28.10.2004

Uradni list Evropske unije

L 325/4

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1860/2004

z dne 6. oktobra 2004

o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za nekatere vrste horizontalne državne pomoči (1) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe (2),

po posvetovanju s Posvetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 994/98 Komisijo pooblašča, da z uredbo določi prag, pod katerim se šteje, da ukrepi pomoči ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 87(1) Pogodbe in zato zanje ne velja postopek uradne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.

(2)

Komisija je uporabila člena 87 in 88 Pogodbe in je zlasti v številnih odločbah pojasnila pojem „pomoč“ v smislu člena 87(1) Pogodbe. Komisija je tudi, nazadnje z Uredbo Komisije (ES) št. 69/2001 (3), pojasnila svojo politiko glede zgornje meje de minimis, pod katero se člen 87(1) ne uporablja. Zaradi posebnih pravil, ki se uporabljajo v kmetijskem in ribiškem sektorju, ter zaradi tveganja, da bi celo nizki zneski pomoči v teh sektorjih lahko izpolnili merila člena 87(1) Pogodbe, se Uredba (ES) št. 69/2001 za zadevna sektorja ne uporablja.

(3)

Izkušnje, ki jih je Komisija pridobila zlasti od začetka veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (4) in z uporabo smernic Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju (5), so potrdile, da zelo nizki zneski pomoči, odobreni v kmetijskem sektorju, ne izpolnjujejo meril člena 87(1) Pogodbe, če so izpolnjeni določeni pogoji. To je v primeru, ko tako znesek pomoči, ki ga prejmejo posamezni proizvajalci ostane majhen, kot tudi ko celoten znesek pomoči, odobren kmetijskemu sektorju, ne presega določenega majhnega odstotka vrednosti proizvodnje. Za kmetijsko proizvodnjo v Skupnosti je značilno, da vsak kmetijski proizvod proizvaja veliko število zelo majhnih proizvajalcev, ki proizvajajo predvsem zamenljivo blago v okviru skupnih ureditev trga. Zato bi moral biti vpliv nizkih zneskov pomoči, odobrenih posameznim proizvajalcem v določenem časovnem obdobju, vezan na vrednost kmetijske proizvodnje na ravni sektorja v istem časovnem obdobju. Zgornja meja v obliki zneska na državo članico, določena na podlagi vrednosti proizvodnje v kmetijskem sektorju, omogoča dosleden pristop v vseh državah članicah na podlagi objektivne ekonomske referenčne vrednosti.

(4)

Izkušnje, ki jih je Komisija pridobila pri ocenjevanju državnih pomoči v ribiškem sektorju zlasti od začetka uporabe Smernic Skupnosti za pregled državne pomoči v ribištvu in ribogojstvu (6) in od začetka veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 2792/1999 z dne 17. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil in sporazumov glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju (7), so pokazale, da zelo nizki zneski pomoči, odobreni v ribiškem sektorju, ne izpolnjujejo meril člena 87(1) Pogodbe, če so izpolnjeni določeni pogoji. Zaradi podobnosti načinov proizvodnje v ribiškem in kmetijskem sektorju, je to tako v primeru, ko znesek pomoči, ki ga prejmejo posamezna podjetja ostane majhen, in celoten znesek pomoči, odobrene ribiškemu sektorju, ne preseže majhnega odstotka vrednosti proizvodnje.

(5)	Da bi povečali transparentnost in pravno varnost, se zdi primerno, da se pravilo de minimis za kmetijski in ribiški sektor določi z uredbo.

(6)

Ob upoštevanju Sporazuma o kmetijstvu Svetovne trgovinske organizacije (STO) (8) ta uredba ne bi smela izvzeti izvozne pomoči ali pomoči, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi. Države članice so zavezane, da se vzdržijo odobravanja vseh podpor, ki so v nasprotju z obveznostmi iz navedenega sporazuma. Pomoč za stroške udeležbe na sejmih ali stroške študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na nov trg, običajno ne pomeni izvozne pomoči. Sodišče je v svoji sodbi z dne 19. septembra 2002 odločilo, da so, takoj ko Skupnost izda predpise za uvedbo skupne ureditve trga v določenem sektorju kmetijstva, države članice zavezane, da se vzdržijo sprejemanja vseh ukrepov, ki bi lahko to ureditev trga omajali ali povzročili izjeme (9) od nje. To načelo se uporablja tudi za ribiški sektor. Iz tega razloga se ta uredba ne bi smela uporabljati za pomoči, katerih višina je določena na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg.

(7)

Izkušnje Komisije so pokazale, da pomoč, ki ne presega zgornje meje 3 000 EUR na upravičenca v katerem koli obdobju treh let, kadar je skupni znesek take pomoči, odobrene vsem podjetjem v treh letih pod zgornjo mejo, ki jo določi Komisija v višini okrog 0,3 % letne kmetijske proizvodnje ali ribiške proizvodnje, ne vpliva na trgovino med državami članicami in/ali ne izkrivlja ali grozi, da bi izkrivila konkurenco, ter zato ne spada v člen 87(1) Pogodbe. Triletno obdobje bi moralo biti prenosljivo, tako da bi bilo za vsako novo odobritev de minimis pomoči treba določiti skupni znesek take pomoči, odobrene v predhodnih treh letih. De minimis pomoč je treba šteti za odobreno takrat, ko se pravna pravica do prejema pomoči dodeli upravičencu. Pravilo de minimis ne posega v možnost podjetij, da lahko za isti projekt prejmejo državno pomoč, ki jo odobri Komisija ali ki je zajeta z uredbo o skupinski izjemi.

(8)

Zaradi transparentnosti, enakopravne obravnave in pravilne uporabe zgornjih meja de minimis je primerno, da države članice uporabljajo isti način izračuna. Za lažji izračun in v skladu z Uredbo 69/2001 je primerno, da se zneski pomoči, ki niso v obliki denarne dotacije, preračunajo v njihov bruto ekvivalent dotacije. Izračun protivrednosti v obliki dotacije, plačljive v več obrokih, in izračun pomoči v obliki ugodnega posojila zahtevata uporabo tržnih obrestnih mer, ki veljajo v času odobritve. Za enotno, transparentno in enostavno uporabo pravil o državnih pomočeh bi se morale tržne obrestne mere za namene te uredbe šteti kot referenčne mere, ob pogoju, da je v primeru ugodnega posojila, posojilo zavarovano pod običajnimi pogoji in ne vključuje neobičajno tveganj. Referenčne mere bi morale biti tiste, ki jih na podlagi objektivnih meril periodično določa Komisija in so objavljene v Uradnem listu Evropske unije ter na internetu.

(9)

Dolžnost Komisije je, da zagotovi spoštovanje pravil o državni pomoči in še zlasti, da pomoč odobrena na podlagi pravil de minimis, izpolnjuje pogoje teh pravil. V skladu z načelom sodelovanja iz člena 10 Pogodbe bi morale države članice olajšati izpolnjevanje te naloge tako, da vzpostavijo potrebne mehanizme, s katerimi zagotovijo, da skupni znesek pomoči, odobrene v skladu z de minimis pravilom, ne presega zneska 3 000 EUR na upravičenca ali skupnih zgornjih meja, ki jih določi Komisija na podlagi vrednosti kmetijske ali ribiške proizvodnje na državo članico v triletnem obdobju. Zato bi bilo primerno, da bi države članice ob odobritvi de minimis pomoči obvestile zadevno podjetje o naravi de minimis pomoči, dobile popolne podatke o ostalih de minimis pomočeh, prejetih v predhodnih treh letih, in skrbno preverile, da nova de minimis pomoč ne bo presegla zgornjih meja de minimis. Alternativno se upoštevanje zgornjih meja lahko zagotovi tudi s pomočjo centralnega registra.

(10)

Glede na izkušnje Komisije in zlasti glede na običajno pogostost potrebe po prilagajanju politike državnih pomoči, je primerno, da se obdobje uporabe te uredbe omeji. Če bi ta uredba prenehala veljati brez podaljšanja, bi moralo biti državam članicam glede shem de minimis pomoči, ki so bile v njej zajete, dano prilagoditveno obdobje šestih mesecev. Zaradi pravne varnosti je primerno, da se opredeli učinek te uredbe za pomoči, odobrene pred začetkom njene veljavnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za pomoči, odobrene podjetjem v kmetijskem ali ribiškem sektorju, razen za:

(a)	pomoči, katerih znesek se določi na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;

(b)	pomoči za dejavnosti, povezane z izvozom, kot so pomoči, ki so neposredno vezane na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo;

(c)	pomoči, ki so odvisne od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„podjetja v kmetijskem sektorju“ pomeni podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

2.	„kmetijski proizvod“ pomeni proizvode, naštete v Prilogi I Pogodbe, razen ribiških proizvodov, kot so opredeljeni v točki 5 tega člena;

3.	„predelava kmetijskega proizvoda“ pomeni postopek na kmetijskem proizvodu, pri katerem je proizvod, ki nastane s tem postopkom, prav tako kmetijski proizvod;

4.	„podjetja v ribiškem sektorju“ pomeni podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov;

5.	„ribiški proizvodi“ pomeni proizvode, ulovljene v morju ali kopenskih vodah, in proizvode ribogojstva, naštete v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (10).

6.	„predelava in trženje ribiških proizvodov“ pomeni vse postopke, vključno s postopki za ravnanje z njimi, obdelavo, proizvodnjo in distribucijo v času med iztovarjanjem ali nabiranjem in fazo končnega proizvoda.

Člen 3

De minimis pomoči

1. Za ukrepe pomoči se šteje, da ne izpolnjujejo vseh meril člena 87(1) Pogodbe in so zato izvzeti iz zahteve glede priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če izpolnjujejo pogoje, določene v odstavkih 2 in 3 tega člena.

2. Skupna de minimis pomoč, odobrena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 3 000 EUR v katerem koli obdobju treh let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko pomoči ali zastavljeni cilj.

Skupni znesek pomoči, ki se tako odobri različnim podjetjem v kmetijskem sektorju, ne sme presegati vrednosti na državo članico, določene v Prilogi I, v katerem koli triletnem obdobju.

Skupni znesek pomoči, odobrene različnim podjetjem v ribiškem sektorju, ne sme presegati vrednosti na državo članico, določene v Prilogi II, v katerem koli triletnem obdobju.

3. Zgornje meje, določene v odstavku 2, se izrazijo v obliki denarne dotacije. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, torej pred odbitkom neposrednih davkov. Kadar se pomoč odobri v obliki, ki ni dotacija, je znesek pomoči enak bruto dotacijskemu ekvivalentu pomoči.

Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo ima ob odobritvi. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči pri ugodnem posojilu, je referenčna mera, ki se uporablja v času odobritve.

Člen 4

Kumulacija in spremljanje

1. Kadar država članica odobri de minimis pomoč podjetju, obvesti podjetje o de minimis naravi pomoči in pridobi o zadevnega podjetja vse informacije o drugih de minimis pomočeh, prejetih v predhodnih treh letih.

Država članica lahko novo de minimis pomoč odobri šele, ko preveri, da ta pomoč ne bo zvišala skupnega zneska de minimis pomoči v zadevnem triletnem obdobju na raven, ki presega katero od zgornjih meja iz člena 3(2).

2. Če je država članica vzpostavila centralni register de minimis pomoči za kmetijstvo in ribištvo, v katerem so vse informacije o vseh de minimis pomočeh, ki spadajo v področje uporabe te uredbe in ki jih je odobril kateri koli organ v tej državi članici, se zahteva iz prvega pododstavka odstavka 1 ne uporablja več, takoj ko register pokriva triletno obdobje.

3. Država članica evidentira in zbira vse informacije v zvezi z uporabo te uredbe. Te evidence vsebujejo vse informacije, ki so potrebne kot dokaz, da so izpolnjeni pogoji te uredbe. Države članice vodijo evidence o posamičnih de minimis pomočeh 10 let od datuma odobritve pomoči in evidence o shemah de minimis pomoči 10 let od datuma, ko je bila odobrena zadnja posamična pomoč v okviru takšne sheme.

Na pisno zahtevo zadevna država članica v 20 delovnih dneh ali v morebitnem daljšem obdobju, določenem v zahtevi, Komisiji predloži vse informacije, ki so po mnenju Komisije potrebne za oceno ali so izpolnjeni pogoji te uredbe, zlasti glede skupnega zneska de minimis pomoči, ki jo je prejelo katero koli podjetje in kmetijski ali ribiški sektor zadevne države članice.

Člen 5

Prehodne določbe

1. Ta uredba se uporablja za pomoč, odobreno pred njenim začetkom veljavnosti, če izpolnjuje vse pogoje iz členov 1 in 3. Vsako pomoč, ki ne izpolnjuje navedenih pogojev, Komisija oceni v skladu z ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.

2. Za sheme pomoči, ki spadajo v to uredbo, se ta uredba uporablja še med prilagoditvenim obdobjem šestih mesecev po datumu, določenem v drugem odstavku člena 6.

Med prilagoditvenim obdobjem se te sheme lahko še naprej uporabljajo v skladu s pogoji te uredbe.

Člen 6

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2005.

Velja do 31. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. oktobra 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije

(1) UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

(2) UL C 93, 17.4.2004, str. 9.

(3) UL L 10, 13.1.2001, str. 30.

(4) UL L 160, 26.6.1999, str. 80. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 583/2004 (UL L 91, 30.3.2004, str. 1).

(5) UL C 232, 12.8.2000, str. 19.

(6) UL C 19, 20.1.2001, str. 7.

(7) UL L 337, 30.12.1999, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo 1421/2004 (UL L 260, 6.8.2004, str. 1).

(8) UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

(9) Zadeva C-113/2000 Španija proti Komisiji, Requeil 2002 str. I-7601, točka 73.

(10) UL L 17, 21.1.2000, str. 22.

PRILOGA I

Skupni zneski za kmetijstvo na državo članico iz člena 3(2):

(v EUR)
BE	22 077 000
DK	27 294 000
DE	133 470 000
EL	34 965 000
ES	106 755 000
FR	195 216 000
IE	17 637 000
IT	130 164 000
LU	789 000
NL	62 232 000
AT	17 253 000
PT	17 832 000
FI	11 928 000
SE	13 689 000
UK	72 357 000
CZ	9 696 000
EE	1 266 000
CY	1 871 100
LV	1 686 000
LT	3 543 000
HU	16 980 000
MT	474 000
PL	44 895 000
SI	3 018 000
SK	4 566 000

PRILOGA II

Skupni zneski za ribištvo na državo članico iz člena 3(2):

(v EUR)
BE	1 368 900
DK	6 341 400
DE	7 287 000
EL	2 036 370
ES	15 272 100
FR	11 073 300
IE	1 944 000
IT	9 413 400
LU	0
NL	3 548 100
AT	114 000
PT	2 703 300
FI	460 200
SE	1 557 900
UK	12 651 900
CZ	169 200
EE	407 400
CY	123 000
LV	510 300
LT	906 000
HU	144 180
MT	21 000
PL	1 652 100
SI	21 900
SK	86 100

28.10.2004

Uradni list Evropske unije

L 325/10

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1861/2004

z dne 26. oktobra 2004

o določanju standarda trženja za breskve in nektarine

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1) in zlasti člena 2(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Breskve in nektarine so navedene med proizvodi, za katere je morajo veljati standardi trženja, iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2200/96. Uredba Komisije (ES) št. 2335/1999 z dne 3. novembra 1999 o standardih trženja za breskve in nektarine (2) je bila večkrat spremenjena in ne zagotavlja več pravne jasnosti. Uredbo je torej treba prenoviti. V ta namen in za ohranitev transparentnosti na mednarodnih trgih je treba upoštevati standard UN/ECE FFV-26 o trženju in nadzoru tržne kakovosti breskev in nektarin, ki ga priporoča Delovna skupina za standarde kakovosti kmetijskih proizvodov Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), kakor tudi priporočilo te skupine o uvajanju minimalnih meril zrelosti za breskve in nektarine.

(2)	Z uporabo teh standardov je treba s trga odstraniti proizvode slabe kakovosti, in tako usmerjati proizvodnjo, da bi izpolnila zahteve potrošnikov, ter olajšati trgovinske odnose na podlagi poštene konkurence, s čimer bi pomagali doseči večjo donosnost proizvodnje.

(3)

Standardi se uporabljajo v vseh fazah trženja. Prevoz na dolge razdalje, skladiščenje za določen čas ali različni postopki, ki so jim proizvodi izpostavljeni, lahko povzročijo določene spremembe zaradi biološkega razvoja proizvodov ali zaradi njihove pokvarljivosti. Take spremembe je treba upoštevati pri uporabi standardov v fazah trženja po odpremi.

(4)	Ker morajo biti proizvodi razreda „ekstra“ sortirani in pakirani s posebno skrbnostjo, se pri njih upošteva le zmanjšanje svežosti in čvrstosti.

(5)	Da ne bi ovirali trga Skupnosti breskev in nektarin na sredini tržnega obdobja, je primerno prestaviti uporabo te uredbe na 1. marca 2005.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standard trženja za breskve in nektarine, ki sodijo pod oznako KN 0809 30, je določen v Prilogi.

Ta standard se uporablja v vseh fazah trženja pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 2200/96.

Vendar pa se v fazah po odpremi glede na predpisani standard pri proizvodih lahko pokaže rahlo zmanjšanje svežosti in čvrstosti; pri proizvodih, ki niso razvrščeni v razred „ekstra“, se poleg tega lahko pokažejo manjše spremembe zaradi njihovega razvoja in pokvarljivosti.

Člen 2

Uredba (ES) št. 2335/1999 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba se uporablja od 1. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. oktobra 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije

(1) UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64.)

(2) UL L 281, 4.11.1999, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 907/2004 (UL L 163, 30.4.2004, str. 50).

PRILOGA

STANDARD ZA BRESKVE IN NEKTARINE

I. OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za breskve in nektarine (1) sort (cultivars), vzgojenih iz Prunus persica Sieb. in Zucc., ki se potrošniku dobavijo sveže, pri čemer so izključene breskve in nektarine, namenjene za industrijsko predelavo.

II. DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve po kakovosti za breskve in nektarine po pripravi in pakiranju.

A. Minimalne zahteve kakovosti

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti breskve in nektarine v vseh razredih:

—

cele,

—	zdrave; proizvodi, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerni za uživanje, so izločeni,

—	čiste, praktično brez vidnih tujih snovi,

—	praktično brez škodljivcev,

—	praktično brez poškodb, ki jih povzročajo škodljivci,

—	brez odvečne zunanje vlage,

—	brez tujega vonja in/ali okusa.

Breskve in nektarine morajo biti skrbno obrane.

Razvitost in stanje breskev in nektarin morata biti taka, da lahko:

—	prenesejo prevoz in rokovanje in

—	prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.

B. Minimalne zahteve zrelosti

Breskve in nektarine morajo biti dovolj razvite in zrele.

Razvoj in stanje zrelosti breskev in nektarin morata omogočati njihovo zorenje, da lahko dosežejo zadovoljivo stopnjo zrelosti. Za upoštevanje te določbe morata biti refrakcijski indeks mesa, izmerjen v območju sredice plodovega mesa in v ekvatorialnem delu, večji ali enak vrednosti Brix 8 in čvrstost, izmerjena s pomočjo oboja s premerom 8 mm (0,5 cm2) v dveh točkah ekvatorialnega dela ploda, manjša od 6,5 kg.

C. Razvrstitev

Breskve in nektarine se razvrščajo v tri razrede, opredeljene v nadaljevanju:

(i)

Razred„ekstra“

Breskve in nektarine v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Njihova oblika, razvitost in obarvanost morajo biti značilne za sorto, ob upoštevanju pridelovalnega območja. Biti morajo brezhibne, razen zelo rahlih površinskih pomanjkljivosti, če te ne vplivajo na splošni izgled proizvoda, njegovo kakovost, sposobnost za ohranjanje kakovosti in predstavitev v pakiranju.

(ii)

Razred I

Breskve in nektarine v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Imeti morajo značilnosti sorte, ob upoštevanju pridelovalnega območja. Dovoljene so rahle pomanjkljivosti v obliki, razvitosti ali obarvanosti.

Meso mora biti popolnoma zdravo.

Breskve in nektarine, ki so počene pri stičišču peclja in ploda, so izključene.

Dovoljene so rahle površinske pomanjkljivosti, če te ne vplivajo na splošni izgled proizvoda, njegovo kakovost, sposobnost za ohranjanje kakovosti in predstavitev v pakiranju ter ne presegajo:

—	1 cm v dolžino pri pomanjkljivostih podolgovatih oblik,

—	0,5 cm2 skupne površine pri drugih pomanjkljivostih.

(iii)

Razred II

Ta razred vključuje breskve in nektarine, ki ne izpolnjujejo zahtev za vključitev v višja razreda, vendar izpolnjujejo zgoraj navedene minimalne zahteve.

Meso mora biti brez večjih pomanjkljivosti. Plod je lahko počen pri stičišču peclja in ploda le ob upoštevanju dovoljenih odstopanj kakovosti.

Dovoljene so površinske pomanjkljivosti, če breskve in nektarine ohranijo svoje splošne lastnosti glede kakovosti, sposobnosti za ohranjanje kakovosti in predstavitve v pakiranju ter ne presegajo:

—	2 cm v dolžino pri pomanjkljivostih podolgovatih oblik,

—	1,5 cm2 skupne površine pri drugih pomanjkljivostih.

III. DOLOČBE O VELIKOSTI

Velikost se določi:

—	z obsegom ali

—	z največjim premerom ekvatorialnega dela.

Breskve in nektarine se razvrščajo v skladu z naslednjo lestvico:

Premer	Velikost (oznaka)	Obseg
90 mm in več	AAAA	28 cm in več
80 mm in več, toda manj kot 90 mm	AAA	25 cm in več, toda manj kot 28 cm
73 mm in več, toda manj kot 80 mm	AA	23 cm in več, toda manj kot 25 cm
67 mm in več, toda manj kot 73 mm	A	21 cm in več, toda manj kot 23 cm
61 mm in več, toda manj kot 67 mm	B	19 cm in več, toda manj kot 21 cm
56 mm in več, toda manj kot 61 mm	C	17,5 cm in več, toda manj kot 19 cm
51 mm in več, toda manj kot 56 mm	D	16 cm in več, toda manj kot 17,5 cm

Najmanjša dovoljena velikost za razred „ekstra“ je 17,5 cm (obseg) in 56 mm (premer).

Velikost D (51 mm in več, toda manj kot 56 mm v premeru ali 16 cm in več, toda manj kot 17,5 cm v obsegu) ni dovoljena v obdobju od 1. julija do 31. oktobra.

Razvrščanje po velikosti je obvezno pri vseh razredih.

IV. DOLOČBE O ODSTOPANJIH

V vsaki enoti pakiranja so dovoljena odstopanja od kakovosti in velikosti za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev navedenega razreda.

A. Odstopanja od kakovosti

(i)	Razred „ekstra“ 5 % po številu ali teži breskev ali nektarin, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, vendar izpolnjujejo zahteve za razred I, ali, izjemoma, so še v mejah dovoljenih odstopanj za ta razred.

(ii)	Razred I 10 % po številu ali teži breskev ali nektarin, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II, ali, izjemoma, so še v mejah dovoljenih odstopanj za ta razred.

(iii)

Razred II

10 % po številu ali teži breskev ali nektarin, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev, vendar plodovi ne smejo biti gnili, ne smejo imeti izrazitih otiskov ali drugih poškodb, zaradi česar bi bili neprimerni za uživanje.

B. Odstopanja od velikosti

Za vse razrede: 10 % po številu ali teži breskev ali nektarin, katerih obseg je za največ 1 cm večji ali manjši in katerih premer je za največ 3 mm večji ali manjši od velikosti, navedene na pakiranju. Vendar pa pri plodovih najmanjše velikosti to odstopanje velja samo za breskve ali nektarine, ki so od navedene najmanjše velikosti manjše za največ 6 mm (obseg) ali 2 mm (premer).

V. DOLOČBE O PREDSTAVITVI

A. Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in vsebovati le breskve in nektarine istega porekla, sorte, kakovosti, stanja zrelosti in velikosti, v razredu „ekstra“ pa morajo biti breskve in nektarine tudi iste obarvanosti.

Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

Z odstopanjem od predhodnih določb te točke se lahko proizvode iz te uredbe meša, v enotah pakiranja za prodajo do neto teže največ treh kilogramov, s svežim sadjem in zelenjavo drugih vrst pod pogoji, določenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 48/2003 (2).

B. Pakiranje

Breskve in nektarine morajo biti pakirane tako, da so ustrezno zavarovane.

Notranji material embalaže mora biti nov, čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj in znotraj. Dovoljena je uporaba takšnih materialov in zlasti etiket in žigov, ki nosijo trgovske oznake, če se pri tiskanju in lepljenju uporabljajo nestrupena črnila in lepila.

Etikete, ki so posamezno nalepljene na proizvodih, ob odstranitvi ne smejo puščati vidnih sledi lepila ali poškodovati površine.

Enote pakiranja morajo biti brez tujih snovi.

C. Predstavitev

Breskve in nektarine so lahko predstavljene:

—	v majhnih enotah pakiranja,

—	v enem sloju v primeru razreda „ekstra“; vsak posamezen plod v tem razredu mora biti ločen od sosednjih.

V razredih I in II:

—	v enem ali dveh slojih ali

—	v največ štirih slojih, če so v trdih vložkih, ki morajo biti izdelani tako, da ne pritiskajo na plodove v vložkih neposredno pod njim.

VI. DOLOČBE O OZNAČEVANJU

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani pakiranja natisnjene čitljivo in neizbrisno ter vidno od zunaj naslednje navedbe:

A. Identifikacija

Ime in naslov tistega, ki pakira, in/ali tistega, ki razpošilja.

Ta navedba se lahko nadomesti:

—	za vse vrste pakiranja razen za enote predpakiranja, s kodno oznako, ki označuje tistega, ki pakira, in/ali tistega, ki razpošilja, izdano ali priznano s strani uradnega organa in pred njo napisano navedbo „tistega, ki pakira, in/ali tistega, ki razpošilja“, ali ustrezne okrajšave,

—

samo za enote predpakiranja, z imenom in naslovom prodajalca, ki ima sedež v Skupnosti, in pred njim napisano navedbo „pakirano za“ ali enakovredno navedbo. V tem primeru mora imeti etiketa tudi kodno oznako, ki ustreza tistemu, ki pakira, in/ali tistemu, ki razpošilja. Prodajalec zagotovi vse informacije, za katere nadzorne službe menijo, da so potrebne za pomen kodne oznake.

B. Vrsta proizvoda

—	„Breskve“ ali „nektarine“, če vsebina ni vidna od zunaj,

—	barva mesa,

—	ime sorte (neobvezno).

C. Poreklo proizvoda

Država porekla in, neobvezno, pridelovalno območje ali nacionalno, regionalno ali lokalno ime kraja.

D. Komercialne značilnosti

—

Razred,

—	velikost, izražena v najmanjših ali največjih premerih ali najmanjših ali največjih obsegih ali v skladu z označevanjem, določenim v Oddelku III „Določbe o velikosti“,

—	število enot (neobvezno),

—	najmanjša vsebnost sladkorja, izmerjena z refraktometrom in izražena v vrednosti Brix (neobvezno),

—	največja čvrstost, izmerjena s penetrometrom in izražena v kg/0,5 cm2 (neobvezno).

E. Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Na enotah pakiranja niso potrebne navedbe iz prvega pododstavka, če te enote vsebujejo pakiranja za prodajo, vidna od zunaj in vsako od katerih ima te navedbe. Te enote pakiranja morajo biti brez vsakršnih označb, ki bi vodile v zmoto. Kadar so te enote pakiranja naložene na paleti, morajo biti te navedbe vidne na obvestilu, nameščenem na najmanj dveh stranicah palete.

(1) To besedilo se uporablja za vse sorte, vzgojene iz Prunus persica Sieb. in Zucc., tako za breskve in nektarine ali podobne vrste s koščico, ki se drži mesa, ali s koščico, ki se ne drži mesa, in z gladko ali hrapavo kožo.

(2) UL L 7, 11.1.2003, str. 65.

28.10.2004

Uradni list Evropske unije

L 325/17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1862/2004

z dne 26. oktobra 2004

o določitvi standardov trženja za lubenice

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1) in zlasti člena 2(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Lubenice so navedene med proizvodi, za katere veljajo standardi trženja iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2200/96. Uredba Komisije (ES) št. 1093/97 z dne 16. junija 1997 o določitvi standardov trženja za lubenice (2) je bila večkrat spremenjena. Zaradi jasnosti je torej treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 1093/97 in jo od 1. januarja 2005 nadomestiti z novo.

(2)

V ta namen in za ohranitev transparentnosti na mednarodnih trgih je treba upoštevati standard EGS/OZN FFV-37 o trženju in nadzoru kakovosti lubenic, ki ga za ta proizvoda priporoča delovna skupina za standarde kakovosti kmetijskih proizvodov Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (EGS/OZN), kakor tudi njegove zadnje spremembe.

(3)	Z uporabo standardov je treba s trga odstraniti proizvode slabe kakovosti in tako usmerjati proizvodnjo, da bi izpolnila zahteve potrošnikov, ter olajšati trgovino na podlagi poštene konkurence, s čimer bi pomagali doseči večjo dobičkonosnost proizvodnje.

(4)

Standardi se uporabljajo v vseh fazah trženja. Prevoz na velike razdalje, skladiščenje za določen čas ali razne operacije, ki so jim proizvodi izpostavljeni, lahko povzročijo kvarjenje zaradi bioloških procesov v proizvodih ali zaradi naravnega propadanja. Treba je upoštevati take spremembe pri uporabi standardov v fazah trženja po odpošiljanju.

(5)	Ukrepi, predpisani s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standard trženja, ki se uporablja za lubenice pod oznako KN 0807 11, je naveden v prilogi.

Ta standard se uporablja pri vseh fazah trženja pod pogoji, ki so predpisani v Uredbi (ES) št. 2200/96.

Vendar pa so v fazah po odpošiljanju dovoljena naslednja odstopanja glede na predpisane standarde:

(a)	rahlo pomanjkanje svežosti in čvrstosti ter

(b)	rahle spremembe, ki nastanejo zaradi rasti in naravnega propadanja.

Člen 2

Uredba (ES) št. 1093/97 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. oktobra 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije

(1) UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2) UL L 158, 17.6.1997, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 907/2004 (UL L 163, 30.4.2004, str. 50).

PRILOGA

STANDARD ZA LUBENICE

I. OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za vse sorte lubenic (cultivars), vzgojenih iz Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum. in Nakai, ki se potrošniku dobavijo sveže, pri čemer so izključene lubenice za industrijsko predelavo.

II. DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve po kakovosti za lubenice po pripravi in pakiranju.

A. Minimalne zahteve kakovosti

Upoštevajoč posebne predpise za posamezni razred in dovoljena odstopanja, morajo biti lubenice v vseh razredih:

—

cele,

—	zdrave; proizvodi, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerni za uporabo, so izključeni,

—	čiste, praktično brez tujih vidnih primesi,

—	praktično brez škodljivcev,

—	praktično brez okvar zaradi škodljivcev,

—	čvrste in dovolj zrele; barva in okus mesa morata ustrezati zadovoljivi stopnji zrelosti,

—	ne počene,

—	brez odvečne zunanje vlage,

—	brez tujega vonja in/ali okusa.

Razvitost in stanje lubenic morata biti taka, da

—	prenesejo prevoz in rokovanje ter

—	da prispejo v zadovoljivem stanju v namembni kraj.

B. Minimalne zahteve zrelosti

Lubenice morajo biti dovolj razvite in ustrezno zrele. Refraktometrični indeks mesa mora biti vsaj 8 %, izmerjeno v sredini plodovega mesa, in vsaj 8 % ali več v ekvatorialnem prerezu.

C. Razvrstitev

Lubenice razvrščamo v dva razreda:

(i)

Razred I

Lubenice tega razreda morajo biti dobre kakovosti. Imeti morajo tipične lastnosti sorte.

Dovoljene pa so naslednje rahle pomanjkljivosti, če te ne vplivajo na splošni videz proizvoda, na njegovo kakovost, na sposobnost za shranjevanje ali na predstavitev v enoti pakiranja:

—	rahla pomanjkljivost glede oblike,

—	rahla pomanjkljivost v obarvanosti lupine: bleda obarvanost lupine na mestu, kjer se je plod med rastjo dotikal tal, ne velja za pomanjkljivost,

—	rahle zaraščene površinske razpoke,

—	rahle pomanjkljivosti na površini zaradi drgnjenja ali rokovanja: skupna površina prizadetega dela ne sme presegati ene šestnajstine ploda.

Dolžina peclja lubenice ne sme presegati 5 cm.

(ii)

Razred II

V tem razredu so lubenice, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Dovoljene so naslednje pomanjkljivosti, če lubenice kljub temu ohranijo osnovne značilnosti v zvezi s kakovostjo, sposobnostjo za shranjevanje in za predstavitev:

—	pomanjkljivosti glede oblike,

—	rahle zaraščene površinske razpoke,

—	rahle pomanjkljivosti v obarvanosti lupine: bleda obarvanost lupine na mestu, kjer se je plod med rastjo dotikal tal, ne veljajo za pomanjkljivost v obarvanosti lupine,

—	rahle zmečkanine,

—	rahle pomanjkljivosti na površini zaradi drgnjenja ali rokovanja ali zaradi škodljivcev ali bolezni: skupna površina prizadetega dela ne sme presegati ene osmine ploda.

III. DOLOČBE O VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja s tehtanjem enote. Najmanjša določena teža je 1 kg.

Če so lubenice predstavljene v enoti pakiranja, razlika v teži med najlažjo in najtežjo lubenico v isti enoti pakiranja ne sme presegati 2 kg ali 3,5 kg, če najlažja lubenica tehta 6 kg ali več.

Pri lubenicah v razsutem stanju ni treba upoštevati te relativne izenačenosti po teži.

IV. DOLOČBE O ODSTOPANJIH

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, naveden na vsaki enoti pakiranja ali v vsaki partiji (če so lubenice v razsutem stanju), so dovoljena naslednja odstopanja pri kakovosti in velikosti.

A. Odstopanja od kakovosti

(i)	Razred I 10 % lubenic po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II, ali izjemoma, ki so v okviru odstopanj tega razreda.

(ii)	Razred II 10 % lubenic po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev, vendar plodovi ne smejo biti gnili ali kako drugače neprimerni za uživanje.

B. Odstopanja od velikosti

Za oba razreda: 10 % lubenic po številu ali masi, katerih velikost odstopa od navedene velikosti, vendar ne za več kakor 1 kg od določenega velikostnega obsega.

Odstopanja se v nobenem primeru ne smejo razširiti, tako da bi zajele lubenice, ki tehtajo manj od 800 g.

V. DOLOČBE O PREDSTAVITVI

A. Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja ali vsake partije, če so lubenice v razsutem stanju, mora biti izenačena in mora vsebovati le lubenice istega porekla, sorte in kakovosti.

Celotna vsebina enote pakiranja ali partije, če je proizvod v razsutem stanju, mora biti taka, kakršni so vidni deli vsebine pakiranja ali partije.

Poleg tega morata biti oblika in barva površine pri lubenicah iz razreda I izenačeni.

Z odstopanjem od te točke predhodnih določb, se lahko proizvode iz te uredbe meša, v enotah pakiranja za prodajo do največ treh kilogramov, s svežim sadjem in zelenjavo drugih vrst pod pogoji, določenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 48/2003 (1).

B. Pakiranje

Lubenice morajo biti pakirane tako, da so ustrezno zavarovane.

Notranji material embalaže mora biti nov, čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj in znotraj. Dovoljena je uporaba takšnih materialov, zlasti etiket in žigov, ki nosijo trgovske oznake, če se pri tiskanju in lepljenju uporabljajo nestrupena črnila ali lepila.

Etikete, ki so posamezno nalepljene na proizvodih, ob odstranitvi ne smejo puščati vidnih sledi lepila ali poškodovati površine.

Pakiranja ali partije, če je proizvod predstavljen v razsutem stanju, morajo biti brez vseh tujih primesi.

Lubenice, ki jih prevažajo v razsutem stanju, morajo biti od tal in sten vozila ločene z ustreznim zaščitnim materialom, ki mora biti nov in čist in ne sme prenašati nenavadnega okusa ali vonja na plodove.

C. Predstavitev

Lubenice lahko predstavimo

—	v enotah pakiranja, vključno v zabojih velikih dimenzij,

—	v razsutem stanju (naložene neposredno na prevozno sredstvo).

VI. DOLOČBE O OZNAČEVANJU

Vsaka enota pakiranja mora imeti na zunanji strani pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisne oznake, ki morajo biti na isti strani pakiranja.

Na enotah pakiranja ni treba navesti oznake iz prvega pododstavka, če ti slednji ne vsebujejo prodajne embalaže, vidne od zunaj in na kateri so navedene te oznake. Te enote pakiranja morajo biti brez vsakršnih označb, ki bi vodile v zmoto. Kadar so te enote pakiranja naložene na paleti, morajo biti te oznake vidno navedene na obvestilu, nameščenim na dveh stranicah palete.

Za lubenice, ki se prevažajo v razsutem stanju (naložene neposredno na prevozno sredstvo), morajo biti podatki na dokumentu, ki spremlja pošiljko, in dokument mora biti na vidnem mestu v vozilu.

Pri taki predstavitvi ni obvezno navesti velikosti.

A. Identifikacija

Ime in naslov tistega, ki pakira in/ali tistega, ki razpošilja.

Ta navedba se lahko zamenja:

—	za vse vrste embalaže razen za enote predpakiranja, s kodno oznako, izdano in priznano s strani uradnega organa, ki označuje tistega, ki pakira in/ali tistega, ki razpošilja, in pred njo napisane navedbe „tistega, ki pakira in/ali tistega, ki razpošilja“ ali ustrezne okrajšave;

—

samo za enote predpakiranja z imenom in naslovom prodajalca, ki ima sedež v Skupnosti, in pred njo napisane navedbe „pakirano za“ ali enakovredne navedbe. V tem primeru mora imeti etiketa tudi kodno oznako, ki ustreza tistemu, ki pakira in/ali tistemu, ki razpošilja. Prodajalec zagotovi vse informacije, za katere nadzorne službe menijo, da so potrebne za pomen kodne oznake.

B. Vrsta proizvoda

—	„Lubenice“, če vsebina ni vidna od zunaj,

—	ime sorte (neobvezno),

—	barva mesa, če le-ta ni rdeča,

—	„Brez pešk“, kjer je to ustrezno (2).

C. Poreklo proizvoda

—	Država porekla in po potrebi, območje pridelave ali državno, regionalno ali lokalno označbo.

D. Komercialne značilnosti

—

Razred,

—	velikost (če je izmerjena), izražena kot najmanjša in največja teža,

—	število enot (neobvezno),

—	neto teža (neobvezno).

E. Uradni kontrolni znak (neobvezno)

(1) UL L 7, 11.1.2003, str. 65.

(2) Lubenice brez pešk lahko vsebujejo manj razvite peške in občasno razvite peške.

28.10.2004

Uradni list Evropske unije

L 325/23

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1863/2004

z dne 26. oktobra 2004

o določitvi standardov trženja za gojene gobe

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1) in zlasti člena 2(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Gojene gobe so navedene med proizvodi, za katere veljajo standardi trženja, iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2200/96. Uredba Komisije (ES) št. 982/2002 z dne 7. junija 2002 o določitvi standardov trženja za gojene gobe (2) je bila večkrat spremenjena. Zaradi jasnosti je torej treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 982/2002 in jo nadomestiti z novo.

(2)

V ta namen in za ohranitev transparentnosti na mednarodnih trgih je treba upoštevati standard EGS/OZN FFV-24 o trženju in nadzoru tržne kakovosti gojenih gob (Agaricus), ki ga priporoča delovna skupina za standarde kakovosti kmetijskih proizvodov Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (EGS/OZN).

(3)	Z uporabo novih standardov je treba s trga odstraniti proizvode slabe kakovosti in tako usmerjati proizvodnjo, da bi izpolnila zahteve potrošnikov, ter olajšati trgovinske odnose na podlagi poštene konkurence, s čimer bi pomagali doseči večjo dobičkonosnost proizvodnje.

(4)

(5)	Ker morajo biti proizvodi razreda „ekstra“ sortirani in pakirani s posebno skrbnostjo, se pri njih upošteva le zmanjšanje svežosti in čvrstosti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standard trženja za gojene gobe, ki sodijo pod oznako KN 0709 51 00, je določen v Prilogi.

Standard se uporablja v vseh fazah trženja pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 2200/96.

Vendar pa so v fazah po odpošiljanju dovoljena naslednja odstopanja glede na predpisane standarde:

(a)	rahlo pomanjkanje svežosti in čvrstosti;

(b)	pri proizvodih, ki niso razvrščeni v razred „ekstra“, se poleg tega lahko kaže rahlo poslabšanje kakovosti zaradi njihovega razvoja in pokvarljivosti.

Člen 2

Uredba (ES) št. 982/2002 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. oktobra 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije

(1) UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2) UL L 150, 8.6.2002, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 907/2004 (UL L 163, 30.4.2004, str. 50).

PRILOGA

STANDARD ZA GOJENE GOBE (Agaricus)

I. OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za plodišča (trosnjake) vrst, vzgojenih iz rodu Agaricus (sin. Psalliota), ki jih je treba potrošniku dobaviti sveže, pri čemer so izključene gobe, namenjene za industrijsko predelavo.

Gobe se razvrščajo v komercialne tipe, pri čemer se najprej razvrstijo v dve skupini:

—	nerezane gobe z neodrezanim dniščem beta,

—	rezane gobe z odrezanim dniščem beta.

V obeh skupinah se razlikuje med zaporednimi fazami razvoja:

—	zaprte gobe (ali drugo enakovredno poimenovanje), tj. gobe s popolnoma zaprtim klobukom,

—	zastrte gobe, tj. gobe, pri katerih je klobuk povezan z betom z zastiralcem,

—	odprte gobe, tj. gobe z odprtim klobukom (klobuk je odprt ali zravnan, pri robovih klobuka se zahteva rahla upognjenost navzdol),

—	zravnane gobe, tj. gobe, ki so povsem odprte (vendar robovi klobuka ne smejo biti niti preveč zavihani navzgor niti zavihani navzdol).

Gobe se nadalje razvrščajo v dve skupini glede na barvo:

—

„bele“,

—	„rjave“ ali „kostanjevo rjave“.

II. DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve o kakovosti gob po pripravi in pakiranju.

A. Minimalne zahteve

Gobe vseh razredov, pri čemer za vsak razred veljajo posebne določbe in dovoljena odstopanja, morajo biti:

—	cele (če gre za rezane gobe, mora biti rez gladek),

—	zdrave (gobe, ki gnijejo, imajo bet temno rjave barve ali se kvarijo, tako da niso primerne za uživanje, morajo biti izločene),

—	čiste (praktično brez vidnih tujih snovi, z izjemo prsti),

—	svežega videza, upoštevati je treba obarvanost lističev, ki je tipična za vrsto in/ali komercialni tip,

—	praktično brez škodljivcev,

—	praktično brez poškodb, ki so jih povzročili škodljivci,

—	brez nenormalne zunanje vlage,

—	brez tujega vonja in/ali okusa.

Razvitost in stanje gob morata biti takšna, da lahko:

—	prenesejo prevoz in rokovanje in

—	prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.

B. Razvrstitev

Gobe se razvrščajo v tri razrede, opredeljene v nadaljevanju:

(i)

Razred „ekstra“

Gobe v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Njihova oblika, videz, razvitost in barva morajo biti značilne za komercialni tip. Biti morajo lepo oblikovane.

Biti morajo brezhibne razen zelo rahlih površinskih pomanjkljivosti, pod pogojem, da te ne vplivajo na njihov splošni izgled, kakovost, sposobnost za ohranjanje kakovosti in predstavitev v pakiranju.

Pri rezanih gobah mora biti rez gladek in potekati približno pravokotno na vzdolžno os.

Gobe morajo biti praktično brez prsti; kljub temu imajo lahko nerezane gobe tudi nekaj sledov prsti pri dnišču beta.

(ii)

Razred I

Gobe v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Njihova oblika, videz, razvitost in barva morajo biti značilne za komercialni tip.

Dovoljene so naslednje rahle pomanjkljivosti, če ne vplivajo na njihov splošni izgled, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

—	rahle pomanjkljivosti glede oblike,

—	rahle pomanjkljivosti glede barve,

—	rahle površinske odrgnine,

—	rahli sledovi prsti (nerezane gobe imajo lahko nekaj prsti tudi pri dnišču beta).

Pri rezanih gobah mora biti rez gladek in potekati približno pravokotno na vzdolžno os.

(iii)

Razred II

V ta razred se razvrščajo gobe, ki ne izpolnjujejo zahtev za vključitev v razred „ekstra“ in razred I, vendar izpolnjujejo zgoraj navedene minimalne zahteve.

Dovoljene so naslednje pomanjkljivosti, če gobe kljub temu ohranijo osnovne značilnosti v zvezi s kakovostjo, sposobnostjo za shranjevanje in za predstavitev:

—	pomanjkljivosti glede oblike,

—	pomanjkljivosti glede barve,

—	rahle odrgnine,

—	rahle pomanjkljivosti dnišča beta,

—	majhna notranja vlaga dnišča beta,

—	brezbarvne opne,

—	votli beti,

—	sledovi prsti (nerezane gobe imajo lahko nekaj prsti tudi pri dnišču beta).

III. DOLOČBE O VELIKOSTI

Velikost se določi s premerom klobuka in dolžine beta glede na naslednje specifikacije.

Minimalna velikost

Maksimalni premer klobuka mora biti vsaj 15 mm za zaprte gobe, zastrte gobe ter odprte gobe in 20 mm za zravnane gobe.

Dolžina beta

Dolžina beta se meri:

—	od lističev pod klobukom pri odprtih in zravnanih gobah,

—	od zastiralca pri zaprtih in zastrtih gobah.

Pri gobah razreda „ekstra“ je določanje velikosti obvezno, in sicer v skladu s tabelo spodaj, gobe razreda I in II pa morajo ustrezati specificiranemu razponu velikosti, če so navedeni izrazi „majhna“, „srednje velika“ in „velika“:

Zaprte, zastrte in odprte gobe
Premer klobuka		Maksimalna dolžina beta
Velikost	Mejne velikosti	Rezane gobe	Nerezane gobe
Majhna	15–45 mm	1/2 premera klobuka	2/3 lpremera klobuka
Srednje velika	30–65 mm
Velika	50 mm in več

Zravnane gobe
Premer klobuka		Maksimalna dolžina beta
Velikost	Mejne velikosti	Rezane gobe	Nerezane gobe
Majhna	20–55 mm	2/3 premera klobuka
Velika	50 mm in več

IV. DOLOČBE O ODSTOPANJIH

V vsakem pakiranju se dovolijo odstopanja glede kakovosti in velikosti za gobe, ki ne izpolnjujejo zahtev navedenega razreda.

A. Odstopanja od kakovosti

(i)	Razred „ekstra“ 5 % po številu ali masi gob, ki ne izpolnjujejo zahtev tega razreda, vendar izpolnjujejo zahteve razreda I ali, izjemoma, so še v mejah dovoljenih odstopanj za navedeni razred.

(ii)	Razred I 10 % po številu ali masi gob, ki ne izpolnjujejo zahtev tega razreda, vendar izpolnjujejo zahteve razreda II ali, izjemoma, so še v mejah dovoljenih odstopanj za navedeni razred.

(iii)

Razred II

10 % po številu ali masi gob brez beta in 10 % po številu ali masi gob, ki kako drugače ne izpolnjujejo niti zahtev tega razreda niti minimalnih zahtev, z izjemo gob, ki gnijejo ali so zaradi kvarjenja kakor koli drugače neprimerne za uživanje.

B. Posebna odstopanja glede stopnje razvitosti

(i)	Razred „ekstra“ Dovoli se 5 % po skupnem številu ali masi gob predhodne stopnje razvitosti in gob naslednje stopnje razvitosti.

(ii)	Razred I Dovoli se 10 % po skupnem številu ali masi gob predhodne stopnje razvitosti in gob naslednje stopnje razvitosti.

(iii)

Razred II

V vsakem pakiranju se dovolijo gobe različnih stopenj razvitosti. Vendar pa se, če je stopnja razvitosti navedena, dovoli 25 % po skupnem številu ali masi gob predhodne in gob naslednje stopnje razvitosti.

C. Odstopanja od velikosti

Za vse razrede: 10 % po številu ali masi gob, ki ne izpolnjujejo navedenih zahtev glede velikosti.

V. DOLOČBE O PREDSTAVITVI

A. Izenačenost

Vsebina posameznega pakiranja mora biti izenačena in vsebovati le gobe istega porekla, komercialnega tipa, stopnje razvitosti (z upoštevanjem določb iz točke IV.B zgoraj), kakovosti in velikosti (če je sortirana po velikosti).

Prodajna pakiranja, katerih neto masa ne presega 1 kg, lahko vsebujejo mešanico gob različnih barv, če so te izenačene po kakovosti, stopnji razvitosti in velikosti (če so sortirane po velikosti), ter za posamezno zadevno barvo, po poreklu.

Vidni del vsebine pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

Z odstopanjem od predhodnih določb te točke , se lahko proizvode iz te uredbe meša, v enotah pakiranja za prodajo do največ treh kilogramov, s svežim sadjem in zelenjavo drugih vrst pod pogoji, določenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 48/2003 (1).

B. Pakiranje

Gobe morajo biti pakirane tako, da so ustrezno zavarovane.

Notranji material embalaže mora biti nov, čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj in znotraj. Dovoljena je uporaba materialov in zlasti etiket in žigov, ki nosijo trgovske oznake, če se pri tiskanju in lepljenju uporabljajo nestrupena črnila ali lepila.

Etikete, ki so posamezno nalepljene na proizvodih, ob odstranitvi ne smejo puščati vidnih sledi lepila ali poškodovati površine.

Enote pakiranja morajo biti brez kakršnih koli nečistoč, tudi prevelika količina prsti ne sme biti prisotna.

VI. DOLOČBE O OZNAČEVANJV

Vsaka enota pakiranja mora imeti podatke, strnjene na isti strani pakiranja, čitljive in neizbrisne ter vidne od zunaj:

A. Identifikacija

Ime in naslov tistega, ki pakira in/ali tistega, ki razpošilja.

Ta navedba se lahko zamenja:

—	za vse vrste pakiranja razen za enote predpakiranja, s kodno oznako, ki označuje tistega, ki pakira in/ali tistega, ki razpošilja, ali priznano s strani uradnega organa in pred njo napisano navedbo „tistega, ki pakira in/ali tistega, ki razpošilja“, ali ustrezne okrajšave;

—

samo za enote predpakiranja z imenom in naslovom prodajalca, ki ima sedež v Skupnosti, in pred njo napisano navedbo „pakirano za“ ali enakovredno navedbo. V tem primeru mora imeti etiketa tudi kodno oznako, ki ustreza tistemu, ki pakira in/ali tistemu, ki razpošilja. Prodajalec zagotovi vse informacije, za katere nadzorne službe menijo, da so potrebne za pomen kodne oznake.

B. Vrsta proizvoda

—

Če vsebina pakiranja ni vidna od zunaj:

—	„Gojene gobe“,

—	„Rezane“ ali „Nerezane“,

—	„Barva“, če ni bela,

—	stopnja razvitosti (neobvezno),

—	v primeru prodajnih pakiranj, ki vsebujejo gobe različnih barv, imena zadevnih barv.

C. Poreklo proizvoda

—	Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali nacionalno, regionalno ali lokalno ime kraja,

—	v primeru prodajnih pakiranj, ki vsebujejo gobe različnih barv in porekla, je treba tik poleg imen zadevnih barv navesti posamezno državo porekla.

D. Komercialne značilnosti

—

Razred,

—	velikost (če so sortirane po velikosti), izražena v minimalnih in maksimalnih premerih klobukov ali z navedbo „majhna“, „srednje velika“ ali „velika“,

—	neto masa.

E. Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Na enotah pakiranja ni treba navesti oznake iz prvega pododstavka, če te slednje ne vsebujejo prodajne embalaže, vidne od zunaj in na kateri so navedene te oznake. Te enote pakiranja morajo biti brez vsakršnih označb, ki bi vodile v zmoto. Kadar so te enote pakiranja naložene na paleti, morajo biti te oznake vidno navedene na obvestilu, nameščenim na dveh stranicah palete.

(1) UL L 7, 11.1.2003, str. 65.

28.10.2004

Uradni list Evropske unije

L 325/30

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1864/2004

z dne 26. oktobra 2004

o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za konzervirane gobe, uvožene iz tretjih držav

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške,

ob upoštevanju Akta o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške, in zlasti prvega odstavka člena 41,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 15(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sporazumom o kmetijstvu (2), sklenjenim med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj, se je Skupnost zavezala 1. julija 1995, pod določenimi pogoji, odpreti tarifne kvote Skupnosti za konzervirane gobe vrste Agaricus spp., ki spadajo v oznake KN 0711 90 40, 2003 10 20 in 2003 10 30.

(2)

Pogoji za upravljanje teh kvot so bili vzpostavljeni v Uredbi Komisije (ES) št. 2125/95 z dne 6. septembra 1995 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za konzervirane gobe (3). Glede na izkušnje, pridobljene z uporabo navedene uredbe, je treba nekatere tekoče pogoje izboljšati, da bi sistem poenostavili in razjasnili. Zaradi jasnosti je treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 2125/95 in jo zamenjati z novo uredbo, ki se bo uporabljala od 1. januarja 2005.

(3)	Treba je zagotoviti, da bo prehod med obema sistemoma čim bolj gladek. V ta namen je treba prenesti nekatera podrobna pravila za uporabo Uredbe Komisije (ES) št. 2125/95 in ohraniti tradicionalne uvozne koledarje.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 2031/2001 z dne 6. avgusta 2001 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi in o Skupni carinski tarifi (4) je spremenila kombinirano nomenklaturo za določeno sadje in zelenjavo ter proizvode, predelane iz sadja in zelenjave, zlasti za določene konzervirane gobe vrste Agaricus.

(5)

Protokol o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani, z namenom upoštevati izid pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah, odobrenih s Sklepom Sveta 2003/18/ES (5), uvaja ureditve za uvoz določenih konzerviranih gob vrste Agaricus, s poreklom iz Romunije, v Skupnost.

(6)

Protokol o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani, z namenom upoštevati izid pogajanj med pogodbenicama o novih obojestranskih kmetijskih koncesijah, odobrenih s Sklepom Sveta 2003/286/ES (6), uvaja ureditve za uvoz določenih konzerviranih gob vrste Agaricus, s poreklom iz Bolgarije, v Skupnost.

(7)

Brez poseganja v izid pogajanj v skladu s členom XXIV.6 GATT (1994) in z namenom ohraniti tradicionalne trgovinske tokove ter ob tem zagotoviti, da trg Skupnosti ostaja odprt do novih tretjih držav dobaviteljic, mora količina konzerviranih gob vrste Agaricus, ki naj bi jih uvozili v Skupnost v skladu s sistemom tarifnih kvot, upoštevati posebne ugodnosti, ki so predvidene v Evropskem sporazumu z Bolgarijo in Romunijo. V ta namen je treba količine dodeljene ostalim tretjim državam razlikovati od količin dodeljenih Bolgariji in Romuniji. Ob upoštevanju uporabe rezerv, predvidenih v Uredbi (ES) št. 2125/95 v zadnjih letih, morajo biti vključene v količino dodeljeno Kitajski, da bi se izognili vsaki prekinitvi trgovanja s to določeno državo dobaviteljico.

(8)

Treba je predvideti določbe za omogočanje uspešnega dodeljevanja tarifnih kvot Skupnosti za konzervirane gobe v določenem letu. Da bi se izognili vsakršni prekinitvi trgovanja Skupnosti s tretjimi državami, morajo take določbe temeljiti na razpoložljivih podatkih po prvih šestih mesecih danega leta.

(9)

Treba je določiti podrobno ureditev, ki bo zagotavljala, da se za količine, ki presegajo tarifne kvote, zaračunajo polne dajatve predvidene v Skupni carinski tarifi. Navedeni sporazumi morajo vključevati izdajo dovoljenj ob zaključku obdobja, v katerem se količine preverjajo in kjer so države članice podale potrebna uradna obvestila. Te določbe dopolnjujejo ali odstopajo od določb Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (7).

(10)

Tudi v prihodnje mora potekati ustrezna oskrba trga Skupnosti z zadevnimi proizvodi po stabilnih cenah, medtem ko se je potrebno izogniti nepotrebnim motnjam trga v obliki večjih nihanj cen in negativnim učinkom na proizvajalce Skupnosti. V ta namen je potrebno spodbujati konkurenčnost med uvozniki do naraščajoče stopnje in zmanjšati administrativne obremenitve za uvoznike.

(11)

V interesu obstoječih uvoznikov, ki običajno uvažajo znatne količine zadevnih proizvodov, in tudi v interesu novih uvoznikov, ki se pridružujejo trgu in bi morali imeti enako pošteno možnost, da se prijavijo za dovoljenje za količino konzerviranih gob v okviru tarifnih kvot, je treba razlikovati med tradicionalnimi in novimi uvozniki. Treba je jasno opredeliti dve kategoriji uvoznikov in določiti nekatera merila, ki zadevajo status prosilcev ter uporabo dodeljenih dovoljenj.

(12)

Primerno je opredeliti dodeljevanje med vsako kategorijo uvoznikov na podlagi količin, ki so uspešno uvožene, kakor na osnovi izdanih dovoljenj. Kljub temu večletne izkušnje z vpeljevanjem trenutnega sistema dokazujejo nesmiselnost razdeljevanja kvot med tradicionalne in nove uvoznike v primeru Bolgarije in Romunije, saj je povpraševanje Skupnosti po konzerviranih gobah iz teh držav precej pod količinami kvot.

(13)

Zahtevki za dovoljenje za uvažanje konzerviranih gob iz tretjih držav, razen Bolgarije in Romunije, ki jih predstavlja vsaka kategorija uvoznikov, morajo biti predmet določenih omejitev. Take omejitve so potrebne, da se zagotovi ne le ohranitev konkurenčnosti med uvozniki, temveč tudi priložnost vsakega uvoznika s pristno trgovsko dejavnostjo na trgu sadja in zelenjave, da brani svoje legitimne trgovske položaje v zvezi z drugimi uvozniki, in da ni možnosti, da bi trg nadzoroval en sam uvoznik.

(14)	Z namenom izboljšanja in poenostavitve upravljanja tarifnih kvot za konzervirane gobe, so potrebne jasne določbe glede datumov in postopkov za vložitev zahtevkov za dovoljenja in izdajo dovoljenj s strani pristojnih organov držav članic.

(15)	Za zmanjšanje administrativnih obremenitev za uvoznike je treba zahtevke za dovoljenje predložiti samo v državah članicah, kjer je uvoznik vpisan v register.

(16)

Ukrepi so potrebni tudi za zmanjšanje špekulativnih zahtevkov za dovoljenja, ki lahko privedejo do neizkoriščenosti tarifnih kvot. Zaradi narave in vrednosti zadevnega proizvoda je treba predložiti varščino za vsako tono (odcejena neto teža) zadevnega proizvoda, za katerega obstaja zahtevek za dovoljenje za uvoz, kakor je navedeno v členu 15(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000. Varščina mora biti dovolj visoka, tako da se odvrnejo špekulativni zahtevki, vendar ne tako visoka, da bi odvrnilo tiste, ki so vključeni v pristno trgovsko dejavnost v zvezi s proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave. Najbolj ustrezno objektivno merilo za postavljanje ravni varščine je meja 2 % povprečne dodatne dajatve, ki velja za uvoz konzerviranih gob vrste Agaricus spp. v Skupnost, ki trenutno sodi v oznake KN 0711 51 00, 2003 10 20 in 2003 10 30.

(17)

Z namenom, da bi se uvoznikom omogočilo sledenje povpraševanju trga konzerviranih gob in hiter odziv na razvijajoče se tržne razmere, morajo uvozniki dobiti možnost, da zaprosijo pristojne organe držav članic za odstop od zahtevka za izdajo dovoljenja, ki so ga vložili, če je količina, za katero je izdano dovoljenje, manjša od prvotno zaprošene količine.

(18)

Za zagotovitev pravilne uporabe kvot morajo države članice redno prijavljati količine, za katere so pristojni organi držav članic izdali dovoljenje in ga uvozniki niso uporabili. Količine, za katere so bila izdana dovoljenja, morajo upoštevati odstope od zahtevkov za izdajo dovoljenja, za katere zaprosijo uvozniki.

(19)

V namene upravljanja tarifnih kvot za konzervirane gobe, morajo uvozniki, ki vlagajo zahtevke za dovoljenja, svojim zahtevkom pristojnim organom držav članic dodati izjavo, v kateri je zapisano, da priznavajo in ravnajo v skladu z omejitvami, določenimi v tej uredbi. Za preprečitev zlorabe sistema morajo države članice imeti določeno diskrecijsko pravico, da naložijo kazni za uvoznike, ki svojim pristojnim organom predložijo lažne, zavajajoče in netočne zahtevke in/ali izjave.

(20)	Treba je določiti prehodne ukrepe, da se uvoznikom iz Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (v nadaljevanju „nove države članice“) omogoči, da izkoristijo ugodnosti iz te uredbe.

(21)	Treba je določiti ureditve za leti 2005 in 2006, da bi zagotovili razlikovanje med tradicionalnimi uvozniki in novimi uvozniki v Skupnosti v sestavi z dne 30. aprila 2004 na eni strani in med tradicionalnimi uvozniki in novimi uvozniki iz novih držav članic na drugi strani.

(22)

Uredba Komisije (ES) št. 359/2004 z dne 27. februarja 2004 o prehodnih ukrepih, ki se uporabljajo za Uredbo (ES) št. 2125/95 zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (8) predvideva določene prehodne ukrepe in ureditve, ki veljajo za leto 2004. Ti prehodni ukrepi bodo po 31. decembru 2004 zastareli. Navedeno uredbo je zato treba s 1. januarjem 2005 razveljaviti.

(23)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odprtje tarifnih kvot in veljavnih dajatev

1. Sistem tarifnih kvot je odprt za uvoz konzerviranih gob vrste Agaricus v Skupnost, ki so razvrščene v oznake 0711 51 00, 2003 10 20 in 2003 10 30 (v nadaljevanju „konzervirane gobe“), ki so predmet pogojev določenih v tej uredbi. Obseg vsake od tarifnih kvot in obdobje, za katero se prijavijo, sta določena v Prilogi I.

2. Dajatev znaša 12 % ad valorem za izdelke, ki spadajo v oznako KN 0711 51 00 (naročilo št. 09.4062) in 23 % za izdelke, ki spadajo v oznaki KN 2003 10 20 in 2003 10 30 (naročilo št. 09.4063).

Vendar pa za izdelke s poreklom iz Romunije (naročilo št. 09.4726) velja enotna stopnja 8,4 %, medtem ko za izdelke s poreklom iz Bolgarije dajatve ne veljajo (naročilo št. 09.4725).

Člen 2

Opredelitve

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„Nove države članice“ so Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška.

2.	„Druge države“ so vse tretje države, razen Kitajske, Bolgarije in Romunije.

3.	„Pristojni organi“ pomeni organ ali organe, imenovane s strani držav članic za izvajanje te uredbe.

„Referenčna količina“ pomeni maksimalno količino (odcejena neto teža) konzerviranih gob iz Kitajske in/ali drugih držav, ki so uvožene v koledarskem letu s strani tradicionalnega uvoznika v enem od zadnjih treh koledarskih let. Uvozi konzerviranih gob, s poreklom iz novih držav članic ali Skupnosti v sestavi z dne 30. aprila 2004, se ne štejejo v izračun referenčne količine.

Člen 3

Kategorije uvoznikov

1. „Tradicionalni uvozniki“ pomeni uvoznike, ki lahko dokažejo, da:

(a)	so pridobili dovoljenja v skladu z Uredbo (ES) št. 2125/95 ali to uredbo v vsakem od prejšnjih treh koledarskih let;

(b)	so v Skupnost uvažali konzervirane gobe v najmanj dveh od prejšnjih treh koledarskih let;

(c)	so v Skupnost uvozili in/ali iz Skupnosti izvozili najmanj 100 ton proizvodov iz predelanega sadja in zelenjave, kakor je navedeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96, v obdobju enega leta pred njihovim zahtevkom za izdajo.

2. „Novi uvozniki“ so uvozniki, na katere se odstavek 1 ne nanaša, fizične ali pravne osebe, posamezniki ali skupine, ki so uvozili v Skupnost in/ali iz Skupnosti izvozili najmanj 50 ton proizvodov iz predelanega sadja in zelenjave, kakor je navedeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96, v vsakem od predhodnih dveh koledarskih let. Spoštovanje teh pogojev se potrdi z registracijo v trgovinski register, ki ga vodi država članica, ali s kakršnim koli dokazom, ki ga sprejme država članica in z dokazilom o uvozu in/ali izvozu.

Člen 4

Predložitev uvoznih dovoljenj

Za vsak uvoz v Skupnost pod tarifnimi kvotami iz člena 1 je treba predložiti uvozno dovoljenje, v nadaljevanju „dovoljenje“, ki je izdano v skladu s to uredbo.

Člen 5

Zahtevki za izdajo dovoljenja in dovoljenja

1. Uredba (ES) št. 1291/2000 se uporablja za dovoljenja, razen če ni v tej uredbi predvideno drugače.

2. Dovoljenja veljajo za obdobje devetih mesecev od dejanskega datuma izdaje, v smislu pomena člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000, vendar ne po 31. decembru zadevnega leta.

3. Varščina iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 znaša 40 EUR na tono (odcejena neto teža).

4. Državo porekla se navede v polju 8 zahtevka za izdajo dovoljenja in dovoljenju, ter s križcem označi besedo „da“. Dovoljenje velja samo za uvoz s poreklom iz navedene države.

5. Dovoljenja v polju 24 navajajo enega od vpisov iz Priloge II.

6. Z odstopanjem od člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 pravice, ki izhajajo iz uvoznih dovoljenj, niso prenosljive.

7. Velja člen 35(6) Uredbe (ES) št. 1291/2000.

8. Z odstopanjem od člena 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000, količina, sproščena v prosti promet, ne sme presegati tiste, ki je navedena v oddelkih 17 in 18 uvoznega dovoljenja. Številka „0“ se v ta namen vnese v oddelek 19 dovoljenja.

Člen 6

Dodelitev celotnih količin med tradicionalne in nove uvoznike

1. Celotna količina dodeljena Kitajski in drugim državam v skladu s Prilogo I, se razdeli, kot sledi:

(a)	95 % tradicionalnim uvoznikom;

(b)	5 % novim uvoznikom.

2. Če ena kategorija uvoznikov v drugem polletju od začetka koledarskega leta dodeljene količine za uvoz iz Kitajske in drugih držav ne porabi v celoti, se preostanek dodeli drugi kategoriji.

3. Celotna količina dodeljena Bolgariji in celotna količina dodeljena Romuniji se, v skladu s Prilogo I, razdeli brez razlikovanja med tradicionalnimi in novimi uvozniki.

4. Za uvoz s poreklom iz Kitajske in drugih držav je v polju 20 zahtevka za dovoljenja ustrezno navedeno „tradicionalni uvoznik“ ali „novi uvoznik“.

Člen 7

Omejitve, ki veljajo za zahtevke, predložene s strani različnih uvoznikov

1. Skupni obseg (odcejena neto teža) zahtevkov za dovoljenja za uvoz konzerviranih gob iz Kitajske in/ali drugih držav v Skupnost, ki jih vloži tradicionalni uvoznik, se v prvem ali drugem polletju od začetka koledarskega leta ne sme nanašati na količino, ki presega 75 % referenčne količine.

2. Skupni obseg (odcejena neto teža) zahtevkov za dovoljenja za uvoz konzerviranih gob iz Kitajske in/ali drugih držav v Skupnost, ki jih predloži novi uvoznik, se v prvem ali drugem polletju od začetka koledarskega leta ne sme nanašati na količino, ki presega 1 % vsote tarifnih kvot dodeljenih Kitajski in drugim državam, v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 8

Vložitev zahtevkov za izdajo dovoljenj uvoznikov

1. Zahtevke za izdajo dovoljenj lahko vložijo samo uvozniki. Zahtevki za izdajo dovoljenj se vložijo samo pristojnim organom držav članic, kjer je vlagatelj registriran.

V podporo njihovim zahtevkom za izdajo dovoljenja uvozniki in zlasti tradicionalni uvozniki zagotovijo potrebne informacije, da bi pristojnim organom držav članic omogočili preverjanje izpolnjevanja in spoštovanja pogojev navedenih v členu 3.

Če so novi uvozniki prejeli dovoljenja v skladu z Uredbo (ES) št. 2125/95 ali s to uredbo v preteklem koledarskem letu, predložijo tudi dokaz, da je bilo vsaj 50 % njim dodeljene količine sproščeno v prosti promet v Skupnosti.

2. Uvozniki predložijo svoje zahtevke za izdajo dovoljenja v prvih petih delovnih dneh januarja in/ali v prvih petih delovnih dneh julija.

3. Uvozniki zahtevkom za izdajo dovoljenja priložijo izjavo, v kateri navajajo, da priznavajo in spoštujejo odločbe iz člena 7.

Izjavo podpiše uvoznik, ki s tem potrdi njihovo točnost.

Člen 9

Uradna obvestila o zahtevkih za izdajo dovoljenja

Države članice uradno obvestijo Komisijo o količinah, za katere so bili vloženi zahtevki za izdajo dovoljenja:

(a)	za zahtevke vložene januarja, sedmi delovni dan januarja;

(b)	za zahtevke vložene julija, sedmi delovni dan julija.

Uradna obvestila so razčlenjena po proizvodih glede na kombinirano nomenklaturo in poreklo. Uradna obvestila za uvoz iz Kitajske in/ali drugih držav navajajo tudi ločene številke za količine vsakega izdelka posebej, za katerega prosijo tradicionalni oziroma novi uvozniki.

Uradna obvestila se izvršijo z elektronskimi sredstvi in sledijo vzorcu, ki ga Komisija v ta namen posreduje državam članicam.

Člen 10

Izdaja dovoljenj

1. Dovoljenja izdajo pristojni organi držav članic sedmi delovni dan po uradnem obvestilu iz člena 9 ob upoštevanju odstavka 2.

2. Če se januarja in/ali julija ugotovi, da zaprošene količine presegajo razpoložljivo količino, Komisija s pomočjo uredbe sprejme odločitev o določitvi pavšalne stopnje znižanja v odstotkih, ki se uporabi za zadevne zahtevke za izdajo dovoljenja, in po potrebi o začasni ukinitvi izdaje dovoljenj v zvezi s poznejšimi zahtevki.

V navedenem primeru dovoljenja izdajo pristojni organi držav članic tretji delovni dan po začetku veljavnosti uredbe, omenjene v prvem pododstavku.

Člen 11

Umik zahtevka za izdajo dovoljenja

Če je v skladu s členom 10(2) količina, za katero je dovoljenje izdano, manjša od tiste, za katero je bil vložen zahtevek, lahko zadevni uvoznik od pristojnih organov zahteva, da prekličejo zahtevek za izdajo dovoljenja v treh delovnih dneh po začetku veljavnosti uredbe sprejete v skladu s členom 10(2). V primeru takega preklica se celotna varščina takoj sprosti.

Člen 12

Podatki o obsegu uporabe kvot

Komisija države članice ob primernem času in na primeren način redno obvešča o obsegu uporabe kvot.

Člen 13

Uradno obvestilo o neuporabljenih dovoljenjih

Države članice obvestijo Komisijo o količinah, za katere so bila izdana dovoljenja s strani njihovih pristojnih organov, vendar jih uvozniki niso uporabili, takoj ko pridobijo potrebne podatke. Količine, za katere so izdana dovoljenja, upoštevajo preklice zahtevkov za izdajo dovoljenja v skladu s členom 11.

Uradna obvestila, omenjena v prvem odstavku, se izvedejo z elektronskimi sredstvi in sledijo vzorcu, ki ga Komisija v ta namen posreduje državam članicam.

Člen 14

Veljavne mednarodne obveze

1. Konzervirane gobe s poreklom iz Bolgarije in Romunije morajo biti sproščene v prosti promet v Skupnost v skladu s Protokolom o prilagoditvi ustreznih trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma z Bolgarijo in Romunijo.

2. Za vstop in sprostitev konzerviranih gob s poreklom iz Kitajske v prost promet v Skupnosti se upoštevajo členi 55 do 65 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (9).

3. Organi, pristojni za izdajo potrdil o poreklu za konzervirane gobe iz Kitajske, so navedeni v Prilogi III.

Člen 15

Spremembe dovoljenj

1. Imetnik dovoljenja lahko vloži zahtevek za spremembo oznake KN, za katero je bilo izdano dovoljenje, če:

(a)	je nova uporabljena oznaka KN navedena v členu 1(1);

(b)	je zahtevek predložen pristojnim organom, ki so izdali izvirno dovoljenje in ima priložen izvirnik in kakršen koli izdan izpisek.

2. V primerih, navedenih v odstavku 1, pristojni organi, ki so izdali izvirno dovoljenje, obdržijo izvirnik in vsak izpisek ter izdajo nadomestno dovoljenje, kjer je to primerno, enega ali več izpiskov iz nadomestnega dovoljenja.

3. Nadomestno dovoljenje in, kjer je to primerno, izpiski:

(a)	se izdajo za količino do maksimalne količine, ki je na voljo glede na nadomeščeno dovoljenje ali izpisek;

(b)	v polju 20 navajajo številko in datum nadomeščenega dovoljenja ali izpiska;

(c)	v poljih 13, 14 in 15 navajajo podatke o novem izdelku;

(d)	v polju 16 navajajo novo oznako KN;

(e)	v drugih poljih navajajo enake podatke, kot so prikazani na nadomeščenem dovoljenju ali izpisku, in zlasti isti datum poteka veljavnosti.

4. Države članice z elektronskimi sredstvi takoj obvestijo Komisijo o izdaji vseh nadomestnih dovoljenj.

Člen 16

Kazni, ki veljajo za uvoznike

1. Če se ugotovi, da je uvoznik pristojnim organom države članice predložil lažne, zavajajoče ali netočne vloge in/ali izjave, razen če gre za pristno napako, pristojni organi zadevnih držav članic zadevnega uvoznika izključijo iz sistema zahtevkov za dovoljenja za dve šestmesečni obdobji po ugotovitvi.

2. Države članice lahko sprejmejo dodatne nacionalne odločbe, ki pokrivajo vlaganje zahtevkov za dovoljenja njihovim pristojnim organom in določijo kazni sorazmerno z resnostjo vsake nepravilnosti, ki se naložijo uvoznikom, zavezancem za DDV na njihovem nacionalnem teritoriju.

Člen 17

Upravno sodelovanje med državami članicami

Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev vzajemnega upravnega sodelovanja z namenom zagotovitve pravilne uporabe te uredbe.

Člen 18

Prehodni ukrepi za leti 2005 in 2006

Z odstopanjem od člena 3 se za leti 2005 in 2006 samo v novih državah članicah uporabljajo naslednje opredelitve:

„Tradicionalni uvozniki“ pomeni uvoznike, ki lahko dokažejo, da:

(a)	so v vsaj dveh od treh predhodnih koledarskih let uvažali konzervirane gobe s poreklom iz držav, ki niso nove države članice ali Skupnost v sestavi z dne 30. aprila 2004;

(b)	so v predhodnem koledarskem letu tudi uvozili in/ali izvozili vsaj 100 ton proizvodov iz predelanega sadja in zelenjave, kakor je navedeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96;

(c)	je bil uvoz, naveden v točkah (a) in (b), izvršen v novi državi članici, kjer ima zadevni uvoznik svoj sedež;

(d)	je bil izvoz, naveden v točki (b), poslan v namembne kraje, ki niso nove države članice niti Skupnost v sestavi z dne 30. aprila 2004.

„Novi uvozniki“ pomeni uvoznike, ki niso tradicionalni uvozniki v smislu točke 1, ki so trgovci, fizične in pravne osebe, posamezniki ali skupine, ki lahko dokažejo da:

(a)	so v vsakem od dveh predhodnih koledarskih let iz držav, ki niso nove države članice in ne Skupnost v sestavi z dne 30. aprila 2004 uvozili in/ali izvozili najmanj 50 ton proizvodov iz predelanega sadja ali zelenjave, kakor je navedeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96;

(b)	je bili uvoz iz točke (a) izvršen v novi državi članici, kjer ima zadevni uvoznik svoj sedež;

(c)	je bil izvoz iz točke (a) poslan v namembne kraje, ki niso države članice ali Skupnost v sestavi z dne 30. aprila 2004.

Člen 19

Razveljavitev

Uredbi (ES) št. 2125/95 in (ES) št. 359/2004 se razveljavita z veljavnostjo od 1. januarja 2005.

Sklicevanja na razveljavljeni uredbi veljajo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. oktobra 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije

(1) UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 386/2004 (UL L 64, 2.3.2004, str. 25).

(2) UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

(3) UL L 212, 7.9.1995, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 498/2004 (UL L 80, 18.3.2004, str. 20).

(4) UL L 279, 23.10.2001, str. 1.

(5) UL L 8, 14.1.2003, str. 18.

(6) UL L 102, 24.4.2003, str. 60.

(7) UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 636/2004 (UL L 100, 6.4.2004, str. 25).

(8) UL L 63, 28.2.2004, str. 11.

(9) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

PRILOGA I

Količina in obdobje uporabe kvot, navedenih v členu 1(1) v tonah (odcejena neto teža)

Država dobavitelja	Od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta
Bolgarija	2 875 (1)
Romunija	500
Kitajska	23 750
Druge države	3 290

(1) S 1. januarjem 2006 se dodelitev za Bolgarijo poveča za 250 ton vsako leto.

PRILOGA II

Vpisi, omenjeni v členu 5(5)

— v španščini: Derecho de aduana … % — Reglamento (CE) no 1864/2004,

— v češčini: Celní sazba … % – nařízení (ES) č. 1864/2004,

— v danščini: Toldsats … % — forordning (EF) nr. 1864/2004,

— v nemščini: Zollsatz … % — Verordnung (EG) Nr. 1864/2004,

— v estonščini: Tollimaks … % – määrus (EÜ) nr 1864/2004,

— v grščini: Δασμός … % — Κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 1864/2004,

— v angleščini: Customs duty … % — Regulation (EC) No 1864/2004,

— v francoščini: Droit de douane: … % — Règlement (CE) no 1864/2004,

— v italijanščini: Dazio: … % — Regolamento (CE) n. 1864/2004,

— v latvijščini: Muitas nodoklis … % – Regula (EK) Nr. 1864/2004,

— v litovščini: Muito mokestis … % – Reglamentas (EB) Nr. 1864/2004,

— v madžarščini: Vám: … % – 1864/2004/EK rendelet,

— v malteščini: Dazju Doganali … % – Regolament (KE) Nru 1864/2004,

— v nizozemščini: Douanerecht: … % — Verordening (EG) nr. 1864/2004,

— v poljščini: Cło … % – Rozporządzenie (WE) nr 1864/2004,

— v portugalščini: Direito aduaneiro: … % — Regulamento (CE) n.o 1864/2004,

— v slovaščini: Clo … % – nariadenie (ES) č. 1864/2004,

— v slovenščini: Carina: … % – Uredba (ES) št. 1864/2004,

— v finščini: Tulli … prosenttia – Asetus (EY) N:o 1864/2004,

— v švedščini: Tull … % – Förordning (EG) nr 1864/2004.

PRILOGA III

Seznam kitajskih pristojnih organov za izdajo potrdil o poreklu, omenjenih v členu 14(3):

—	Splošna uprava za nadzor kakovosti

—

Vstopno-izstopna inšpekcija in urad za karanteno Ljudske republike Kitajske v:

Beijing	Jiangxi	Shenzhen
Shanxi	Zhuhai	Ningxia
Inner Mongolia	Sichuan	Tianjin
Hebei	Chongqing	Shanghai
Liaoning	Yunnan	Ningbo
Jilin	Guizhou	Jiangsu
Shandong	Shaanxi	Guangxi
Zhejiang	Gansu	Heilongjiang
Anhui	Qinghai	Hainan
Hubei	Tibet	Henan
Guangdong	Fujian	Xinjiang
Xiamen		Hunan

28.10.2004

SL XM XM XM

Uradni list Evropske unije

L 325/41

SKLEP SVETA

z dne 11. maja 2004

o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij

(2004/734/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 49 Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pogojih pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija, zlasti členov 15 in 49 Akta,

ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 22. januarja 2002 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij (1),

ob upoštevanju predlogov vlad Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške,

ob upoštevanju nasljednjega:

(1)

Ker je treba zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji, Odbor regij razširiti z imenovanjem petindevetdesetih članov in petindevetdesetih nadomestnih članov, ki predstavljajo regionalne in lokalne organe novih držav članic.

(2)	Ker je pri sestavi Odbora treba zagotovitvi zastopanost regionalnih in lokalnih skupnosti –

SKLENIL:

Edini člen

Za člane ali nadomestne člane Odbora regij za obdobje do vključno 25. januarja 2006 so imenovane naslednje osebe:

—	za člane, osebe, katerih seznam po državah članicah se nahaja v Prilogi I tega sklepa

—	za nadomestne člane, osebe, katerih seznam po državah članicah se nahaja v Prilogi II tega sklepa,

V Bruslju, 11. maja 2004

Za Svet

Predsednik

C. McCREEVY

(1) UL L 24, 26.1.2002, str. 38.

LISTA DE LOS MIEMBROS Y SUPLENTES DEL COMITÉ DE LAS REGIONES

SEZNAM ČLENŮ A NÁHRADNÍKŮ VÝBORU REGIONŮ

LISTE OVER MEDLEMMERNE OG SUPPLEANTER AF REGIONERNE

LISTE DER MITGLIEDER UND STELLVERTRETER DES AUSSCHUSSES DER REGIONEN

REGIOONIDE KOMITEE LIIKMETE JA ASENDUSLIIKMETE NIMEKIRI

ΚΑΤΑΛΟΓΟΣ ΤΩΝ ΤΑΚΤΙΚΩΝ ΚΑΙ ΑΝΑΠΛΗΡΩΜΑΤΙΚΩΝ ΜΕΛΩΝ ΤΗΣ ΕΠΙΤΡΟΠΗΣ ΤΩΝ ΠΕΡΙΦΕΡΕΙΩΝ

LIST OF THE MEMBERS AND ALTERNATES OF THE COMMITTEE OF THE REGIONS

LISTE DES MEMBRES ET SUPPLÉANTS DU COMITÉ DES RÉGIONS

ELENCO DEI MEMBRI E SUPPLENTI DEL COMITATO DELLE REGIONI

REĢIONU KOMITEJAS LOCEKĻU UN TO AIZSTĀJĒJU SARAKSTS

REGIONŲ KOMITETO NARIŲ IR PAKAITINIŲ NARIŲ SĄRAŠAS

A RÉGIÓK BIZOTTSÁGA TAGJAINAK ÉS PÓTTAGJAINAK LISTÁJA

LISTA TAL-MEMBRI U SOSTITUTI TAL-KUMITAT TAR-REĠJUNI

LIJST VAN LEDEN EN PLAATSVERVANGERS VAN HET COMITÉ VAN DE REGIO’S

WYKAZ CZŁONKÓW KOMITETU REGIONÓW ORAZ ICH ZASTĘPCÓW

LISTA DOS MEMBROS EFECTIVOS E SUPLENTES DO COMITÉ DAS REGIÕES

ZOZNAM ČLENOV A ZÁSTUPCOV VÝBORU REGIÓNOV

SEZNAM ČLANOV IN NAMESTNIKOV ODBORA REGIJ

ALUEIDEN KOMITEAN JÄSENTEN JA VARAJÄSENTEN LUETTELO

FÖRTECKNING ÖVER LEDAMÖTER OCH SUPPLEANTER I REGIONKOMMITTÉN

ANEXO I — PŘÍLOHA I — BILAG I — ANHANG I — I LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ Ι — ANNEX I — ANNEXE I — ALLEGATO I — I PIELIKUMS — I PRIEDAS — I. MELLÉKLET — ANNESS I — BIJLAGE I — ZAŁĄCZNIK I — ANEXO I — PRÍLOHA I — PRILOGA I — LIITE I — BILAGA I

Miembros/Členové/Medlemmer/Mitglieder/Liikmed/Μέλη/Members/Membres/Membri/Locekļi/Nariai/Tagok/Membri/Leden/Członkowie/Membros/Členovia/Člani/Jäsenet/Ledamöter

ČESKÁ REPUBLIKA

BÉM Pavel

Lord Mayor of the Capital City of Prague

BŘEZINA Jan

President of the Regional Council of Olomoucký kraj

DOHNAL František

President of the Regional Council of Vysočina kraj

LÍNEK Roman

President of the Regional Council of Pardubický kraj

PAVEL Josef

President of the Regional Council of Karlovarský kraj

TOŠENOVSKÝ Evžen

President of the Regional Council of Moravskoslezský kraj

ZAHRADNÍK Jan

President of the Regional Council of Jihočeský kraj

VLASÁK Oldřich

Lord Mayor of the City of Hradce Králové, Královéhradecký kraj

TESAŘÍK Martin

Mayor of the City of Olomouc, Olomoucký kraj

GANDALOVIČ Petr

Lord Mayor of the City of Ústí nad Labem, Ústecký kraj

HANÁK Jaroslav

Mayor of the City of Veselí nad Moravou, Jihomoravský kraj

LANGŠÁDLOVÁ Helena

Mayor of the Municipality of Černošice, Středočeský kraj

EESTI

ANSIP Andrus

Mayor of City of Tartu, Tartu City Government

KALLASVEE Teet

Mayor of City of Haapsalu, Haapsalu City Government

KÕIV Tõnis

Mayor of City of Paide, Paide City Government

MÄEKER Mart

Head of Leisi Municipality, Leisi Municipality Government

MÜÜRSEPP Kurmet

Head of Urvaste Municipality, Urvaste Municipality Government

SAVISAAR Edgar

Mayor of the City of Tallinn, Tallinn City Government

TOBRELUTS Sirje

Head of Laheda Municipality, Laheda Municipality Government

ΚYΠΡΟΣ

ZAMBELAS Michael

Mayor of Nicosia

MESIS Christos

Mayor of Mesa Yitonia

SARIKAS Fidias

Mayor of Paphos

GEORGIOU George

Mayor of Kato Polemidia

IACOVOU George

President of the Community Council of Ayioi Trimithias

ELENODOROU Spyros

President of the Community Council of Oroklini

LATVIJA

PURGALE Cilda

Chairman, Trikāta Rural Municipality Council

BARTKEVIČS Edvīns

Chairman Ogre County Council

JAUNSLEINIS Andris

Chairman, Union of Local and Regional Governments of Latvia

KUCINS Arvīds

Chairman Dubna Pagasts Council

KRIEVINS Guntars

Deputy of Liepaja Town Council

KALNACS Janis

Deputy of Riga City Council

NEILANDE Lolita

Chairman of Talsi district Sabile novads Council

LIETUVA

GUDELIS Darius

Mayor of Anykščiai district municipality

GARBARAVIČIUS Ramūnas

Member of Kaunas city municipal council

JAKUTIS Raimundas

Mayor of Šiauliai district municipality

LUKOŠIENĖ Virginija

Klaipėda county governor

MALINAUSKAS Ričardas

Mayor of Druskininkai municipality

MATUZAS Vitas

Mayor of Panevėžys city municipality

PAVIRŽIS Gediminas Adolfas

Deputy Mayor of Vilnius city municipality

VAIŠNORA Aidas

Member of Kazlų Rūda municipal council

VIGELIS Vytautas

Mayor of Švenčioniai district municipality

MAGYARORSZÁG

BALOGH László Dr.

President of the Bács-Kiskun County Assembly

BENKŐ Ferenc

Mayor of Tiszaladány

BOR Imre

Member of local government, Paks

BOROS Imre Dr.

Vice-president of Zala County Assembly

DEMSZKY Gábor Dr.

Lord Mayor of Budapest

DIÓSSY László

Mayor of Veszprém

FÁBIÁN Zsolt

Member of local government, Gödöllő

KÁLI Sándor

Mayor of Miskolc

MOLNÁR Árpád

Mayor of Balatonszabadi

SÉRTŐ-RADICS István Dr.

Mayor of Uszka

SZABÓ Gyula

Member of Heves County Assembly

WEKLER Ferenc Dr.

Mayor of Mecseknádasd

MALTA

MICALLEF Ian Dr.

Councillor, Gzira Local council

COHEN Michael

Mayor, Kalkara Local Council

BORG Doris

Mayor, Birkirkara Local Council

FARRUGIA Antonia

Councillor, Zurrieq Local Council

FORMOSA Noel

Mayor, San Lawrenz Local Council

POLSKA

ARNDT Paweł

Chairman of the Sejmik, Wielkopolskie

CIACH Krzysztof

Starosta of the Poviat, Zachodniopomorskie

CZARSKI Michał

Marshal of Voivodship, Śląskie

CZERNECKI Andrzej

City Mayor, Podkarpackie

DUTKIEWICZ Rafał

City President, Dolnośląskie

GOŁĘBIEWSKI Henryk

Marshal of Voivodship, Dolnośląskie

KARSKI Karol

Deputy Chairman of the City Council, Mazowieckie

KROPIWNICKI Jerzy

City President, Łódzkie

LECH Mirosław

Wójt of the Commune, Podlaskie

MAJCHROWSKI Jacek

City President, Małopolskie

MAKAREWICZ Henryk

Marshal of Voivodship, Lubelskie

RAKOCZY Stanisław

Starosta of the Poviat, Opolskie

RONOWICZ Bożena

City President, Lubuskie

RYŃSKI Andrzej

Marshal of Voivodship, Warmińsko-Mazurskie

SEPIOŁ Janusz

Marshal of Voivodship, Małopolskie

STRUZIK Adam

Marshal of Voivodship, Mazowieckie

SYNAK Brunon

Chairman of the Sejmik, Pomorskie

SZYMANOWICZ Marian

Deputy City President, Lubelskie

TEODORCZYK Mieczysław

Marshal of Voivodship, Łódzkie

WOŁODŹKO Franciszek

Marshal of Voivodship, Świętokrzyskie

ZAJĄKAŁA Jerzy

Wójt of the Commune, Kujawsko-Pomorskie

SLOVENIJA

SOVIČ Boris

Mayor of Urban Municipality Maribor

KOVAČIČ Boštjan

Mayor of Urban Municipality Novo mesto

PEČAN Breda

Mayor of Municipality Izola

SMOLNIKAR Anton

Mayor of Municipality Kamnik

HALB Janko

Mayor of Municipality Rogašovci

SMRDELJ Robert

Mayor of Municipality Pivka

ŠTEBE Tomaž

Mayor of Municipality Mengeš

SLOVENSKO

BAUER Rudolf

President of Košice Self-governing Region

SLAFKOVSKÝ Alexander

Mayor of Liptovský Mikuláš City

BELICA Milan

President of Nitra Self-governing Region

TARČÁK Jozef

President of Źilina Self-governing Region

MARČOK Milan

President of Banská Bystrica Self-governing Region

CHUDÍK Peter

President of Prešov Self-governing Region

DEMETEROVÁ Mária

Elected Representative of Bratislava Self-governing Region

BOBÍK Jozef

Mayor of Michalovce City

PETUŠÍK Jozef

Mayor of Dolný Lopašov

ANEXO II — PŘÍLOHA II — BILAG II — ANHANG II — II LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ IΙ — ANNEX II — ANNEXE II — ALLEGATO II — II PIELIKUMS — II PRIEDAS — II. MELLÉKLET — ANNESS II — BIJLAGE II — ZAŁĄCZNIK II — ANEXO II — PRÍLOHA II — PRILOGA II — LIITE II — BILAGA II

Suplentes/Náhradníci/Suppleanter/Stellvertreter/Asendusliikmed/Αναπληρωτές/Alternates/Suppléants/Supplenti/Aizstājēji Pakaitiniai nariai/Póttagok/Sostituti/Plaatsvervangers/Zastępcy Suplentes/Zástupcovia/Namestniki/Varajäsenet/Suppleanter

ČESKÁ REPUBLIKA

BENDL Petr

President of the Regional Council of Středočeský kraj

SLAVÍK František

President of the Regional Council of Zlínský krajj

JURÁNEK Stanislav

President of the Regional Council of Jihomoravský kraj

DERNER Vladimír

Deputy of the President of the Regional Council of Královehradecký kraj

ŠULC Jiří

President of the Regional Council of Ústecký kraj

ZÁMEČNÍK Jaroslav, CSc.

Member of the Regional Council of Liberecký kraj

ZIMMERMANN Petr

President of the Regional Council of Plzeňský kraj

BYTEL Jiří

Mayor of the Municipality of Velká Hleďsebe, Karlovarský kraj

HALANOVÁ Květa

Mayor of the City of Jílové u Prahy, Středočeský kraj

PRŮŠA Luboš

Mayor of the City of Písek, Jihočeský kraj

ÚLEHLA Tomáš

Mayor of the City of Zlín, Zlínský kraj

DUCHOŇ Petr

Lord Mayor of the City of Brno, Jihomoravský kraj

EESTI

ELLRAM Jüri

Head of Imavere Municipality, Imavere Municipality Government

ERIKSON Urve

Chairman of Tudulinna Municipality Council

KALEV Saima

Head of Municipality of Jõgeva, Jõgeva Municipality Government

LEPIK Margus

Mayor of City of Valga, Valga City Government

MARIPUU Maret

Chairman of Tallinn City Council, Tallinn City Council

SILBERG Uno

Chairman of Kose Municipality Council, Kose Municipality Council

TAMKIVI Jaanus

Mayor of Kuressaare City, Kuressaare City Government

ΚYΠΡΟΣ

PITTAS Charalambos

Mayor of Morphou

PERICLEOUS Barbara

Mayor of Ayia Napa

HADJITOPHIS Kyriakos

Mayor of Ayios Athanasios

VIOLARIS Christakis

Mayor of Lakatamia

MICHAEL Dimitris

President of the Community Council of Ayios Ambrosios

KALLIS Nikos

President of the Community Council of Zoopigi

LATVIJA

AUGULIS Uldis

Chairman of Local Municipality Bērze

ZALĀNS Edgars

Mayor, Chairman of Kuldīga Town Council

PUKITIS Talis

Vice-Chairman of Development Council of Riga Region

ELKSNĪTIS Andris

Chairman of Dobele District Council

VĒTRA Aivars

Member of the Jūrmala City Council

KRASTINŠ Edmunds

Member of Riga City Council

VAIVODS Andris

Chairman of Līvāni District Council

LIETUVA

ABRAMAVIČIUS Arnoldas

Member of Zarasai district municipal council

GUSTAITIS Antanas

Mayor of Prienai district municipality

JASEVIČIUS Valdemaras

Mayor of Šilalė district municipality

KAUBRYS Donatas

Member of Telšiai district municipal council

KOLOSAUSKAS Feliksas

Vilnius county governor

PEKELIŪNAS Alfredas

Mayor of Panevėžys district municipality

ULKĖ Zenonas

Member of Šakiai district municipal council

ŠEDŽIUS Alvydas

Šiauliai county governor

ŽUKAUSKAS Liudvikas

Mayor of Skuodas district municipality

MAGYARORSZÁG

BIHARY Gábor

Member of local government, Budapest

GÉMESI György Dr.

Mayor of Gödöllő

IPKOVICH György Dr.

Mayor of Szombathely

JÓSZAI Attila

Member of local government, Szigetszentmiklós

KOCSIS Károlyné

Member of local government, Dunapataj

KOVÁCSNÉ HORVÁTH Klára Dr.

Mayor of Bábolna

LÁZÁR János Dr.

Mayor of Hódmezővásárhely

MÁTIS András

Mayor of Szirák

NAGY Sándor

Mayor of Kistelek

PAJZS József

Mayor of Szigetvár

SZABÓ Lóránt

Mayor of Dombóvár

SZAKÁCS Imre Dr.

President of Győr-Moson-Sopron County Assembly

MALTA

MIFSUD Malcolm Dr.

Mayor, Pieta‘ Local Council

GRECH Keith

Councillor, St Paul’s Bay Local Council

BORG Joseph

Councillor, Mellieha Local Council

AGIUS Joan

Deputy Mayor, Zejtun Local Council

BUTTIGIEG Paul

Mayor, Qala Local Council

POLSKA

ACHRAMOWICZ Waldemar

Marshal of Voivodship, Kujawsko-Pomorskie

BOROŃ Piotr

Chairman of the Sejmik, Małopolskie

DOMBROWICZ Konstanty

City President, Kujawsko-Pomorskie

FOGLER Piotr

Chairman of Sejmik, Mazowieckie

KOBYLIŃSKI Maciej

City President, Pomorskie

KROCHMAL Witold

City Mayor, Dolnośląskie

KRZYŻEWSKI Janusz

Marshal of Voivodship, Podlaskie

KUBAT Grzegorz

Marshal of Voivodship, Opolskie

KUŹNIAR Lucjan

Councilor of the Sejmik, Podkarpackie

LEWANDOWSKI Eugeniusz

Starosta of the Poviat, Kujawsko-Pomorskie

MIKOŁAJCZAK Stefan

Marshal of Voivodship, Wielkopolskie

OLSZEWSKI Marek

Wójt of the Commune, Kujawsko-Pomorskie

OSOWSKI Karol

Chairman of the Sejmik, Zachodniopomorskie

PAŃTAK Kazimierz

Deputy Chairman of the Sejmik, Lubuskie

PRUSZKOWSKI Andrzej

City President, Lubelskie

SŁOWIŃSKI Jerzy

City President, Łódzkie

ŚWIĘTALSKI Leszek

Wójt of the Commune, Dolnośląskie

TRAMŚ Marek

Starosta of the Poviat, Dolnośląskie

TROMBSKI Marek

Councilor of the Sejmik, Śląskie

WĘGRZYN Ludwik

Starosta of the Poviat, Małopolskie

WRONA Tadeusz

City President, Śląskie

SLOVENIJA

COLARIČ Anton

Member of City Council in Urban Municipality Ljubljana

ČELAN Štefan

Mayor of Urban Municipality Ptuj

ŠKRJANEC Breda

Member of Council in Municipality Grosuplje

ŽAGAR Ivan

Mayor of Municipality Slovenska Bistrica

LEDINEK Branko

Mayor of Municipality Rače — Fram

GERMOVŠEK Siniša

Member of Council in Municipality Bovec

KOVŠE Anton

Mayor of Municipality Podvelka

SLOVENSKO

KUBOVIČ Vladimir

Mayor of Záhorská Bystrica — Bratislava City Distict

ORAVEC Vladimír

Mayor of Bojnice City

VÍTEK Ferdinand

Mayor of Nitra City

ŠTEFANEC Štefan

President of Trenčin Self-governing Region

ĎURKOVSKÝ Andrej

Mayor of Bratislava City

TOMEČEK Peter

President of Trnava Self-governing Region

LUMTZER Ladislav

Mayor of Košice — Dargovských hrdinov City District

RICHTER Marián

Mayor of Medzev City

JANOČKO Vladimír

Mayor of Košice — Pereš City District

28.10.2004

SL XM

Uradni list Evropske unije

L 325/51

SKLEP SVETA

z dne 24. maja 2004

o imenovanju novih članov Ekonomsko-socialnega odbora

(2004/735/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 49 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 259 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 166 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 17. septembra 2002 o imenovanju članov Ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2002 do 20. septembra 2006,

ob upoštevanju predlogov vlad Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške,

po posvetovanju s Komisijo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Ker je treba zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji Ekonomsko-socialni odbor razširiti z imenovanjem petindevetdesetih članov, ki predstavljajo različna ekonomska in socialna področja organizirane civilne družbe,

(2)	Ker je pri sestavi Odbora treba upoštevati potrebo po zagotovitvi ustrezne zastopanosti različnih ekonomskih in socialnih področij organizirane civilne družbe –

SKLENIL:

Edini člen

Osebe, katerih imena in nazivi so navedeni v Prilogi, se s tem imenuje za člane Ekonomsko-socialnega odbora za obdobje do 20. septembra 2006.

V Bruslju, 24. maja 2004

Za Svet

Predsednik

D. AHERN

ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜA — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BIJLAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LIITE — BILAGA

LISTA DE LOS MIEMBROS DEL COMITE ECONÓMICO Y SOCIAL

SEZNAM ČLENŮ HOSPODÁŘSKÉHO A SOCIÁLNÍHO VÝBORU

LISTE OVER MEDLEMMERNE AF DET ØKONOMISKE OG SOCIALE UDVALG

LISTE DER MITGLIEDER DES WIRTSCHAFTS- UND SOZIALAUSSCHUSSES

MAJANDUS- JA SOTSIAALKOMITEE LIIKMETE NIMEKIRI

ΚΑΤΑΛΟΓΟΣ ΤΩΝ ΜΕΛΩΝ ΤΗΣ ΟΙΚΟΝΟΜΙΚΗΣ ΚΑΙ ΚΟΙΝΩΝΙΚΗΣ ΕΠΙΤΡΟΠΗΣ

LIST OF THE MEMBERS OF THE ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE

LISTE DES MEMBRES DU COMITÉ ÉCONOMIQUE ET SOCIAL

ELENCO DEI MEMBRI DEL COMITATO ECONOMICO E SOCIALE

EKONOMIKAS UN SOCIĀLO LIETU KOMITEJAS LOCEKĻU SARAKSTS

EKONOMIKOS IR SOCIALINIŲ REIKALŲ KOMITETO NARIŲ SĄRAŠAS

A GAZDASÁGI ÉS SZOCIÁLIS BIZOTTSÁG TAGJAINAK LISTÁJA

LISTA TAL-MEMBRI TAL-KUMITAT EKONOMIKU U SOĊJALI

LIJST VAN LEDEN VAN HET ECONOMISCH EN SOCIAAL COMITÉ

LISTA CZŁONKÓW KOMITETU EKONOMICZNO-SPOŁECZNEGO

LISTA DOS MEMBROS DO COMITÉ ECONÓMICO E SOCIAL

ZOZNAM ČLENOV HOSPODÁRSKEHO A SOCIÁLNEHO VÝBORU

SEZNAM ČLANOV EKONOMSKO-SOCIALNEGA ODBORA

TALOUS- JA SOSIAALIKOMITEAN JÄSENTEN LUETTELO

FÖRTECKNING ÖVER LEDAMÖTER I EKONOMISKA OCH SOCIALA KOMMITTÉN

ČESKÁ REPUBLIKA

ZBOŘIL Josef

Member of the Management Board, Confederation of Industry of the Czech Republic

DRBALOVÁ Vladimíra

Director of the Department of International Organisations and European Affairs,

Confederation of Industry of the Czech Republic

ZVOLSKÁ Marie

Member of the Confederation of Employers' and Entrepreneurs' Associations of the Czech Republic

VOLEŠ Ivan

Deputy Secretary of the Economic Chamber of the Czech Republic

ČORNEJOVÁ Helena

Senior Officer of the Social and Economic Department,

Czech-Moravian Confederation of Trade Unions

MATOUŠEK Vladimír

Senior Officer of the International Department, Czech-Moravian Confederation of Trade Unions

ŠTECHOVÁ Dana

Specialist of the International Department, Czech-Moravian Confederation of Trade Unions

ŠMEHLÍK Ondřej

Junior Officer – Specialist of the Railways' Workers Trade Union

JÍROVEC Ludvík

Member of the Agrarian Chamber of the Czech Republic

ŠMEJKAL David

Member of the Czech Coalition of Consumer Activities

STULÍK David

Member of the Civil Society Development Foundation

PLECHATÁ Ivana

Director of the House Sue Ryde, Civic Association SKOK

EESTI

PÄÄRENDSON Eve

Estonian Employers’ Confederation

TSHISTOVA Kristina

Estonian Chamber of Commerce and Industry

CARR Liina

Confederation of Estonian Trade Unions

VIIES Mare

Estonian Employees’ Unions’ Confederation

HELLAM Mall

Network of the Estonian Nonprofit Associations and Foundations (NENO)

KREEGIPUU Kalev

Estonian Chamber of Agriculture and Commerce

JOOST Meelis

Estonian Chamber of Disabled People

ΚYΠΡΟΣ

ANTONIOU Michalis

Cyprus Employers and Industrialists Federation

MAVROMMATIS Manthos

Chamber of Commerce and Industry

KYRITSIS Pambis

Pancyprian Federation of Labour

KITTENIS Demetris

Cyprus Workers’ Confederation

VRACHIMIS Giorgos

Consumers’ Association

CONSTANTINIDIS Costakis

Union of Cypriot Farmers

LATVIJA

BĒRZIŅŠ Andris

Strategic Consultant for UNDP Latvia

ABkonsultants, owner

JAUNZEME Ieva

Director General Latvian Employers Confederation

KRĪGERS Pēteris

President – Free Trade Union Confederation of Latvia

HOMKO Irina

Free Trade Union Confederation of Latvia

ANČA Gunta

Chairperson – The Latvian Umbrella Body for Disability Organisations SUSTENTO

KOCIŅŠ Viesturs

Head of European Union Department

Latvian Chamber of Commerce and Industry

DANUSĒVIČS Henriks

Chairman of Latvian Traders Association

LIETUVA

ARLAUSKAS Danukas

Director General, Lithuanian Confederation of Business Employers

LASIAUSKAS Linas

Deputy Director General, Lithuanian Apparel and Textile Industry Association

MORKIS Gintaras

Deputy Director General, Lithuanian Confederation of Industrialists

ŽYGIS Arvydas

Consultant, Association of Lithuanian Chambers of Commerce, Industry and Crafts

BALSIENĖ Aldona

President, Lithuanian Trade Union „Solidarumas“

KVEDARAVIČIUS Algirdas Aleksandras

Vice-chairperson, Lithuanian Trade Union Confederation

PREIDIENĖ Inga

Vice-chairperson, Lithuanian Labour Federation Youth Organization

ARMANAVIČIENĖ Alvita

President, Lithuanian National Consumer Federation

DOMEIKA Rolandas

Director, Lithuanian Farmers’ Union

MAGYARORSZÁG

NAGY Tamás

National Federation of Agricultural Cooperators and Producers

VADÁSZ Péter GRD.

Confederation of Hungarian Employers and Industrialists

VÉRTES János

National Federation of Traders and Caterers

CSUPORT Antal

National Association of Strategic and Public Utility Companies

KOLLER Erika

Democratic Ligue of Independent Trade Unions

KAPUVÁRI József

National Confederation of Hungarian Trade Unions

PÁSZTOR Miklós GRD.

National Confederation of Workers Councils

CSER Ágnes GRD.

Cooperation Forum of Trade Unions; Trade Union Confederation of Intellectual Workers

HERCZOG Mária GRD.

Family, Child and Youth Organisation for Public Use

TÓTH János GRD.

Association of the Hungarian Industrial Parks

GARAI István

National Association for Consumer Protection in Hungary

BARABÁS Miklós

European House

MALTA

CALLEJA Edwin

Secretary General Federation of Industries (FOI)

SCIBERRAS Sylvia

Honorary Assistant Secretary

Malta Chamber of Small and Medium Enterprise (GRTU)

PARNIS Michael

Deputy Secretary General (Education and International Affairs)

General Workers’ Union (GWU)

DARMANIN Anna Maria

Chairperson Salvino Spiteri Foundation

Union Ħaddiema Maqgħudin (UĦM)

ATTARD Grace

President National Council of Women

POLSKA

MALINOWSKI Andrzej

Polish Employers’ Confederation

DORDA Tadeusz

Polish Employers’ Confederation

KRAWCZYK Jacek

Polish Confederation of Private Employers

KOMOROWSKI Marek

Polish Confederation of Private Employers

MULEWICZ Jarosław Maciej

Business Centre Club – Association of Employers

DONOCIK Tadeusz

Polish Chamber of Commerce

DRABKO Zbigniew

Federation of the Union of Agricultural Employers

ADAMCZYK Andrzej

Independent Self-Governing Trade Union „Solidarity“

KRZAKLEWSKI Marian

Independent Self-Governing Trade Union „Solidarity“

SOBOŃ Katarzyna

Independent Self-Governing Trade Union „Solidarity“

RÓŻYCKI Stanisław

All-Poland Alliance of Trade Unions

JASIŃSKI Tomasz

All-Poland Alliance of Trade Unions

SZYNAKA Edmund

Trade Unions Forum

TORNBERG Markus

National Union of Farmers, Circles and Agricultural Organizations

NIEPOKULCZYCKA Małgorzata

Polish Consumer Federation

SZADZIŃSKA Elżbieta

Polish Consumer Federation

SZYDŁOWSKI Andrzej

Union of Polish Craftsmen

KAMIENIECKI Krzysztof

Institute for Sustainable Development

CZAJKOWSKI Tomasz

Students’ Parliament of the Republic of Poland

MENDZA–DROZD Marzena

Polish Federation of Non-Government Organizations

PLAKWICZ Jolanta

Polish Women League

SLOVENIJA

STOJAN Dare

Association of Employers for Craft Activities of Slovenia

STANTIC Cveto

Chamber of Commerce and Industry of Slovenia

ROKSANDIC Metka

Association of Free Trade Unions of Slovenia

REBOLJ Dusan

Confederation of Trade Unions of Slovenia PERGAM

HRIBAR Bojan

Slovenian Committee of Public Sector Trade Unions

NOSE Martin

Cooperative Union of Slovenia

GREIF Tatjana

SKUC – Students’ cultural center

SLOVENSKO

LIŠKA Ján Ing.

President, Union of Pulp-Paper Industry of the Slovak Republic

MIHÓK Peter Doc. Ing.

President of the Slovak Chamber of Trade and Industry (SOPK)

ORAVEC Ján, PhDr., CSc.

President, Entrepreneur Association of Slovakia

ONDRUŠKA Peter JUDr.

Adviser for Legal Affairs, KOZ SR

MEŠŤANOVÁ EVA Paed.GRD.

Director of Foreign Relations Department and Protocol, KOZ SR

National Ecosoc Coordinator

ŠKULTÉTY Eugen

Vice-President, KOZ SR

PÁLENÍK Viliam PhD Doc. RNDr.

Head of the Department of Economic Modelling, Slovak Academy of Sciences (SAV)

ŠTERN Juraj, DrSc. GRD.h.c. prof. Ing.

Honorary Member of Slovak Rectors Conference (SRK)

Professor of the University of Economic Studies

ČERNÁ Marta RNDr.

President of the Union of Consumers Forum

28.10.2004

Uradni list Evropske unije

L 325/64

SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA BiH/3/2004

z dne 29. septembra 2004

o vzpostavitvi Odbora sodelujočih držav za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini

(2004/739/SZVP)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 25 Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2004/570/SZVP z dne 12. julija 2004 o vojaški operaciji Evropske unije v Bosni in Hercegovini (1) in zlasti člena 11(5) Skupnega ukrepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 11 Skupnega ukrepa 2004/570/SZVP je Svet pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO), da sprejme ustrezne sklepe o vzpostavitvi Odbora sodelujočih držav za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini.

(2)	V Sklepih Evropskega sveta iz Nice z dne 7., 8. in 9. decembra 2000 in iz Bruslja z dne 24. in 25. oktobra 2002, so navedene podrobnosti glede sodelovanja tretjih držav v okviru operacij kriznega upravljanja ter vzpostavitve Odbora sodelujočih držav.

(3)

Odbor sodelujočih držav bo imel ključno vlogo pri tekočem vodenju operacije; Odbor je glavni forum, na katerega se sodelujoče države kolektivno obračajo z vprašanji v zvezi z uporabo svojih sil v operaciji; Politični in varnostni odbor, ki politično nadzoruje in strateško vodi operacijo, bo upošteval stališča, ki jih izrazi Odbor sodelujočih držav.

(4)

V skladu s členom 6 Protokola o položaju Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri oblikovanju in izvajanju odločitev in ukrepov Evropske unije, ki imajo obrambni pomen. Zaradi tega Danska ne sodeluje pri financiranju operacije.

(5)	Evropski svet iz Kopenhagna z dne 12. in 13. decembra je sprejel izjavo, da se ureditev in izvajanje „Berlin plus“ uporablja le za tiste države članice EU, ki so tudi članice NATO ali stranke „Partnerstva za mir“, in so posledično sklenile bilateralne sporazume z NATO,

SKLENIL:

Člen 1

Ustanovitev

Ustanovi se Odbor sodelujočih držav za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini (v nadaljevanju „OSD“).

Člen 2

Naloge

Naloge in pristojnosti OSD so določene v Sklepih Evropskega sveta iz Nice (z dne 7., 8. in 9. decembra 2000) in iz Bruslja (z dne 24. in 25. oktobra 2002).

Člen 3

Sestava

1. Člani OSD so:

—	tiste države članice, ki sodelujejo v operacijah EU, za katere se uporabljajo skupna sredstva in zmogljivosti NATO, kakor tudi Danska;

—	predstavniki tretjih držav, ki sodelujejo v operaciji in zagotavljajo bistvene vojaške prispevke, kakor tudi predstavniki ostalih tretjih držav, ki so naštete v Prilogi.

2. Na sestankih OSD sta lahko prisotna ali zastopana tudi generalni direktor Vojaškega štaba EU (GDVŠEU) in poveljnik operacije.

Člen 4

Predsedovanje

V skladu s sklepi iz Nice in brez poseganja v pristojnosti predsedstva, Odboru sodelujočih držav za to operacijo predseduje generalni sekretar/visoki predstavnik ali njegov zastopnik v tesnem sodelovanju s predsedstvom, ki mu pomaga predsednik Vojaškega odbora Evropske unije (PVOEU) ali njegov zastopnik.

Člen 5

Sestanki

1. OSD redno sklicuje njegov predsednik. Če tako zahtevajo okoliščine, se na pobudo predsednika ali na zahtevo člana odbora lahko skličejo nujni sestanki.

2. Predsednik vnaprej razdeli začasni dnevni red in dokumente, ki se nanašajo na sestanek. Po vsakem sestanku se razdeli zapisnik.

3. Po potrebi se lahko na sestanek za določene dele razprave povabijo predstavniki Komisije in druge osebe.

Člen 6

Postopek

1. Z izjemo iz odstavka 3 in brez poseganja v pristojnosti Političnega in varnostnega odbora in v pristojnosti poveljnika operacije je:

—	pri odločitvah, ki jih Odbor sodelujočih držav sprejema v zvezi s tekočim vodenjem operacije, potrebno soglasje predstavnikov držav, ki sodelujejo v operaciji;

—	pri oblikovanju priporočil v okviru OSD o možnih prilagoditvah operativnega načrtovanja, vključno z morebitno prilagoditvijo ciljev, potrebno soglasje članov OSD.

Vzdržanost ne prepreči soglasja.

2. Predsedujoči ugotovi, da je prisotna večina predstavnikov držav, ki imajo pravico sodelovati pri posvetovanjih.

3. Vsa postopkovna vprašanja se urejajo z navadno večino na sestanku prisotnih članov.

4. Danska ne sodeluje pri sprejemanju odločitev Odbora.

Člen 7

Zaupnost

1. Za sestanke in delo OSD se uporabljajo Varnostni predpisi Sveta. Zlasti predstavniki v OSD morajo imeti ustrezna dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.

2. Za posvetovanja OSD velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, razen če OSD soglasno odloči drugače.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

V Bruslju, 29. septembra 2004

Za Politični in varnostni odbor

Predsedujoči

A. HAMER

(1) UL L 252, 28.7. 2004, str. 10.

PRILOGA

SEZNAM TRETJIH DRŽAV IZ ČLENA 3(1)

—

Argentina

—

Bolgarija

—

Čile

—

Kanada

—

Maroko

—	Nova Zelandija

—

Norveška

—

Romunija

—

Švica

—

Turčija

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 325

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 47 28. oktober 2004

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
		Uredba Komisije (ES) št. 1858/2004 z dne 27. oktobra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
		Uredba Komisije (ES) št. 1859/2004 z dne 27. oktobra 2004 o določitvi, v kakšnem obsegu je mogoče ugoditi zahtevkom za uvozna dovoljenja, vloženim v oktobru 2004 za mlado govedo moškega spola za pitanje	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju	4
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1861/2004 z dne 26. oktobra 2004 o določanju standarda trženja za breskve in nektarine	10
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1862/2004 z dne 26. oktobra 2004 o določitvi standardov trženja za lubenice	17
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1863/2004 z dne 26. oktobra 2004 o določitvi standardov trženja za gojene gobe	23
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1864/2004 z dne 26. oktobra 2004 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za konzervirane gobe, uvožene iz tretjih držav	30
		Uredba Komisije (ES) št. 1865/2004 z dne 27. oktobra 2004 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih desetih delovnih dneh oktobra 2004 v skladu z Uredbo (ES) št. 327/98	39

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	56,2
	204	43,2
	999	49,7
0707 00 05	052	120,2
0707 00 05	999	120,2
0709 90 70	052	92,6
	204	44,5
	628	48,8
	999	62,0
0805 50 10	052	51,6
	388	53,3
	524	67,6
	528	38,0
	999	52,6
0806 10 10	052	91,9
	400	198,2
	999	145,1
0808 10 20, 0808 10 50, 0808 10 90	388	81,7
	400	103,3
	404	95,0
	442	61,0
	512	106,0
	720	99,6
	800	206,0
	804	105,8
	999	107,3
0808 20 50	052	103,7
	720	75,4
	999	89,6

Poreklo	Znižanje (v %) za serijo v oktobru 2004	Končna poraba kvote za 2004 v odstotkih
Združene države Amerike	—	99,63
Tajska	0 (1)	93,14
Avstralija	—	100
Drugo poreklo	—	100

Poreklo	Znižanje (v %) za serijo v oktobru 2004	Končna poraba kvote za 2004 v odstotkih
Združene države Amerike	—	94,90
Tajska	—	99,72
Avstralija	—	3,32
Drugo poreklo	—	100

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Svet
*	2004/734/ES:Sklep Sveta z dne 11. maja 2004 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij	41
*	2004/735/ES:Sklep Sveta z dne 24. maja 2004 o imenovanju novih članov Ekonomsko-socialnega odbora	51
*	2004/736/ES:Odločba Sveta z dne 21. oktobra 2004 ki dovoljuje Združenemu kraljestvu uvedbo posebnega ukrepa o odstopanju od člena 11 Šeste direktive 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih	58
*	2004/737/ES:Odločba Sveta z dne 21. oktobra 2004 ki dovoljuje Italiji uporabo ukrepa o odstopanju od člena 2(1) Šeste direktive 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih	60
*	2004/738/ES:Odločba Sveta z dne 21. oktobra 2004 ki dovoljuje Portugalski uporabo ukrepa o odstopanju od člena 21(1)(a) in člena 22 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih	62
*	2004/739/SZVP:Sklep Političnega in varnostnega odbora BiH/3/2004 z dne 29. septembra 2004 o vzpostavitvi Odbora sodelujočih držav za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini	64