ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 297

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 47
22. september 2004


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1650/2004 z dne 21. septembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1651/2004 z dne 21. septembra 2004 o dopolnitvi Uredbe (EGS) št. 2921/90 o višini pomoči za proizvodnjo kazeina in kazeinatov iz posnetega mleka

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1652/2004 z dne 20. septembra 2004 o odobritvi prenosa med količinskimi omejitvami tekstila in oblačil s poreklom iz Islamske republike Pakistan

4

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti

6

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Konferenca predstavnikov vlad držav članic

 

*

2004/646/ES, Euratom:Sklep predstavnikov vlad držav članic Evropske unije z dne 14. julija 2004 o imenovanju sodnikov Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti

17

 

 

Svet

 

*

2004/647/ES:Sklep št. 2/2004 Sveta ministrov AKP-ES z dne 30. junija 2004 o reviziji pogojev financiranja v primeru kratkoročnih nihanj v prihodku od izvoza (Priloga II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, podpisanemu v Cotonouju)

18

 

*

2004/648/ES:Sklep Sveta z dne 13. septembra 2004 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih za Evropsko partnerstvo s Hrvaško

19

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

22.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1650/2004

z dne 21. septembra 2004

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 22. septembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. septembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 21. septembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

67,6

999

67,6

0707 00 05

052

94,6

096

12,9

999

53,8

0709 90 70

052

89,5

999

89,5

0805 50 10

052

76,3

388

60,5

508

37,1

524

54,4

528

51,3

999

55,9

0806 10 10

052

83,2

220

121,0

400

170,3

624

148,4

999

130,7

0808 10 20, 0808 10 50, 0808 10 90

388

66,3

400

93,0

508

68,9

512

94,0

528

86,4

800

177,0

804

64,5

999

92,9

0808 20 50

052

92,8

388

86,0

999

89,4

0809 30 10, 0809 30 90

052

119,6

999

119,6

0809 40 05

066

53,9

094

29,3

624

117,4

999

66,9


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


22.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1651/2004

z dne 21. septembra 2004

o dopolnitvi Uredbe (EGS) št. 2921/90 o višini pomoči za proizvodnjo kazeina in kazeinatov iz posnetega mleka

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki (1) in zlasti člena 15(b),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen (2)(1) Uredbe Komisije (ES) št. 2921/90 dne 10. oktobra 1990 o pomoči za proizvodnjo kazeina in kazeinatov iz posnetega mleka (2) določa višino pomoči za proizvodnjo kazeina in kazeinatov iz posnetega mleka. V skladu z razvojem cen kazeina in kazeinatov na trgu Skupnosti in svetovnem trgu naj se višina pomoči zmanjša.

(2)

Uredba (EGS) št. 2921/90 se zatorej spremni.

(3)

Ker Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen (2)(1) Uredbe Komisije (ES) št. 2921/90, „4,80 EUR“ se nadomesti z „3,30 EUR“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. septembra 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 279, 11.10.1990, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1325/2004 (UL L 246, 20.7.2004, str. 21).


22.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/4


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1652/2004

z dne 20. septembra 2004

o odobritvi prenosa med količinskimi omejitvami tekstila in oblačil s poreklom iz Islamske republike Pakistan

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 z dne 12. oktobra 1993 o skupnih pravilih glede uvoza nekaterih tekstilnih izdelkov iz tretjih držav (1) in zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Memorandum o soglasju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Pakistan o odpiranju trga tekstilnih izdelkov, ki je bilo odobreno s Sklepom Sveta 96/386/ES (2), določa, da je nekaterim zahtevam Pakistana po tako imenovani „izjemni prilagodljivosti“ treba ugoditi.

(2)

Islamska republika Pakistan je predložila zahtevo za prenose med kategorijami 24. maja 2004.

(3)

Prenosi, ki jih je zahtevala Islamska republika Pakistan, spadajo v okvir določb o prožnosti iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 3030/93, ki so navedene v stolpcu 9 Priloge VIII k tej uredbi.

(4)

Primerno je, da se zahteva odobri.

(5)

Zaželeno je, da ta uredba začne veljati dan po objavi, kar bo dobaviteljem omogočilo, da čim prej začnejo uživati njene ugodnosti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za tekstil, ustanovljenega s členom 17 Uredbe (EGS) št. 3030/93 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prenosi med količinskimi omejitvami za tekstilne izdelke s poreklom iz Islamske republike Pakistan se za kvotno leto 2004 odobrijo v skladu s Prilogo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. septembra 2004

Za Komisijo

Pascal LAMY

Član Komisije


(1)  UL L 275, 8.11.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 487/2004 (UL L 79, 17.3.2004, str. 1).

(2)  UL L 153, 27.6.1996, str. 47.


PRILOGA

PAKISTAN

PRILAGODITEV

Skupina

Kategorija

Enota

Omejitev 2004

Prilagojen delovni obseg

Količina v enotah

Količina v tonah

%

Prožnost

Nov prilagojen obseg dela

IB

4

Kos

50 030 000

54 445 723

12 960 000

2 000

25,9

Prenos iz kategorije 28

67 405 723

IB

5

Kos

14 849 000

15 467 728

2 265 000

500

15,3

Prenos iz kategorije 28

17 732 728

IIA

20

Kilogrami

59 896 000

61 953 754

1 500 000

1 500

2,5

Prenos iz kategorije 28

63 453 754

IIB

28

Kos

128 083 000

137 043 630

– 6 440 000

– 4 000

– 5,0

Prenos v kategorije 4, 5 in 20

130 603 630


22.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1653/2004

z dne 21. septembra 2004

o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (1), in zlasti člena 15 Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Sveta,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 58/2003 določa statut izvajalskih agencij, ki jih je ustanovila Komisija, da bi jih pooblastila za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti.

(2)

Te izvajalske agencije (v nadaljnjem besedilu „agencije“) bodo pravne osebe, ki bodo imele svoj operativni proračun (t. j. administrativni proračun), izvajanje katerega ureja ta standardna finančna uredba v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 58/2003. Vendar, kadar Komisija agencijam naloži odgovornost za izvajanje proračuna v zvezi z odobrenimi proračunskimi sredstvi za programe Skupnosti, ta odobrena sredstva ostanejo vpisana v splošni proračun in jih ureja Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) (v nadaljnjem besedilu „splošna finančna uredba“).

(3)

V skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 58/2003 operativni proračun izvajalskih agencij pokriva njihove upravne stroške za proračunsko leto.

(4)

V skladu z Uredbo (ES) št. 58/2003 je treba sprejeti standardno finančno uredbo, ki jo morajo agencije uporabljati pri izvajanju sredstev za upravo, katere vsebina mora kar najbolj ustrezati vsebini splošne finančne uredbe. Če standardna finančna uredba izrecno ne določa pravil, veljajo določbe splošne finančne uredbe skupaj z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3).

(5)

Ponovno je treba potrditi osnovna načela proračunskega zakona (enotnost, univerzalnost, specifikacija in enoletnost) ter načela proračunske točnosti, ravnotežja, obračunske enote, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti.

(6)

V zvezi z osebjem bodo agencije morale razlikovati med začasnimi delovnimi mesti, ki jih bo zajemal kadrovski načrt, predložen v potrditev proračunskemu organu ter odobrena proračunska sredstva, ki omogočajo plačilo drugih kategorij osebja, zaposlenega po obnovljivih pogodbah.

(7)

V zvezi s finančnimi subjekti je treba določiti pooblastila in odgovornosti računovodje in odredbodajalca agencije, za katera morajo veljati kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti ter pogoji, pod katerimi lahko odredbodajalec prenese pooblastila za izvrševanje proračuna.

(8)

Odredbodajalcu agencije je treba pri upravljanju dati precejšnjo stopnjo avtonomije. Treba mu je dati popolnoma proste roke pri prenosih, o katerih mora obvestiti usmerjevalni odbor, ki lahko v roku enega meseca izrazi svoje nestrinjanje z njimi.

(9)

V skladu s členom 20(2) Uredbe (ES) št. 58/2003 mora funkcijo notranjega revizorja v izvajalskih agencijah izvajati notranji revizor Komisije. Notranji revizor Komisije mora zato v zvezi z izvajalskimi agencijami izvajati enake naloge, kot mu jih splošna finančna uredba nalaga v zvezi s službami Komisije. Poleg tega mora notranja revizijska služba znati odredbodajalcu agencije svetovati glede tveganj, kot to počne tudi v primeru odredbodajalcev znotraj Komisije.

(10)

Časovni razpored vseh izvajalskih agencij za izdelavo operativnega proračuna, za predložitev računov in razrešnico mora biti skladen z določbami Uredbe (ES) št. 58/2003 in splošne finančne uredbe. Organ za razrešitev operativnega proračuna izvajalskih agencij mora biti isti kot za splošni proračun.

(11)

Računovodska pravila, ki jih uporabljajo agencije, morajo omogočiti konsolidacijo z računi Komisije. Sprejeti jih mora računovodja Komisije po analogiji s členom 133 splošne finančne uredbe. Računovodske izkaze bo revidiralo Računsko sodišče.

(12)

Vsaka agencija mora imeti možnost, da se obrne na komisijo iz člena 66(4) splošne finančne uredbe, ki jo za preverjanje nepravilnosti določi Komisija, tako da se za enake primere lahko opravi enaka ocena.

(13)

Za svoj operativni proračun morajo agencije izpolnjevati enake zahteve kot Komisija za javna naročila, oddana za lastne potrebe.

(14)

Dodelitev subvencij ni zagotovljena, ker agencije iz svojih operativnih proračunov ne smejo dodeliti subvencij, saj morajo sredstva operativnega proračuna uporabiti zgolj za upravne stroške –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET

Člen 1

Ta uredba določa pravila za določitev in izvrševanje operativnega proračuna (v nadaljnjem besedilu „proračun“) agencij iz Uredbe (ES) št. 58/2003 (v nadaljnjem besedilu „agencije“ ali „agencija“).

Člen 2

Za vsak vidik v zvezi z delovanjem izvajalskih agencij, ki ni izrecno opredeljen v tej uredbi, smiselno veljajo določbe Uredbe (ES; Euratom) št. 1605/2002 (v nadaljnjem besedilu „splošna finančna uredba“) in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

NASLOV II

PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 3

Proračun se določi in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti proračuna, kakor določa ta uredba.

POGLAVJE 1

Načelo enotnosti in točnosti proračuna

Člen 4

Proračun je instrument, s katerim se za vsako proračunsko leto načrtujejo in odobravajo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za agencijo.

Člen 5

Prihodki agencije zajemajo donacijo, ki jo dodelijo Skupnosti, ter katere koli druge prihodke, vključno z namenskimi prejemki v smislu člena 15.

Odhodki obsegajo upravne stroške agencije in, če je primerno, odhodke, ki jih pokrivajo namenski prejemki v skladu s prvim odstavkom.

Člen 6

Noben prihodek se ne sme pobrati in noben odhodek izvršiti, če ni evidentiran na postavki v proračunu.

Proračunskih sredstev ni mogoče vključiti v proračun, če niso namenjena za odhodkovno postavko, ki se šteje za potrebno.

Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira odobrenih proračunskih sredstev.

POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 7

Proračun se sprejme za eno proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Odobrena proračunska sredstva, vpisana v proračun, so nediferencirana sredstva.

Upravni stroški na podlagi pogodb, ki zajemajo daljše obdobje od proračunskega leta bodisi v skladu z lokalno prakso bodisi se nanašajo na dobavo opreme, se plačajo v breme proračuna za proračunsko leto, v katerem nastanejo.

Člen 8

Prihodki agencije v proračunskem letu se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto v dejanskih zneskih, pobranih v proračunskem letu. Temu ustrezna je stopnja razpoložljivih odobrenih proračunskih sredstev.

Proračunska sredstva, ki so odobrena za določeno proračunsko leto, se lahko uporabljajo izključno za poravnavanje izdatkov, odobrenih in plačanih v navedenem proračunskem letu, ter za pokrivanje neporavnanih zneskov za prevzete obveznosti iz preteklih proračunskih let.

Člen 9

Sredstva proračuna, ki ostanejo neporabljena na koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, zapadejo.

Odobrena proračunska sredstva v višini obveznosti, za katere so bile pravilno sklenjene pogodbe ob zaključku proračunskega leta, se avtomatično prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Prenesena odobrena proračunska sredstva, ki niso porabljena do 31. marca proračunskega leta N+1 avtomatično zapadejo. Tako prenesena odobrena proračunska sredstva so razvidna iz računovodskih izkazov.

Sredstva za plače se ne smejo prenašati v naslednje obdobje.

Sredstva proračuna iz namenskih prejemkov iz člena 15, ki 31. decembra ostanejo neporabljena, se avtomatsko prenesejo v naslednje obdobje. Razpoložljiva sredstva proračuna iz prenesenih namenskih prejemkov je treba porabiti najprej.

Člen 10

Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko obveznosti za sredstva, določena v proračunu, začnejo prevzemati s 1. januarjem.

Vsako leto od 15. novembra dalje se lahko prevzemajo obveznosti za rutinske upravne stroške v breme proračunskih sredstev za naslednjo proračunsko leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski postavki za tekoče proračunsko leto. Ne morejo se uporabljati za nove stroške, ki niso bili vnaprej odobreni v zadnjem proračunu, ki je bil pravilno sprejet.

Izdatki, ki jih je treba plačati vnaprej v skladu s pravnimi ali pogodbenimi določbami, na primer najemnine, se lahko od 1. decembra dalje plačujejo v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto.

Če proračun ni sprejet do začetka proračunskega leta, se smiselno uporablja sistem začasnih dvanajstin, določenih v splošni finančni uredbi.

POGLAVJE 3

Načelo ravnotežja

Člen 11

Proračun mora biti uravnotežen v prejemkih in odhodkih. Agencija ne sme vpisati posojil.

Odobrena proračunska sredstva ne smejo preseči zneska subvencije Komisije iz člena 5 ter namenskih prejemkov in katerih koli drugih prihodkov iz člena 5.

Člen 12

Če sta bilanca in izkaz poslovnega izida v smislu člena 56 pozitivna, se znesek vrne Komisiji v višini subvencije v tekočem proračunskem letu.

Razlika med subvencijo iz člena 5 in dejansko izplačano subvencijo zapade.

POGLAVJE 4

Načelo obračunske enote

Člen 13

Proračun se pripravi in izvršuje v evrih, prav tako se v evrih pripravijo računovodski izkazi.

Za namene denarnega toka lahko računovodja izvajalske agencije izvaja posle v nacionalnih valutah in, če je primerno, v valutah tretjih držav.

POGLAVJE 5

Načelo univerzalnosti

Člen 14

Skupni prihodki pokrivajo skupne odhodke. Izvzeti so le prihodki za določene postavke izdatkov. V skladu s členom 16 se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave.

Člen 15

Namenski prejemki, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila ter volila, ter prihodki od držav članic, držav nečlanic ali raznovrstnih organov za izvajanje programov, ki se financirajo iz drugih virov in ne iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu „splošni proračun“), predstavlja prejemke, namenjene posebnim odhodkovnim postavkam.

Vsi namenski prejemki morajo pokriti vse neposredne ali posredne stroške, ki izhajajo iz dejavnosti ali zadevnega namena. Proračun vsebuje postavke, v katere se uvrščajo kategorije namenskih prejemkov, po možnosti pa se navede tudi znesek.

Uprava potem, ko je prejela soglasje Komisije, odloči, ali se lahko sprejme subvencije, darila ter volila od drugih virov razen Skupnosti.

Člen 16

Stroški proizvodov ali storitev za agencijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo države članice v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti ali država članica ali država nečlanica na podlagi ustreznih sporazumov, bremenijo proračun za znesek brez davka.

Morebitne državne davke, ki jih začasno plačuje agencija v skladu s prvim odstavkom, se vpiše pod prehodno postavko, dokler jih zadevna država ne povrne. Kakršna koli negativna bilanca se v proračun vpiše kot odhodek.

POGLAVJE 6

Načelo specifikacije

Člen 17

Proračunska sredstva se določijo za posebne namene po naslovih in poglavjih; poglavja se naprej delijo na člene in postavke.

Člen 18

O prenosu proračunskih sredstev znotraj operativnega proračuna odloča direktor. O tem predhodno obvesti Komisijo in upravo, ki imata za pritožbo v zvezi s takšnimi prenosi na voljo mesec dni. Po tem obdobju se prenosi štejejo za sprejete.

Odobrena sredstva v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

POGLAVJE 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Člen 19

1.   Odobrena proračunska sredstva morajo biti uporabljena v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2.   Načelo gospodarnosti zahteva, da morajo biti sredstva, ki jih institucija uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, na voljo pravočasno, v primerni količini in primerni kakovosti ter za najprimernejšo ceno.

Načelo učinkovitosti se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti se nanaša na doseganje specifičnih ciljev in rezultatov, za katere so bila sredstva namenjena.

3.   Letni delovni načrt izvajalske agencije, ki ga sprejme uprava, vsebuje natančno opredeljene cilje in kazalce uspešnosti.

POGLAVJE 8

Načelo preglednosti

Člen 20

Proračun se pripravi in izvršuje v skladu z načeli preglednosti, prav tako se v skladu z načeli preglednosti pripravijo računovodski izkazi.

Dokončno sprejeti proračun in spremembe proračuna se objavijo v Uradnem listu Evropske unije v dveh mesecih po njihovem sprejetju.

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

Člen 21

Izvajalska agencija Komisiji vsako leto najkasneje do 31. marca skupaj s svojim delovnim načrtom predloži oceno svojih prejemkov in odhodkov, ki jo pripravi direktor agencije in sprejme uprava, ter splošne smernice, ki so služile kot podlaga zanjo.

Ocena prejemkov in odhodkov agencije vključuje:

(a)

načrt delovnih mest, ki določa število začasnih delovnih mest v okviru proračunskih sredstev po plačilnih razredih in kategorijah;

(b)

kjer je prišlo do spremembe v številu oseb na delovnem mestu, izjavo, ki upravičuje zahtevo po novih delovnih mestih;

(c)

četrtletno oceno gotovinskih plačil in prejemkov.

Člen 22

Komisija v okviru postopka sprejemanja splošnega proračuna proračunskemu organu pošlje izjavo o finančnem načrtu ter predlaga višino subvencije, namenjene agenciji, ter število zaposlenih, za katerega meni, da je potrebno za njeno delovanje.

Operativni proračun agencije ne sme biti dokončno sprejet pred sprejetjem splošnega proračuna Evropske unije, v skladu s postopkom, ki ga predvideva člen 13 Uredbe (ES) št. 58/2003.

Proračunski organ sprejme načrte delovnih mest vseh agencij ter vsa nadaljnje pa tudi naknadne spremembe k njem v skladu z določbami člena 24.

Vsaka sprememba proračuna, vključno z načrtom delovnih mest, je v skladu s členoma 18 in 24 predmet dopolnilnega proračuna, sprejetega po enakem postopkom kot prvotni proračun.

Člen 23

Proračun vključuje izkaz prihodkov in odhodkov. Prikazuje:

1.

v izkazu prihodkov:

(a)

oceno prihodkov agencije za zadevno proračunsko leto;

(b)

prihodke za preteklo proračunsko leto in prihodke za leto N–2;

(c)

ustrezne pripombe k vsaki postavki prihodkov;

2.

v izkazu odhodkov:

(a)

odobrena proračunska sredstva za zadevno proračunsko leto;

(b)

odobrena proračunska sredstva za preteklo proračunsko leto in proračunska sredstva za leto N–2;

(c)

ustrezne pripombe k vsakemu podpodročju.

Člen 24

1.   Seznam zaposlenih, omenjen v členu 21, zajema, glede na število odobrenih zaposlitev za proračunsko leto, število odobrenih zaposlitev za prejšnje proračunsko leto, pa tudi število dejansko zaposlenih. Za agencijo velja določena omejitev; nobena zaposlitev ni mogoča zunaj te omejitve.

Vsekakor lahko upravni odbor določi spremembe števila zaposlenih, in sicer do 10 % dovoljenih mest razreda A3, če to ne vpliva na kredite za ustrezno osebje ter če ostane v mejah skupnega dovoljenega števila zaposlenih.

2.   Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev drugih zaposlenih v Evropskih skupnostih (v nadaljnjem besedilu „kadrovski predpisi“) učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje, izravnajo z drugimi zaposlitvami.

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 25

Direktor opravlja dolžnosti odredbodajalca. Zanj veljajo kadrovski predpisi. Prihodke in odhodke proračuna izvršuje v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

Člen 26

Direktor lahko prenese pooblastila za izvrševanje proračuna na osebje agencije, za katero veljajo kadrovski predpisi. To osebje lahko ukrepa le v okviru izrecno poverjenih pristojnosti.

Člen 27

Vsem finančnim udeležencem je v smislu poglavja 2 tega naslova prepovedano sprejemati kakršne koli ukrepe za izvrševanje proračuna, ki bi lahko povzročili navzkrižje njihovih interesov z interesi agencije ali Skupnosti. Če bi nastal tak primer, mora zadevni udeleženec prenehati uporabljati take ukrepe in zadevo prepustiti nadrejenemu. Direktor mora zadevo prepustiti upravi.

Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca pri izvrševanju proračuna ali notranjega revizorja zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.

POGLAVJE 2

Finančni udeleženci

Člen 28

Dolžnosti odredbodajalca in računovodje so ločene in so med seboj nezdružljive.

Člen 29

Odredbodajalec je odgovoren za izvrševanje prihodkov in izdatkov v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti. Hraniti mora vsa dokazila v zvezi z dejavnostmi, opravljenimi v obdobju petih let od dneva odločitve o razrešnici v zvezi z izvršitvijo proračuna.

Odredbodajalec na podlagi prenosa vzpostavi v skladu z minimalnimi standardi, ki jih sprejme Komisija za svoje oddelke, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s svojim poslovodnim okoljem, organizacijsko strukturo in notranjimi postopki za poslovodenje in kontrolo, ki so primerni za opravljanje njegovih nalog, po potrebi vključno z naknadnim preverjanjem.

Glede na naravo in obseg dolžnosti lahko odredbodajalec znotraj svojih oddelkov vzpostavi strokovno in svetovalno funkcijo, ki naj bi mu pomagala pri nadzoru tveganj pri njegovem delu.

Pred odobritvijo postopka osebje, razen delavca, ki je začel postopek, preveri operativne in finančne vidike. Začetek ter predhodno in naknadno preverjanje postopka so ločene funkcije.

Odredbodajalec v skladu s členom 9(7) Uredbe (ES) št. 58/2003 do 15. marca v zadevnem proračunskem letu upravi poroča o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o delu.

Člen 30

Uprava imenuje računovodjo, za katerega veljajo kadrovski predpisi in ki je odgovoren za:

(a)

pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo zneskov, prepoznanih kot terjatve;

(b)

pripravo in predstavitev računovodskih izkazov v skladu z naslovom VI;

(c)

vodenje poslovnih knjig v skladu z naslovom VI;

(d)

izvajanje računovodskih pravil in metod ter kontnega okvira v skladu z določbami, ki jih sprejme računovodja Komisije;

(e)

vodenje zakladništva.

Računovodja pridobi vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki daje resnično sliko sredstev agencije in izvrševanja proračuna, od odredbodajalca, ki jamči za njihovo zanesljivost.

Le računovodja je pooblaščen za upravljanje z denarnimi in drugimi sredstvi. Odgovoren je tudi za njihovo hrambo.

POGLAVJE 3

Odgovornost finančnih udeležencev

Člen 31

Vsak delavec, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij ter meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega delavca izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovanja ali strokovnimi pravili, ki jih mora upoštevati, mora o tem pisno obvestiti direktorja in če ta v doglednem času ne ukrepa, komisijo iz člena 35 ter upravo. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi škodovala interesom Skupnosti, mora obvestiti organe in telesa, imenovana na podlagi ustrezne zakonodaje.

Člen 32

Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko prenos ali nadaljnji prenos nalog na odredbodajalca na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa kadar koli z utemeljeno odločitvijo po zaslišanju začasno ali dokončno prekliče organ, ki jih je imenoval. Direktor lahko kadar koli odstopi od sporazuma z določenim pooblaščencem.

Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko računovodjo kadar koli za utemeljeno odločitvijo po zaslišanju začasno ali dokončno odstavi uprava. Uprava imenuje začasnega računovodjo.

Člen 33

Določbe tega poglavja ne vplivajo na kazensko odgovornost, ki jo ima lahko odredbodajalec in pooblaščenci po veljavni nacionalni zakonodaji in določbah za zaščito finančnih interesov Skupnosti ter za boj proti korupciji uradnikov Skupnosti ali uradnikov držav članic.

Vsak odredbodajalec in računovodja je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Skupnosti, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi ustrezne zakonodaje.

Člen 34

1.   Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, ki določajo, da se od uradnika lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki so jo imele Skupnosti zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih nalog, zlasti če določa, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izdaja naloge za izterjavo, prevzema obveznosti, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, ne da bi pri tem upošteval finančno uredbo in pravila za njeno izvajanje.

Isto velja kadar zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti ne pripravi dokumenta o ugotovitvi dolga ali ne izda naloga za izterjavo ali ga brez utemeljitve izda prepozno, ker izdaja odredbe za plačilo lahko vključuje odgovornost agencije do tretjih oseb.

2.   Odredbodajalec na podlagi prenosa, ki meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel naloge. Če organ, ki je nanj prenesel naloge, da odredbodajalcu na podlagi prenosa utemeljeno pisno navodilo, da sprejme zadevno odločitev, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja.

Člen 35

1.   Komisija, ki jo Komisija ustanovi v skladu s členom 66(4) splošne finančne uredbe za ugotavljanje finančnih nepravilnosti in morebitnih posledic, ima v zvezi z agencijo enaka pooblastila kot v zvezi z oddelki Komisije.

Na podlagi mnenja te komisije se direktor odloči, ali bo sprožil disciplinski postopek ali postopek za plačilo odškodnine. Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu in notranjemu revizorju Komisije. Če poročilo zadeva direktorja, Komisija poročilo pošlje upravi in notranjemu revizorju Komisije.

2.   Od vsakega delavca se lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki jo jo imela agencija zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih nalog. Pristojni organ za imenovanja po opravljenih formalnostih, določenih v kadrovskih predpisih glede disciplinskih zadev, sprejme utemeljeno odločitev.

Člen 36

Računovodja disciplinsko in odškodninsko odgovarja, kakor je določeno v kadrovskih predpisih zlasti odgovarja zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

(a)

izgube ali poškodbe denarnih in drugih sredstev ter dokumentov, ki jih hrani;

(b)

če neupravičeno spremeni bančni ali žiro račun;

(c)

če izterja ali plača zneske, ki niso v skladu z nalogom za izterjavo ali odredbo za plačilo;

(d)

če ne pobere zapadlih prihodkov.

POGLAVJE 4

Prihodki

Člen 37

Oceno terjatev najprej pripravi odredbodajalec, ki je odgovoren za ukrep ali stanje, ki ima lahko za posledico terjatev ali spremembo zneska, ki se dolguje agenciji.

Člen 38

Ugotavljanje terjatev je akt, s katerim odredbodajalec:

(a)

preveri, da dolg obstaja;

(b)

določi ali preveri resničnost in znesek vsote, ki se dolguje;

(c)

preveri pogoje, pod katerimi je terjatev zapadla.

Vsako terjatev v fiksnem znesku in zapadlo, ki se potrdi kot resnična, je treba ugotoviti z nalogom za izterjavo računovodji, ki mu sledi opomin dolžniku, oba pa pripravi odgovorni odredbodajalec.

Brez poseganja v določbe veljavnih predpisov, pogodbe ali sporazuma se za terjatve, ki niso plačane do datuma, določenega v opominu, v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 zaračunajo obresti.

Člen 39

Odobritev izterjave je akt, s katerim odgovorni odredbodajalec z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja ugotovljene terjatve.

Računovodja ukrepa na podlagi naloga za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Pri tem ravna s potrebno skrbnostjo, da zagotovi, da agencija prejme svoje prihodke in da so njene pravice varovane.

Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

Člen 40

Kadar se odgovorni odredbodajalec namerava odpovedati izterjavi ugotovljenega zneska terjatev, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. O svoji nameri glede odpovedi terjatve mora poročati upravi. Za odpoved terjatve se odloči odredbodajalec. Njegova odločitev mora biti utemeljena. Odredbodajalec lahko to odločitev prenese le za terjatve, katerih znesek je nižji od 5 000 evrov. Odločba o odpovedi terjatve pojasni tudi, kakšni ukrepi so bili sprejeti za zagotovitev izterjatve ter pravna in dejanska vprašanja, na podlagi katerih je bila sprejeta.

Odgovorni odredbodajalec prekliče terjatev, če odkritje napake v zvezi s pravnim ali dejanskim vprašanjem razkrije, da znesek ni bil pravilno ugotovljen. Odredbodajalec lahko to odločitev prenese le za terjatve, katerih znesek je nižji od 5 000 evrov. Za odpoved terjatve se odloči odredbodajalec. Njegova odločitev mora biti utemeljena.

Odgovorni odredbodajalec znesek ugotovljene terjatve prilagodi navzgor ali navzdol, če odkritje dejanske napake pomeni spremembo zneska terjatve, pod pogojem da ta popravek ne pomeni izgube ugotovljene upravičenosti.

Člen 41

Po izterjavi neporavnanega zneska računovodja naredi vknjižbo v računovodski izkaz ter o tem obvesti odgovornega odredbodajalca. Za vsako gotovinsko plačilo računovodji se izda potrdilo o vplačilu.

Če do izterjave ni prišlo do roka, navedenega v opominu dolžniku, računovodja o tem obvesti odgovornega odredbodajalca in nemudoma sproži postopek za izvedbo izterjave na kateri koli način, ki ga omogoča zakonodaja, in, kjer je to primerno, s pobotom in, kjer to ni mogoče, s prisilno izterjavo.

Računovodja izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, ki jih ima agencija do dolžnika, ki ima sam zahtevek do agencije, ki je resničen, v fiksnem znesku in zapadel.

Člen 42

Računovodja in odgovorni odredbodajalec lahko na pisno zahtevo z ustrezno utemeljitvijo odobrita dodaten rok za plačilo, če se dolžnik obveže, da bo plačal tudi obresti, ki tečejo od začetnega roka plačila, ter da bo kot varstvo pravic agencije zagotovil finančno jamstvo, ki bo pokrilo tako glavnico kot obresti.

POGLAVJE 5

Izdatki

Člen 43

Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

Člen 44

Za vsak ukrep, ki lahko povzroči izdatek v breme proračuna, mora odgovorni odredbodajalec najprej rezervirati proračunska sredstva, preden pravno prevzame obveznost do tretjih oseb.

Posamezna pravna obveznost, ki se nanaša na posamezno ali začasno odobritev proračunskih sredstev, se prevzame najkasneje do 31. decembra leta N. Neporabljene pravice porabe razveljavi odgovorni odredbodajalec.

Člen 45

Ko se sprejme obveznost v breme proračuna, odgovorni odredbodajalec zagotovi, da izdatek bremeni pravo proračunsko postavko, da so proračunska sredstva na voljo in da je izdatek v skladu z ustreznimi določbami, vključno z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Člen 46

Potrditev izdatka je dejanje, ko odgovorni odredbodajalec potrdi, da je upnik upravičen do zneska, preveri pogoje, pod katerimi plačilo zapade, ter določi ali preveri resničnost in znesek zahtevka.

Odločitev o potrditvi pomeni podpis knjigovodske listine „predložen za plačilo“ s strani odgovornega odredbodajalca. V neinformatiziranem sistemu „predložen za plačilo“ pomeni žig s podpisom odgovornega odredbodajalca. V informatiziranem sistemu „predložen za plačilo“ pomeni potrditev osebnega gesla odgovornega odredbodajalca.

Člen 47

Odobritev izdatka je dejanje, ko odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so proračunska sredstva na voljo, z izdajo odredbe za plačilo da navodilo računovodji, da plača izdatek, ki ga je potrdil. Odredbo za plačilo datira in podpiše odgovorni odredbodajalec in ji – kjer je primerno – priloži potrdilo o vpisu blaga v evidence iz člena 64.

Plačilo izdatka izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

Člen 48

Potrjevanje, odobravanje in plačilo izdatkov morajo biti izvedeni v rokih, določenih v in v skladu z določbami splošne finančne uredbe in v njenih izvedbenih pravilih.

POGLAVJE 6

Notranji revizor

Člen 49

Funkcijo notranjega revizorja v izvajalskih agencijah izvaja notranji revizor Komisije.

Notranji revizor Komisije ima v skladu s členoma 85 in 86 splošne finančne uredbe v zvezi z izvajalskimi agencijami enaka pooblastila kot v zvezi z oddelki Komisije. O svojih ugotovitvah in priporočilih poroča upravi in direktorju. Ta zagotovita sprejetje ukrepov na podlagi priporočil, ki izhajajo iz revizij, ter o tem obvestita Komisijo. Notranji revizor agenciji predloži letno poročilo o številu in tipu opravljenih revizij, priporočil in ukrepov na podlagi priporočil, ki ga v vednost pošlje tudi Komisiji.

Odgovornost notranjega revizorja pri izvajanju svojih nalog se določi v skladu s členom 87 splošne finančne uredbe.

Agencija vsako leto organu, ki da za razrešnico, in Komisiji pošlje poročilo, ki ga pripravi direktor agencije, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, opravljenih s strani notranjega revizorja, priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

NASLOV V

JAVNA NAROČILA

Člen 50

1.   V zvezi z javnimi naročili za delovanje agencije se uporabljajo določbe splošne finančne uredbe in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

2.   Izvajalske agencije lahko zaprosijo da se jih kot naročnika poveže z oddajo medinstitucionalnih naročil in naročil Komisije.

3.   Z odstopanjem od prvega odstavka agencije najprej uporabijo urade Komisije ali medinstitucionalne urade, ki zanje lahko dobavijo blago ali opravijo dela in storitve, in se šele nato zatečejo k izpeljavi postopka javnih naročil.

NASLOV VI

PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

POGLAVJE 1

Priprava zaključnega računa

Člen 51

Zaključni račun agencije zajema finančne izkaze in poročila o izvrševanju proračuna. Priloženo mu je poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

Člen 52

Zaključni račun mora biti pripravljen v skladu s pravili, biti točen in izčrpen ter predstavljati resnično in pošteno sliko

(a)

v zvezi s finančnimi izkazi sredstev in obveznosti do virov, izdatkov in prejemkov upravičenosti in obveznosti, ki niso prikazane kot sredstva ali obveznosti, ter denarnega toka;

(b)

v zvezi s poročili o izvrševanju proračuna, prihodkov in odhodkov.

Člen 53

Finančni izkazi se pripravijo v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, podrobno opredeljenimi v Uredbi (ES, Euratom) št. 2342/2002, ki so: kontinuirana dejavnost, varno poslovanje, doslednost uporabe računovodskih metod, primerljivost podatkov, pomembnost, nikakršna neto izravnava, vsebina nad obliko, računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

Člen 54

V skladu z načelom računovodskega evidentiranja na podlagi nastanka poslovnih dogodkov finančni izkazi prikazujejo odhodke in prihodke za proračunsko leto, ne glede na datum plačila ali izterjave.

Vrednost sredstev in obveznosti se določi v skladu s pravili vrednotenja iz člena 59.

Člen 55

Finančni izkazi se pripravijo v evrih in zajemajo:

(a)

bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, ki predstavlja sredstva in obveznosti ter finančni položaj in izid poslovanja na dan 31. decembra preteklega leta; predstavljena sta v obliki, določeni z direktivo Sveta o zaključnih računih nekaterih vrst družb, pri čemer se upošteva posebna narava dejavnosti agencije;

(b)

izkaz denarnega toka, ki prikazuje zneske, pobrane in plačane med letom ter končno stanje denarja zakladnice;

(c)

izkaz gibanja kapitala, ki podrobno prikazuje povečanja in zmanjšanja vsake postavke kapitala med letom.

Priloga k finančnim izkazom dopolnjuje in pojasnjuje predstavljene podatke in daje vse dodatne informacije, predpisane z mednarodno sprejeto računovodsko prakso, kadar so take informacije pomembne za dejavnosti agencije.

Člen 56

Poročila o izvrševanju proračuna so predstavljena v evrih in zajemajo:

(a)

izkaz realizacije proračuna, ki navaja vse proračunske operacije za leto kot prihodke in odhodke; struktura predstavitve je enaka kot za sam proračun;

(b)

k izkazu realizacije proračuna, ki dopolnjuje in pojasnjuje podatke v izkazu.

Člen 57

Zaključni račun agencije se konsolidira z zaključnim računom Komisije v skladu s postopkom iz člena 14 Uredbe (ES) št. 58/2003 in v skladu z naslednjimi določbami:

(a)

uprava do 1. marca po končanem proračunskem letu uradno obvesti računovodjo Komisije in Računsko sodišče o začasnem zaključnem računu, kateremu priloži poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom;

(b)

uprava na podlagi osnutka, ki ga je pripravil direktor, potrdi zaključni račun agencije in ga najkasneje do 1. julija naslednje leto pošlje računovodji Komisije in Računskemu sodišču ter Evropskemu parlamentu in Svetu;

(c)

končni zaključni račun, konsolidiran z zaključnim računom, se objavi v Uradnem listu Evropske unije 31. oktobra naslednje proračunsko leto;

(d)

direktor Računskemu sodišču posreduje odgovor na morebitne pripombe v poročilu iz člena 14(3) Uredbe (ES) št. 58/2003 najkasneje 30. septembra.

POGLAVJE 2

Računovodstvo

Člen 58

1.   Računovodski sistem agencije je sistem, ki omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da se lahko številke knjižijo, arhivirajo in evidentirajo.

Računovodstvo se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v evrih na osnovi koledarskega leta.

Vrednosti v splošnem in proračunskem knjigovodstvu se zaključijo ob koncu proračunskega leta, tako da se lahko pripravi zaključni račun iz poglavja 1.

2.   Ne glede na odstavek 1 odredbodajalec na podlagi prenosa nalog lahko vodi tudi analitične konte.

Člen 59

Računovodja Komisije v skladu s členom 133 splošne finančne uredbe sprejme računovodska pravila in metode ter usklajeni kontni okvir, ki ga uporablja agencija.

Člen 60

Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse poslovne dogodke in aktivnosti, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti agencije.

Člen 61

Promet na računih in stanja se evidentirajo v računovodskih knjigah.

Vse vknjižbe, vključno s popravki na kontih, morajo biti utemeljene z listinami, na katere se nanašajo. Računovodski sistem mora biti takšen, da zagotavlja sledenje.

Člen 62

Ob zaključku proračunskega leta in do datuma priprave zaključnega računa računovodja izvede vse popravke, ki nimajo za posledico plačil ali izterjave sredstev za navedeno leto, vendar so potrebni za resnično in pošteno predstavitev zaključnega računa v skladu s pravili.

Člen 63

Proračunsko računovodstvo omogoča natančen zapis izvrševanja proračuna Proračunsko računovodstvo evidentira proračunske prihodke in odhodke iz naslova IV.

Člen 64

Računovodja agencije vodi evidenco premoženja, ki prikazuje količino in vrednost vseh opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev Skupnosti v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije. Računovodja agencije preveri, ali so vknjižbe v evidenco ustrezajo dejanskemu stanju.

Prodaja premičnin se ustrezno objavi.

NASLOV VII

ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

Člen 65

Računsko sodišče nadzoruje zaključni račun agencij v skladu s členom 248 Pogodbe ES.

Nadzor, ki ga izvaja Računsko sodišče, je urejen s členi od 139 do 144 splošne finančne uredbe.

Uprava Računskemu sodišču pošlje dokončno sprejeti proračun. Računsko sodišče je takoj, ko je mogoče, obveščeno o vseh odločitvah in vseh aktih, sprejetih v skladu s členi 15, 18, 26 in 31.

Člen 66

Evropski parlament na predlog Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da direktorju razrešnico v zvezi z izvajanjem operativnega proračuna za proračunsko leto N najkasneje do 29. aprila leta N+2.

Odločitev o razrešnici zajema obračune vseh prihodkov in odhodkov agencije, končno bilanco ter sredstva in obveznosti agencije, prikazane v bilanci stanja. Razrešnica se da hkrati z razrešnico o izvrševanju splošnega proračuna Evropske unije.

Za sprejetje odločitve o razrešnici Evropski parlament, potem ko je to storil tudi Svet, pregleda poročila in izkaze stanja o izvrševanju proračuna agencije. Pregleda tudi poročilo Računskega sodišča iz člena 14(3) Uredbe (ES) št. 58/2003 skupaj z odgovori direktorja.

Direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo na enak način, kot je določen v členu 146(3) splošne finančne uredbe predloži vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko.

Člen 67

Direktor in Komisija sprejmeta potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v odločitvi o razrešnici Evropskega parlamenta, ter pripomb, priloženih priporočilom Sveta, ki se nanašajo na razrešnico.

Na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta direktor poroča o ukrepih, sprejetih na podlagi navedenih ugotovitev in pojasnil. Potem, ko pošlje poročilo Komisiji, pošlje en izvod še na Računsko sodišče.

NASLOV VIII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 68

Roki iz člena 57 se prvič uporabljajo za proračunsko leto 2005.

Za predhodna leta so ti roki:

(a)

15. september za člen 57, točko (b),

(b)

30. november za člen 57, točko (c),

(c)

31. oktober za člen 57, točko (d).

Določbe naslova VI se začnejo uporabljati postopoma glede na tehnične možnosti, v celoti pa se uporabljajo za proračunsko leto 2005.

Člen 69

Evropski parlament, Svet in Komisija so pooblaščeni za pridobivanje vseh podatkov ali pojasnil v zvezi s proračunskimi zadevami v njuni pristojnosti.

Člen 70

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskie unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. septembra 2004

Za Komisijo

Michaele SCHREYER

Članica Komisije


(1)  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(2)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(3)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.


II Akti, katerih objava ni obvezna

Konferenca predstavnikov vlad držav članic

22.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/17


SKLEP PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE

z dne 14. julija 2004

o imenovanju sodnikov Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti

(2004/646/ES, Euratom)

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE SO –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 224 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 140 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mandati gospodov DEHOUSSE in VESTERDORF, gospe JÜRIMÄE, gospodov VILARAS, PAPASAVVAS, JAEGER, CZÚCZ, MEIJ, AZIZI, gospe WISZNIEWSKA- BIAŁECKA in gospe MARTINS de NAZARÉ RIBEIRO, gospoda ŠVÁBY ter gospe TIILI, sodnikov na Sodišču prve stopnje, se iztečejo 31. avgusta 2004.

(2)

Ustrezno je, da se člani Sodišča prve stopnje delno zamenjajo za obdobje od 1. septembra 2004 do 31. avgusta 2010 –

SKLENILI:

Člen 1

Za obdobje od 1. septembra 2004 do 31. avgusta 2010 se za sodnike Sodišča prve stopnje imenujejo:

 

Gospod Franklin DEHOUSSE

 

Gospod Bo VESTERDORF

 

Gospa Küllike JÜRIMÄE

 

Gospod Mihalis VILARAS

 

Gospod Savvas S. PAPASAVVAS

 

Gospod Marc JAEGER

 

Gospod Ottó CZÚCZ

 

Gospod Arjen Willem Hendrik MEIJ

 

Gospod Josef AZIZI

 

Gospa Irena WISZNIEWSKA-BIAŁECKA

 

Gospa Maria Eugénia MARTINS de NAZARÉ RIBEIRO

 

Gospod Daniel ŠVÁBY

 

Gospa Virpi TIILI

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 14. julija 2004

Za Svet

Predsednik

T. DE BRUIJN


Svet

22.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/18


SKLEP št. 2/2004 SVETA MINISTROV AKP-ES

z dne 30. junija 2004

o reviziji pogojev financiranja v primeru kratkoročnih nihanj v prihodku od izvoza (Priloga II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, podpisanemu v Cotonouju)

(2004/647/ES)

SVET MINISTROV AKP-ES JE –

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, in zlasti člena 100 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pomembnost sistema dodatne podpore z namenom blažiti neugodne učinke morebitne nestabilnosti prihodkov od izvoza je bila poudarjena v Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, podpisanem v Cotonouju dne 23. junija 2000.

(2)

V skladu s členom 68(3) Sporazuma o partnerstvu AKP-ES so najmanj razvite, neobalne in otoške države AKP deležne ugodnejše obravnave.

(3)

V skladu s členom 11 Priloge II k Sporazumu se določbe poglavja 3 te priloge o financiranju v primeru kratkoročnih nihanj v prihodku od izvoza revidirajo najkasneje po dveh letih delovanja in nato na predlog katere koli od pogodbenic.

(4)

Da bi izboljšali delovanje sistema financiranja v primeru kratkoročnih nihanj v prihodkih od izvoza in zagotovili njegovo ustreznejše odzivanje na cilje –

SKLENIL:

Člen 1

Člen 9(1) Priloge II k Sporazumu o partnerstu AKP-ES se nadomesti z naslednjim:

„1.   Upravičenost do dodatnih virov nastopi ob:

a)

10 % (2 % v primeru najmanj razvitih, neobalnih in otoških držav) izgubi prihodka od izvoza blaga v primerjavi z aritmetičnim povprečjem prihodkov v prvih treh letih od prvih štirih let pred letom uporabe;

ali

10 % (2 % v primeru najmanj razvitih, neobalnih in otoških držav) izgubi prihodka od izvoza vseh kmetijskih ali rudarskih proizvodov v primerjavi z aritmetičnim povprečjem prihodkov v prvih treh letih od prvih štirih let pred letom uporabe za države, v katerih prihodek od izvoza kmetijskih ali rudarskih proizvodov predstavlja več kot 40 % celotnega prihodka od izvoza blaga; in

b)

2 % poslabšanju javnega primanjkljaja, načrtovanega za zadevno leto ali napovedanega za naslednje leto.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 30. junija 2004

Predsednik Odbora veleposlanikov AKP-ES

s pooblastilom Sveta ministrov AKP-ES

J. OBIA


22.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/19


SKLEP SVETA

z dne 13. septembra 2004

o načelih, prednostnih nalogah in pogojih za Evropsko partnerstvo s Hrvaško

(2004/648/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 533/2004 z dne 22. marca 2004 o ustanovitvi Evropskega partnerstva v okviru Stabilizacijskega in pridružitvenega procesa (1), in zlasti člena 2,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet iz Soluna z dne 19. in 20. junija 2003 je potrdil „Solunski dnevni red za zahodni Balkan: za približevanje Evropski integraciji“, v katerem je omenjeno ustanavljanje Evropskega partnerstva kot enega od sredstev za okrepitev Stabilizacijskega in pridružitvenega procesa.

(2)

Uredba (ES) št. 533/2004 določa, da Svet s kvalificirano večino in na predlog Komisije odloči o načelih, prednostnih nalogah in pogojih, ki naj jih vsebuje Evropsko partnerstvo, kot tudi nadaljnje uskladitve. Prav tako navaja, da se bo sledenje izvajanja Evropskih partnerstev zagotovilo prek mehanizmov, vzpostavljenih v okviru Stabilizacijskega in pridružitvenega procesa, še posebej v okviru letnih poročil.

(3)

Mnenje Komisije o prošnji Hrvaške za članstvo predstavlja analizo priprav Hrvaške za nadaljnjo integracijo z Evropsko unijo ter ugotavlja prednostne naloge za nadaljnje delo.

(4)

Za pripravo za nadaljnjo integracijo z Evropsko unijo mora Hrvaška razviti časovni načrt in podrobnosti za obravnavanje prednostnih nalog Evropskega partnerstva –

SKLENIL NASLEDNJE:

Člen 1

V skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 533/2004 se načela, prednostne naloge in pogoji Evropskega partnerstva s Hrvaško določijo v Prilogi, ki je sestavni del tega sklepa.

Člen 2

Izvajanje Evropskega partnerstva se preverja v okviru mehanizmov, vzpostavljenih v Stabilizacijskem in pridružitvenem procesu.

Člen 3

Ta sklep stopi v veljavo tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. septembra 2004

Za Svet

Predsednik

B. R. BOT


(1)  UL L 86, 24.3.2004, str. 1.


PRILOGA

1.   UVOD

Solunski dnevni red za zahodni Balkan ugotavlja načine in sredstva za okrepitev Stabilizacijskega in pridružitvenega procesa, med drugim prek uvajanja Evropskega partnerstva.

Na osnovi mnenja Komisije o prošnji Hrvaške za članstvo je namen Evropskega partnerstva s Hrvaško ugotavljanje prednostnih nalog za ukrepanje v podporo prizadevanju za približevanje Evropski uniji v skladnem okviru. Prednostne naloge so prilagojene posebnim potrebam in stopnji pripravljenosti Hrvaške in bodo po potrebi posodobljene. Evropsko partnerstvo prav tako podaja usmeritve za finančno pomoč Hrvaški.

Pričakuje se, da bo Hrvaška sprejela časovni načrt in podrobnosti kako se namerava lotiti prednostnih nalog Evropskega partnerstva. Načrt mora prav tako vključevati načine za izvedbo Solunskega dnevnega reda, prednostne naloge v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter ukrepe za integrirano upravljanje meja, predstavljene na ministrskem srečanju PNZ v Bruslju dne 28. novembra 2003 v okviru foruma EU-Zahodni Balkan.

2.   NAČELA

Stabilizacijski in pridružitveni proces ostaja okvir za evropski tok zahodno-balkanskih držav na celotni poti do njihove prihodnje pridružitve.

Glavne prednostne naloge Hrvaške so povezane z njeno zmožnostjo doseganja meril, ki jih je postavil Evropski svet v Kobenhavnu leta 1993, izpolnjevanja pogojev iz Stabilizacijskega in pridružitvenega procesa, še posebej pogojev, ki jih je opredelil Svet v sklepih z dne 29. aprila 1997 in 21.–22. junija 1999, ter upoštevanja vsebine sklepne deklaracije srečanja v Zagrebu dne 24. novembra 2000 ter Solunskega dnevnega reda.

3.   PREDNOSTNE NALOGE

Evropsko partnerstvo navaja glavna prednostna področja za priprave Hrvaške za nadaljnjo integracijo z Evropsko unijo, ki temeljijo na analizi mnenja Komisije o prošnji Hrvaške za članstvo. Prednostne naloge, ki so naštete v tem Evropskem partnerstvu, so bile izbrane glede na to, ali je realistično pričakovati, da jih bo Hrvaška lahko izpolnila ali pri njih bistveno napredovala v naslednjih nekaj letih. Razlikuje se med kratkoročnimi prednostnimi nalogami, za katere se pričakuje, da bodo izpolnjene v roku od enega leta do dveh let, in srednjeročnimi prednostnimi nalogami, ki naj bodo izpolnjene v roku od treh do štirih let.

Opomniti je treba, da kadar gre za približevanje zakonodaje, vključevanje pravnega reda EU v zakonodajo ni samo po sebi zadostno; prav tako se bo treba pripraviti na njegovo popolno izvajanje.

3.1   KRATKOROČNE PREDNOSTNE NALOGE

Politična merila

Demokracija in načelo pravne države

Okrepitev pravosodnega sistema

Razvoj in izvajanje celovite strategije reforme pravosodnega sistema s posvetovanjem z zainteresiranimi telesi, vključno s sprejetjem potrebne nove zakonodaje ter vzpostavitvijo sistema upravljanja poklicnih poti, ki bo vseboval odprt, pošten in pregleden sistem za zaposlovanje, oceno in mobilnost. Spodbujanje profesionalizacije v pravosodju z zagotavljanjem primernega državnega financiranja institucij za usposabljanje sodnikov in drugih uslužbencev v pravosodju, kar omogoča razvoj visoko kakovostnega usposabljanja sodnikov, tožilcev in administrativnega osebja. Zagotavljanje ustreznega sistema začetnega in poklicnega usposabljanja. Reševanje problema zaostankov na sodiščih. Sprejemanje ukrepov za zagotavljanje primernega in popolnega izvrševanja sodb.

Izboljšanje boja proti korupciji

Sprejemanje ukrepov za zagotavljanje, da se pravni okvir za boj proti korupciji izvaja in izvršuje. Še posebej krepitev upravne in operacijske usposobljenosti Urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK-a). Kasnejši razvoj nacionalne strategije za preprečevanje korupcije in boja proti njej ter zagotavljanje zahtevane koordinacije med zadevnimi vladnimi organi in telesi, v zvezi z izvajanjem ukrepov. Uvajanje pravil o ravnanju/etiki za uradnike in izvoljene predstavnike. Izvajanje konkretnih ukrepov za povišanje zavedanja o korupciji kot težjem kaznivem dejanju.

Izboljšanje delovanja javne uprave

Začeti s sprejemanjem ukrepov za zagotavljanje preglednih postopkov za zaposlovanje in napredovanje ter izboljšanje upravljanja s kadri v vseh telesih javne uprave, kar bo zagotovilo odgovornost, odprtost in preglednost javne uprave.

Človekove pravice in varovanje manjšin

Izboljšanje spoštovanja pravic manjšin

Zagotavljanje izvajanja ustavnega zakona o nacionalnih manjšinah. Zlasti zagotavljanje proporcionalnega predstavništva manjšin v lokalnih in regionalnih samoupravnih enotah, v državni upravi in pravosodnih telesih ter v telesih javne uprave, kot to določa zakon. Zagotavljane potrebnih ukrepov, med drugim zadostnega financiranja, za zagotavljanje pravilnega delovanja izvoljenih svetov manjšin. Izvajanje nove strategije za varovanje in integracijo Romov.

Pospeševanje vračanja beguncev

Končanje postopkov že vloženih zahtev za obnovo stanovanj do aprila 2004; obnova vseh stanovanj, za katere je bila odločba pozitivna, do aprila 2005; zagotavljanje ustreznega zavedanja javnosti o morebitnih upravičencih, z upoštevanjem ponovnega odprtja roka za vlaganje zahtev za obnovo od 1. aprila do 30. septembra 2004. Dokončanje zasega stanovanj do junija 2004. Izvajanje zakonodaje za nadomestila iz naslova izgubljenih najemniških/nastanitvenih pravic znotraj in zunaj območij posebnega državnega zanimanja. Varna ustrezna koordinacija in sodelovanje med vsemi zadevnimi pristojnimi organi na centralni in lokalni ravni. Ustvarjanje socialnih ali ekonomskih pogojev za izboljšavo okolja povratnikov ter sprejetje povratnikov v okolje. Spodbujanje regionalnega sodelovanja za pospeševanje vračanja beguncev.

Spodbujanje svobode govora in zagotavljanje demokratičnega delovanja medijev

Preverjanje zakonodaje o medijih, skupaj s priporočili, ki jih je februarja 2004 oblikovala skupna strokovna misija Sveta Evrope, Komisije in OSCE-ja. Zlasti preverjanje Zakona o elektronskih medijih za zagotavljanje preglednega, predvidljivega in učinkovitega ureditvenega okvira (vključno s progresivnim približevanjem zakonodaje Evropskemu pravnemu redu prek popolnega izvajanja že ratificirane Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji); zagotavljanje politične in finančne neodvisnosti Sveta za elektronske medije; zagotavljanje neodvisnega dela in stabilnosti hrvaške radiotelevizije ter njenega programa med preverjanjem Zakona o hrvaški radioteleviziji; zagotavljanje preverjanja, da Zakon o medijih in zakonodaja o obrekovanju upoštevata evropske standarde, določene v členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pristojnost Evropskega sodišča za človekove pravice.

Izboljšanje sodelovanja z varuhom človekovih pravic ter pri tem upoštevanje ugotovitev, ki jih slednji navaja v priporočilih in letnem poročilu.

Regionalno sodelovanje

Zagotavljanje popolnega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji (ICTY)

Spodbujanje regionalnega sodelovanja

Delovanje v smeri iskanja trajnih rešitev za tekoča dvostranska vprašanja, še posebej za vprašanja meja s Slovenijo, Srbijo in Črno Goro ter Bosno in Hercegovino, brez enostranskih pobud. Reševanje vseh vprašanj, ki bi izhajala iz enostranske razglasitve o zaščiteni „Ekološki in ribolovni coni“ na Jadranu. Zagotavljanje izvajanja vseh regionalnih sporazumov o prostem trgovanju. Sklenitev in izvajanje sporazumov s sosednimi državami na področju boja proti organiziranemu kriminalu, upravljanja meja in ponovnega sprejema. Začetek izvajanja Memoranduma o razumevanju glede razvoja jugovzhodne evropske jedrne regionalne prevozne mreže, zlasti začetek sprejemanja ukrepov za vzpostavitev mehanizmov sodelovanja, npr. usmerjevalnega odbora in jugovzhodnega evropskega prevoznega observatorija (SEETA). Napredovanje pri izpolnjevanju obveznosti, predvidenih v Memorandumu procesa o regionalnem energetskem trgu jugovzhodne Evrope v Atenah, iz let 2002 in 2003.

Zagotavljanje pravilnega izvajanja Stabilizacijskega in pridružitvenega sporazuma na področju regionalnega sodelovanja

Sklenitev pogajanj z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o dvostranski konvenciji o regionalnem sodelovanju.

Ekonomska merila

Ohranjanje preudarne, stabilnostno usmerjene makroekonomske politike, vključno z razvijanjem tržno zasnovanih denarnih instrumentov za spodbujanje učinkovitosti denarne politike.

Pospeševanje prestrukturiranja in lastninjenja podjetij

Odstranjevanje negotovosti s čimprejšnjim sprejemanjem tekoče zakonodaje. Pospeševanje prestrukturiranja in lastninjenja podjetij v družbeni lasti. Razvoj in sprejetje strategij za prestrukturiranje in lastninjenje ali za likvidacijo velikih javnih podjetij, zlasti v predelavi, kmetijstvu, prevozu, turizmu in javnih storitvah. Sprejetje in začetek izvajanja programa prestrukturiranja v sektorju za jeklo, v skladu z zahtevami EU.

Zmanjšanje omejitev za dostop ali izstop s trga

Poenostavitev pravil za dostop podjetij na trg ali izstop s trga. Zlasti pospeševanje registracijskih postopkov ter izboljšanje izvajanja pravil o stečaju.

Pospeševanje zemljiške reforme, zlasti registracije in lastninjenja kmetijske zemlje z vzpostavitvijo sodobnega in učinkovitega katastra in zemljiške knjige, s katerimi se odstranijo trenutne ovire pri razvoju zemljiškega in nepremičninskega trga.

Sprejetje srednjeročnega fiskalnega okvira, ki odraža fiskalne prilagoditve in konsolidacijo.

Nadaljevanje strukturnih reform javnih financ, zlasti na področju upravljanja z odhodki. Vzpostavitev preglednega in učinkovitega upravljanja dolgov.

Sposobnost za prevzemanje obveznosti članstva

Notranji trg in trgovina

Prosti pretok blaga

Preoblikovanje obstoječega institucionalnega okvira, s katerim bo dokončana potrebna ločitev ureditvenih, akreditacijskih in standardizacijskih dejavnosti ter dejavnosti potrjevanja izdelkov. Nadaljevanje dela pri preoblikovanju direktiv starega in novega pristopa.

Ukinitev ostalih ukrepov z enakim učinkom količinskih omejitev uvoza iz EU.

Vzpostavitev potrebnih upravnih struktur za zagotavljanje celovitega pristopa k varovanju hrane v celotni živilski verigi.

Zagotavljanje popolnega delovanja učinkovite in pregledne ureditve javnih razpisov ter sprejetje potrebnih izvedbenih predpisov.

Svoboda zagotavljanja storitev

Krepitev ureditvenega in administrativnega okvira za nadzor finančnih služb, zlasti zavarovalniškega trga, investicijskih storitev ter trga vrednostnih papirjev.

Ustanovitev neodvisnega nadzornega organa na področju varovanja osebnih podatkov.

Prosti pretok kapitala

Izboljšanje zakonodaje proti pranju denarja in vzpostavitev učinkovitega sistema proti pranju denarja.

Pravo gospodarskih družb

Nadaljevanje približevanja zakonodaje za zagotavljanje varovanja pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, podobne obstoječi zakonodaji EU ter krepitev administrativne usposobljenosti za zagotavljanje učinkovitih sredstev za izvrševanje teh pravic.

Konkurenca

Nadaljevanje približevanja pravnemu redu EU; okrepitev proti-monopolne zakonodaje in zakonodaje o državnih pomočeh ter sprejemanje zadevnih izvedbenih uredb. Okrepitev administrativne usposobljenosti in neodvisnosti Agencije za varstvo konkurence na trgu, tako na področju državne pomoči kot na področju proti-monopolnih organov. Izboljšanje preglednosti na področju državne pomoči, med drugim tako, da se EU zagotovi redno letno poročilo ter sestavi celoten pregled shem državnih pomoči.

Obdavčitev

Začetek pregledovanja sedanje davčne zakonodaje ter upravnih postopkov za zagotovitev učinkovitega izvrševanja davčne zakonodaje.

Okrepitev zmogljivosti davčne in carinske uprave, zlasti glede zbirnih in nadzornih funkcij; ustanovitev delujoče trošarinske službe z ustreznim osebjem; poenostavitev postopkov za bolj učinkovito preganjanje davčne utaje.

Začetek razvijanja potrebnih računalniških sistemov za izmenjavo elektronskih podatkov z EU in državami članicami.

Carinska unija

Krepitev upravne in organizacijske zmogljivosti carinskih služb, zlasti s poudarkom na nadzoru prednostnih pravil o izvoru, ter nadaljevanje usklajevanja s Carinskim zakonikom EU.

Nadaljnje spodbujanje upravnega sodelovanja v carinskem sektorju, v skladu z začasnim sporazumom.

Zunanji odnosi

Pravilno izvajanje Protokola o prilagajanju Stabilizacijskega in pridružitvenega sporazuma/začasnega sporazuma ob upoštevanju širitve EU.

Sektorske politike

Kmetijstvo

Začetek določanja ustreznega identifikacijskega sistema parcel in živali, skladno z pravnim redom EU. Krepitev zbiranja in obdelave kmetijskih podatkov v skladu s standardi in z metodologijo EU.

Razvoj strategije za ugotavljanje učinkovitosti ter finančno trdnih plačilnih teles za upravljanje s kmetijskimi skladi, v skladu z zahtevami EU in mednarodnimi revizijskimi standardi.

Krepitev upravnih struktur za ustanavljanje strategij za razvoj podeželja ter orodij za oblikovanje, izvajanje, upravljanje, spremljanje, nadzor in ovrednotenje programov razvoja podeželja.

Nadaljevanje približevanja pravnemu redu EU na področju veterine in na fitosanitarnem področju, nadgraditev nadzornih sistemov, posodobitev tovarn za predelavo mesa in mleka v skladu s higienskimi in standardi javnega zdravstva EU. Približevanje uvoznega sistema za žive živali in živalske proizvode mednarodnim sanitarnim in fitosanitarnim obveznostim ter pravnemu redu EU.

Ribištvo

Začetek ustanavljanja primernih upravnih in nadzornih struktur za ribiško politiko. Na osnovi hrvaške enostranske odločitve z oktobra 2003 o razširitvi pristojnosti na Jadranu, ovrednotenje z Komisijo in zainteresiranimi državami članicami, zlasti s Slovenijo in z Italijo, posledic za ribolov v tem območju, ob upoštevanju primernih rešitev – v okviru sklepov Beneške konference o trajnostnem razvoju ribištva v Sredozemlju – za zagotavljanje kontinuitete ribiških dejavnosti Skupnosti.

Prevoz

Nadaljevanje približevanja in okrepitve upravnih zmogljivosti v letalskem sektorju.

Statistike

Krepitev upravnih zmogljivosti Hrvaškega statističnega urada ter izboljšanje koordinacije z drugimi ponudniki uradnih statistik v Hrvaški. Komisiji je treba poslati nov predlog statističnih regij, v skladu z zahtevami EU.

Telekomunikacije in informacijske tehnologije

Krepitev zmogljivosti ureditvenih organov na področju telekomunikacij ter poštnih storitev in zagotavljanje njihove neodvisnosti.

Okolje

Razvoj horizontalne zakonodaje, vključno z oceno vpliva na okolje ter sodelovanja javnosti.

Krepitev upravne zmogljivosti na nacionalnem in regionalnem nivoju za zagotavljanje načrtovanja, vključno s pripravno finančne strategije.

Krepitev zmogljivosti nacionalnih in regionalnih inšpekcijskih služb ter omogočanje učinkovitega izvrševanja okoljske zakonodaje.

Sprejetje in začetek izvajanja načrta upravljanja z odpadki.

Finančni nadzor

Razvoj politike za vzpostavitev sistema javnega notranjega finančnega nadzora. Vzpostavitev ali okrepitev notranjega finančnega nadzora z ustreznim osebjem, z usposabljanjem in z opremo, vključno z neodvisnimi notranjimi revizijskimi enotami.

Sprejetje učinkovitih postopkov za odkrivanje, obdelavo ter financiranje, upravno in pravosodno sledenje nepravilnostim, ki bi utegnile vplivati na finančne interese Skupnosti.

Sodelovanje na področjih pravosodja in notranjih zadev

Upravljanje mej

Krepitev upravljanja mej, zlasti nadzora morskih mej; sprejetje in izvajanje celovite strategije upravljanja mej; povečanje investiranja v tehnično opremo in infrastrukturo; krepitev posebnega usposabljanja mejnih organov.

Izvajanje ukrepov, ki jih je sprejela vlada ter ki so bili predstavljeni na srečanju ministrstev za pravosodje in notranje zadeve v okviru foruma EU-Zahodni Balkan z dne 28. novembra 2003, s sodelovanjem vseh zadevnih agencij.

Organiziran kriminal, droge, korupcija in terorizem

Izvajanje akcijsko naravnanih ukrepov, ki jih je sprejela vlada ter ki so bili predstavljeni na srečanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve v okviru foruma EU-Zahodni Balkan z dne 28. novembra 2003.

Izboljšanje koordinacije med organi odkrivanja in pregona ter pravosodjem, zlasti v povezavi z ekonomskim kriminalom, organiziranim kriminalom, goljufijami in pranjem denarja ter korupcijo; okrepitev boja proti preprodajanju drog ter krepitev preprečevanja uživanja in zmanjšanje povpraševanja po drogah; krepitev upravne zmogljivosti USKOK-a.

Nadaljevanje priprav na sklenitev sporazuma o sodelovanju z Europolom.

Povečanje mednarodnega sodelovanja in popolno izvajanje zadevnih mednarodnih konvencij o terorizmu; izboljšanje sodelovanja in izmenjave informacij med policijo in obveščevalnimi službami znotraj države in z drugimi državami, okrepitev preprečevanja financiranja in načrtovanja terorističnih dejanj.

Migracije in azil

Izvajanje nove zakonodaje o azilu, vključno z vzpostavitvijo začasnih sprejemnih centrov.

3.2   SREDNJEROČNE PREDNOSTNE NALOGE

Politična merila

Demokracija in načelo pravne države

Nadaljnja okrepitev pravosodnega sistema

Nadaljevanje izvajanja reforme pravosodnega sistema ter izvajanje ukrepov za nadaljnje zmanjšanje zaostankov na vseh sodiščih; racionalizacija organizacije sodišč, vključno z razvojem modernih informacijskih sistemov ter z zadostnim številom administrativnega osebja; zagotavljanje rednega in učinkovitega izrekanja sodb; zagotavljanje dostopa do pravice in pravne pomoči ter v ta namen dodelitev ustreznih proračunskih sredstev; spodbujanje usposabljanja za zakonodajo EU.

Nadaljnje usposabljanje za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu

Podpiranje nadaljnjega napredka na področju boja proti korupciji ter izvajanje s tem povezane zakonodaje. Zlasti ustanavljanje posebnih enot za boj proti korupciji znotraj ustreznih služb ter zagotavljanje ustreznega usposabljanja in sredstev. Zagotavljanje doseganja standardov, določenih z mednarodnimi instrumenti, z uporabo ustrezne zakonodaje in upravnih ukrepov. Olajšanje namestitve uradnikov za zvezo, ki jih dodelijo države članice EU zadevnim državnim organom, ki sodelujejo v boju proti organiziranem kriminalu. Pošiljanje polletnih poročil EU o dejanskih rezultatih, doseženih v pravosodnem pregonu dejavnosti, povezanih z organiziranim kriminalom, pod pogoji, ki jih določa Konvencija Združenih Narodov o trans-nacionalnem organiziranem kriminalu, znana tudi kot Konvencija iz Palerma.

Nadaljnje izboljševanje delovanja javne uprave

Nadaljevanje postopka vzpostavljanja institucij, neposredno povezanih s pravnim redom EU, ter uvajanje reform za izboljšanje učinkovitosti javne uprave na splošno. Zaključek denacionalizacijskega postopka.

Človekove pravice in varovanje manjšin

Zagotavljanje stalnega spoštovanja pravic manjšin

Nadaljevanje izboljševanja položaja Romov z izvajanjem ustreznih strategij, vključno s potrebno finančno podporo na nacionalni in lokalni ravni, proti-diskriminatornimi ukrepi, usmerjenimi v pridobivanje delovnih mest ter v povečevanje dostopa do izobrazbe in v izboljšanje bivalnih pogojev.

Popoln proces vračanja beguncev z ustreznim in časovno predvidenim izvajanjem ustrezne zakonodaje. Zagotavljanje ekonomske in socialne reintegracije povratnikov s pomočjo razvojnih programov na prizadetih območjih.

Regionalno sodelovanje

Nadaljnje spodbujanje regionalnega sodelovanja

Pripravljanje za vzpostavitev celovitega regionalnega energetskega trga ob upoštevanju Atenskega procesa o regionalnem energetskem trgu jugovzhodne Evrope.

Ekonomska merila

Nadaljnje izboljševanje pogojev za zasebna podjetja

Bistven napredek na področju lastninjenja ter nadaljevanje prizadevanj za izboljšanje pogojev za ustvarjanje in razvoj zasebnih podjetij. Bistven napredek na področju prestrukturiranja večjih podjetij.

Celovita zemljiška reforma s poudarkom zlasti na registraciji ter lastninjenju kmetijskih površin.

Nadaljevanje reforme trga delovne sile

Nadaljevanje prizadevanj za izboljšanje odzivnosti trga delovne sile ter povečanje sodelovanja delovne sile.

Nadaljevanje prizadevanj za trajnostni srednjeročni fiskalni okvir s stalnim zmanjševanjem skupne javne porabe kot del BDP. Prednostno razvrščanje javne porabe s prostimi sredstvi za stroške, povezane s pravnim redom EU, vključno z zdravstveno reformo ter reformo pokojninskega sistema. Nadaljevanje zmanjšanja podpor za velika podjetja z izgubo. Na podlagi tega nadaljnje zmanjšanje bremen splošnega državnega primanjkljaja in dolga javnega sektorja.

Sposobnost za prevzemanje obveznosti članstva

Notranji trg in trgovina

Prosti pretok blaga

Bistveno napredovanje pri preoblikovanju direktiv starega in novega pristopa ter sprejetje EU standardov.

Nadaljevanje približevanja hrvaške zakonodaje s področja živil ter krepitev orodij za izvajanje.

Izvajanje sistema javnih razpisov z odstranitvijo vseh ustreznih upravnih struktur ter bistveno napredovanje na področju popolnega približevanja pravnemu redu EU.

Prosti pretok oseb

Nadaljevanje približevanja pravnemu redu EU pri vzajemnem priznavanju strokovnih kvalifikacij in diplom, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, nadaljnji razvoj potrebnih upravnih struktur.

Odpravljanje kakršnih koli diskriminatornih ukrepov glede delavcev migrantov iz EU ter državljanov EU; krepitev upravnih struktur za koordinacijo sistemov socialne varnosti.

Svoboda opravljanja storitev

Odpravljanje obstoječih ovir za ustanovitev in zagotavljanje čezmejnih storitev fizičnih in pravnih oseb iz EU.

Nadaljevanje približevanja zakonodaje o varovanju podatkov; krepitev in zagotavljanje neodvisnosti nadzornih organov.

Prosti pretok kapitala

Delovanje proti odstranjevanju obstoječih omejitev za pretok kapitala; nadaljevanje približevanja zakonodaje plačilnih sistemov ter zagotavljanje učinkovitega izvajanja.

Okrepitev upravnih zmogljivosti enot za finančni nadzor ter izboljšanje sodelovanja z drugimi institucijami, vključenimi v boj proti pranju denarja.

Pravo gospodarskih družb

Popolno približanje na področju intelektualne in industrijske lastnine ter krepitev pregona in boja proti piratstvu ter ponarejanju.

Konkurenca

Krepitev zakonodaje glede proti-monopolnih organov in državnih pomoči ter sestava verodostojnih evidenc o izvrševanju. Bistveno izboljšanje preglednosti na področju državnih pomoči. Razvoj usposabljanja o zakonodaji o konkurenci in politiki na vseh ravneh uprave in pravosodja.

Obdavčitev

Nadaljevanje približevanja pravnemu redu EU na področju zakonodaje v zvezi z DDV-jem in s trošarinami, s poudarkom na vključevanju prostih con v ozemeljsko uporabo DDV-ja ter ukinitev obstoječe stopnje DDV nič ter prometnega davka.

Spoštovanje etičnega kodeksa za obdavčenje podjetij ter zagotavljanje skladnosti davčnih ukrepov s temi načeli.

Nadaljevanje krepitve davčne uprave – vključno s sektorjem IT – ter zagotavljanje primernega delovanja za doseganje standardov EU ter medsebojno povezanost sistemov IT. Razvoj in izvajanje etičnega kodeksa.

Carinska unija

Krepitev in konsolidacija upravnih in operacijskih zmogljivosti carinskih služb. Širjenje usposabljanja vsega osebja ter povečanje uporabe informacijskih tehnologij; zaradi možnosti medsebojne povezljivosti morata biti načrtovanje in uporaba združljiva s sistemi EU. Razvoj in izvajanje etičnega kodeksa carinskih služb. Krepitev revizijske službe ter uporaba ocene tveganja in selektivnosti.

Nadaljevanje približevanja na področju prostih con, tranzita, pristojbin, tarifnih plafonov ter splošnega sistema preferencialov.

Sektorske politike

Kmetijstvo

Krepitev upravnih struktur za izvajanje tržnih in kmetijskih politik; vzpostavitev kmetijskega registra v skladu z EU standardi. Nadaljevanje priprav za vzpostavitev popolno delujočega upravnega in nadzornega sistema ter plačilne agencije, v skladu z zahtevami EU.

Nadaljevanje in bistveno izboljšanje približevanja pravnemu redu EU na veterinarskem in fitosanitarnem področju, vključno s sistemom za identifikacijo živali, upravljanje z živalskimi odpadki, posodobitev tovarn za predelavo mesa in mleka, program za nadzor bolezni živali ter zaščito rastlin; vidne izboljšave nadzornih struktur.

Ribištvo

Nadaljevanje ustanavljanja ustreznih administrativnih struktur in opreme za učinkovito izvajanje ribiške politike, vključno z upravljanjem virov, z nadzorom dejavnosti ribolova, s tržno politiko, s strukturnimi programi, z registri ribiških plovil ter z upravljalnim načrtom zmogljivosti flote v skladu z ribiškimi viri, ki so na voljo.

Prevoz

Nadaljevanje približevanja pravnemu redu EU ter razvoj ustreznih upravnih struktur s področja cestnega prevoza (socialnih, tehničnih in fiskalnih določb), železniškega prevoza (zlasti določbe interoperabilnosti in neodvisne dodelitve zmogljivosti) ter morskega prometa (zlasti na področju morske varnosti). Doseganje popolnega približanja pravnemu redu EU na področju letalstva v okviru sporazuma o sodelovanju Hrvaške na splošnem evropskem letalskem trgu.

Ekonomska in monetarna unija

Nadaljevanje približevanja zakonodaje, ki ureja delovanje centralne banke. Izboljšava denarne politike za širjenje uporabe in učinkovitosti tržno usmerjenih denarnih instrumentov.

Socialna politika in zaposlovanje

Nadaljevanje približevanja zakonodaji EU na področju poklicnega zdravja in varnosti, delovnega prava, enakovrednega obravnavanja moških in žensk ter proti-diskriminacijskih ukrepov; krepitev ustreznih upravnih struktur ter struktur, povezanih s socialno varnostjo.

Razvoj in izvajanje celotne strategije zaposlovanja, vključno z vsemi ustreznimi dejavniki, ob upoštevanju kasnejšega sodelovanja v evropski strategiji zaposlovanja, ki se ujema z ustreznimi zmogljivostmi za analizo, izvajanje in vrednotenje.

Nadaljnji razvoj zmogljivosti socialnih partnerjev, zlasti v dvostranskem socialnem dialogu za razvoj in izvajanje pravnega reda EU.

Nadaljevanje usklajevanja zakonodaje s področja javnega zdravstva ter povečanje vlaganja v zdravstveno nego.

Energija

Nadaljevanje usklajevanja z pravnim redom EU na področju notranjega trga z energijo (elektrike in plina), izboljšanje energetske učinkovitosti, spodbujanje obnovljivih energetskih virov, povečanje naftnih zalog za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, zagotavljanje jedrske varnosti in varovanje pred sevanjem; krepitev upravnih struktur na vseh omenjenih področjih.

Majhna in srednje velika podjetja

Nadaljevanje izvajanja Evropske listine za majhna podjetja. Nadaljnje poenostavljanje postopkov registracije podjetij.

Znanost in raziskave

Krepitev zmogljivosti raziskovalne dejavnosti in tehnološkega razvoja z namenom zagotavljanja uspešnega sodelovanja v okviru programov Skupnosti.

Izobraževanje in usposabljanje

Pospeševanje prizadevanj za vzpostavitev modernega poklicnega izobraževalnega sistema.

Telekomunikacije in informacijske tehnologije

Sprejetje potrebne primarne in sekundarne zakonodaje za dokončanje ureditvenega okvira ter vpeljevanje konkurence na vseh področjih. Sprejetje celovite strategije za spodbujanje ekonomije, ki temelji na znanju.

Regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov

Zagotavljanje jasnega dodeljevanja odgovornosti in učinkovito med-ministrsko usklajevanje za razvoj celovite strategije na področju regionalnega razvoja. Vzpostavljanje partnerskih struktur za zagotavljanje tesnega sodelovanja med zadevnimi upravičenci na nacionalni in regionalni ravni.

Zagotavljanje, da predpisani upravljalni in plačilni organi progresivno povečujejo svoje zmogljivosti; načrtovanje in izvajanje regionalnih razvojnih načrtov; spodbujanje finančnega upravljanja in nadzornih postopkov; določanje ustreznega sistema nadzora in vrednotenja.

Okolje

Zagotavljanje vključevanja zahtev po zaščiti okolja v opredelitev in izvajanje vseh drugih sektorskih politik s ciljem, da se spodbudi trajnostni razvoj; izvajanje horizontalne zakonodaje.

Nadaljevanje dela pri prenosu pravnega reda EU s posebnim poudarkom na upravljanju z odpadki, kakovosti vode in zraka, zaščiti narave ter celovitemu nadzoru preprečevanja onesnaženja. Razvoj okoljske investicijske strategije, ki temelji na ocenah stroškov približevanja. Povečanje vlaganj v okoljsko infrastrukturo, s posebnim poudarkom na zbiranju in upravljanju z odpadnimi vodami, na zalogah pitne vode ter na ravnanju z odpadki.

Varovanje zdravja in potrošnikov

Nadaljevanje približevanja pravnemu redu EU na področju varnostnih ukrepov ter krepitev upravnih zmogljivosti za potrebe učinkovitega nadzora trga.

Finančni nadzor

Razvoj celovitega zakonodajnega okvira ter učinkovitih mehanizmov za nadzor in revizijo javnih dohodkov ter odhodkov.

Razvoj učinkovitih mehanizmov za posredovanje nepravilnosti v zvezi s finančnimi interesi Skupnosti Komisiji ter uvajanje potrebnih metod sodelovanja.

Sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev

Upravljanje mej

Krepitev mejnega nadzora, razvoj nacionalne zbirke podatkov ter registrov in zagotavljanje sodelovanja med ustreznimi službami.

Organiziran kriminal in korupcija

Izboljšanje opreme in infrastrukture policije, vključno z vzpostavitvijo računalniškega preiskovalnega sistema; krepitev sodelovanja med policijo in drugimi organi pregona; krepitev boja proti preprodajanju drog, organiziranem kriminalu, ekonomskem kriminalu (vključno s pranjem denarja in ponarejanjem valut), goljufiji in korupciji; izboljšanje približevanja ustrezne nacionalne zakonodaje s pravnim redom EU s teh področij.

4.   NAČRTOVANJE

V okviru Stabilizacijskega in pridružitvenega procesa zahodno-balkanskih držav bo Skupnost ponudila ustrezne finančne instrumente, zlasti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2666/2000 z dne 5. decembra 2000 o pomoči Albaniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Zvezni republiki Jugoslaviji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (1); v skladu s tem, ta sklep nima finančnih posledic. Poleg tega ima Hrvaška dostop do več-državnih skladov in horizontalnih programov. Komisija za olajšanje sofinanciranja projektov, povezanih s Stabilizacijskim in pridružitvenim procesom sodeluje z Evropsko investicijsko banko in z mednarodnimi finančnimi institucijami, zlasti z Evropsko banko za obnovo in razvoj ter s Svetovno banko.

5.   POGOJENOST POMOČI

Pomoč Skupnosti v okviru Stabilizacijskega in pridružitvenega procesa zahodno-balkanskih držav je pogojena s kasnejšim napredkom v izpolnjevanju Kobenhavenskih političnih meril. Neupoštevanje teh splošnih pogojev lahko pripelje do tega, da Svet določi ustrezne ukrepe na podlagi člena 5 Uredbe št. 2666/2000.

Za pomoč Skupnosti prav tako veljajo pogoji, ki jih je opredelil Svet v Sklepih z dne 29. aprila 1997, zlasti kar zadeva prejemnikovo izvajanje demokratičnih, ekonomskih in institucionalnih reform, ob upoštevanju prednostnih nalog, določenih v Evropskem partnerstvu.

6.   SPREMLJANJE

Sledenje Evropskega partnerstva je zagotovljeno z mehanizmi, vzpostavljenimi v okviru Stabilizacijskega in pridružitvenega procesa, zlasti v okviru letnih poročil o Stabilizacijskem in pridružitvenem procesu.


(1)  UL L 306, 7.12.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2415/2001 (UL L 327, 12.12.2001, str. 3.).