13.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/1

(1)

Komisija mora v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1726/2000 z dne 29. junija 2000 o razvojnem sodelovanju z Južno Afriko (2) Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. oktobra 2003 predložiti vmesni pregled. Na podlagi tega vmesnega pregleda so bile predlagane nekatere spremembe Uredbe (ES) št. 1726/2000.

(2)

Vmesni pregled vključuje pobude in predloge za izboljšanje izvajanja razvojnega sodelovanja z Južno Afriko, od katerih so bili nekateri že vključeni v dokument državne strategije za leto 2002 in upoštevani v indikativnem programu 2003-2005. Ti se med drugim nanašajo na upoštevanje vprašanja spolov na vseh ravneh projektnega cikla od načrtovanja do izvedbe, racionalizacijo upravnih postopkov, izboljšanje meril za ocenjevanje načrtovanja projektov in programov ter pojasnitev pogojev za dodeljevanje finančnih prispevkov iz Evropskega programa za obnovo in razvoj Južne Afrike (EPRD) regionalnim programom.

(3)

V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (3) je možno, da se Južnoafriški republiki zagotovi financiranje z neposredno proračunsko podporo. Uredba (ES) št. 1726/2000 pa se lahko razlaga tudi tako, da izključuje nenamensko proračunsko podporo. Poleg tega Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), vsebuje v naslovu IV drugega dela posebne določbe za „zunanje ukrepe“. Zato je primerno, da se Uredba (ES) št. 1726/2000 uskladi z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5).

(4)

Zaradi izvajanja EPRD in predvsem večletnega indikativnega programa 2000-2002 je treba prilagoditi Uredbo (ES) št. 1726/2000, zlasti v zvezi s sprejetjem sektorskih programov, financiranjem s proračunsko podporo ter skupnim financiranjem projektov in programov na področju regionalnega sodelovanja in integracije.

(5)

Uredba (ES) št. 1726/2000 je začela veljati leta 2000 in preneha veljati 31. decembra 2006. Vendar je v členu 6(1) predvideno izvajanje triletnega indikativnega načrtovanja. Da bi programi ustrezali obdobju veljavnosti Uredbe, je treba predvideti tudi štiriletne indikativne programe.

(6)

Sporazum o partnerstvu med člani afriške, karibske in pacifiške skupine držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (6), katerega podpisnica je Južna Afrika, je bil podpisan v Cotonouju 23. junija 2000. V Protokolu 3 tega sporazuma je določen status s pridržki, ki ga ima Južna Afrika v okviru tega sporazuma.

(7)

S Sklepom Sveta 1999/753/ES (7) je bila odobrena začasna uporaba Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Južnoafriško republiko. V Prilogi X tega sporazuma je določeno, da bo Skupnost zagotovila pomoč za prestrukturiranje južnoafriškega sektorja vin in alkoholnih pijač ter za trženje in distribucijo južnoafriških vin in alkoholnih pijač. Ustrezna sporazuma o trgovini z vinom in alkoholnimi pijačami sta bila odobrena s Sklepom Sveta 2002/51/ES (8) oziroma Sklepom Sveta 2002/52/ES (9). Zato je treba povečati referenčno finančno vsoto, predvideno v Uredbi (ES) št. 1726/2000.

(8)

Odbor Evropskega razvojnega sklada je v praksi v okviru Uredbe (ES) št. 1726/2000 deloval kot „Odbor za Južno Afriko“. Primerno je, da se ta odbor ustanovi uradno.

(9)

V skladu s členom 8(5) Uredbe (ES) št. 1726/2000 se mora Komisija z Odborom posvetovati o finančnih odločitvah, ki jih namerava sprejeti v zvezi s projekti in programi, katerih vrednost presega 5 milijonov EUR. Zaradi dobrega finančnega poslovodenja in racionalizacije postopkov je ta prag priporočljivo povišati na 8 milijonov EUR.

(10)

Uredbo (ES) št. 1726/2000 je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Člen 2(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Programi so usmerjeni na boj proti revščini, upoštevajo potrebe skupnosti, ki so bile v preteklosti v neugodnem položaju, ter vključujejo okoljske dejavnike razvoja in upoštevajo enakost spolov, zlasti večje sodelovanje žensk na vseh ravneh politike, načrtovanja in izvajanja. Pri vseh teh programih se posebna pozornost posveti krepitvi institucionalne usposobljenosti.“

2.

V členu 2(2) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Razvojno sodelovanje, izvedeno po tej uredbi, se osredotoči predvsem na področja sodelovanja iz člena 8 Protokola 3 o Južni Afriki k Sporazumu iz Cotonouja, zlasti na:“

3.

Člen 4 se spremeni:

4.

Člen 5 se črta.

5.

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Načrtovanje

1.   Večletno indikativno načrtovanje se opravi v tesnem sodelovanju z vlado Južne Afrike ter ob upoštevanju rezultatov usklajevanja iz členov 4(6) in (7). Proces indikativnega načrtovanja bo v celoti spoštoval načelo, po katerem programiranje vodi prejemnik.

2.   Zaradi priprave na vsako načrtovano nalogo Komisija izdela državno strategijo v okviru okrepljenega usklajevanja z državami članicami, vključno z usklajevanjem na kraju samem, in v dialogu z vlado Južne Afrike. Ta državna strategija upošteva rezultate zadnjega celovitega vrednotenja dejavnosti, financiranih po Uredbi (ES) št. 2259/96 in po tej uredbi, ter drugih rednih vrednotenj dejavnosti. Povezana bo s problemsko naravnano analizo in bo vključevala soodvisna področja, kot so zmanjševanje revščine, enakost spolov, okolje in trajnost. Osnutek večletnega indikativnega programa se priloži državni strategiji. Izbere se omejeno število sektorjev sodelovanja na podlagi področij iz člena 2. Za te sektorje se določijo modalitete in spremljevalni ukrepi. Kolikor je mogoče, se razvijejo kazalci učinkovitosti zaradi lažje uresničitve ciljev ter vrednotenja njihovega vpliva. Državno strategijo in osnutek večletnega indikativnega programa bo pregledal geografsko opredeljeni odbor, pristojen za razvoj, iz člena 8(1), v nadaljnjem besedilu ‚odbor’. Odbor poda svoje mnenje v skladu s postopkom iz člena 8(2).

3.   Večletni indikativni program je predmet pogajanj Komisije in vlade Južne Afrike, ki ga tudi podpišeta. Končni rezultati pogajanj se pošljejo v vednost odboru. Ta na zahtevo enega ali več svojih članov razpravlja o tem dokumentu.

4.   Odbor enkrat na leto pregleda delovanje, rezultate ter nadaljnjo ustreznost državne strategije in večletnega indikativnega programa. Če vrednotenje ali razvoj dogodkov tako narekujeta, lahko odbor pozove Komisijo k pogajanjem z vlado Južne Afrike o spremembah večletnega indikativnega programa.

5.   Odbor enkrat na leto in na podlagi predstavitve Komisije razpravlja o splošnih smernicah za dejavnosti, ki jih je treba izvesti v prihajajočem letu.“

6.

Člen 7(2) se črta.

7.

Člen 8 se spremeni:

8.

V odstavku 10(1) se znesek „885,5 milijonov EUR“ nadomesti z zneskom „900,5 milijonov EUR“.

13.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/4

(1)

Direktiva Sveta 89/109/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (3), določa splošna načela za odpravo razlik med zakonodajo držav članic glede takih materialov in izdelkov in predvideva sprejem izvedbenih direktiv o posebnih skupinah materialov in izdelkov (posebne direktive). Pristop je bil uspešen, zato ga je treba nadaljevati.

(2)

Posebne direktive, sprejete v skladu z Direktivo 89/109/EGS, na splošno vsebujejo določbe, ki državam članicam ne dopuščajo velikih odstopanj pri izvajanju diskrecijske pravice, ki jo imajo na voljo pri njihovem prenosu, hkrati pa so podvržene pogostim spremembam, potrebnim za njihovo hitro prilagajanje tehnološkemu napredku. Zato je treba omogočiti, da se taki ukrepi sprejmejo v obliki uredb ali odločb. Hkrati je treba vključiti tudi številna dodatna področja. Zato je treba Direktivo 89/109/EGS nadomestiti.

(3)

Načelo, na katerem temelji ta uredba je, da mora biti vsak material ali izdelek, ki prihaja z živili v neposreden ali posreden stik dovolj inerten, da njegove sestavine ne prehajajo na živila v takih količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi ali povzročale nesprejemljive spremembe v sestavi živil oziroma poslabšanje njihovih organoleptičnih lastnosti.

(4)

V nasprotju s tradicionalnimi materiali in izdelki namenjenimi za stik z živili, nove vrste materialov in izdelkov, ki naj bi aktivno vzdrževale ali izboljševale stanje živil („aktivni materiali in izdelki namenjeni za stik z živili“), po svoji zasnovi niso inertne. Druge vrste novih materialov in izdelkov so zasnovane tako, da spremljajo stanje živil („inteligentni materiali in izdelki namenjeni za stik z živili“). Obe vrsti materialov in izdelkov lahko prideta v stik z živili. Zato morajo biti, zaradi jasnosti in pravne varnosti, aktivni in inteligentni materiali in izdelki, ki so namenjeni za stik z živili, vključeni v področje uporabe te uredbe, treba pa je tudi določiti glavne zahteve glede njihove uporabe. Dodatne zahteve morajo biti navedene v posebnih ukrepih, ki vključujejo pozitivne sezname dovoljenih snovi in/ali materialov in izdelkov in se morajo sprejeti čim prej.

(5)

Aktivni materiali in izdelki namenjeni za stik z živili so zasnovani tako, da namenoma vsebujejo „aktivne“ sestavine, ki prehajajo v živilo ali vsrkajo snovi iz živil. Treba jih je razlikovati od materialov in izdelkov, ki se tradicionalno uporabljajo za prenašanje svoje naravne sestavine v določene vrste živil med postopkom izdelave, kakor so na primer leseni sodi.

(6)

Aktivni materiali in izdelki za stik z živili lahko spremenijo sestavo organoleptičnih lastnosti živil le, če so take spremembe v skladu s predpisi Skupnosti, ki se uporabljajo za živila, kakor na primer določbe Direktive 89/107/EGS (4) o aditivih za živila. Predvsem snovi, kakor so aditivi za živila, ki so namenoma vključeni v nekatere aktivne materiale in izdelke za stik z živili, zato da bi prešli na pakirana živila oziroma v okolje, ki taka živila obdaja, morajo biti odobrene z ustreznimi predpisi Skupnosti glede živil in drugimi pravili, ki jih bodo določali posebni ukrepi.

Poleg tega morajo biti uporabnikom na voljo tudi ustrezne oznake in informacije o varni in pravilni uporabi aktivnih materialov in izdelkov v skladu z zakonodajo na področju živil, vključno z določbami o označevanju živil.

(7)

Aktivni in inteligentni materiali in izdelki za stik z živili, ne smejo spreminjati njihove sestave ali organoleptičnih lastnosti niti dajati informacij o stanju živil, ki bi lahko zavajale potrošnike. Tako na primer aktivni materiali in izdelki, ki so v stiku z živili, ne smejo oddajati ali vsrkavati snovi, kakršne so na primer aldehidi ali amini, da bi s tem prikrili postopno kvarjenje živil. Tovrstne spremembe, ki bi lahko vplivale na znake kvarjenja, bi lahko zavajale potrošnika, zato ne smejo biti dovoljene. Prav tako ne smejo biti dovoljeni aktivni materiali in izdelki, ki so v stiku z živili in povzročajo spremembe barve živila ter s tem dajejo napačne informacije o stanju živila in zavajajo potrošnika.

(8)

Vsak material in izdelek namenjen za stik z živili, ki je dan v promet, mora izpolnjevati zahteve te uredbe. Ne glede na to pa je treba izključiti materiale in izdelke, ki se dobavljajo kot starine, saj so na voljo le v omejenih količinah in je zato omejen tudi njihov stik z živili.

(9)

Prav tako ne smejo spadati v področje uporabe te uredbe materiali za prekrivanje ali premaze, ki so sestavni del živila in se lahko zaužijejo z njim. Po drugi strani pa se mora ta uredba uporabljati za materiale za prekrivanje ali premaze, ki prekrivajo sirovo skorjo, gotove mesne izdelke ali sadje, ki pa niso sestavni del živil in niso namenjeni temu, da se jih zaužije skupaj s temi živili.

(10)

Treba je določiti različne vrste omejitev in pogojev uporabe materialov in izdelkov, ki jih zajema ta uredba, in tudi snovi, ki se uporabljajo pri njihovi izdelavi. Take omejitve in pogoje bi bilo primerno določiti v posebnih ukrepih, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posameznih skupin materialov in izdelkov.

(11)

V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 178/2002 z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtev živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (5), se je treba pred sprejemom določb, ki bi lahko vplivale na zdravje ljudi, v okviru posebnih ukrepov, posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane („Agencijo“).

(12)

Kadar posebni ukrepi vključujejo seznam snovi, ki so v Skupnosti dovoljene za uporabo pri izdelavi materialov in izdelkov namenjenih za stik z živili, je treba take snovi pred odobritvijo oceniti z vidika varnosti. Ocena varnosti in odobritev takih snovi ne sme vplivati na ustrezne zahteve zakonodaje Skupnosti glede registracije, vrednotenja, odobritve in omejevanja kemikalij.

(13)

Razlike med nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi glede ocenjevanja varnosti in odobritve snovi, ki se uporabljajo pri izdelavi materialov in izdelkov namenjenih za stik z živili, lahko ovirajo prosti pretok takih materialov in izdelkov in tako ustvarjajo pogoje za neenako in nelojalno konkurenco. Zato mora biti postopek odobritve določen na ravni Skupnosti. Da bi zagotovili usklajeno ocenjevanje varnosti teh snovi, mora tako ocenjevanje opravljati Agencija.

(14)

Oceni varnosti snovi mora slediti odločitev o obvladovanju tveganja, ali naj se take snovi vnesejo na seznam odobrenih snovi Skupnosti.

(15)

Ustrezno je, da se v okviru te uredbe zagotovi možnost upravnega preverjanja posebnih dejanj ali opustitev, ki jih opravi Agencija. Tako preverjanje pa ne sme vplivati na vlogo Agencije kot neodvisne znanstvene referenčne točke pri oceni tveganja.

(16)

Oznake pomagajo uporabnikom pri pravilni uporabi materialov in izdelkov. Posamezni uporabniki pa se lahko odločijo za različne načine označevanja.

(17)

Direktiva Komisije 80/590/EGS (6) je uvedla znak na materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili. Zaradi poenostavitve je treba ta znak vključiti v to uredbo.

(18)

V vseh fazah je treba zagotoviti sledljivost materialov in izdelkov za stik z živili zato, da bi olajšali nadzor, umik neustreznih izdelkov, omogočili informiranje potrošnikov in olajšali določitev odgovornosti. Treba je omogočiti, da lahko nosilci dejavnosti ugotovijo, iz katerega podjetja ali v katero podjetje so bili dobavljeni materiali ali izdelki.

(19)

Pri nadzoru skladnosti materialov in izdelkov s to uredbo je treba upoštevati posebne potrebe držav v razvoju, in zlasti najmanj razvitih držav. Komisija se je z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 z dne 29. aprila 2004 o uradnih nadzorih za zagotavljanje preverjanja skladnosti z zakoni o krmi in živilih, zdravju živali in pravilih o dobrem počutju živali (7) zavezala podpreti države v razvoju glede varnosti živil, vključno z varnostjo materialov in izdelkov za stik z živili. Zato navedena uredba vključuje posebne določbe, ki se morajo uporabljati tudi za materiale in izdelke za stik z živili.

(20)

Treba je določiti postopke sprejemanja zaščitnih ukrepov v primerih, ko bi material ali izdelek lahko predstavljal resno nevarnost za zdravje ljudi.

(21)

Za dokumente Agencije se uporablja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (8).

(22)

V okviru te uredbe je treba zaščititi investicije inovatorjev pri zbiranju informacij in podatkov za podporo aplikacije. Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju študij in predvsem poskusov na živalih, bi bilo kljub temu treba dovoliti izmenjavo podatkov, če se zainteresirane stranke s tem strinjajo.

(23)

Določiti je treba referenčne laboratorije na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni, s čimer bi prispevali k visoki kakovosti in enotnosti analitičnih rezultatov. Ta cilj bo dosežen v okviru Uredbe (ES) št. 882/2004.

(24)

Skupnost mora dajati prednost uporabi recikliranih materialov in izdelkov iz okolje-varstvenih razlogov, ob pogoju da so postavljene stroge zahteve, ki zagotavljajo varnost živil in varstvo potrošnikov. Pri določevanju takih zahtev je treba upoštevati tudi tehnološke značilnosti različnih skupin materialov in izdelkov iz Priloge I. Pri tem mora imeti prednost usklajevanje pravil o recikliranih materialih in izdelkih iz plastične mase, saj njihova uporaba narašča, nacionalna zakonodaja pa ne obstaja ali je neskladna. Zato mora biti osnutek posebnega ukrepa o recikliranju materialov in izdelkov iz plastične mase na voljo javnosti čim prej, da bi razjasnili pravni položaj v Skupnosti.

(25)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, in spremembe prilog I in II, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji dodeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(26)

Države članice določijo pravila o sankcijah za kršitve določb te uredbe in zagotovijo njihovo izvajanje. Take sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(27)

Potrebno je, da imajo nosilci dejavnosti dovolj časa za prilagoditev nekaterim zahtevam, ki jih določa ta uredba.

(28)

Ker države članice zaradi razlik med nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ne morejo zadovoljivo dosegati ciljev te uredbe, ki jih je mogoče bolje dosegati na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(29)

Zaradi tega je treba direktivi 80/590/EGS in 89/109/EGS razveljaviti –

(a)

ki so namenjeni stiku z živili;

ali

(b)

ki so že prišli v stik z živili in so izdelani v ta namen;

ali

(c)

za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo prišli v stik z živili ali da bodo njihove sestavine prešle v živila ob normalnih ali predvidljivih pogojih uporabe.

(a)

materiale in izdelke, ki se dobavljajo kot starine;

(b)

materiale za prekrivanje ali premaze, kakršni so materiali za prekrivanje sirove skorje, gotovih mesnih izdelkov ali sadja, ki so sestavni del živil in se lahko zaužijejo skupaj s temi živili;

(c)

stalno opremo javne ali zasebne oskrbe z vodo.

(a)

„sledljivost“ je možnost zasledovanja in sledenja materialu ali izdelku v vseh stopnjah proizvodnje, predelave in distribucije;

(b)

„dajanje v promet“ je imetje materialov in izdelkov za namene prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali katerokoli drugo obliko prenosa, proti plačilu ali ne, ter za prodajo, distribucijo in druge oblike prenosa.

(a)

„aktivni materiali in izdelki namenjeni za stik z živili“ (v nadaljnjem besedilu „aktivni materiali in izdelki“) pomenijo materiale in izdelke, ki so namenjeni podaljšanju roka uporabnosti ali vzdrževanju ali izboljšanju stanja pakiranih živil. Narejeni so z namenom, da vsebujejo sestavine, ki se sprostijo v pakirana živila ali absorbirajo snovi v pakiranih živilih iz njih ali okolja, ki živila obdaja;

(b)

„inteligentni materiali in izdelki za stik z živili“ (v nadaljnjem besedilu „inteligentni materiali in izdelki“) pomenijo materiale in izdelke, ki spremljajo stanje pakiranih živil ali okolja, ki živila obdaja;

(c)

„podjetje“ pomeni katero koli podjetje, ki za dobiček ali ne, bodisi zasebno bodisi javno, izvaja katero koli dejavnost, povezano s katero koli stopnjo proizvodnje, predelave in distribucije materialov in izdelkov;

(d)

„nosilec dejavnosti“ pomeni fizično ali pravno osebo, odgovorno za zagotavljanje, da se zahteve iz te uredbe izpolnjujejo v podjetju pod njegovim nadzorom.

(a)

ogrožale zdravje ljudi;

ali

(b)

povzročale nesprejemljivo spremembo v sestavi živil;

ali

(c)

povzročale poslabšanje njihovih organoleptičnih lastnosti.

(a)

seznam snovi, odobrenih za uporabo v proizvodnji materialov in izdelkov;

(b)

seznam(-e) odobrenih snovi, vključenih v aktivne ali inteligentne materiale in izdelke za stik z živili, ali seznam(-e) aktivnih ali inteligentnih materialov in izdelkov in, če je to potrebno, posebne pogoje uporabe teh snovi in/ali materialov in izdelkov, v katere so vključene;

(c)

standarde za čistost snovi iz točke (a);

(d)

posebne pogoje uporabe snovi iz točke (a) in/ali materialov in izdelkov, v katerih se uporabljajo;

(e)

mejne vrednosti specifičnih migracij posameznih sestavin ali skupin sestavin v ali na živila, ob ustreznem upoštevanju drugih možnih virov izpostavljenosti tem sestavinam;

(f)

mejne vrednosti celotne migracije sestavin v ali na živila;

(g)

določbe za varovanje zdravja ljudi pred najrazličnejšim tveganjem, ki lahko izhaja iz oralnega stika z materiali in izdelki;

(h)

druga pravila za zagotovitev skladnosti s členoma 3 in 4;

(i)

osnovna pravila za preverjanje skladnosti s točkami od (a) do (h);

(j)

pravila glede zbiranja vzorcev in metod analize za preverjanje skladnosti s točkami od (a) do (h);

(k)

posebne določbe za zagotavljanje sledljivosti materialov in izdelkov, vključno z določbami o trajanju hrambe evidenc ali določbami, ki, če je to potrebno, dovoljujejo odstopanje od zahtev iz člena 17;

(l)

dodatne določbe o označevanju aktivnih in inteligentnih materialov in izdelkov;

(m)

določbe, ki zahtevajo, da Komisija ustanovi in vzdržuje javno dostopen register Skupnosti („Register“) odobrenih snovi, postopkov ali materialov ali izdelkov;

(n)

posebna postopkovna pravila, ki prilagajajo, kakor je to potrebno, postopek iz členov 8 do 12 ali ga naredijo ustreznega za odobritev določenih vrst materialov in izdelkov in/ali postopkov, uporabljenih v njihovi proizvodnji, vključno, če je to potrebno, s postopkom za posamezno odobritev snovi, materiala ali izdelka ali postopka na podlagi odločbe, naslovljene na vlagatelja.

(a)

vloga se predloži pristojnemu organu države članice skupaj z:

(b)

pristojni organ iz točke (a):

(c)

Agencija nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo o vlogi in poskrbi, da so jim vloga in vsi dodatni podatki, ki jih posreduje vlagatelj, na voljo.

(a)

preveri, ali so informacije in dokumenti, ki jih je predložil vlagatelj, v skladu s členom 9(1)(a) in v tem primeru se vloga šteje za veljavno, in preveri, ali je snov v skladu z varnostnimi merili, določenimi v členu 3 in, kjer se uporablja, 4;

(b)

če vloga ni veljavna, obvesti vlagatelja, Komisijo in države članice.

(a)

oznako snovi, vključno z njenimi specifikacijami

in

(b)

kjer je to primerno, priporočila za katere koli pogoje ali omejitve uporabe ocenjene snovi in/ali materiala ali izdelka, kjer je uporabljen

in

(c)

oceno o tem, ali je predlagana analitična metoda ustrezna za predvidene namene nadzora.

(a)

sklicevanje na izvirno vlogo;

(b)

tehnična dokumentacija z novimi podatki v skladu s smernicami iz člena 9(2);

(c)

nov celoten povzetek tehnične dokumentacije v standardizirani obliki.

(a)

z besedilom „za stik s živili“ ali s posebno oznako, kar zadeva njihovo uporabo, kakršen je avtomat za kavo, steklenica za vino, jušna žlica ali znak, ki je ponatisnjen v Prilogi II,

in

(b)

če je to potrebno, s posebnimi navodili, ki jih je treba upoštevati za varno in ustrezno uporabo,

in

(c)

z imenom ali blagovno znamko in, v obeh primerih, naslovom ali sedežem proizvajalca, predelovalca ali prodajalca, odgovornega za dajanje v promet, ki ima sedež v Skupnosti,

in

(d)

ustrezno etiketo ali identifikacijsko oznako, ki bo omogočala slediti materialu ali izdelku iz člena 17,

in

(e)

pri aktivnih materialih ali izdelkih s podatki o dovoljeni uporabi ali uporabah in drugimi pomembnimi informacijami, kot na primer ime in količina snovi, ki jih sprosti sestavina aktivnega materiala, ki bodo omogočile nosilcem živilske dejavnosti, ki uporabljajo te materiale in izdelke, izpolnjevanje vseh drugih ustreznih predpisov Skupnosti oziroma, če teh ni, nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za živila, vključno z določbami o označevanju živil.

(a)

materialih in izdelkih ali njihovi ovojnini;

ali

(b)

oznakah, pritrjenih na materialih in izdelkih ali na njihovi ovojnini;

ali

(c)

obvestilu v neposredni bližini materialov in izdelkov, ki ga kupci jasno vidijo; pri podatkih iz odstavka 1(c) se sme ta možnost uporabiti samo, kadar teh podatkov ali oznak, na katerih so navedeni, iz tehničnih razlogov v fazi izdelave ali trženja ni mogoče pritrditi na materiale in izdelke.

(a)

spremnih dokumentih;

ali

(b)

oznakah ali ovojnini;

ali

(c)

samih materialih in izdelkih.

(a)

z merili, ki jih določa člen 3, in kjer se uporablja, člen 4,

in

(b)

s posebnimi ukrepi iz člena 5 ali, če teh ni, z vsemi nacionalnimi predpisi, ki se uporabljajo za te materiale in izdelke.

(a)

ime in naslov vlagatelja ter kemijsko ime snovi;

(b)

informacije, ki so neposredno vezane na ocenitev varnosti snovi;

(c)

analitična metoda ali metode.

13.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/18

(1)

Direktiva 2003/87/ES (3) vzpostavlja sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Skupnosti („sistem Skupnosti“), da bi pospešila zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način, ob priznanju, da bo treba dolgoročno zmanjšati emisije toplogrednih plinov za približno 70 % glede na ravni iz leta 1990. Njen namen je prispevati k izpolnjevanju obveznosti Skupnosti in njenih držav članic, da zmanjšajo antropogene emisije toplogrednih plinov po Kjotskem protokolu, ki je bil odobren z Odločbo 2002/358/ES z dne 25. aprila 2002 o odobritvi Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske skupnosti, in skupnega izpolnjevanja iz njega izhajajočih obveznosti (4).

(2)

Direktiva 2003/87/ES navaja, da bo priznavanje dobropisov iz projektno osnovanih mehanizmov za izpolnjevanje obveznosti od leta 2005 dalje povečalo stroškovno učinkovitost pri doseganju zmanjševanja globalnih emisij toplogrednih plinov ter da naj se uredi z določbami o povezanosti projektno osnovanih mehanizmov po Kjotu, vključno s Skupnim izvajanjem (JI) in Mehanizmom čistega razvoja (CDM), s sistemom Skupnosti.

(3)

Navezovanje projektno osnovanih mehanizmov po Kjotu na sistem Skupnosti, ob hkratnem varovanju lastne okoljske celovitosti, ponuja priložnost za uporabo emisijskih dobropisov, izhajajočih iz projektnih dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje iz členov 6 in 12 Kjotskega protokola, zaradi izpolnjevanja obveznosti držav članic iz člena 12(3) Direktive 2003/87/ES. Rezultat tega bo večja raznolikost stroškovno ugodnih možnosti za skladno ravnanje v okviru sistema Skupnosti, kar bo privedlo do zmanjšanja skupnih stroškov ravnanja, skladnega s Kjotskim protokolom, ob hkratnem izboljšanju likvidnosti trga Skupnosti s pravicami do emisije toplogrednih plinov. S spodbujanjem povpraševanja po dobropisih JI bodo podjetja Skupnosti vlagala v razvoj in prenašanje najsodobnejše okoljsko ustrezne tehnologije ter znanja in izkušenj. Prav tako se bo spodbujalo povpraševanje po dobropisih CDM, s čimer bodo pomoči pri doseganju svojih trajnostnih razvojnih ciljev deležne države v razvoju, ki gostijo projekte CDM.

(4)

Poleg tega, da Skupnost in njene države članice ter podjetja in posamezniki izven sistema Skupnosti uporabljajo projektno osnovane mehanizme po Kjotu, je treba te mehanizme navezati na sistem Skupnosti na način, združljiv z Okvirno konvencijo združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Kjotskim protokolom in poznejšimi odločitvami, sprejetimi na njuni podlagi, kot tudi s cilji in ustrojem sistema Skupnosti in določbami iz Direktive 2003/87/ES.

(5)

Države članice lahko dovolijo upravljavcem, da v sistemu Skupnosti uporabljajo potrjena zmanjšanja emisij (CER) od leta 2005 in enote zmanjšanja emisije (ERU) od leta 2008. Uporaba CER in ERU s strani upravljavcev od leta 2008 je lahko dovoljena do odstotka dodelitve za posamezno napravo, ki ga določi vsaka država članica v svojem nacionalnem načrtu razdelitve pravic. Uporaba bo potekala tako, da se izda in takoj preda ena pravica v zamenjavo za en CER ali ERU. Pravica, izdana v zameno za CER ali ERU, bo enaka ustreznemu CER ali ERU.

(6)

Uredba Komisije o standardiziranem in zaščitenem sistemu registrov, ki bo sprejeta v skladu s členom 19(3) Direktive 2003/87/ES in členom 6(1) Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 280/2004/ES, z dne 11. februarja 2004, o mehanizmih spremljanja emisij toplogrednih plinov Skupnosti in izvajanja Kjotskega protokola (5), bo zagotovila ustrezne procese in postopke v sistemu registrov za uporabo CER v obdobju od 2005 do 2007 in v kasnejših obdobjih, in za uporabo ERU v obdobju od 2008 do 2012 in v kasnejših obdobjih.

(7)

Vsaka država članica se bo sama odločila o omejitvi uporabe CER in ERU iz naslova projektnih dejavnosti, ob upoštevanju ustreznih določil Kjotskega protokola in Marakeškega sporazuma, da tako izpolni zahteve teh določil in sicer, da mora uporaba mehanizmov dopolnjevati nacionalne ukrepe. Nacionalni ukrepi bodo tako predstavljali znatni dele prizadevanj.

(8)

V skladu z UNFCCC in s Kjotskim protokolom in poznejšimi odločitvami, sprejetimi na njuni podlagi, se morajo države članice vzdržati uporabe CER in EUR, ki jih pridobijo od jedrskih zmogljivosti za izpolnitev svojih obveznosti po členu 3(1) Kjotskega protokola in v skladu z Odločbo 2002/358/ES.

(9)

Sklepa 15/CP.7 in 19/CP.7, sprejeta na podlagi UNFCCC in Kjotskega sporazuma, poudarjata, da se mora okoljska celovitost doseči, med drugim, s pomočjo zanesljivih modalitet, pravil in smernic za mehanizme, in s pomočjo zanesljivih in jasnih načel in pravil, ki urejajo rabo zemljišč, spremembo namembnosti zemljišč in gozdarske dejavnosti, in da se upošteva problematika nestalnosti, dodatnosti, izpustov, negotovosti ter socioekonomski in okoljski učinki, vključno z učinki na biotsko raznovrstnost in naravne ekosisteme, povezane s projektnimi dejavnostmi pogozdovanja in vnovičnega pogozdovanja. Komisija mora v svojem pregledu Direktive 2003/87/ES leta 2006 upoštevati tehnična določila o začasnosti emisijskih dobropisov in omejitev na 1 % za upravičenost do rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarskih projektnih dejavnosti, kot so določene s Sklepom 17/CP.7, kakor tudi določila, ki se nanašajo na rezultate ocene potencialne nevarnosti povezane z uporabo gensko spremenjenih organizmov in potencialno invazivnimi tujimi vrstami s projektnimi dejavnostmi pogozdovanja in vnovičnega pogozdovanja, da se upravljavcem dovoli uporaba CER in ERU iz naslova rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in projektnih dejavnosti gozdarstva v sistemu Skupnosti od leta 2008, v skladu z odločitvami, sprejetimi na podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola.

(10)

Da bi se izognili dvojnemu preštevanju, se CER in ERU ne bi smeli izdajati kot posledica projektnih dejavnosti znotraj Skupnosti, ki prav tako vodijo do zmanjšanja ali omejitve emisij iz naprav, ki jih zajema Direktiva 2003/87/ES, razen če se enako število pravic do emisije ne izbriše iz registrov držav članic, iz katerih ERU ali CER izhajajo.

(11)

V skladu z ustreznimi pogodbami o pristopu je treba pri določitvi izhodišč za projektne dejavnosti, ki se izvajajo v državah, ki pristopajo k Uniji, upoštevati pravni red Skupnosti.

(12)

Vsaka država članica, ki pooblasti zasebne ali javne subjekte za sodelovanje v projektnih dejavnostih, ostane odgovorna za izpolnjevanje svojih obveznosti po UNFCCC in Kjotskem protokolu in mora zato zagotoviti, da je njihovo sodelovanje v skladu z ustreznimi smernicami, modalitetami in postopki, ki so bili sprejeti v skladu z UNFCCC ali Kjotskim protokolom.

(13)

V skladu z UNFCCC, Kjotskim protokolom in morebitnimi pozneje sprejetimi odločitvami v zvezi z njunim izvajanjem, naj Komisija in države članice podprejo dejavnosti graditve lastnih zmogljivosti v državah v razvoju in v državah v gospodarski tranziciji, da bi jim tako pomagale v celoti izkoristiti JI in CDM v oporo pri njihovih strategijah trajnostnega razvoja. Komisija pa mora ta prizadevanja preveriti in o njih poročati.

(14)

Ustrezne kriterije in smernice za ugotovitev ali imajo projekti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah negativne učinke na okolje ali družbo so opredelili Svetovna komisija za jezove, v svojem Poročilu novembra 2000: „Jezovi in razvoj. Nov okvir za odločanje“, OECD in Svetovna banka.

(15)

Ker je udeležba v projektnih dejavnostih JI in CDM prostovoljna, je treba družbene in okoljske obveznosti in odgovornosti podjetij razširiti v skladu z odstavkom 17 Načrta implementacije Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju. V tej zvezi je treba podjetja spodbuditi k izboljšanju družbenih in okoljskih rezultatov dejavnosti JI in CDM, v katerih so udeležena.

(16)

Informacije o projektnih dejavnostih, v katerih sodeluje država članica ali pa pooblaščeni zasebni ali javni subjekti, morajo biti dostopne javnosti v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4/ES z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (6).

(17)

Komisija lahko v svojih poročilih o trgovanju s pravicami do emisij in uporabi dobropisov iz naslova projektnih dejavnosti omeni učinke na elektroenergetski trg.

(18)

Po začetku veljavnosti Kjotskega protokola mora Komisija proučiti možnost sklepanja sporazumov z državami, navedenimi v Prilogi B Kjotskega protokola, ki bodo protokol ratificirale kasneje, da se tako omogoči priznanje pravic do emisije med sistemom Skupnosti in obveznimi sistemi trgovanja z emisijskimi toplogrednimi plini, ki določajo absolutno zgornjo mejo emisij v teh državah.

(19)

Ker cilja predlaganega ukrepa, to je povezave med projektno osnovanimi mehanizmi po Kjotu in sistemom Skupnosti, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim ukrepanjem držav članic in ga je torej glede na obseg in učinke tega ukrepa laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(20)

Direktivo 2003/87/ES je zato treba temu ustrezno spremeniti –

1.

V členu 3 se dodajo naslednje točke:

2.

Za členom 11 se vstavijo naslednji členi:

„Člen 11a

Uporaba CER in ERU iz projektnih dejavnosti v sistemu Skupnosti

1.   Ob upoštevanju odstavka 3 lahko v vsakem od obdobij iz člena 11(2) države članice dovolijo upravljavcem, da uporabljajo CER in ERU iz projektnih dejavnosti v sistemu Skupnosti do odstotka dodelitve pravic za posamezno napravo, ki ga določi vsaka država članica v svojem nacionalnem načrtu razdelitve za to obdobje. To se izvede tako, da država članica izda in takoj preda eno pravico v zameno za en CER ali ERU, ki ga ima ta upravljavec v nacionalnem registru svoje države članice.

2.   Ob upoštevanju odstavka 3 lahko v obdobju iz člena 11(1) države članice dovolijo upravljavcem uporabo CER iz naslova projektnih dejavnosti v sistemu Skupnosti. To se izvede tako, da država članica izda in takoj preda eno pravico v zameno za en CER. Države članice prekličejo CER, ki so jih uporabljali upravljavci med obdobjem iz člena 11(1).

3.   Vsi CER in EUR, ki so bili izdani in se uporabljajo v skladu z UNFCCC in Kjotskim protokolom in kasnejšimi odločitvami, sprejetimi na njuni podlagi, se lahko uporabljajo v sistemu Skupnosti:

Člen 11b

Projektne dejavnosti

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi bila izhodišča za projektne dejavnosti, kakor so opredeljena s kasnejšimi odločitvami, sprejetimi na podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola, ki so bile začete v državah, ki so z Unijo podpisale Pogodbo o pristopu, zagotovo v celoti skladna s pravnim redom Skupnosti, vključno z začasnimi odstopanji iz Pogodbe o pristopu.

2.   Razen če v odstavkih 3 in 4 ni predvideno drugače, države članice, ki gostijo projektne dejavnosti, zagotovijo, da se za zmanjšanja ali omejitve emisij toplogrednih plinov iz naprav, ki spadajo v področje uporabe te direktive, ERU in CER ne izdajajo.

3.   Do 31. decembra 2012 se za projektne dejavnosti JI in CDM, ki neposredno zmanjšajo ali omejijo emisije naprave, ki spada v področje uporabe te direktive, lahko izdaja ERU in CER samo, če upravljavec te naprave prekliče enako število pravic emisije.

4.   Do 31. Decembra 2012 se za projektne dejavnosti JI in CDM, ki posredno zmanjšajo ali omejijo emisije naprave, ki spada v področje uporabe te direktive, lahko izdaja ERU in CER samo, če se enako število pravic do emisije izbriše iz nacionalnega registra držav članic, iz katerih ERU ali CER izhajajo.

5.   Država članica, ki pooblasti zasebne ali javne subjekte za sodelovanje v projektnih dejavnostih, ostane odgovorna za izpolnjevanje svojih obveznosti po UNFCCC in Kjotskem protokolu in mora zagotoviti, da je njihovo sodelovanje v skladu z ustreznimi smernicami, modalitetami in postopki, ki so bili sprejeti v skladu z UNFCCC ali Kjotskim protokolom.

6.   V primeru projektnih dejavnosti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah s splošno zmogljivostjo nad 20MW, države članice pri odobritvi teh projektnih dejavnosti zagotovijo, spoštovanje ustreznih mednarodnih kriterijev in smernic med razvojem omenjenih projektnih dejavnosti, vključno s kriteriji in smernicami iz Poročila Svetovne komisije za jezove novembra 2000: ‚Jezovi in razvoj. Nov okvir za odločanje’.

7.   Določbe za izvajanje odstavkov 3 in 4, zlasti v zvezi z izogibanjem dvojnega štetja, in vsa določila, potrebna za izvedbo odstavka 5, pri čemer pogodbenica gostiteljica izpolnjuje vse pogoje za izvedbo projektne dejavnosti JI se sprejmejo v skladu s členom 23(2).“

3.

Člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Dostop do informacij

Odločitve v zvezi z dodeljevanjem pravic do emisije, informacije o projektnih dejavnostih, v katerih je država članica udeležena ali pa za udeležbo pooblasti zasebne ali javne subjekte, in poročila o emisijah, ki so obvezna na podlagi dovoljenja za emisijo toplogrednih plinov in jih hranijo pristojni organi, so v skladu z Direktivo 2003/4/ES dostopni javnosti.“

4.

V členu 18 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice predvsem zagotovijo usklajevanje med svojo kontaktno točko, pristojno za odobritev projektnih dejavnosti v skladu s členom 6(1)(a) Kjotskega protokola, ter svojim nacionalnim organom, pristojnim za izvajanje člena 12 Kjotskega protokola, ki sta imenovana v skladu z kasnejšimi odločitvami, sprejetimi na podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola.“

5.

V členu 19(3) se doda naslednji stavek:

„Ta uredba vsebuje tudi določbe o uporabi in identifikaciji CER in ERU v sistemu Skupnosti ter o spremljanju ravni te uporabe.“

6.

Člen 21 se spremeni, kakor sledi:

7.

Za členom 21 se vstavi naslednji člen:

„Člen 21a

Podpora dejavnostim graditve lastnih zmogljivosti

V skladu z UNFCCC, Kjotskim protokolom in morebitnimi pozneje sprejetimi odločitvami v zvezi z njunim izvajanjem, si Komisija in države članice prizadevajo podpirati dejavnosti graditve lastnih zmogljivosti v državah v razvoju in v državah v gospodarski tranziciji, da bi jim tako pomagale v celoti izkoristiti JI in CDM v oporo pri njihovih strategijah trajnostnega razvoja ter da bi olajšale vključevanje subjektov v oblikovanje in izvajanje projektov JI in CDM.“

8.

Člen 30 se spremeni, kakor sledi:

9.

V Prilogi III se doda naslednja točka: