ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 320 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 47 |
Vsebina |
|
I Akti, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
|
|
II Akti, katerih objava ni obvezna |
|
|
|
Evropska centralna banka |
|
|
* |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, katerih objava je obvezna
21.10.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 320/1 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1815/2004
z dne 20. oktobra 2004
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi. |
(2) |
V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 21. oktobra 2004.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. oktobra 2004
Za Komisijo
J. M. SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo
(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 20. oktobra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
052 |
51,7 |
204 |
40,9 |
|
624 |
74,2 |
|
999 |
55,6 |
|
0707 00 05 |
052 |
87,9 |
999 |
87,9 |
|
0709 90 70 |
052 |
80,9 |
999 |
80,9 |
|
0805 50 10 |
052 |
62,4 |
388 |
39,2 |
|
524 |
66,0 |
|
528 |
47,9 |
|
999 |
53,9 |
|
0806 10 10 |
052 |
96,7 |
400 |
179,5 |
|
999 |
138,1 |
|
0808 10 20, 0808 10 50, 0808 10 90 |
388 |
64,0 |
400 |
92,7 |
|
404 |
80,2 |
|
512 |
107,8 |
|
720 |
96,2 |
|
800 |
145,3 |
|
804 |
77,4 |
|
999 |
94,8 |
|
0808 20 50 |
052 |
95,8 |
388 |
105,3 |
|
720 |
75,2 |
|
999 |
92,1 |
(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.
21.10.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 320/3 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1816/2004
z dne 20. oktobra 2004
o uvoznih dovoljenjih za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1),
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2286/2002 z dne 10. decembra 2002 o ureditvi, ki se uporablja za kmetijske proizvode in blago, nastalo pri predelavi kmetijskih proizvodov s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), ki razveljavlja Uredbo (ES) št. 1706/98 (2),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2247/2003 z dne 19. decembra 2003 o pravilih za uporabo v sektorju govejega in telečjega mesa Uredbe Sveta (ES) št. 2286/2002 o ureditvi, ki se uporablja za kmetijske proizvode in blago, nastalo pri predelavi kmetijskih proizvodov s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) (3), in zlasti člena 5 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 1 Uredbe (ES) št. 2247/2003 predvideva možnost izdaje uvoznih dovoljenj za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije. Vendar se mora uvoz izvršiti v mejah količin, predvidenih za vsako od teh tretjih držav izvoznic. |
(2) |
Število zahtevkov, vloženih od 1. do 10. oktobra 2004, za odkoščeno meso, v skladu z Uredbo (ES) št. 2247/2003, ne presega, za proizvode s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije, razpoložljivih količin za te države. Zatorej je mogoče izdati uvozna dovoljenja za zaprošene količine. |
(3) |
Treba je določiti količine, za katere je mogoče zaprositi uvozna dovoljenja od 1. novembra 2004, v okviru skupne količine 52 100 t. |
(4) |
Opozoriti je treba, da ta uredba ne vpliva na izvajanje Direktive Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problemih zdravstvene in veterinarsko-sanitarne inšpekcije pri uvozu goveda, prašičev, ovac in koz, svežega mesa ali mesnih proizvodov iz tretjih držav (4) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Naslednje države članice izdajo 21. oktobra 2004 uvozna dovoljenja za proizvode iz govejega in telečjega mesa, izražene v odkoščenem mesu, s poreklom iz nekaterih afriških, karibskih in pacifiških držav, za naslednje količine in države porekla:
|
Združeno kraljestvo:
|
|
Nemčija:
|
Člen 2
Zahtevki za dovoljenja se lahko vložijo v skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 2247/2003 tekom prvih deset dni meseca novembra 2004 za naslednje količine odkoščenega govejega in telečjega mesa:
Bocvana: |
10 816 t, |
Kenija: |
142 t, |
Madagaskar: |
7 579 t, |
Svazi: |
3 180 t, |
Zimbabve: |
9 100 t, |
Namibija: |
4 885 t. |
Člen 3
Ta uredba začne veljati 21. oktobra 2004.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. oktobra 2004
Za Komisijo
J. M. SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo
(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).
(2) UL L 348, 21.12.2002, str. 5.
(3) UL L 333, 20.12.2003, str. 37. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1118/2004 (UL L 217, 17.6.2004, str. 10).
(4) UL L 302, 31.12.1972, str. 28. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).
21.10.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 320/5 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1817/2004
z dne 20. oktobra 2004
o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju za predelano sadje in zelenjavo, razen tistih, dodeljenih za dodan sladkor (začasno konzervirane češnje, olupljeni paradižniki, konzervirane češnje, pripravljeni lešniki, nekateri pomarančni sokovi)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga v sektorju za predelano sadje in zelenjavo (1), in zlasti tretjega pododstavka člena 16(3) te uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 1429/95 (2) določa izvedbena pravila v sektorju za uporabo izvoznih nadomestil za proizvode na osnovi predelanega sadja in zelenjave, razen tistih, dodeljenih za predelano sadje in zelenjavo za dodan sladkor. |
(2) |
V skladu s členom 16(1) Uredbe (ES) št. 2201/96 lahko prozvodi iz člena 1(2)(a) navedene uredbe, v obsegu, potrebnem za izvoz gospodarsko pomembnih količin, predstavljajo izvozna nadomestila ob upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, zaključenih v skladu s členom 300 Pogodbe. Glede na člen 18(4) navedene uredbe se v primeru, da nadomestilo za sladkor, ki ga vsebujejo proizvodi iz člena 1(2)(b), ne zadostuje za izvoz teh proizvodov, za navedene proizvode uporabi nadomestilo, v skladu s členom 17 te uredbe. |
(3) |
V skladu s členom 16(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 je treba upoštevati, da se ne porušijo že sklenjeni posli z izvoznimi nadomestili. Zaradi tega je treba na podlagi nomenklature za kmetijske proizvode, določene z Uredbo Komisije (EGS) št. 3846/87 (3), določiti predvidene količine na proizvod za izvozna nadomestila. |
(4) |
V skladu s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 je za določitev nadomestil treba na eni strani upoštevati obstoječe stanje in izglede za cene predelanega sadja in zelenjave na trgu Skupnosti in iz razpoložljivih zalog ter na drugi strani dejanske cene na mednarodnem trgu. Treba je tudi upoštevati stroške trženja in prevoza ter gospodarski vidik načrtovanega izvoza. |
(5) |
V skladu s členom 17(3) Uredbe (ES) št. 2201/96 je treba cene na trgu Skupnosti določiti ob upoštevanju najugodnejših cen s stališča izvoza. |
(6) |
Zaradi stanja mednarodnega trga ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za določen proizvod na namembno državo. |
(7) |
Trenutno se lahko v gospodarsko pomembnih količinah izvažajo začasno konzervirane češnje, olupljeni paradižniki, konzervirane češnje, pripravljeni lešniki in nekateri pomarančni sokovi. |
(8) |
Treba je določiti stopnjo nadomestil in posledično predvidene količine. |
(9) |
Ukrepi predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Stopnje izvoznega nadomestila iz sektorja proizvodov, predelanih iz sadja in zelenjave, rok za vložitev prijav za dovoljenja, rok pošiljanja dovoljenj in predvidene količine so določeni v Prilogi.
2. Količine, zajete v dovoljenjih, izdanih za pomoč v hrani, iz člena 16 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 (4), se ne prištevajo k upravičenim količinam iz prvega odstavkav Prilogi te uredbe.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 25. oktobra 2004.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. oktobra 2004
Za Komisijo
Franz FISCHLER
Član Komisije
(1) UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 386/2004 (UL L 64, 2.3.2004, str. 25).
(2) UL L 141, 24.6.1995, str. 28. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 498/2004 (UL L 80, 18.3.2004, str. 20).
(3) UL L 366, 24.12.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2180/2003 (UL L 335, 22.12.2003, str. 1).
(4) UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 636/2004 (UL L 100, 6.4.2004, str. 25).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 20. oktobra 2004 o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju za predelano sadje in zelenjavo, razen tistih, dodeljenih za dodan sladkor (začasno konzervirane češnje, olupljeni paradižniki, konzervirane češnje, pripravljeni lešniki, nekateri pomarančni sokovi)
Rok za vložitev prijav za dovoljenja: od 25. oktobra 2004 do 21. februaria 2005.
Čas izdajanja dovoljenj: od novembra 2004 do februaria 2005.
Tarifna oznaka proizvoda (1) |
Oznaka namembne države (2) |
Stopnja nadomestila (v EUR/t neto) |
Predvidene količine (v t) |
0812 10 00 9100 |
F06 |
50 |
2 853 |
2002 10 10 9100 |
F10 |
45 |
42 477 |
2006 00 31 9000 2006 00 99 9100 |
F06 |
153 |
293 |
2008 19 19 9100 2008 19 99 9100 |
A00 |
59 |
344 |
2009 11 99 9110 2009 12 00 9111 2009 19 98 9112 |
A00 |
5 |
300 |
2009 11 99 9150 2009 19 98 9150 |
A00 |
29 |
301 |
(1) Tarifne oznake proizvoda so določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).
(2) Oznake namembne države serije „A“ so določene v Prilogi II Uredbe (EGS) št. 3846/87.
Številčne oznake namembne države so določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).
Ostale namembne države so določene na naslednji način:
F06 |
Vse namembne države razen Severne Amerike. |
F10 |
Vse namembne države razen Združenih držav Amerike in Bolgarije. |
21.10.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 320/7 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1818/2004
z dne 19. oktobra 2004
o uvedbi vrednosti na enoto za določitev carinske vrednosti za nekatero pokvarljivo blago
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2), in zlasti člena 173(1) te uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi. |
(2) |
Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vrednosti na enoto, predvidene v členu 173(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93, se določijo, kot je razvidno iz tabele v Prilogi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 22. oktobra 2004.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 19. oktobra 2004
Za Komisijo
Olli REHN
Član Komisije
(1) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kokor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 (UL L 311, 12.12.2000, str. 17).
(2) UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kokor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2286/2003 (UL L 343, 31.12.2003, str. 1).
PRILOGA
Tarifna št. |
Poimenovanje |
Znesek vrednosti na enoto za 100 kg |
|||||||
Vrsta, sorte, oznaka KN |
EUR LTL SEK |
CYP LVL GBP |
CZK MTL |
DKK PLN |
EEK SIT |
HUF SKK |
|||
1.10 |
Nov krompir 0701 90 50 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||||
— |
— |
|
|
|
|
||||
1.30 |
Čebula (razen sadik) 0703 10 19 |
38,49 |
22,16 |
1 211,20 |
286,30 |
602,24 |
9 539,75 |
||
132,90 |
25,66 |
16,52 |
165,95 |
9 233,37 |
1 538,68 |
||||
350,56 |
26,54 |
|
|
|
|
||||
1.40 |
Česen 0703 20 00 |
103,27 |
59,45 |
3 249,80 |
768,19 |
1 615,87 |
25 596,24 |
||
356,58 |
68,85 |
44,34 |
445,25 |
24 774,18 |
4 128,45 |
||||
940,59 |
71,20 |
|
|
|
|
||||
1.50 |
Por ex 0703 90 00 |
45,21 |
26,03 |
1 422,67 |
336,29 |
707,38 |
11 205,30 |
||
156,10 |
30,14 |
19,41 |
194,92 |
10 845,43 |
1 807,31 |
||||
411,76 |
31,17 |
|
|
|
|
||||
1.60 |
Cvetača 0704 10 00 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||
1.80 |
Belo in rdeče zelje 0704 90 10 |
22,04 |
12,69 |
693,55 |
163,94 |
344,85 |
5 462,61 |
||
76,10 |
14,69 |
9,46 |
95,02 |
5 287,18 |
881,07 |
||||
200,74 |
15,20 |
|
|
|
|
||||
1.90 |
Brokoli ali calabrese (Brassica oleracea var. italica) ex 0704 90 90 |
61,43 |
35,37 |
1 933,08 |
456,94 |
961,17 |
15 225,43 |
||
212,11 |
40,96 |
26,37 |
264,85 |
14 736,44 |
2 455,73 |
||||
559,49 |
42,35 |
|
|
|
|
||||
1.100 |
Kitajsko zelje ex 0704 90 90 |
75,36 |
43,38 |
2 371,43 |
560,56 |
1 179,13 |
18 677,98 |
||
260,20 |
50,24 |
32,35 |
324,91 |
18 078,11 |
3 012,59 |
||||
686,36 |
51,96 |
|
|
|
|
||||
1.110 |
Solata (v glavah) 0705 11 00 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||
1.130 |
Korenje ex 0706 10 00 |
26,74 |
15,39 |
841,45 |
198,90 |
418,39 |
6 627,51 |
||
92,33 |
17,83 |
11,48 |
115,29 |
6 414,66 |
1 068,96 |
||||
243,54 |
18,44 |
|
|
|
|
||||
1.140 |
Redkev ex 0706 90 90 |
44,01 |
25,34 |
1 384,91 |
327,36 |
688,61 |
10 907,88 |
||
151,96 |
29,34 |
18,89 |
189,74 |
10 557,56 |
1 759,34 |
||||
400,83 |
30,34 |
|
|
|
|
||||
1.160 |
Grah (Pisum sativum) 0708 10 00 |
447,72 |
257,75 |
14 088,89 |
3 330,33 |
7 005,31 |
110 967,70 |
||
1 545,89 |
298,50 |
192,21 |
1 930,31 |
107 403,84 |
17 898,10 |
||||
4 077,76 |
308,68 |
|
|
|
|
||||
1.170 |
Fižol |
|
|
|
|
|
|
||
1.170.1 |
|
86,11 |
49,58 |
2 709,84 |
640,55 |
1 347,39 |
21 343,40 |
||
297,34 |
57,41 |
36,97 |
371,27 |
20 657,94 |
3 442,50 |
||||
784,31 |
59,37 |
|
|
|
|
||||
1.170.2 |
|
151,98 |
87,49 |
4 782,51 |
1 130,49 |
2 377,97 |
37 668,24 |
||
524,76 |
101,33 |
65,25 |
655,25 |
36 458,48 |
6 075,55 |
||||
1 384,20 |
104,78 |
|
|
|
|
||||
1.180 |
Bob ex 0708 90 00 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||
1.190 |
Okrogle artičoke 0709 10 00 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||
1.200 |
Beluši: |
|
|
|
|
|
|
||
1.200.1 |
|
357,31 |
205,70 |
11 243,67 |
2 657,78 |
5 590,61 |
88 558,04 |
||
1 233,70 |
238,22 |
153,39 |
1 540,48 |
85 713,90 |
14 283,62 |
||||
3 254,26 |
246,34 |
|
|
|
|
||||
1.200.2 |
|
466,55 |
268,59 |
14 681,28 |
3 470,36 |
7 299,86 |
115 633,53 |
||
1 610,89 |
311,05 |
200,29 |
2 011,47 |
111 919,82 |
18 650,66 |
||||
4 249,21 |
321,66 |
|
|
|
|
||||
1.210 |
Jajčevci 0709 30 00 |
86,17 |
49,61 |
2 711,58 |
640,96 |
1 348,26 |
21 357,06 |
||
297,53 |
57,45 |
36,99 |
371,51 |
20 671,15 |
3 444,70 |
||||
784,81 |
59,41 |
|
|
|
|
||||
1.220 |
Rebrasta zelena (Apium graveolens var. dulce) ex 0709 40 00 |
83,53 |
48,09 |
2 628,52 |
621,33 |
1 306,96 |
20 702,91 |
||
288,41 |
55,69 |
35,86 |
360,13 |
20 038,01 |
3 339,20 |
||||
760,77 |
57,59 |
|
|
|
|
||||
1.230 |
Lisičke 0709 59 10 |
553,21 |
318,48 |
17 408,41 |
4 115,00 |
8 655,86 |
137 113,10 |
||
1 910,12 |
368,83 |
237,49 |
2 385,11 |
132 709,55 |
22 115,12 |
||||
5 038,53 |
381,41 |
|
|
|
|
||||
1.240 |
Paprike iz rodu Capiscum, sladke 0709 60 10 |
91,51 |
52,68 |
2 879,59 |
680,68 |
1 431,80 |
22 680,41 |
||
315,96 |
61,01 |
39,28 |
394,53 |
21 952,00 |
3 658,15 |
||||
833,44 |
63,09 |
|
|
|
|
||||
1.250 |
Janež 0709 90 50 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||
1.270 |
Sladki krompir, cel, svež (za prehrano ljudi) 0714 20 10 |
82,33 |
47,40 |
2 590,80 |
612,41 |
1 288,20 |
20 405,81 |
||
284,27 |
54,89 |
35,34 |
354,96 |
19 750,46 |
3 291,28 |
||||
749,86 |
56,76 |
|
|
|
|
||||
2.10 |
Kostanji (Castanea spp.), sveži ex 0802 40 00 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||
2.30 |
Ananas, sveži ex 0804 30 00 |
86,92 |
50,04 |
2 735,28 |
646,57 |
1 360,04 |
21 543,79 |
||
300,13 |
57,95 |
37,32 |
374,76 |
20 851,89 |
3 474,82 |
||||
791,67 |
59,93 |
|
|
|
|
||||
2.40 |
Avokado, svež ex 0804 40 00 |
145,14 |
83,56 |
4 567,42 |
1 079,65 |
2 271,02 |
35 974,16 |
||
501,16 |
96,77 |
62,31 |
625,78 |
34 818,81 |
5 802,31 |
||||
1 321,95 |
100,07 |
|
|
|
|
||||
2.50 |
Guava in mango, svež ex 0804 50 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||
2.60 |
Sladke pomaranče, sveže: |
|
|
|
|
|
|
||
2.60.1 |
|
52,21 |
30,06 |
1 642,94 |
388,36 |
816,91 |
12 940,25 |
||
180,27 |
34,81 |
22,41 |
225,10 |
12 524,66 |
2 087,15 |
||||
475,52 |
36,00 |
|
|
|
|
||||
2.60.2 |
|
55,64 |
32,03 |
1 750,81 |
413,86 |
870,54 |
13 789,85 |
||
192,11 |
37,09 |
23,89 |
239,88 |
13 346,98 |
2 224,18 |
||||
506,74 |
38,36 |
|
|
|
|
||||
2.60.3 |
|
57,48 |
33,09 |
1 808,78 |
427,56 |
899,37 |
14 246,42 |
||
198,47 |
38,32 |
24,68 |
247,82 |
13 788,88 |
2 297,82 |
||||
523,52 |
39,63 |
|
|
|
|
||||
2.70 |
Mandarine (vštevši tangerinke in satsuma mandarine), sveže; klementine, wilking mandarine in podobni hibridi agrumov, sveži: |
|
|
|
|
|
|
||
2.70.1 |
|
79,31 |
45,66 |
2 495,73 |
589,94 |
1 240,93 |
19 656,98 |
||
273,84 |
52,88 |
34,05 |
341,94 |
19 025,68 |
3 170,50 |
||||
722,34 |
54,68 |
|
|
|
|
||||
2.70.2 |
|
71,72 |
41,29 |
2 256,88 |
533,48 |
1 122,17 |
17 775,80 |
||
247,63 |
47,82 |
30,79 |
309,21 |
17 204,91 |
2 867,08 |
||||
653,21 |
49,45 |
|
|
|
|
||||
2.70.3 |
|
72,57 |
41,78 |
2 283,48 |
539,77 |
1 135,40 |
17 985,26 |
||
250,55 |
48,38 |
31,15 |
312,86 |
17 407,64 |
2 900,86 |
||||
660,91 |
50,03 |
|
|
|
|
||||
2.70.4 |
|
58,78 |
33,84 |
1 849,77 |
437,25 |
919,75 |
14 569,24 |
||
202,96 |
39,19 |
25,24 |
253,43 |
14 101,33 |
2 349,89 |
||||
535,38 |
40,53 |
|
|
|
|
||||
2.85 |
Limete (Citrus aurantifolia), sveže 0805 50 90 |
132,70 |
76,39 |
4 175,74 |
987,06 |
2 076,27 |
32 889,22 |
||
458,18 |
88,47 |
56,97 |
572,11 |
31 832,95 |
5 304,74 |
||||
1 208,59 |
91,49 |
|
|
|
|
||||
2.90 |
Grenivke, sveže: |
|
|
|
|
|
|
||
2.90.1 |
|
64,32 |
37,03 |
2 024,11 |
478,46 |
1 006,43 |
15 942,38 |
||
222,09 |
42,88 |
27,61 |
277,32 |
15 430,37 |
2 571,36 |
||||
585,84 |
44,35 |
|
|
|
|
||||
2.90.2 |
|
81,36 |
46,84 |
2 560,34 |
605,21 |
1 273,06 |
20 165,92 |
||
280,93 |
54,24 |
34,93 |
350,79 |
19 518,27 |
3 252,58 |
||||
741,04 |
56,10 |
|
|
|
|
||||
2.100 |
Namizno grozdje 0806 10 10 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||||
— |
— |
|
|
|
|
||||
2.110 |
Lubenice 0807 11 00 |
50,38 |
29,00 |
1 585,36 |
374,75 |
788,28 |
12 486,68 |
||
173,95 |
33,59 |
21,63 |
217,21 |
12 085,66 |
2 013,99 |
||||
458,85 |
34,73 |
|
|
|
|
||||
2.120 |
Melone (razen lubenic) |
|
|
|
|
|
|
||
2.120.1 |
|
44,14 |
25,41 |
1 389,04 |
328,34 |
690,66 |
10 940,47 |
||
152,41 |
29,43 |
18,95 |
190,31 |
10 589,10 |
1 764,60 |
||||
402,03 |
30,43 |
|
|
|
|
||||
2.120.2 |
|
86,41 |
49,75 |
2 719,27 |
642,78 |
1 352,08 |
21 417,66 |
||
298,37 |
57,61 |
37,10 |
372,56 |
20 729,81 |
3 454,48 |
||||
787,04 |
59,58 |
|
|
|
|
||||
2.140 |
Hruške |
|
|
|
|
|
|
||
2.140.1 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||||
— |
— |
|
|
|
|
||||
2.140.2 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||
— |
— |
— |
— |
— |
— |
||||
— |
— |
|
|
|
|
||||
2.150 |
Marelice 0809 10 00 |
214,58 |
123,53 |
6 752,40 |
1 596,13 |
3 357,45 |
53 183,65 |
||
740,90 |
143,06 |
92,12 |
925,14 |
51 475,60 |
8 578,05 |
||||
1 954,35 |
147,94 |
|
|
|
|
||||
2.160 |
Češnje 0809 20 95 0809 20 05 |
502,98 |
289,57 |
15 827,77 |
3 741,37 |
7 869,93 |
124 663,59 |
||
1 736,69 |
335,34 |
215,93 |
2 168,55 |
120 659,87 |
20 107,13 |
||||
4 581,04 |
346,78 |
|
|
|
|
||||
2.170 |
Breskve 0809 30 90 |
111,40 |
64,13 |
3 505,54 |
828,64 |
1 743,03 |
27 610,49 |
||
384,64 |
74,27 |
47,82 |
480,29 |
26 723,75 |
4 453,33 |
||||
1 014,61 |
76,80 |
|
|
|
|
||||
2.180 |
Nektarine ex 0809 30 10 |
58,12 |
33,46 |
1 828,92 |
432,32 |
909,38 |
14 405,04 |
||
200,68 |
38,75 |
24,95 |
250,58 |
13 942,41 |
2 323,41 |
||||
529,35 |
40,07 |
|
|
|
|
||||
2.190 |
Slive 0809 40 05 |
135,31 |
77,90 |
4 257,96 |
1 006,50 |
2 117,15 |
33 536,78 |
||
467,20 |
90,21 |
58,09 |
583,38 |
32 459,71 |
5 409,18 |
||||
1 232,38 |
93,29 |
|
|
|
|
||||
2.200 |
Jagode 0810 10 00 |
488,40 |
281,17 |
15 369,09 |
3 632,94 |
7 641,86 |
121 050,88 |
||
1 686,36 |
325,62 |
209,67 |
2 105,70 |
117 163,19 |
19 524,43 |
||||
4 448,28 |
336,73 |
|
|
|
|
||||
2.205 |
Maline 0810 20 10 |
304,95 |
175,56 |
9 596,17 |
2 268,34 |
4 771,43 |
75 581,86 |
||
1 052,93 |
203,31 |
130,92 |
1 314,76 |
73 154,46 |
12 190,68 |
||||
2 777,42 |
210,25 |
|
|
|
|
||||
2.210 |
Sadeži vrste Vaccinium myrtillus 0810 40 30 |
1 605,61 |
924,35 |
50 525,34 |
11 943,17 |
25 122,34 |
397 950,44 |
||
5 543,85 |
1 070,46 |
689,29 |
6 922,43 |
385 169,78 |
64 185,87 |
||||
14 623,57 |
1 106,99 |
|
|
|
|
||||
2.220 |
Kivi (Actinidia chinensis Planch.) 0810 50 00 |
160,10 |
92,17 |
5 038,02 |
1 190,89 |
2 505,02 |
39 680,76 |
||
552,79 |
106,74 |
68,73 |
690,25 |
38 406,37 |
6 400,15 |
||||
1 458,16 |
110,38 |
|
|
|
|
||||
2.230 |
Granatna jabolka ex 0810 90 95 |
123,21 |
70,93 |
3 877,18 |
916,49 |
1 927,82 |
30 537,62 |
||
425,42 |
82,14 |
52,89 |
531,21 |
29 556,87 |
4 925,45 |
||||
1 122,17 |
84,95 |
|
|
|
|
||||
2.240 |
Kaki (vključno s persimonom) ex 0810 90 95 |
306,61 |
176,51 |
9 648,36 |
2 280,68 |
4 797,38 |
75 992,92 |
||
1 058,66 |
204,42 |
131,63 |
1 321,91 |
73 552,31 |
12 256,98 |
||||
2 792,53 |
211,39 |
|
|
|
|
||||
2.250 |
Liči ex 0810 90 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
21.10.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 320/13 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1819/2004
z dne 20. oktobra 2004
o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1342/2003 glede obdobja za obravnavo za izdajo nekaterih izvoznih dovoljenj za žita, riž in žitne proizvode
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti členov 9(2) 18 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (2), in zlasti členov 10(2) in 19 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 8(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (3) določa, da se izvozna dovoljenja za proizvode iz navedenega odstavka izdajo tretji delovni dan po vložitvi zahtevkov, če Komisija medtem ne uvede kakšnih posebnih ukrepov. |
(2) |
To obdobje za obravnavo se uporablja za izvozna dovoljenja, za katera je znesek nadomestila enak nič in tudi za tista, za katera je znesek nadomestila večji od nič. Ob upoštevanju preskrbe Skupnosti z žiti in rižem za tržno leto 2004/2005 je treba povečati pretok izvoza žit in riža, še zlasti tistega, ki se odvija na ravni cen na svetovnem trgu. |
(3) |
V teh primerih je treba začasno odložiti obdobje za obravnavo v trajanju treh dni za izvozna dovoljenja za žita, riž in nekatere žitne proizvode, katerih, vključno z morebitnim korektivnim zneskom, znesek nadomestila je enak nič. |
(4) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 8(1) Uredbe (ES) št. 1342/2003 se izvozna dovoljenja za proizvode iz navedenega pododstavka izdajajo na dan vložitve zahtevka, kadar je znesek nadomestila enak nič.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. oktobra 2004
Za Komisijo
Franz FISCHLER
Član Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.
(2) UL L 270, 21.10.2003, str. 96.
(3) UL L 189, 29.7.2003, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1092/2004 (UL L 209, 11.6.2004, str. 9).
21.10.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 320/14 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1820/2004
z dne 20. oktobra 2004
o spremembi Uredbe (ES) št. 2208/2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000 o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000 z dne 17. aprila 2000 o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (1) in zlasti člena 9 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 2208/2002 (2) predvideva razpis za zbiranje predlogov za zagotovitev, da za nepovratna sredstva, predvidena v Uredbi (ES) št. 814/2000, izve najširša javnost ter so izbrani najboljši ukrepi. Ta razpis se mora objaviti najpozneje do 31. julija vsakega leta. Za uspešno upravno poslovodenje je treba, zlasti zaradi razširitve ugodnosti sheme, predvidene z Uredbo (ES) št. 814/2000, na državljane novih držav članic, ta datum preložiti za tri mesece. |
(2) |
Uredbo (ES) št. 2208/2002 je zato treba ustrezno spremeniti. |
(3) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora EKUJS – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V členu 3 Uredbe (ES) št. 2208/2002 se datum „31. julij“ nadomesti z datumom „31. oktober“.
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. oktobra 2004
Za Komisijo
Franz FISCHLER
Član Komisije
(1) UL L 100, 20.4.2000, str. 7.
(2) UL L 337, 13.12.2002, str. 21.
21.10.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 320/15 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1821/2004
z dne 20. oktobra 2004
o izdaji uvoznih dovoljenj za določene konzervirane gobe, uvožene v okviru avtonomne tarifne kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 1749/2004
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1749/2004 z dne 7. oktobra 2004 o odprtju in upravljanju avtonomne tarifne kvote za konzervirane gobe (1) in zlasti člena 6(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvozna dovoljenja, za katere tradicionalni uvozniki v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1749/2004 vložijo zahtevke, ki jih države članice posredujejo Komisiji 19. oktobra 2004, se izdajo v 9,33 % zahtevane količine.
2. Uvozna dovoljenja, za katere novi uvozniki v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1749/2004 vložijo zahtevke, ki jih države članice posredujejo Komisiji 19. oktobra 2004, se izdajo v 7,69 % zahtevane količine.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 21. oktobra 2004.
V uporabi je do 31. decembra 2004.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. oktobra 2004
Za Komisijo
J. M. SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo
(1) UL L 312, 9.10.2004, str. 3.
21.10.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 320/16 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1822/2004
z dne 20. oktobra 2004
o izdaji uvoznih dovoljenj za riž s poreklom iz držav AKP in čezmorskih držav in ozemelj na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih petih delovnih dneh oktobra 2004 v skladu z Uredbo (ES) št. 638/2003
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2286/2002 z dne 10. decembra 2002 o režimih za kmetijske proizvode in blago, nastalo pri predelavi kmetijskih proizvodov s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (držav AKP), ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1706/98 (1),
ob upoštevanju Uredbe Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj k Skupnosti (Odločba o čezmorski pridružitvi) (2),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 638/2003 z dne 9. aprila 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2286/2002 in Odločbe Sveta 2001/822/ES glede režimov za uvoz riža s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (držav AKP) in čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) (3), in zlasti člena 17(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih petih delovnih dneh oktobra 2004 v skladu z Uredbo (ES) št. 638/2003, o čemer je obveščena Komisija, se izdajo uvozna dovoljenja za riž za količine, navedene v zahtevkih, po potrebi zmanjšane za odstotke, ki so določeni v Prilogi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 21. oktobra 2004.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. oktobra 2004
Za Komisijo
J. M. SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo
(1) UL L 348, 21.12.2002, str. 5.
(2) UL L 314, 30.11.2001, str. 1.
(3) UL L 93, 10.4.2003, str. 3.
PRILOGA
Odstotki zmanjšanja količin za serijo v oktobru 2004 in kvoto za 2004
Poreklo/proizvod |
Odstotek zmanjšanja za serijo v oktobru 2004 |
Končna poraba kvote za 2004 v odstotkih |
||||
Nizozemski Antili in Aruba |
Najmanj razvite čezmorske države in ozemlja |
Nizozemski Antili in Aruba |
Najmanj razvite čezmorske države in ozemlja |
|||
Čezmorske države in ozemlja (člen 10(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 638/2003)
|
— |
— |
97,67 |
0 |
Poreklo/proizvod |
Končna poraba kvote za 2004 v odstotkih |
||
Države AKP (člen 3(1) Uredbe (ES) št. 638/2003)
|
100 |
||
Države AKP (člen 5(1) Uredbe (ES) št. 638/2003)
|
100 |
21.10.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 320/18 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1823/2004
z dne 20. oktobra 2004
o določitvi izvoznih nadomestil za oljčno olje
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 136/66/EGS z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (1), in zlasti člena 3(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 3 Uredbe št. 136/66/EGS se v primeru, da so cene znotraj Skupnosti višje od cen na svetovnem trgu, razlika med temi cenami lahko krije z nadomestilom, če se izvaža oljčno olje v tretje države. |
(2) |
Podrobna pravila za določitev in dodelitev izvoznih nadomestil za oljčno olje so navedena v Uredbi Komisije (EGS) št. 616/72 (2). |
(3) |
V skladu s členom 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS mora biti nadomestilo za celotno Skupnost enako. |
(4) |
V skladu s členom 3(4) Uredbe št. 136/66/EGS je nadomestilo za oljčno olje treba določiti glede na obstoječe stanje in izglede v zvezi s cenami oljčnega olja in razpoložljivostjo na trgu Skupnosti ter cenami oljčnega olja na svetovnem trgu. Vendar v primeru, da se zaradi stanja na svetovnem trgu ne da določiti najugodnejših cen oljčnega olja, se sme upoštevati ceno glavnih konkurenčnih rastlinskih olj na svetovnem trgu ter razliko med navedeno ceno in ceno oljčnega olja, zabeleženo tekom reprezentativnega obdobja. Znesek nadomestila ne sme preseči razlike med ceno oljčnega olja v Skupnosti in ceno na svetovnem trgu, spremenjeno, kjer je primerno, zato da se upoštevajo stroški za izvoz proizvodov na svetovni trg. |
(5) |
V skladu s točko (b) tretje alinee člena 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS se lahko sklene, da se nadomestilo določi z razpisom. Poleg tega zajema razpisni postopek znesek nadomestila in je lahko omejen na določene namembne države, količine, kakovosti in oblike ponudb. |
(6) |
V skladu z drugo alineo člena 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS se lahko nadomestila za oljčno olje spreminjajo glede na namembni kraj, če je to zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov potrebno. |
(7) |
Nadomestila je treba določiti vsaj enkrat mesečno. Po potrebi se lahko spremenijo v vmesnem obdobju. |
(8) |
Zaradi uporabe teh podrobnih pravil pri trenutnih razmerah na trgu za oljčna olja ter zlasti za cene oljčnega olja znotraj Skupnosti in na trgih tretjih držav mora biti nadomestilo takšno, kakršno je v Prilogi k Uredbi. |
(9) |
Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za olja in masti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1(2)(c) Uredbe št. 136/66/EGS so določena v Prilogi k Uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 21. oktobra 2004.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. oktobra 2004
Za Komisijo
Franz FISCHLER
Član Komisije
(1) UL 172, 30.9.1966, str. 3025/66. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1513/2001 (UL L 201, 26.7.2001, str. 4).
(2) UL L 78, 31.3.1972, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2962/77 (UL L 348, 30.12.1977, str. 53).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 20. oktobra 2004 o določitvi izvoznih nadomestil za oljčno olje
Tarifna oznaka proizvoda |
Namembni kraj |
Merska enota |
Znesek nadomestil |
1509 10 90 9100 |
A00 |
EUR/100 kg |
0,00 |
1509 10 90 9900 |
A00 |
EUR/100 kg |
0,00 |
1509 90 00 9100 |
A00 |
EUR/100 kg |
0,00 |
1509 90 00 9900 |
A00 |
EUR/100 kg |
0,00 |
1510 00 90 9100 |
A00 |
EUR/100 kg |
0,00 |
1510 00 90 9900 |
A00 |
EUR/100 kg |
0,00 |
N.B.: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije »A« so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1). Numerične oznake namembnih krajev so določene v Uredbi (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). |
21.10.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 320/20 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1824/2004
z dne 20. oktobra 2004
o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Protokola št. 4 o bombažu, priloženega k Aktu o pristopu Grčije, nazadnje spremenjenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1050/2001 (1),
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1051/2001 z dne 22. maja 2001 o proizvodni pomoči za bombaž (2), in zlasti člena 4 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni. |
(2) |
V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001. |
(3) |
Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določena v členu 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001, se določi v višini 19,188 EUR/100 kg.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 21. oktobra 2004.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. oktobra 2004
Za Komisijo
J. M. SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo
(1) UL L 148, 1.6.2001, str. 1.
(2) UL L 148, 1.6.2001, str. 3.
(3) UL L 210, 3.8.2001, str. 10. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1486/2002 (UL L 223, 20.8.2002, str. 3).
II Akti, katerih objava ni obvezna
Evropska centralna banka
21.10.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 320/21 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 16. septembra 2004
o naročilih eurobankovcev
(ECB/2004/18)
(2004/703/ES)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 106(1) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 16 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 16 Statuta daje Svetu Evropske centralne banke (ECB) izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev v Skupnosti. Ta izključna pravica vključuje pristojnost, da opredeli pravni okvir za naročila eurobankovcev. |
(2) |
Na podlagi člena 106(1) Pogodbe in člena 12.1 Statuta lahko ECB dodeli odgovornost za izdajanje eurobankovcev nacionalnim centralnim bankam držav članic, ki so sprejele euro (v nadaljevanju „NCB“), v skladu z odstotnimi deleži NCB v vpisanem kapitalu ECB za ustrezno poslovno leto, ki se izračuna z uporabo ponderjev NCB v ključu iz člena 29.1 Statuta (v nadaljevanju „kapitalski ključ“). ECB bi morala dodeliti tudi odgovornost za sklenitev in upravljanje dogovorov o dobavi v zvezi s proizvodnjo eurobankovcev ob upoštevanju načela decentralizacije in potrebe po učinkovitem okviru upravljanja. |
(3) |
Okvir za naročila eurobankovcev mora po eni strani izpolnjevati zahtevo, določeno v členu 105(1) Pogodbe in členu 2 Statuta, da Eurosistem ravna v skladu z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemer daje prednost učinkovitemu razporejanju virov, in po drugi strani upoštevati posebno naravo eurobankovcev, ki se tiskajo zato, da jih izključno Eurosistem izdaja kot varno plačilno sredstvo. Poleg tega mora okvir za naročila eurobankovcev v skladu z načelom decentralizacije upoštevati tudi dejstvo, da imajo nekatere NCB svoje interne tiskarne ali za proizvodnjo eurobankovcev uporabljajo javne tiskarne. |
(4) |
Zaradi zgoraj omenjenih načel je Svet ECB 10. julija 2003 odločil, da je najkasneje od 1. januarja 2012 naprej treba za naročila eurobankovcev uporabljati skupni konkurenčni pristop Eurosistema k javnim razpisom (v nadaljevanju „enotni razpisni postopek Eurosistema“). NCB, ki imajo svojo interno tiskarno ali za proizvodnjo eurobankovcev uporabijo javno tiskarno, se lahko odločijo, da ne bodo sodelovale v enotnem razpisnem postopku Eurosistema. V takšnih primerih bodo te tiskarne ostale odgovorne za proizvodnjo eurobankovcev, ki so bili dodeljeni njihovim NCB v skladu s kapitalskim ključem, vendar bodo izključene iz sodelovanja v enotnem razpisnem postopku Eurosistema. NCB se lahko odločijo, da se bodo pridružile enotnemu razpisnemu postopku Eurosistema kasneje. Taka odločitev je nepreklicna. |
(5) |
Prehodno obdobje, ki omogoča tako NCB kot tudi tiskarnam, da se pripravijo na ta dolgoročni pristop, bi se moralo začeti takoj, ko bo ugotovljeno, da bo razpisana proizvodnja vsaj polovice skupnih letnih potreb Eurosistema po eurobankovcih in da bo vsaj polovica vseh NCB razpisala proizvodnjo njim dodeljenih eurobankovcev. V prehodnem obdobju se bo enotni razpisni postopek Eurosistema uporabljal za tiste NCB, ki razpisujejo proizvodnjo eurobankovcev, ki so jim bili dodeljeni za izdajo. |
(6) |
Enotni razpisni postopek Eurosistema bo zagotovil enake konkurenčne pogoje vsem tiskarnam, ki bodo sodelovale v postopku, saj dovoljuje konkurenco med internimi, javnimi in zasebnimi tiskarnami na pregleden in pošten način, ki nobeni od vključenih strank ne daje nepoštene konkurenčne prednosti. Da se zagotovijo taki enaki konkurenčni pogoji, so potrebne posebne določbe o sestavi enotnega Odbora Eurosistema za naročila (v nadaljevanju „Odbor za naročila“), o ravnanju njegovih članov in o pogojih za tiskarne, ki sodelujejo v enotnem razpisnem postopku Eurosistema. |
(7) |
Eurobankovci so po naravi občutljivi in inovativni proizvodi. Zato jih je treba proizvajati na v celoti zavarovan, nadzorovan in zaupen način, ki zagotavlja zanesljivo, visoko kakovostno in trajno dobavo v daljšem časovnem obdobju. Eurosistem mora tudi ustrezno upoštevati možen vpliv proizvodnje eurobankovcev na zdravje in varnost ljudi ter na okolje. Vse te zahteve bodo upoštevane v enotnem razpisnem postopku Eurosistema. |
(8) |
Svet ECB spremlja vse ključne surovine in dejavnike proizvodnje eurobankovcev in po potrebi sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so izbrani in naročeni tako, da zagotavljajo kontinuiteto dobave eurobankovcev, in da brez poseganja v evropsko pravo konkurence in pristojnosti Evropske komisije prepreči, da bi Eurosistem utrpel škodo zaradi zlorabe prevladujočega tržnega položaja katerega koli izvajalca ali dobavitelja. |
(9) |
Dogovori o dobavi, ki jih naročnik in posamezna tiskarna skleneta po koncu enotnega razpisnega postopka Eurosistema, bi morali biti skladni z minimalnimi skupnimi značilnostmi, ki jih določi ECB, da tako zagotovi usklajene pogoje za vse tiskarne, s katerimi se sklenejo pogodbe. |
(10) |
Svet ECB naj pregleda delovanje te smernice po začetku njene veljavnosti z vidika praktičnih izkušenj, ki jih bo imel z njo Eurosistem. Določbe te smernice naj se, kadar je to potrebno, razlagajo v skladu s pravili iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil za gradnje, blago in storitve (1). |
(11) |
Skladno s splošno politiko ECB glede preglednosti je treba informacije o razpisnem postopku, kot so merila za sposobnost in oddajo naročil ter izid takih postopkov, objaviti. |
(12) |
V skladu s členoma 12.1 in 14.3 Statuta so smernice ECB sestavni del prava Skupnosti – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tej smernici:
1. |
„tržno načelo“ (arm's length principle) pomeni načelo, po katerem morajo biti računi interne ali javne tiskarne in njene NCB popolnoma ločeni, interna ali javna tiskarna pa mora povrniti vse stroške administrativne in organizacijske podpore, ki jo dobi od svoje NCB. To povračilo mora zlasti obsegati (a) dodatne variabilne stroške, ki nastanejo NCB pri zagotavljanju administrativne in organizacijske podpore svoji interni tiskarni; (b) ustrezen prispevek interne tiskarne k fiksnim stroškom, povezanim z administrativno in organizacijsko podporo; in (c) ustrezen donos na kapitalsko investicijo NCB v interno tiskarno. Ti prispevki se morajo izračunati po tržnih stopnjah. Ta opredelitev upošteva ustrezno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti kot tudi ustrezna skupna načela stroškovnega računovodstva, ki jih posebej opredeli Svet ECB; |
2. |
„zaupne informacije“ pomeni (a) vse nejavne informacije o razpravah in posvetovanjih Odbora za naročila; (b) vse informacije v ponudbeni dokumentaciji, ki jo Odboru za naročila predložijo tiskarne ali tretje osebe; (c) vse informacije, ki vsebujejo poslovne skrivnosti ali druge zaupne ali s pravicami intelektualne lastnine zavarovane tehnične ali poslovne informacije v zvezi s proizvodnjo eurobankovcev; (d) informacije v tehničnih specifikacijah za vsak apoen eurobankovcev; in (e) katere koli druge informacije o proizvodnji eurobankovcev, ki so označene kot zaupne ali ki bi jih razumen človek zaradi njihove narave štel za zaupne; |
3. |
„naročniki“ pomeni NCB, ki sklepajo dogovore o dobavi s tiskarnami, ki so jim bila oddana naročila za proizvodnjo v skladu z enotnim razpisnim postopkom Eurosistema, ali ECB, ki deluje v njihovem imenu; |
4. |
„obvladovanje“ pomeni razmerje med nadrejenim podjetjem in podrejenim podjetjem v vseh primerih iz člena 1(1) in (2) Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (2), ali podobno razmerje med pravno osebo in podjetjem, pri čemer se vsako podrejeno podjetje podrejenega podjetja šteje tudi za podrejeno podjetje nadrejenega podjetja, ki je na čelu teh podjetij; |
5. |
„zahteve glede kakovosti proizvodnje eurobankovcev“ (euro banknote production quality requirements; EBQR) pomeni dokumentacijo, ki opredeljuje skupne zahteve glede kakovosti za proizvodnjo, sprejem in potrjevanje eurobankovcev, kot jih redno pregleduje Svet ECB; |
6. |
„zaščiteni elementi eura“ pomeni v celoti ali delno natiskane eurobankovce, sestavine eurobankovcev ter druga gradiva in informacije, za katera je potrebna varnostna zaščita in pri katerih bi bila v primeru izgube, tatvine, razkritja ali objave lahko povzročena škoda za celovitost eurobankovcev ali dana pomoč pri proizvodnji ponarejenih eurobankovcev ali njihovih sestavin; |
7. |
„interna tiskarna“ pomeni vsako tiskarno, ki je (a) pravno in organizacijsko del NCB; ali (b) samostojno podjetje, v katerem ima NCB neposredno ali z obvladovanjem najmanj 50 % glasovalnih pravic ali kapitala; ali (c) samostojno podjetje, v katerem NCB imenuje več kot polovico članov organov odločanja; |
8. |
„javni organi“ pomeni vse javne organe, vključno z državo in regionalnimi ali lokalnimi organi; |
9. |
„javna tiskarna“ pomeni vsako tiskarno, v kateri javni organi (a) imajo neposredno ali z obvladovanjem najmanj 50 % glasovalnih pravic ali kapitala; ali (b) imenujejo več kot polovico članov organov odločanja; |
10. |
„omejeni postopek“ pomeni postopek naročil, po katerem lahko ponudbe predložijo samo tiskarne, ki izpolnjujejo merila za sposobnost, opredeljena v tej smernici; |
11. |
„dogovor o dobavi“ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med naročnikom in tiskarno, ki ji je bilo oddano naročilo za proizvodnjo eurobankovcev; |
12. |
„prehodno obdobje“ pomeni obdobje, ki se začne najprej 1. januarja 2008 ali na kasnejši datum, ki ga določi Svet ECB, potem ko na predlog Izvršilnega odbora ugotovi, da bo razpisana proizvodnja vsaj polovice skupnih letnih potreb Eurosistema po eurobankovcih in da bo vsaj polovica vseh NCB razpisala proizvodnjo njim dodeljenih eurobankovcev. Prehodno obdobje se konča najkasneje 31. decembra 2011. |
Člen 2
Področje uporabe
1. Enotni razpisni postopek Eurosistema se začne najkasneje 1. januarja 2012.
2. Za naročila bankovcev, denominiranih v eurih, ki v katerem koli šestmesečnem obdobju presegajo vrednost 249 000 EUR ali drugo vrednost, določeno v Direktivi 2004/18/ES, velja enotni razpisni postopek Eurosistema, določen v tej smernici.
3. Vrednost iz odstavka 2 se izračuna ob upoštevanju skupnih stroškov vseh zahtev za proizvodnjo eurobankovcev v enotnem razpisnem postopku Eurosistema, vključno z dodatnimi stroški, kot so med drugim stroški, povezani z uničenjem odpadkov iz proizvodnje eurobankovcev, vendar brez DDV in prevoznih stroškov.
4. Vrednost dogovorov o dobavi se ne sme izračunati tako, da bi se izognili uporabi te smernice, niti s tem namenom ne sme biti razdeljena nobena zahteva za naročila dane količine eurobankovcev.
5. Enotni razpisni postopek Eurosistema se ne uporablja za raziskave in razvoj v zvezi z eurobankovci, vključno z grafično zasnovo in oblikovanjem modela za tiskanje. Za takšne dejavnosti se uporabljajo posebna pravila Eurosistema o naročilih.
NASLOV II
STRANKE V ENOTNEM RAZPISNEM POSTOPKU EUROSISTEMA
Člen 3
Ustanovitev in sestava Odbora za naročila
1. Ustanovi se Odbor za naročila, ki ga sestavlja sedem strokovnjakov z ustreznimi poklicnimi izkušnjami, ki jih imenuje Svet ECB na predlog ECB in NCB ter so izbrani med usposobljenimi višjimi zaposlenimi članic Eurosistema za vnaprej določeno trajanje mandata.
2. ECB Odboru za naročila zagotavlja tajniško podporo.
Člen 4
Kodeks ravnanja članov Odbora za naročila
1. ECB in NCB zagotovijo, da vsak njihov zaposleni, ki je imenovan v Odbor za naročila, podpiše izjavo v Prilogi I k tej smernici.
2. Če član Odbora za naročila krši kodeks ravnanja v Prilogi I, ga Svet ECB (a) razreši iz Odbora za naročila; in (b) to po potrebi sporoči njegovemu delodajalcu za disciplinsko obravnavo; in (c) v Odbor za naročila imenuje nadomestnega člana.
3. ECB in NCB z ustreznimi določbami dopolnijo pravno dokumentacijo, ki ureja delovna razmerja z njihovimi člani Odbora za naročila, s čimer se jim omogoči, da v mejah veljavne zakonodaje spremljajo, ali njihovi člani Odbora za naročila ravnajo skladno s kodeksom ravnanja v Prilogi I, in po potrebi sankcionirajo kakršno koli nespoštovanje kodeksa.
Člen 5
Vloga Sveta ECB in Izvršilnega odbora
1. Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora spremlja pogoje za začetek prehodnega obdobja in odloči o datumu začetka prehodnega obdobja.
2. Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora odloči, ali so tiskarne v skladu s členoma 7 in 8 sposobne za sodelovanje v enotnem razpisnem postopku Eurosistema.
3. Svet ECB na predlog Odbora za naročila, ki ga le-ta posreduje preko Izvršilnega odbora, sprejme notranji poslovnik Odbora za naročila, ki vsebuje tudi pravila glasovanja.
4. Pred vsakim enotnim razpisnim postopkom Eurosistema Svet ECB odloči, katere člane Eurosistema se določi kot naročnike.
5. Svet ECB na predlog Odbora za naročila, ki ga le-ta posreduje preko Izvršilnega odbora, sprejme odločbo o oddaji naročil za proizvodnjo.
6. Svet ECB na zahtevo tiskarne, ki je sodelovala v enotnem razpisnem postopku Eurosistema v skladu s to smernico, tako odločbo pregleda, preden tiskarna vloži tožbo pred Sodiščem Evropskih skupnosti.
7. Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora zagotovi revizijo skladnosti ravnanja vseh strank s pravili in postopki, določenimi v tej smernici.
Člen 6
ECB in NCB
1. NCB ali ECB, kadar deluje v imenu NCB, sklepajo dogovore o dobavi s tiskarnami, ki so jim bila oddana naročila za proizvodnjo, in spremljajo pravilno izpolnjevanje takšnih dogovorov.
2. NCB, ki imajo interne tiskarne, in NCB, ki uporabljajo javne tiskarne, se lahko odločijo, da ne bodo sodelovale v enotnem razpisnem postopku Eurosistema. V takšnih primerih so te interne ali javne tiskarne izključene iz sodelovanja v enotnem razpisnem postopku Eurosistema in proizvajajo eurobankovce, dodeljene njihovim NCB v skladu s kapitalskim ključem. NCB se lahko odločijo za sodelovanje v enotnem razpisnem postopku Eurosistema kasneje. Takšna odločitev je nepreklicna.
3. ECB in NCB ne smejo pred izvedbo enotnega razpisnega postopka Eurosistema posredovati nobenih zaupnih informacij tiskarnam, vključno z (a) javnimi tiskarnami; in (b) internimi tiskarnami, razen če njihove NCB ne sodelujejo v enotnih razpisnih postopkih Eurosistema.
Člen 7
Sposobnost tiskarn
1. Tiskarne, vključno z internimi in javnimi tiskarnami, so sposobne za sodelovanje v enotnem razpisnem postopku Eurosistema pod naslednjimi pogoji:
(a) |
tiskarna mora imeti sedež v državi članici Evropske unije. Eurobankovci se morajo tudi proizvajati v objektih, ki se fizično nahajajo v državi članici; |
(b) |
tiskarna mora podpisati sporazum o zaupnosti, ki ga pripravi ECB; |
(c) |
tiskarno mora akreditirati Svet ECB na podlagi ocene Izvršilnega odbora o skladnosti njenega ravnanja z:
|
(d) |
tiskarne, vključno z internimi in javnimi tiskarnami, ne smejo prejemati nobene pomoči, ki jo dodeli država članica, NCB ali kako drugače prek državnih virov in ki je kakor koli nezdružljiva s Pogodbo; |
(e) |
tiskarni ne sme biti dodeljen del ali celotna proizvodnja bankovcev države članice Evropske unije brez razpisnega postopka. |
2. Neodvisni zunanji revizorji revidirajo upoštevanje prepovedi, določene v odstavku 1(d). Revidirana tiskarna letno poroča Odboru za naročila o ugotovitvah neodvisnih zunanjih revizorjev. V ta namen vse tiskarne, ki sodelujejo v enotnem razpisnem postopku Eurosistema, v celoti navedejo svoje prihodke in stroške ter zlasti zagotovijo informacije o naslednjem: (a) pobot kakršnih koli izgub iz poslovanja; (b) ali je NCB ali kateri koli javni organ tiskarni zagotovil kapital, nevračljiva sredstva ali posojila pod ugodnejšimi pogoji; (c) ali se je NCB ali kateri koli javni organ odrekel dobičku ali izterjavi dolgovanih zneskov; (d) ali se je NCB ali kateri koli javni organ odrekel običajnemu donosu na javna sredstva, zagotovljena tiskarni; in (e) kakršna koli prejeta nadomestila za finančna bremena ali naloge, ki jih tiskarni naloži NCB ali kateri koli javni organ.
3. Skupna podjetja, konzorciji ali kakršne koli druge pravno dopustne oblike sodelovanja in tudi tiskarne, ki uporabljajo podizvajalce, lahko sodelujejo v postopku oddaje naročil pod naslednjimi pogoji:
(a) |
vsak član takšne oblike sodelovanja in vsak podizvajalec posamično izpolnjujeta merila za sposobnost, določena v odstavkih 1 in 2; |
(b) |
glavni izvajalec ali vodja konzorcija je odgovoren za celoten postopek proizvodnje eurobankovcev, ki je potreben za izpolnitev pogodbe; |
(c) |
člani takšne oblike sodelovanja so solidarno odgovorni naročniku za proizvodnjo eurobankovcev; in |
(d) |
ponudnik obvesti Odbor za naročila o vseh članih takšnih oblik sodelovanja in vseh podizvajalcih ter njihovih posebnih vlogah. |
4. Tiskarne, ki še niso akreditirane v skladu z odstavkom 1(c) in ki imajo sedež v Evropski uniji, lahko od ECB dobijo informacije v zvezi z zahtevami, določenimi v tem členu. Svet ECB pred posredovanjem teh informacij ali dela informacij na predlog Izvršilnega odbora oceni, ali so tiskarne, ki prosijo za informacije, v dobri veri. Svet ECB v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi zlasti preveri podatke iz kazenske evidence o lastnikih in poslovodnih delavcih zadevnih tiskarn. Če se s takšnimi preverjanji ugotovi, da je bil kateri koli lastnik ali poslovodni delavec tiskarne, ki prosi za informacijo, obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki je povezano z njegovim poklicnim ravnanjem, se tiskarni, ki prosi za informacijo, takšnih informacij ne posreduje. Dobroverna tiskarna podpiše sporazum o zaupnosti, ki ga pripravi ECB.
5. ECB obvesti vse akreditirane tiskarne o zahtevah Eurosistema glede eurobankovcev, kakor so navedene v odstavku 1(c)(i) do (iv), najkasneje šest mesecev pred začetkom enotnega razpisnega postopka Eurosistema.
Člen 8
Dodatna merila za sposobnost internih in javnih tiskarn
1. Interne in javne tiskarne morajo izpolnjevati merila za sposobnost, določena v členu 7, in naslednja dodatna merila za sposobnost:
(a) |
imeti morajo učinkovito notranjo ureditev za izvajanje tržnega načela; |
(b) |
njihovi prihodki in stroški se dodelijo na podlagi skupnih načel stroškovnega računovodstva, ki jih na predlog Izvršilnega odbora posebej določi Svet ECB; in |
(c) |
neodvisni zunanji revizorji morajo spremljati skladnost internih in javnih tiskarn z zgoraj omenjenimi dodatnimi merili za sposobnost. Interne in javne tiskarne letno poročajo Odboru za naročila o ugotovitvah neodvisnih zunanjih revizorjev. |
2. Ko se NCB odloči, da bo njena interna ali javna tiskarna sodelovala v enotnem razpisnem postopku Eurosistema, mora(-jo) zastopnik(-i) te interne ali javne tiskarne odstopiti iz Odbora za bankovce in njegovih podskupin.
Člen 9
Izključitev iz enotnega razpisnega postopka Eurosistema
1. Če se za dano naročilo ponudbe zdijo glede na eurobankovce, ki naj se zagotovijo, neobičajno nizke, Odbor za naročila pred zavrnitvijo takšnih ponudb pisno zahteva podrobnosti o ustreznih sestavnih elementih ponudb in jih preveri ob upoštevanju prejetih pojasnil. Kadar Odbor za naročila ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka zato, ker je ponudnik dobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo samo na podlagi tega razloga, in sicer po posvetovanju s ponudnikom in ko le-ta v primernem roku, ki mu ga določi Odbor za naročila, ne more dokazati, da mu je bila zadevna pomoč dodeljena zakonito.
2. Svet ECB na predlog Odbora za naročila, ki ga le-ta posreduje preko Izvršilnega odbora, ali na predlog Izvršilnega odbora izključi tiskarno iz nadaljnjega sodelovanja v enotnem razpisnem postopku Eurosistema, če ne izpolnjuje meril za sposobnost, določenih v členih 7 in 8. Ta izključitev velja, dokler merila za sposobnost, določena v členih 7 in 8, niso izpolnjena. Če je interna ali javna tiskarna, ki sodeluje v enotnem razpisnem postopku Eurosistema, izključena, se proizvodnja eurobankovcev, dodeljenih njeni NCB v skladu s kapitalskim ključem, razpiše v skladu z enotnim razpisnim postopkom Eurosistema.
3. Odbor za naročila lahko zavrne ponudbe tiskarne, ki več ne izpolnjuje meril za sposobnost, določenih v tej smernici. Odbor za naročila sprejme in dokumentira vse odločitve v tej zvezi.
NASLOV III
ENOTNI RAZPISNI POSTOPEK EUROSISTEMA
Člen 10
Ločenost razpisnih postopkov
Zahtevana količina vsakega apoena eurobankovcev je predmet posebnega enotnega razpisnega postopka Eurosistema.
Člen 11
Omejeni postopek
1. Odbor za naročila uporablja za naročila eurobankovcev omejeni postopek.
2. Odbor za naročila objavi svoj namen začeti omejeni postopek v Uradnem listu Evropske unije. To obvestilo vključuje najmanj:
(a) |
informacije o zahtevani skupni količini eurobankovcev, kot tudi o obsegu proizvodnih količin, ki se lahko ponudijo, ter zahtevani časovni okvir za proizvodnjo in dostavo; |
(b) |
merila za sposobnost, določena v členih 7 in 8; |
(c) |
rok za oddajo vlog za sodelovanje in naslov, na katerega morajo biti poslane; |
(d) |
zahtevo, da se predloži dokazilo o dobrem finančnem stanju in strokovnem položaju v skladu z odstavkom 3; in |
(e) |
uradni jezik Skupnosti, ki se uporablja v enotnem razpisnem postopku Eurosistema. |
3. Tiskarna, ki zaprosi za sodelovanje v omejenem postopku, skupaj z vlogo predloži naslednja dokazila o dobrem finančnem stanju in strokovnem položaju:
(a) |
kopije letnih računovodskih izkazov za zadnja tri leta; |
(b) |
izjavo, ki jo podpiše tiskarna in potrdi njen zunanji revizor, (i) da v zadnjih šestih mesecih pred naročilom ni bilo znatne spremembe v udeležbi ali v obvladovanju njenega kapitala; in (ii) da v navedenem obdobju ni bilo znatnega poslabšanja njenega finančnega stanja; |
(c) |
izjavo, ki jo podpiše tiskarna in potrdi njen zunanji revizor, da ni v postopku razglasitve stečaja, v postopku izdaje sklepa sodišča za prisilno likvidacijo ali upravo, v postopku poravnave z upniki ali v kakršnih koli podobnih postopkih po nacionalnih zakonih in drugih predpisih; |
(d) |
podpisano izjavo tiskarne, s katero potrjuje, da noben član njenih organov odločanja ni bil s pravnomočno sodbo obsojen za kaznivo dejanje, ki bi se nanašalo na njegovo poklicno ravnanje; in |
(e) |
izjavo, ki jo podpiše tiskarna in potrdi njen zunanji revizor, s katero potrjuje, da je tiskarna izpolnila (i) svoje obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države članice, v kateri ima sedež; in (ii) svoje obveznosti v zvezi s plačilom davkov v skladu z zakonskimi določbami države članice, v kateri ima sedež. |
4. Glede točk (b), (c), (d) in (e) v odstavku 3 lahko Odbor za naročila v izjemnih okoliščinah zahteva, da tiskarne predložijo zadostne dokaze, ki so navedeni v členu 45(3) Direktive 2004/18/ES.
5. Rok za prejem vlog za sodelovanje ne sme biti krajši od 37 koledarskih dni od datuma, ko je obvestilo o naročilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije.
6. Odbor za naročila sočasno in pisno povabi vse tiskarne, ki so predložile dokumentacijo v skladu z zahtevami iz odstavka 3, in ki izpolnjujejo merila za sposobnost, predpisana v členih 7 in 8, ter v rokih iz odstavka 5, da oddajo ponudbe. V pismu je povabilu priložena dodatna dokumentacija glede eurobankovcev, ki bodo naročeni. Pismo vključuje najmanj:
(a) |
kadar to pride v poštev, naslov, kjer se lahko zahtevajo dodatne informacije o razpisu, in rok za vložitev takšne zahteve; |
(b) |
zadnji dan za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti poslane, in jezik, v katerem morajo biti sestavljene; |
(c) |
sklic na objavljeno obvestilo o naročilu; |
(d) |
navedbo informacij in dokumentov, ki jih mora tiskarna posredovati. Zlasti mora ponudba ustrezati vsem vnaprej določenim razpisnim zahtevam, kot so standardi kakovosti, proizvedeni obseg, časovni razpored proizvodnje in dostave, ter natančno opredeliti ceno, ponujeno za vsako proizvodno količino, ki jo določi Odbor za naročila; in |
(e) |
merila za oddajo naročil za proizvodnjo, določena v členu 13. |
7. Pod pogojem, da so bile dodatne informacije v zvezi z določenim naročilom zahtevane pravočasno, jih je treba vsem tiskarnam posredovati najkasneje šest koledarskih dni pred končnim datumom, ki je določen za prejem ponudb.
8. Rok za prejem pisnih ponudb ne sme biti krajši od 40 koledarskih dni od datuma, ko je bilo odposlano pisno povabilo.
9. Kadar se rokov, določenih v odstavkih 5 in 8, zaradi nujnosti ni mogoče držati, lahko Odbor za naročila določi naslednje roke:
(a) |
rok za prejem vlog za sodelovanje skupaj z zahtevanimi spremnimi informacijami, določenimi v odstavkih 3 in 4, ki ne sme biti krajši od 15 koledarskih dni od datuma, ko je bilo odposlano prvotno povabilo; in |
(b) |
rok za prejem ponudb, ki ne sme biti krajši od 10 koledarskih dni od datuma, ko je bilo odposlano povabilo k dajanju ponudb. |
10. Ponudbe se ne smejo odpreti pred napovedanim skrajnim rokom za prejem ponudb. Vse ponudbe se odprejo hkrati in njihova vsebina se pisno zabeleži. V času odpiranja mora biti navzoča več kot polovica članov Odbora za naročila.
11. Poleg v primeru iz člena 9(3) se prejete ponudbe lahko zavrnejo, (a) če niso upoštevani roki; ali (b) če niso predložene vse informacije ali dokumenti, navedeni v povabilu. Odbor za naročila sprejme in dokumentira vse odločitve v tej zvezi.
Člen 12
Izjeme
1. Svet ECB lahko na predlog Odbora za naročila, ki ga le-ta posreduje preko Izvršilnega odbora, ali na predlog Izvršilnega odbora odobri izjeme od postopka, predpisanega v členu 11, ali od določenih pravil tega postopka. Vsaka taka odločitev mora biti primerno utemeljena in popolnoma obrazložena v pisni obliki.
2. Izjeme so dovoljene le v eni ali več naslednjih okoliščinah:
(a) |
če po postopku, določenem v členu 11, ni nobene ponudbe ali če ponudbe niso ustrezne, pod pogojem, da prvotni pogoji razpisa niso bistveno spremenjeni; ali |
(b) |
če bi zaradi izjemno nujnih razlogov, ki so posledica dogodkov, ki jih Odbor za naročila ni mogel predvideti, ravnanje v skladu z običajnim postopkom, določenim v členu 11, ogrozilo naročilo eurobankovcev. |
Člen 13
Merila za oddajo naročila
1. Odbor za naročila ovrednoti in razvrsti vse ponudbe glede na gospodarsko najugodnejšo ponudbo. Pri vrednotenju se upoštevajo naslednja merila:
(a) |
ponujeno ceno franko tovarna za navedeno proizvodno količino; in |
(b) |
izpolnjevanje vseh razpisnih zahtev, zlasti glede standardov kakovosti in varnosti, proizvedenega obsega, časovnega razporeda proizvodnje in dostave. |
2. Merila, določena v odstavku 1, se tehtajo tako, da je merilo ponujene cene za navedeno proizvodno količino prevladujoče.
3. Pred vsakim enotnim razpisnim postopkom Eurosistema lahko Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora določi dodatna merila za oddajo naročila. Takšna dodatna merila naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost in kontinuiteto dobave eurobankovcev ter preprečila odvisnost od enega samega dobavitelja. Svet ECB lahko zlasti določi največji obseg celotne razpisane količine, ki ga ponudnik, vključno s skupnimi podjetji, konzorciji ali kakršnimi koli drugimi pravno dopustnimi oblikami sodelovanja, lahko pridobi.
Člen 14
Odločba o oddaji naročila
1. Odbor za naročila sestavi seznam sposobnih tiskarn, ki jih predlaga za oddajo naročil za proizvodnjo, ter navede ustrezne količine in apoene eurobankovcev, ki naj bi jih tiskale. Razloge, na podlagi katerih je bil pripravljen predlagani seznam, je treba jasno in ustrezno dokumentirati. Odbor za naročila preko Izvršilnega odbora predloži ta seznam v odobritev Svetu ECB. Svet ECB lahko pred sprejemom odločbe predlog vrne Odboru za naročila v dodatna pojasnila ali v ponovno preučitev.
2. Svet ECB sprejme odločbo o tem, katerim tiskarnam se oddajo naročila za proizvodnjo, ter o količinah in apoenih eurobankovcev, ki jih bodo te tiskarne proizvajale, najkasneje v dveh mesecih potem, ko Odbor za naročila predloži predlog Izvršilnemu odboru.
3. Ne da bi se s tem posegalo v člen 6(3), so tiskarne, ki sodelujejo v enotnem razpisnem postopku Eurosistema, in vse NCB uradno obveščene o odločbi Sveta ECB. Obvesti se jih tudi o (a) ceni uspešnih ponudb; (b) razvrstitvi njihovih ponudb; (c) cenovnem razponu vseh ponudb; in (d) o vseh drugih upoštevnih preudarkih, ki so vplivali na odločbo o oddaji naročila.
Člen 15
Pregled odločbe o oddaji naročila
1. Tiskarna, ki je sodelovala v enotnem razpisnem postopku Eurosistema v skladu s to smernico, lahko zahteva, da Svet ECB pregleda svojo odločbo. Takšno zahtevo vloži v pisni obliki v 15 koledarskih dneh od datuma, ko je bila odločba Sveta ECB odposlana, in vsebuje vse upoštevne utemeljitve in dokumentacijo.
2. V takšnih primerih Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora bodisi ponovno potrdi seznam tiskarn, ki so jim bila oddana naročila za proizvodnjo, bodisi zahtevo vrne Odboru za naročila v ponovno preučitev z vidika pravil o naročilih, določenih v tej smernici.
3. Svet ECB sprejme primerno utemeljeno dokončno odločbo, s katero bodisi ponovno potrdi bodisi spremeni seznam tiskarn, v 30 koledarskih dneh od vložitve pritožbe. Zadevna tiskarna je o tem pisno uradno obveščena.
Člen 16
Dogovori o dobavi
1. Po koncu enotnega razpisnega postopka Eurosistema in po poteku rokov iz člena 15 za pregled odločbe o oddaji naročila, sklenejo naročniki dogovore o dobavi s tiskarnami, ki so jim bila oddana naročila za proizvodnjo. Ti dogovori o dobavi so skladni z minimalnimi skupnimi značilnostmi, določenimi v Prilogi II k tej smernici. Kopije dogovorov o dobavi, ki jih sklenejo naročniki z zgoraj omenjenimi tiskarnami, se posredujejo Izvršilnemu odboru.
2. Dogovor o dobavi se sklene za obdobje, ki ga vnaprej določi Svet ECB, in v njem je določeno število eurobankovcev, ki se periodično dostavljajo. Dogovor o dobavi omogoča naročniku, da periodično spreminja v dogovoru določeno število eurobankovcev za proizvodnjo, vendar le v razponu, določenem v pogojih, ki so navedeni v povabilu k dajanju ponudb (alternativno se lahko spremeni časovni razpored dostav).
NASLOV IV
PRAVILA V VELJAVI PRED PREHODNIM OBDOBJEM
Člen 17
Proizvodnja eurobankovcev pred prehodnim obdobjem
Ne glede na člen 6(2) NCB pred začetkom prehodnega obdobja proizvajajo njim dodeljene eurobankovce v svojih internih ali javnih tiskarnah ali alternativno naročijo proizvodnjo v skladu z veljavno zakonodajo pri akreditiranih tiskarnah.
NASLOV V
PREHODNE DOLOČBE
Člen 18
Sodelovanje internih ali javnih tiskarn v enotnem razpisnem postopku Eurosistema v prehodnem obdobju
1. Postopki, predpisani v tej smernici, se v prehodnem obdobju uporabljajo za tiste NCB, ki razpisujejo proizvodnjo njim dodeljenih eurobankovcev.
2. V prehodnem obdobju lahko interne ali javne tiskarne sodelujejo v enotnem razpisnem postopku Eurosistema pod pogojem, da:
(a) |
Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora potrdi, da izpolnjujejo merila za sposobnost, predpisana v členih 7 in 8; in |
(b) |
NCB zadevne tiskarne ne uveljavi pravice iz člena 6(2), da se odloči, da ne bo sodelovala v enotnem razpisnem postopku Eurosistema. |
3. Odločitev za sodelovanje v enotnem razpisnem postopku Eurosistema je nepreklicna.
Člen 19
Sestava in delovanje Odbora za naročila v prehodnem obdobju
1. V prehodnem obdobju ima Odbor za naročila pet članov.
2. V prehodnem obdobju se pravila in postopki v tem naslovu uporabljajo z odstopanjem od pravil in postopkov v naslovih I, II in III. Preostala pravila in postopki, določeni v tej smernici, se v prehodnem obdobju smiselno uporabljajo.
NASLOV VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 20
Začetek veljavnosti
Ta smernica začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 21
Pregled
Svet ECB pregleda to smernico dve leti po njeni uveljavitvi.
Člen 22
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic.
V Frankfurtu na Majni, 16. septembra 2004
Za Svet ECB
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
(2) UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).
PRILOGA I
Izjava o skladnosti s kodeksom ravnanja odbora za naročila
Brez poseganja v zavezujoči kodeks ravnanja [ECB][NCB] se [dodaj ime], član Odbora za naročila, zavezuje, da bo ravnal skladno z naslednjim kodeksom ravnanja:
(a) |
člani Odbora za naročila se morajo vzdržati vrednotenja posameznih ponudb, ki jih predložijo interne ali javne tiskarne njihovih NCB; |
(b) |
člani Odbora za naročila se morajo izogibati vsem položajem, ki bi lahko povzročili navzkrižje interesov, zlasti glede preteklih, sedanjih ali prihodnjih osebnih ali poklicnih povezav s katero koli tiskarno ali članom organov odločanja ali vodstva tiskarne; |
(c) |
člani Odbora za naročila pri opravljanju zasebnih finančnih transakcij ne smejo uporabljati zaupnih informacij v svojo korist ali v korist najbližjih družinskih članov; |
(d) |
člani Odbora za naročila morajo upoštevati strogo zaupnost glede zaupnih informacij. Zaupnih informacij še posebej ne prenašajo svojim NCB ali ECB; in |
(e) |
člani Odbora za naročila se morajo vzdržati spodbujanja tiskarn, ki so akreditirane ali ki bi lahko zaprosile za akreditacijo, k dajanju daril ali pogostitev kot predpogoj za proizvodnjo eurobankovcev. Člani Odbora za naročila od tiskarn ne smejo sprejemati finančnih ali nefinančnih daril ali pogostitev, katerih vrednost presega običajni ali zanemarljivi znesek. O vseh takšnih darilih ali pogostitvah je treba poročati drugim članom Odbora za naročila. Člani Odbora za naročila se ne smejo zaposliti v nobeni tiskarni, ki ji je bilo oddano naročilo za proizvodnjo, najmanj dve leti po tem, ko prenehajo biti člani Odbora za naročila. |
Podpisnik razume, da ga bo v primeru, če bo kršil katero koli od teh pravil, Svet ECB (i) razrešil iz Odbora za naročila; in (ii) to po potrebi sporočil njegovemu delodajalcu za disciplinsko obravnavo; in (iii) v Odbor za naročila imenoval nadomestnega člana.
Ime
Datum
PRILOGA II
Minimalne skupne značilnosti za dogovore o dobavi
V obsegu, ki ga dovoljujejo veljavni zakoni, morajo biti dogovori o dobavi skladni z naslednjimi minimalnimi skupnimi značilnostmi.
1.1 |
Načrti Eurosistema za proizvodnjo eurobankovcev morajo biti vključeni kot sestavni del dogovorov o dobavi. V dogovorih o dobavi so zlasti podrobno opredeljeni točne količine eurobankovcev, ki jih je treba izdelati in dostaviti, pravica naročnikov, da spremenijo skupno število eurobankovcev v vnaprej določenih mejah (alternativno časovni razpored dostav), razporeditev proizvodnje po proizvodnih linijah, ki jih tiskarne dajo na voljo, ter načrti za glavne proizvodne faze, vključno s fazo sprejema in potrjevanja. V dogovorih o dobavi se morajo določiti izčrpne podrobnosti o upravljanju, sprejemu in potrjevanju eurobankovcev (na podlagi preverjanja količine in kakovosti). |
1.2 |
Dogovori o dobavi morajo vsebovati določbo o poročanju o poteku proizvodnje v skladu s standardi in postopki, ki jih bo posebej opredelila ECB. |
1.3 |
Dogovori o dobavi morajo vsebovati določbo o prekomerni ali premajhni proizvodnji eurobankovcev. Količino dovoljene prekomerne ali premajhne proizvodnje in njeno obravnavo mora posebej določiti ECB in o njej je treba ECB natančno poročati v okviru skupnega sistema poročanja o poteku proizvodnje. Poleg tega morajo dogovori o dobavi vsebovati določbo, ki tiskarnam prepoveduje, da bi po izpolnitvi dogovorov o dobavi imele zaloge presežnih eurobankovcev. |
1.4 |
Naročniki morajo v svojih dogovorih o dobavi določiti ustrezne pogodbene varovalne ukrepe, s katerimi lahko v mejah, ki jih določi ECB, spremenijo količino in časovni razpored dostave naročenih eurobankovcev. |
1.5 |
Naročniki morajo v svoje dogovore o dobavi vključiti ustrezne določbe, na podlagi katerih bodo v primeru nepredvidenih okoliščin (npr. izdaja nove serije bankovcev) lahko odpovedali dogovor o dobavi. Določba mora predvideti ustrezno nadomestilo za izgube in škodo, ki se plača v skladu s shemo, ki jo določi ECB. |
1.6 |
V dogovorih o dobavi mora biti določena cena eurobankovcev, ki naj se natisnejo. |
1.7 |
Naročniki morajo imeti pravico zadržati plačilo računa ali dela računa v primeru razmer, ki niso v skladu z dogovori o dobavi, zlasti v primeru kakršne koli pomanjkljivosti ali neskladnosti dostavljenih eurobankovcev z zahtevami glede kakovosti proizvodnje eurobankovcev. |
1.8 |
Dogovori o dobavi morajo izrecno razlikovati nadzor kakovosti s strani zadevne tiskarne na stopnji 1 in potrjevanje kakovosti s strani naročnika na stopnji 2 v skladu z zahtevami glede kakovosti proizvodnje eurobankovcev. Zlasti morajo dogovori o dobavi vključevati postopek (ki ga posebej določi Izvršilni odbor ob upoštevanju stališč Odbora za bankovce) za odobritev – pred začetkom obsežnega tiskanja – začetka glavnih faz proizvodnje, npr. za proizvodnjo papirja, ofsetni in globinski tisk. Dogovori o dobavi morajo naročnikom omogočati, da sprejmejo razumno utemeljene spremembe zahtev glede kakovosti proizvodnje eurobankovcev, ki jih predhodno odobri ECB. |
1.9 |
Tiskarne morajo ob začetku proizvodnje razpolagati z vsemi veljavnimi tehničnimi specifikacijami, potrebnimi za proizvodnjo eurobankovcev. Tiskarne morajo zagotoviti, da se eurobankovci proizvajajo ob doslednem upoštevanju teh tehničnih specifikacij. |
1.10 |
Tiskarne morajo ob začetku proizvodnje razpolagati s popolnim in podrobnim opisom (a) veljavnih postopkov nadzora kakovosti, ki se uporabljajo za proizvodnjo eurobankovcev; in (b) veljavnih skupnih meril in postopkov sprejema. Naročnikom mora biti omogočeno, da spreminjajo dogovore o dobavi ob predhodni odobritvi ECB. Tiskarne se morajo zavezati, da bodo spoštovale vse te standarde in da bodo pri proizvodnji eurobankovcev dosledno upoštevale navedene postopke nadzora kakovosti. |
1.11 |
Tiskarne morajo razpolagati z vsemi in podrobnimi varnostnimi pravili za proizvodnjo, shranjevanje in prevoz zaščitenih elementov eura, ki jih posebej določi Izvršilni odbor ob upoštevanju stališč Odbora za bankovce. Dogovori o dobavi morajo omogočati naročnikom, da opravijo utemeljene spremembe teh dokumentov ob predhodni odobritvi ECB. Tiskarne se morajo v dogovorih o dobavi zavezati, da bodo spoštovale dogovor in da bodo pri proizvodnji eurobankovcev dosledno upoštevale navedena varnostna pravila. |
1.12 |
Dogovori o dobavi morajo vključevati določbo, ki ureja primere zamude z dostavo, probleme v zvezi s količino in kakovostjo ter kakršno koli drugo neizpolnjevanje dogovorov o dobavi s strani tiskarn. Dogovori o dobavi morajo vključevati določbo o pogodbeni kazni (ali kakršno koli drugo ustrezno sredstvo). Na primer, če so v obdobju, ki je vnaprej določeno v dogovorih o dobavi, odkrite pomanjkljivosti glede kakovosti ali količine, mora naročnik obvezati zadevno tiskarno, da v razumnem vnaprej določenem roku brez dodatnih stroškov nadomesti pomanjkljive eurobankovce. Ta pravila posebej določi Izvršilni odbor ob upoštevanju stališč Odbora za bankovce. |
1.13 |
Dogovori o dobavi morajo vsebovati določbo o jamčenju, ki mora vključevati vsaj odgovornost tiskarne za neposredno škodo ali izgube zaradi njene malomarnosti ali namernega dejanja. Naročniki lahko preučijo, ali morajo biti v dogovorih o dobavi zajeti kakršni koli odškodninski zahtevki na podlagi posredne izgube, kot je izgubljeni dobiček, izpad proizvodnje, dodatni proizvodni stroški, izguba posla itd. Za nobeno pogodbeno stranko pa se ne šteje, da krši dogovor o dobavi, če in kolikor je tako neizpolnjevanje posledica višje sile. |
1.14 |
V dogovorih o dobavi mora biti določeno številčenje eurobankovcev, kot ga opredeli ECB. |
1.15 |
Dogovori o dobavi morajo vsebovati določbo o zaupnosti, ki jo posebej določi Izvršilni odbor ob upoštevanju stališč Odbora za bankovce. Zlasti morajo biti kot strogo zaupne obravnavane vse informacije, ki jih naročniki razkrijejo tiskarnam, pri čemer so izključene informacije, ki so ali postanejo splošno znane, in se brez predhodnega pisnega soglasja naročnika tretjim osebam ne smejo razkriti. |
1.16 |
Za zagotovitev zaupne narave postopkov bodo vse spore med strankami, ki izhajajo iz dogovora o dobavi, reševali po arbitražnih pravilih Mednarodne trgovinske zbornice trije arbitri, imenovani v skladu z navedenimi pravili. |