29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)

Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/5

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)

V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)

Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)

Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/7

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(d) navedene uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2), predvideva, da je izvozno nadomestilo za 100 kg proizvodov, naštetih v členu 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 enako osnovnemu znesku, pomnoženemu z vsebnostjo saharoze, po potrebi vključno z vsebnostjo drugih sladkorjev, izraženimi kot saharoza. Vsebnost saharoze v zadevnih proizvodih se določi v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95.

(3)

Člen 30(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da je osnovni znesek nadomestila za sorbozo, izvoženo v naravnem stanju, enak osnovni višini nadomestila minus ena stotina veljavnega proizvodnega nadomestila, v skladu z uredbo Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 glede dodeljevanja proizvodnega nadomestila za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (3), za proizvode, naštete v Prilogi k nazadnje omenjeni uredbi.

(4)

V skladu z določili v členu 30(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je osnovna višina nadomestila za druge proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe in izvožene v naravnem stanju, enaka eni stotini zneska, ki po eni strani upošteva razliko med intervencijsko ceno belega sladkorja za območja Skupnosti brez primanjkljaja za mesec, za katerega je določena osnovna vsota, in kotacijami ali cenami belega sladkorja na svetovnem trgu, po drugi strani pa upošteva tudi potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med uporabo osnovnih proizvodov Skupnosti pri izdelavi predelanega blaga, namenjenega za izvoz v tretje države, ter uporabo proizvodov iz tretjih držav, uvoženih za postopke aktivnega oplemenitenja.

(5)

V skladu z določili člena 30(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je lahko uporaba osnovne količine omejena na nekatere proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe.

(6)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva določitev nadomestila za izvoz proizvodov v naravnem stanju v skladu s členom 1 (1)(f) in (g) in (h) te uredbe. Višina nadomestila se določi na 100 kg suhe snovi, ob upoštevanju izvoznega nadomestila za proizvode z oznako KN 1702 30 91 in za proizvode iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 ter ekonomskih vidikov predvidenega izvoza. V primeru proizvodov v omenjenem členu (1)(f) in (g) se nadomestilo dodeli le za proizvode, ki izpolnjujejo pogoje v členu 5 Uredbe (ES) št. 2135/95. Za proizvode iz člena 1(1)(h) se nadomestilo dodeli le za izdelke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(7)

Zgoraj omenjena nadomestila je treba določiti vsak mesec. V vmesnem obdobju jih je mogoče spremeniti.

(8)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov to potrebno.

(9)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja v te dežele iz Skupnosti velja za zelo umetno.

(10)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom tistih proizvodov v Skupnost, ki jim je bilo odobreno izvozno nadomestilo, se ne določijo nadomestila za v tej uredbi zajete proizvode za vse države zahodnega Balkana.

(11)

Ob upoštevanju teh dejavnikov je treba določiti ustrezno višino zadevnih nadomestil.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/10

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1327/2004 z dne 19. julija 2004 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1327/2004 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/11

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o začetku stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za določene vrste masla (2) predvideva stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu oddanih ponudb na razpis je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 27. oktobra 2004.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/13

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 582/2004 z dne 26. marca 2004 o uvedbi stalnega razpisa za izvozna nadomestila za posneto mleko v prahu (2) določa stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, predloženih na razpis, je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 27. oktobra 2004.

(3)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/14

(1)

V skladu s členom 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene Uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih izvedbenih pravil za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), opredeljuje proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporabi, kadar se ti proizvodi, izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih izdelkih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestil zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi morala omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

V skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevati proizvodna nadomestila, pomoči ali druge ukrepe z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi A k Uredbi (ES) št. 1520/2000, ali za izenačene proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (3), morata biti maslo in smetana gospodarskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, na voljo po znižanih cenah.

(8)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bolgarije in izvozom nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov v Bolgarijo (4) z veljavnostjo od 1. oktobra 2004, predelani kmetijski proizdovi, ki niso našteti v Prilogi I k Pogodbi in ki so izvoženi v Bolgarijo, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/17

(1)

S Sklepom 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (3), je Svet odobril Sporazum o javnih naročilih, v nadaljevanju „Sporazum“, ki se nahaja v Prilogi 4 zgoraj navedenega sklepa. Po določbah tega sporazuma se morajo pravila, ki jih določa, uporabiti, kakor hitro zadevna naročila dosežejo ali presežejo določene zneske, v nadaljevanju „mejne vrednosti“, ki so izraženi v posebnih pravicah črpanja.

(2)

Direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES med drugim zasledujeta cilj, da bi naročniki, to je pravne ali fizične osebe ali organi, ki ju uporabljajo, lahko istočasno spoštovali obveznosti iz Sporazuma. V ta namen bi morala Komisija mejne vrednosti, ki jih določata direktivi in na katere se nanaša Sporazum, preveriti, in, kjer je to primerno, popraviti navzgor ali navzdol, na tak način, da ustrezajo protivrednostim mejnih vrednosti v eurih, zaokroženim navzdol na najbližjih tisoč, določenim s Sporazumom. Zgoraj navedeni zneski mejnih vrednosti iz direktiv ne ustrezajo protivrednostim mejnih vrednosti iz Sporazuma, preračunanim za obdobje od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2005 (4). Zato jih je treba popraviti.

(3)

Poleg tega so bile v direktivah 2004/17/ES in 2004/18/ES, z namenom zmanjšanja števila mejnih vrednosti, ki jih je treba upoštevati, mejne vrednosti, ki ne izhajajo iz Sporazuma, prilagojene mejnim vrednostim, ki iz njega izhajajo. Zato je primerno, da se jih prav tako popravi.

(4)

Te spremembe ne vplivajo na nacionalne določbe za izvajanje direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES od mejnih vrednosti, ki so nižje od mejnih vrednoti, navedenih v direktivah, dalje.

(5)

Direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Člen 16 se spremeni, kot sledi:

2.

Člen 61 se spremeni, kot sledi:

1.

Člen 7 se spremeni, kot sledi:

2.

Prvi pododstavek člena 8 se spremeni, kot sledi:

3.

V členu 56 se znesek „6 242 000 EUR“ nadomesti s „5 923 000 EUR“.

4.

V prvem pododstavku člena 63(1) se znesek „6 242 000 EUR“ nadomesti s „5 923 000 EUR“.

5.

Člen 67(1) se spremeni, kot sledi:

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/19

(1)

Vse farmakološko aktivne snovi, ki se v Skupnosti uporabljajo v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, namenjenih živalim za pridelavo hrane, morajo biti ovrednotene v skladu z Uredbo (EGS) št. 2377/90.

(2)

Snov natrijev salicilat je bila vključena v Prilogo II za vse živalske vrste za pridelavo hrane razen rib, vendar le za topično rabo. Vnos je treba razširiti tako, da bo zajemal oralno uporabo pri govedu in prašičih, z izjemo živali za proizvodnjo mleka za prehrano ljudi.

(3)

Začasna mejna vrednost ostankov za fenvalerat se izteče 1. julija 2004. Izkazalo se je kot primerno, da se omogoči zaključek znanstvenih raziskav o tej snovi, zato je treba veljavnost začasnih mejnih vrednosti ostankov podaljšati do 1. julija 2006.

(4)

Uredbo (EGS) št. 2377/90 je treba temu ustrezno spremeniti.

(5)

Pred uporabo te uredbe je treba omogočiti ustrezno obdobje, da bi se državam članicam omogočile kakršne koli prilagoditve določbam te uredbe, ki bi zaradi te uredbe lahko bile potrebne za dovoljenja za dajanje zadevnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so bila dodeljena v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (2), v promet.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/22

(1)

Komisija je prejela zahtevke iz člena 4 Uredbe (ES) št. 953/2003 glede določenih farmacevtskih izdelkov.

(2)

Komisija je ugotovila, da prejeti zahtevki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 953/2003 v skladu s postopkom, določenim v členu 5(2) te uredbe.

(3)

Prosilci so bili obveščeni o odločitvi Komisije, da sprejme njihove zahtevke.

(4)

Zaradi tega je zadevne izdelke treba dodati Prilogi I k Uredbi (ES) št. 953/2003 –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/25

(1)

Uredba (ES) št. 517/94 določa letne količinske omejitve za nekatere tekstilne izdelke s poreklom iz Srbije in Črne gore (2).

(2)

Srbija in Črna gora se trenutno nahaja na ključnem razpotju svojega procesa reform. V tej fazi je pomembno podpreti politične in gospodarske reforme v tej državi in jo obdržati na dobri poti do Stabilizacijsko-pridružitvenega procesa Evropske unije.

(3)

Izboljševanje trgovinskih možnosti za Srbijo in Črno goro na področjih, na katerih ima država primerljive gospodarske prednosti, je zelo pomembno za podporo gospodarskih in političnih reform države in za spodbujanje njenega vključevanja v evropske strukture.

(4)

Predlagano povečanje je del splošnega procesa spodbujanja tesnejših trgovinskih odnosov s Srbijo in Črno goro, kar vključuje pogajanja o sporazumu o tekstilnih izdelkih s Srbijo in Črno goro za dosego dvostranske liberalizacije.

(5)

Zato je pomembno izboljšati dostop na trg, zlasti za tekstilne izdelke, in preučiti kvote, ki se trenutno uporabljajo za uvoz tekstilnih izdelkov s poreklom iz Srbije in Črne gore. To nadaljnje izboljšanje odraža splošen napredek, dosežen do zdaj na tehničnih razgovorih, ki so privedli do pogajanj o sporazumu o tekstilnih izdelkih in do potrjenega zapisnika, podpisanega 15. junija 2004.

(6)

Nadaljnji uvoz določenih kategorij tekstilnih izdelkov v EU trenutno ni več možen, ker so bile zadevne kvote že izčrpane. Srbija in Črna gora, pa tudi države članice so zaprosile za povečanje kvot.

(7)

Primerno je zvišati raven kvot za Srbijo in Črno goro, da bi se lahko sprejeli tekoči zahtevki za uvoz za kategorije 6, 7 in 15 ter za kategorijo 16, kjer so količinske omejitve že skoraj izčrpane.

(8)

Uredbo (ES) št. 517/94 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za tekstil iz člena 25 Uredbe (ES) št. 517/94 –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/27

(1)

Člen 18 Uredbe Sveta (EGS) št. 2261/84 z dne 17. julija 1984 o določitvi splošnih pravil dodeljevanja pomoči za proizvodnjo oljčnega olja in pomoči organizacijam proizvajalcev oljčnega olja (1) določa, da se mora pridelek oljk in pridelek olja iz člena 5(7) Uredbe Sveta 136/66/EGS z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (2) določiti po enotnih pridelovalnih območjih na podlagi podatkov, ki jih posredujejo države članice proizvajalke.

(2)

Glede na skromen obseg proizvodnje Cipra, Malte in Slovenije bi morale te države pridobiti statistične rezultate za eno samo regionalno območje in na podlagi majhnega vzorca, ki ne bi omogočal zadostne natančnosti na nacionalni ravni. Pridobljeni podatki bi bili tako neskladni in neuporabni za namen nadzora.

(3)

Zato da bi se Ciper, Malta in Slovenija izognile zapleteni upravni nalogi za izvedbo ocenjevalne metode pridelkov za edino tržno leto 2004/2005, ki bi v vsakem primeru dala neustrezen rezultat, je primerno odstopiti od člena 5(7) Uredbe 136/66/EGS in člena 18 Uredbe (EGS) št. 2261/84 in tako za te države članice ni treba določiti pridelkov oljk in pridelkov olja za navedeno tržno leto.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za olja in masti –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/28

(1)

Po členu 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 3072/92 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3), o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/31

(1)

Člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 določa, da se lahko razlika med izračuni ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1 te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 se nadomestila določijo glede na trenutni položaj in predvideno gibanje, ob upoštevanju cen in ponudbe riža in lomljenega riža na trgu Skupnosti na eni strani, ter cen riža in lomljenega riža na svetovnem trgu na drugi strani. V skladu z navedenim členom je prav tako potrebno zagotoviti ravnotežje in naraven razvoj cen in trgovine na trgu riža ter obenem upoštevati gospodarski vidik predlaganega izvoza in potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti, z omejitvami, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(3)

Uredba Komisije (EGS) št. 1361/76 (2) predvideva največji dovoljeni odstotek lomljenega riža v rižu, za katerega je določeno izvozno nadomestilo, in opredeljuje odstotek znižanja nadomestila, kjer delež lomljenega riža v izvoženem rižu presega ta največji dovoljeni odstotek.

(4)

Zaključene so stalne določitve izvoznih nadomestil za riž za sedanjo serijo, zato v prihodnje ni potrebno določevati izvozna nadomestila v skladu s skupnimi pravili za ta proizvod. Pri določanju nadomestil je treba to upoštevati.

(5)

Člen 14 Uredbe Komisije (ES) št. 1785/2003 določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu uvoznega nadomestila za riž in lomljen riž.

(6)

Zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna diferenciacija nadomestila za nekatere proizvode glede na namemben kraj.

(7)

Zaradi upoštevanja trenutnega povpraševanja po pakiranem dolgozrnatem rižu na določenih trgih je treba določiti posebno nadomestilo za zadeven proizvod.

(8)

Nadomestilo se določi najmanj enkrat mesečno. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(9)

Uporaba teh pravil in kriterijev v sedanjih razmerah na trgu za riž in zlasti za izračune ali cene riža in lomljenega riža v Skupnosti ter na svetovnem trgu zahteva določitev nadomestila v zneskih, ki so navedeni v Prilogi k tej uredbi.

(10)

Zaradi upravljanja količinskih omejitev, ki izhajajo iz obveznosti Skupnosti v okviru STO, je treba omejiti izdajo izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila.

(11)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/34

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)

Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)

Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/36

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se razlika med kotiranji ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, ki so navedeni v členu 1 vsake od teh uredb, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o skupnih izvedbenih pravilih za odobravanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in merilih za določitev vsote takih nadomestil (3), navaja izdelke, za katere naj bi se določila stopnja nadomestila, se uporablja, če so ti izdelki izvoženi v obliki blaga iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vnaprej določene visoke stopnje nadomestil lahko ogrozijo obveznosti, ki so bile sprejete v zvezi z nadomestili, ki se jih lahko dodeli za izvoz kmetijskih proizvodov v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Zato je treba v takih okoliščinah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar tako, da se ne prepreči sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne višine nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča doseganje teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju poravnave med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike glede izvoza testenin Skupnosti v Združene države, odobrene z Odločbo Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati nadomestilo za blago, ki sodi v oznaki KN 1902 11 00 in 1902 19, glede na predvideno destinacijo.

(6)

V skladu s členoma 4(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba določiti nižjo stopnjo izvoznega nadomestila, ob upoštevanju višine proizvodnega nadomestila, v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1722/93 (5), za osnovne zadevne proizvode, uporabljene v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače se štejejo za manj občutljive na cene žit, ki so uporabljena za njihovo izdelavo. Vendar pa Protokol 19 Akta o pristopu Velike Britanije, Irske in Danske določa, da morajo biti določeni potrebni ukrepi, da se omogoči uporaba žit Skupnosti v izdelovanju alkoholnih pijač, pridobljenih iz žit. Tako je stopnjo nadomestila, uporabljeno za žita, izvožena v obliki alkoholnih pijač, treba prilagoditi.

(8)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o avtonomnih in prehodnih ukrepih za uvoz nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov po poreklu iz Bolgarije in izvoz nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov v Bolgarijo (6) z veljavnostjo od 1. oktobra 2004 predelani kmetijski proizvodi, ki niso navedeni v prilogi I k Pogodbi ter se izvažajo v Bolgarijo, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/40

(1)

Člen 27(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se razlike med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členu 1(1)(a), (c), (d), (f), (g) in (h) navedene Uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrijejo z izvoznim nadomestilom, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, navedeno v Prilogi V k navedeni uredbi. Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih izvedbenih pravil za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določevanje višine takšnih nadomestil (2), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, našteto v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsak zadevni osnovni proizvod določiti vsak mesec.

(3)

Člen 27(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(4)

Nadomestila, določena po tej uredbi, se lahko določijo vnaprej, ker v tem trenutku ni mogoče določiti razmer na trgu v naslednjih nekaj mesecih.

(5)

Obveznosti, prevzete glede nadomestil, ki se lahko dodelijo za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so lahko ogrožene z vnaprejšnjo določitvijo visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih razmerah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar se pri tem ne sme preprečiti sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča, da so ti različni cilji izpolnjeni.

(6)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov o uvozu nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bolgarije in izvozu nekaterih predelanih proizvodov v Bolgarijo (3) z veljavnostjo od 1. oktobra 2004 dalje, predelani kmetijski proizvodi, ki niso na seznamu Priloge I k Pogodbi, izvoženi v Bolgarijo, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/43

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1757/2004 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/44

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1565/2004 je bil razpisan natečaj za izvozno nadomestilo za oves, proizveden na Finskem in Švedskem, namenjen za izvoz iz Finske in Švedske v vse tretje države z izjemo v Bolgarijo, na Norveško, v Romunijo in Švico.

(2)

Na osnovi kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95 se določi najvišje nadomestilo.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/45

(1)

Evropska strategija zaposlovanja ima vodilno vlogo pri uveljavitvi ciljev zaposlovanja in trgov dela Lizbonske strategije. Reforma Evropske strategije zaposlovanja iz leta 2003 poudarja srednjeročno usmeritev in pomen izvajanja vseh politik, ki so priporočene v smernicah za zaposlovanje.

(2)

Smernice za zaposlovanje je treba v celoti proučiti zgolj vsake tri leta, v vmesnih letih pa bi moralo biti njihovo posodabljanje strogo omejeno. Evropska delovna skupina za zaposlovanje se je zavzela za strožja priporočila in učinkovitejšo uporabo strokovnih pregledov, ne pa za nadaljnje spreminjanje smernic.

(3)

Sklepi Evropske delovne skupine za zaposlovanje in pregled nacionalnih akcijskih načrtov zaposlovanja držav članic, oboji zajeti v Skupnem poročilu o zaposlovanju za obdobje 2003-2004, kažejo, da morajo države članice in socialni partnerji dati prednost naslednjim ukrepom: povečati sposobnost prilagajanja delavcev in podjetij na spreminjajoče se gospodarske razmere in povpraševanje na trgu dela; privabiti več ljudi, da vstopijo na trg dela in na njem ostanejo, ter omogočiti, da ima vsakdo možnost delati, vključno z olajšanjem dostopa do prve zaposlitve za mlade brezposelne in spodbujanjem starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela; vlagati več in učinkoviteje v človeške vire in v vseživljenjsko učenje ter v raziskave in razvoj, in tudi v izhodišča odličnosti zagotoviti učinkovito izvajanje reform s pomočjo boljšega vodenja, vključno s prizadevanji za boljše demokratično vključevanje, prepričevanje državljanov o potrebi po reformah in krepitev povezav med financiranjem prek EU, zlasti prek ESS, in izvajanjem evropskih smernic za zaposlovanje. Te prednostne naloge so popolnoma skladne s sedanjimi smernicami in se lahko izvajajo v okviru le-teh.

(4)

Smernice za zaposlovanje se uporabljajo za nove države članice od njihovega pristopa.

(5)

Poleg teh smernic za zaposlovanje bi morale države članice v celoti izvajati širše smernice gospodarske politike in zagotoviti njihovo celovito skladnost z ohranjanjem zdravih javnih financ in makroekonomske stabilnosti –

29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/47

(1)

Evropska strategija zaposlovanja ima glavno vlogo pri izvajanju ciljev lizbonske strategije o zaposlovanju in trgu delovne sile. Uspešno izvajanje lizbonske strategije zahteva, da politike zaposlovanja v državah članicah uravnoteženo spodbujajo tri dopolnjujoče in medsebojno podpirajoče se cilje polne zaposlitve, kakovosti in storilnosti dela ter socialne kohezije in vključevanja. Za dosego teh ciljev so potrebne nadaljnje strukturne reforme desetih ključnih specifičnih prednostnih nalog in izboljšanega upravljanja.

(2)

Reforma evropske strategije zaposlovanja iz leta 2003 je poudarila srednjeročno usmeritev in pomembnost izvajanja vseh politik, priporočenih v smernicah zaposlovanja. Smernice zaposlovanja bi zato morali v celoti pregledati le vsaka tri leta, medtem ko bi moralo biti njihovo posodabljanje v vmesnih letih strogo omejeno.

(3)

Svet je s Sklepom 2004/740/ES (1) sprejel nespremenjene smernice za politike zaposlovanja držav članic v letu 2004.

(4)

Svet je 22. julija 2003 sprejel priporočilo o izvajanju politik zaposlovanja v državah članicah (2). Preglednacionalnih akcijskih načrtov držav članic za zaposlovanje, vključenih v skupno poročilo o zaposlovanju 2003–2004, pokaže, da so bili odzivi držav članic in socialnih partnerjev na ta priporočila Sveta omejeni.

(5)

Evropska delovna skupina za zaposlovanje je priporočila, da bi morala EU na države članice naslavljati odločnejša priporočila. Prednost je treba dati večji prilagodljivosti delavcev in podjetij; privabljanju več ljudi, da vstopijo na trg dela in ostanejo na njem, tako da delo postane realna možnost za vse; večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje; zagotavljanju učinkovitega izvajanja reform z boljšim upravljanjem. Svet in Komisija se s to oceno strinjata in sta vključila politična sporočila iz poročila Evropske delovne skupine za zaposlovanje v skupno poročilo o zaposlovanju.

(6)

Analiza izvajanja smernic in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju ter splošna sporočila in sporočila posameznim državam glede politike iz poročila Evropske delovne skupine za zaposlovanje so podlaga za oblikovanje priporočil EU za nacionalne politike zaposlovanja v letu 2004.

(7)

Smernice zaposlovanja veljajo za nove države članice od pristopa dalje. Vse nove države članice so v zadnjih nekaj letih poročale o izvajanju dokumentov o skupni oceni (Joint Assessment Papers – JAP), ki se nanašajo na smernice zaposlovanja. Večina držav članic mora, če želi uspešno izvajati prestrukturiranje svojih gospodarstev, skupaj s socialnimi partnerji, razvijati svoja prizadevanja za posodobitev svojih politik zaposlovanja. Bistveni so novo ravnovesje med prožnostjo in varnostjo, večja udeležba pri zaposlovanju, naložbe v človeški kapital prek vseživljenjskega učenja in potreba po izboljšanju zdravja delovne sile. Socialno partnerstvo in pomembne izboljšave upravne usposobljenosti organov oblasti so še vedno ključne v večini novih držav članic za dosego popolne izvedbe in učinkovite uporabe pomoči Evropskega socialnega sklada, glavnega sredstva za vlaganje v človeški kapital in vseživljenjsko učenje.

(8)

Sporočila posameznim državam, ki jih vsebuje poročilo Evropske delovne skupine za zaposlovanje, so popolnoma skladna s pregledom poročil o izvajanju dokumentov o skupni oceni in so lahko vodilo pri izvajanju smernic zaposlovanja v novih državah članicah –