEX servis in omogoča brezplačen ter enostaven dostop do največje podatkovne baze, ki vsebuje dokumente s področja zakonodaje EU v 20 jezikih.