ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 293

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 47
16. september 2004


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1607/2004 z dne 15. septembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1608/2004 z dne 13. septembra 2004 o ukinitvi lova na morsko spako za plovila, ki plujejo pod belgijsko zastavo

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1609/2004 z dne 13. septembra 2004 o ukinitvi lova na morski list za plovila, ki plujejo pod belgijsko zastavo

4

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1610/2004 z dne 15. septembra 2004 o določitvi koeficienta znižanja, ki se uporabi v okviru tarifne kvote za koruzo, odprte z Uredbo (ES) št. 573/2003

5

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1611/2004 z dne 15. septembra 2004 o določitvi koeficienta znižanja, ki se uporabi v okviru tarifne kvote za koruzo, odprte z Uredbo (ES) št. 958/2003

6

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1612/2004 z dne 15. septembra 2004 o določitvi uvoznih dajatev za žita, ki se uporabljajo od 16. septembra 2004

7

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1613/2004 z dne 15. septembra 2004 o določitvi izvoznih nadomestil za oljčno olje

10

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1614/2004 z dne 15. septembra 2004 o izdaji izvoznih dovoljenj sistema A3 za sadje in zelenjavo (pomaranče in jabolka)

12

 

*

Direktiva Komisije 2004/89/ES z dne 13. septembra 2004 o peti prilagoditvi Direktive Sveta 96/49/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici tehničnemu napredku ( 1 )

14

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

2004/640/ES:Sklep Skupnega sveta EU – Mehika št. 3/2004 z dne 29. julija 2004 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000 z dne 23. marca 2000

15

 

 

Komisija

 

*

2004/641/ES:Sklep Komisije z dne 14. septembra 2004 o spremembi Sklepa 2002/627/ES o ustanovitvi skupine evropskih regulatorjev za elektronska komunikacijska omrežja in storitve ( 1 )

30

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

16.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1607/2004

z dne 15. septembra 2004

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. septembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. septembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 15. septembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

71,6

999

71,6

0707 00 05

052

106,2

999

106,2

0709 90 70

052

85,7

999

85,7

0805 50 10

382

67,7

388

48,1

524

63,6

528

46,6

999

56,5

0806 10 10

052

72,8

220

130,6

400

169,8

624

144,8

999

129,5

0808 10 20, 0808 10 50, 0808 10 90

388

61,0

400

106,6

508

69,4

512

102,6

528

86,4

800

177,0

804

89,6

999

98,9

0808 20 50

052

99,4

388

79,8

999

89,6

0809 30 10, 0809 30 90

052

115,9

999

115,9

0809 40 05

066

59,0

094

31,2

400

106,6

624

131,6

999

82,1


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


16.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1608/2004

z dne 13. septembra 2004

o ukinitvi lova na morsko spako za plovila, ki plujejo pod belgijsko zastavo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (1), in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2287/2003 z dne 19. decembra 2003 o možnosti ribolova in s tem povezanih pogojev za določene staleže rib in skupine staležev rib za leto 2004, ki veljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, za katere veljajo omejitve ulova, določa kvote za morsko spako za leto 2004 (2).

(2)

Za zagotovitev izpolnjevanja določb o količinskih omejitvah ulova staleža, za katerega velja kvota, mora Komisija določiti datum, od katerega se šteje, da je ulov plovil pod zastavo države članice izčrpal dodeljeno kvoto.

(3)

Po podatkih, sporočenih Komisiji, je ulov morske spake v vodah območij ICES VIII a, b, d in e s plovili, ki plujejo pod belgijsko zastavo ali so registrirana v Belgiji, dosegel dodeljeno kvoto za leto 2004. Belgija je prepovedala ribolov tega staleža od 6. avgusta 2004. Zato se upošteva ta datum –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ulov morske spake v vodah območij ICES VIII a, b, d in e s plovili, ki plujejo pod belgijsko zastavo ali so registrirana v Belgiji, se šteje, da je izčrpal Belgiji dodeljeno kvoto za leto 2004.

Ribolov morske spake v vodah območij ICES VIII a, b, d in e je za plovila, ki plujejo pod belgijsko zastavo ali so registrirana v Belgiji, prepovedan. Prav tako je prepovedano skladiščenje v plovilu, pretovarjanje in iztovarjanje staleža, ki so ga ta plovila ulovila po datumu začetka uporabe te uredbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 6. avgusta 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. septembra 2004

Za Komisijo

Jörgen HOLMQUIST

Generalni direktor za ribolov


(1)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1954/2003 (UL L 289, 7.11.2003, str. 1).

(2)  UL L 344, 31.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 867/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 144).


16.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/4


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1609/2004

z dne 13. septembra 2004

o ukinitvi lova na morski list za plovila, ki plujejo pod belgijsko zastavo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (1), in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2287/2003 z dne 19. decembra 2003 o možnosti ribolova in s tem povezanih pogojev za določene staleže rib in skupine staležev rib za leto 2004, ki veljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, za katere veljajo omejitve ulova, določa kvote za morski list za leto 2004 (2).

(2)

Za zagotovitev izpolnjevanja določb o količinskih omejitvah ulova staleža, za katerega velja kvota, mora Komisija določiti datum, od katerega se šteje, da je ulov plovil pod zastavo države članice izčrpal dodeljeno kvoto.

(3)

Po podatkih, sporočenih Komisiji, je ulov morskega lista v vodah območja ICES VIII a in b s plovili, ki plujejo pod belgijsko zastavo ali so registrirana v Belgiji, dosegel dodeljeno kvoto za leto 2004. Belgija je prepovedala ribolov tega staleža od 6. avgusta 2004. Zato se upošteva ta datum –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ulov morskega lista v vodah območja ICES VIII a in b s plovili, ki plujejo pod belgijsko zastavo ali so registrirana v Belgiji, se šteje, da je izčrpal Belgiji dodeljeno kvoto za leto 2004.

Ribolov morskega lista v vodah ICES VIII a in b je za plovila, ki plujejo pod belgijsko zastavo ali so registrirana v Belgiji, prepovedan. Prav tako je prepovedano skladiščenje v plovilu, pretovarjanje in iztovarjanje staleža, ki so ga ulovila ta plovila po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 6. avgusta 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. septembra 2004

Za Komisijo

Jörgen HOLMQUIST

Generalni direktor za ribolov


(1)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1954/2003 (UL L 289, 7.11.2003, str. 1).

(2)  UL L 344, 31.12.2003, str.1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 867/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 144).


16.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1610/2004

z dne 15. septembra 2004

o določitvi koeficienta znižanja, ki se uporabi v okviru tarifne kvote za koruzo, odprte z Uredbo (ES) št. 573/2003

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 573/2003 z dne 28. marca 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Odločbe Sveta 2003/18/ES glede koncesij v obliki tarifnih kvot Skupnosti za nekatere žitne proizvode s poreklom iz Romunije in o spremembah Uredbe (ES) št. 2809/2000 (2), in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 573/2003 odpira letno tarifno kvoto 149 000 t koruze za tržno leto 2004/2005.

(2)

Količine, zaprošene 13. septembra 2004, v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 573/2003, presegajo razpoložljive količine. Torej je treba predvideti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo dovoljenja, in določiti koeficient znižanja, ki naj se uporabi za zaprošene količine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsaka vloga za uvozno dovoljenje za kvoto „Romunija“ za koruzo, predložena in posredovana Komisiji 13. septembra 2004 v skladu s členom 2(1) in (2) Uredbe (ES) št. 573/2003, se odobri do višine 0,0525388 od zaprošenih količin.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. septembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. septembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 82, 29.3.2003, str. 25.


16.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1611/2004

z dne 15. septembra 2004

o določitvi koeficienta znižanja, ki se uporabi v okviru tarifne kvote za koruzo, odprte z Uredbo (ES) št. 958/2003

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 958/2003 z dne 3. junija 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Odločbe Sveta 2003/286/ES glede koncesij v obliki tarifnih kvot Skupnosti za nekatere žitne proizvode s poreklom iz Republike Bolgarije in o spremembah Uredbe (ES) št. 2809/2000 (2), in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 958/2003 odpira letno tarifno kvoto 88 000 t koruze za tržno leto 2004/2005.

(2)

Količine, zaprošene 13. septembra 2004, v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 958/2003, presegajo razpoložljive količine. Torej je treba predvideti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo dovoljenja, in določiti koeficient znižanja, ki naj se uporabi za zaprošene količine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsaka vloga za uvozno dovoljenje za kvoto „Republika Bolgarija“ za koruzo, predložena in posredovana Komisiji 13. septembra 2004 v skladu s členom 2(1) in (2) Uredbe (ES) št. 958/2003, se odobri do višine 0,0518166 od zaprošenih količin.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. septembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. septembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 136, 4.6.2003, str. 3.


16.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/7


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1612/2004

z dne 15. septembra 2004

o določitvi uvoznih dajatev za žita, ki se uporabljajo od 16. septembra 2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pogojih izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede uvoznih dajatev v sektorju žit (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, so določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. septembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. septembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1110/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 12).


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, v uporabi od 16. septembra 2004

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Uvozna dajatev (1)

(v EUR/t)

1001 10 00

Pšenica durum visoke kakovosti

0,00

srednje kakovosti

0,00

nizke kakovosti

3,70

1001 90 91

Pšenica navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

Navadna pšenica visoke kakovosti, razen semenske

0,00

1002 00 00

43,08

1005 10 90

Semenska koruza, razen hibridne

55,86

1005 90 00

Koruza, razen semenske (2)

55,86

1007 00 90

Sirek v zrnju, razen hibridnega, za setev

53,17


(1)  Za blago, ki pride v Skupnost preko Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa [člen 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96], je uvoznik upravičen do znižanja dajatev v višini:

3 EUR/t, če je razkladalno pristanišče v Sredozemskem morju, ali v višini

2 EUR/t, če je razkladalno pristanišče na Irskem, v Združenem kraljestvu, na Danskem, v Estoniji, v Latviji, v Litvi, na Poljskem, Finskem, Švedskem ali atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev

obdobje od 31.8.–14.9.2004

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Borzne kotacije

Minneapolis

Chicago

Minneapolis

Minneapolis

Minneapolis

Minneapolis

Proizvodi (% proteinov pri 12 % vlage)

HRS2 (14 %)

YC3

HAD2

srednja kakovost (1)

nizka kakovost (2)

US barley 2

Kotacija (EUR/t)

124,11 (3)

72,93

151,76 (4)

141,76 (4)

121,76 (4)

82,38 (4)

Premija za Zaliv (EUR/t)

11,62

 

 

Premija za Velika jezera (EUR/t)

13,74

 

 

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški: Mehiški zaliv–Rotterdam: 26,70 EUR/t; Velika jezera–Rotterdam: 31,57 EUR/t.

3.

Subvencije iz tretjega odstavka člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

0,00 EUR/t (HW 2)

0,00 EUR/t (SRW 2).


(1)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 2378/2002).

(3)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(4)  Fob Duluth.


16.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/10


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1613/2004

z dne 15. septembra 2004

o določitvi izvoznih nadomestil za oljčno olje

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 136/66/EGS z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (1), in zlasti člena 3(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 3 Uredbe št. 136/66/EGS se v primeru, da so cene znotraj Skupnosti višje od cen na svetovnem trgu, razlika med temi cenami lahko krije z nadomestilom, če se izvaža oljčno olje v tretje države.

(2)

Podrobna pravila za določitev in dodelitev izvoznih nadomestil za oljčno olje so navedena v Uredbi Komisije (EGS) št. 616/72 (2).

(3)

V skladu s členom 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS mora biti nadomestilo za celotno Skupnost enako.

(4)

V skladu s členom 3(4) Uredbe št. 136/66/EGS je nadomestilo za oljčno olje treba določiti glede na obstoječe stanje in izglede v zvezi s cenami oljčnega olja in razpoložljivostjo na trgu Skupnosti ter cenami oljčnega olja na svetovnem trgu. Vendar v primeru, da se zaradi stanja na svetovnem trgu ne da določiti najugodnejših cen oljčnega olja, se sme upoštevati ceno glavnih konkurenčnih rastlinskih olj na svetovnem trgu ter razliko med navedeno ceno in ceno oljčnega olja, zabeleženo tekom reprezentativnega obdobja. Znesek nadomestila ne sme preseči razlike med ceno oljčnega olja v Skupnosti in ceno na svetovnem trgu, spremenjeno, kjer je primerno, zato da se upoštevajo stroški za izvoz proizvodov na svetovni trg.

(5)

V skladu s točko (b) tretje alinee člena 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS se lahko sklene, da se nadomestilo določi z razpisom. Poleg tega zajema razpisni postopek znesek nadomestila in je lahko omejen na določene namembne države, količine, kakovosti in oblike ponudb.

(6)

V skladu z drugo alineo člena 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS se lahko nadomestila za oljčno olje spreminjajo glede na namembni kraj, če je to zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov potrebno.

(7)

Nadomestila je treba določiti vsaj enkrat mesečno. Po potrebi se lahko spremenijo v vmesnem obdobju.

(8)

Zaradi uporabe teh podrobnih pravil pri trenutnih razmerah na trgu za oljčna olja ter zlasti za cene oljčnega olja znotraj Skupnosti in na trgih tretjih držav mora biti nadomestilo takšno, kakršno je v Prilogi k Uredbi.

(9)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za olja in masti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1(2)(c) Uredbe št. 136/66/EGS so določena v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. septembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. septembra 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije


(1)  UL 172, 30.9.1966, str. 3025/66. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1513/2001 (UL L 201, 26.7.2001, str. 4).

(2)  UL L 78, 31.3.1972, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2962/77 (UL L 348, 30.12.1977, str. 53).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 15. septembra 2004 o določitvi izvoznih nadomestil za oljčno olje

Tarifna oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestil

1509 10 90 9100

A00

EUR/100 kg

0,00

1509 10 90 9900

A00

EUR/100 kg

0,00

1509 90 00 9100

A00

EUR/100 kg

0,00

1509 90 00 9900

A00

EUR/100 kg

0,00

1510 00 90 9100

A00

EUR/100 kg

0,00

1510 00 90 9900

A00

EUR/100 kg

0,00

N.B.: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije »A« so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih krajev so določene v Uredbi (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).


16.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/12


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1614/2004

z dne 15. septembra 2004

o izdaji izvoznih dovoljenj sistema A3 za sadje in zelenjavo (pomaranče in jabolka)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1), in zlasti tretje alinee člena 35(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1431/2004 (2) se razpiše natečaj, pri čemer se določijo okvirne stopnje nadomestil in okvirne količine, za katere se lahko izdajo izvozna dovoljenja sistema A3.

(2)

Glede na predložene ponudbe je treba določiti najvišje stopnje nadomestil in odstotke količin, ki naj se dodelijo za ponudbe z navedenimi najvišjimi stopnjami.

(3)

Za pomaranče in jabolka najvišja stopnja, potrebna za dodelitev dovoljenj za okvirno količino v meji ponujenih količin, ni večja od en- in pol-kratne okvirne stopnje nadomestil-

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za pomaranče in jabolka so najvišje stopnje nadomestil in odstotki količini dodeljeni v okviru natečaja, razpisanega z Uredbo (ES) št. 1431/2004, določeni v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. septembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. septembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2)  UL L 264, 11.8.2004, str. 3.


PRILOGA

Izdaja izvoznih dovoljenj sistema A3 za sadje in zelenjavo (pomaranče in jabolka)

Proizvod

Najvišja stopnja nadomestila

(EUR/t neto)

Dodeljeni odstotek količin, zaprošenih v meji najvišje stopnje nadomestil

Pomaranče

30

100 %

Jabolka

29

29 %


16.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/14


DIREKTIVA KOMISIJE 2004/89/ES

z dne 13. septembra 2004

o peti prilagoditvi Direktive Sveta 96/49/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici (1), in zlasti člena 8 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga k Direktivi 96/49/ES se sklicuje na Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID), kakor velja od 1. julija 2003.

(2)

RID se navadno ažurira vsaki dve leti in zadnja posodobljena različica je začela veljati 1. januarja 2003 s prehodnim obdobjem do 30. junija 2003.

(3)

Izjemoma je bil RID ponovno ažuriran po enem letu, tako da je spremenjena različica začela veljati 1. januarja 2004.

(4)

Zato je treba spremeniti Prilogo k Direktivi 96/49/ES.

(5)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za prevoz nevarnega blaga iz člena 9 Direktive 96/49/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga k Direktivi 96/49/ES se nadomesti:

„Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID), ki ga vsebuje Priloga I k Dodatku B h Konvenciji o mednarodnih železniških prevozih (COTIF), kakor velja od 1. januarja 2004, pri čemer se bosta ‚pogodbenica‘ in ‚države‘ ali ‚železnice‘ nadomestila z ‚država članica‘.

Besedilo sprememb različice RID iz leta 2004 bo objavljeno takoj, ko bo na voljo v vseh uradnih jezikih Skupnosti.“

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. oktobra 2004. Komisiji takoj predložijo besedilo teh predpisov in primerjalno tabelo med temi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. septembra 2004

Za Komisijo

Loyola DE PALACIO

Podpredsednica


(1)  UL L 235, 17.9.1996, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/29/ES (UL L 90, 8.4.2003, str. 47).


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

16.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/15


SKLEP SKUPNEGA SVETA EU – MEHIKA št. 3/2004

z dne 29. julija 2004

o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000 z dne 23. marca 2000

(2004/640/ES)

SKUPNI SVET JE –

ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi mehiškimi državami na drugi strani (1) (v nadaljevanju „Sporazum“), podpisanega 8. decembra 1997 v Bruslju, in zlasti členov 5 in 10 v povezavi s členom 47 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu „nove države članice“) 1. maja 2004 je treba z učinkom na isti dan prilagoditi nekatere določbe Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000 z dne 23. marca 2000 (2), ki se nanašajo na blagovno menjavo, potrditev porekla in javna naročila.

(2)

Sprejeti je treba prehodne določbe glede trgovine v tranzitu ali na poti med Mehiko in novimi državami članicami ali v začasnem skladiščenju od datuma pristopa –

SKLENIL:

Člen 1

1.   Priloga I k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se spremeni skladno z določbami v Prilogi I k temu sklepu.

2.   Tarifne kvote za proizvode, ki so uvrščeni pod oznako KN 0803 00 19 (banane), naštete v Prilogi II k temu sklepu, se prenehajo uporabljati, ko sedanje kvote STO nadomesti izključno tarifni režim.

3.   Pogodbenice se sestanejo na zahtevo katere koli pogodbenice, da bi obravnavale položaj dvostranske trgovine z bananami, ko se sedanji uvozni režim EU nadomesti z izključno tarifnim režimom.

4.   Ta člen ne vpliva na vsebino klavzule o pregledu iz člena 10 Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000.

Člen 2

1.   Določbe Sporazuma veljajo za blago, ki se izvaža iz Mehike v eno izmed novih držav članic ali iz ene izmed novih držav članic v Mehiko, ki je v skladu z določbami Priloge III k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 in ki je bilo na dan pristopa novih držav članic k Evropski uniji v tranzitu ali na poti ali je bilo v Mehiki ali v novi državi članici v začasni hrambi, v carinskem skladišču ali v prosti coni.

2.   Preferencialna obravnava se v takih primerih odobri, če je carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od dne pristopa predloženo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, ki ga carinski organi ali pristojni vladni organi države izvoznice izdajo naknadno, skupaj z dokumenti, ki dokazujejo, da se je blago prevažalo neposredno.

Člen 3

Člena 17(4) in 18(2) ter Dodatek IV Priloge III k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se spremenijo skladno z določbami v Prilogi III k temu sklepu.

Člen 4

1.   Organizacije iz novih držav članic, naštete v Prilogi IV k temu sklepu, se dodajo k ustreznim oddelkom dela B Priloge VI Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000.

2.   Publikacije novih držav članic, naštete v Prilogi V k temu sklepu, se dodajo k delu B Priloge XIII Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000.

Člen 5

1.   Ta sklep začne veljati na dan sprejetja; člen 1(1) in (2) stopi v veljavo 1. maja 2004.

2.   Ne glede na odstavek 1 pogodbenice soglašajo, da do zaključka notranjih postopkov Evropske skupnosti za sprejetje tega sklepa Združene mehiške države začasno uporabljajo določbe tega sklepa od 1. maja 2004 do takrat, ko Skupni svet sprejme ta sklep.

V Bruslju, 29. julija 2004

Za Skupni svet

L. E. DERBEZ


(1)  UL L 276, 28.10.2000, str. 45.

(2)  UL L 157, 30.6.2000, str. 10.


PRILOGA I

Časovni razpored odprave carin Skupnosti

Oznaka KN

Poimenovanje

Količina

Carinska stopnja

1302 20 10

Suhe pektinske snovi, pektinati in pektati v prahu

250 ton

2 %


PRILOGA II

Prehodna kvota

Oznaka KN

Poimenovanje

Količina

Carinska stopnja

0803 00 19

Banane, sveže (razen rajskih smokev)

2 000 ton

75 EUR/tono


PRILOGA III

Nove jezikovne različice upravnih opomb in „izjave na računu“ iz Priloge III k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000

1.

Člen 17(4) Priloge III k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se spremeni:

„4.   Naknadno izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1 mora biti overjeno z enim od naslednjih zaznamkov:

ES

‚EXPEDIDO A POSTERIORI‘

CS

‚VYSTAVENO DODATEČNĚ‘

DA

‚UDSTEDT EFTERFØLGENDE‘

DE

‚NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT‘

ET

‚VÄLJA ANTUD TAGASIULATUVALT‘

EL

‚ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ‘

EN

‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘

FR

‚DÉLIVRÉ A POSTERIORI‘

IT

‚RILASCIATO A POSTERIORI‘

LV

‚IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI‘

LT

‚RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS‘

HU

‚KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL‘

MT

‚MAĦRUĠ RETROSPETTIVAMENT‘

NL

‚AFGEGEVEN A POSTERIORI‘

PL

‚WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE‘

PT

‚EMITIDO A POSTERIORI‘

SK

‚VYDANÉ DODATOČNE‘

SL

‚IZDANO NAKNADNO‘

FI

‚ANNETTU JÄLKIKÄTEEN‘

SV

‚UTFÄRDAT I EFTERHAND‘

“.

2.

Člen 18(2) Priloge III k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se spremeni:

„2.   Po tem postopku izdani dvojnik mora biti overjeno z enim od naslednjih zaznamkov:

ES

‚DUPLICADO‘

CS

‚DUPLIKÁT‘

DA

‚DUPLIKAT‘

DE

‚DUPLIKAT‘

ET

‚DUPLIKAAT‘

EL

‚ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘

EN

‚DUPLICATE‘

FR

‚DUPLICATA‘

IT

‚DUPLICATO‘

LV

‚DUBLIKĀTS‘

LT

‚DUBLIKATAS‘

HU

‚MÁSODLAT‘

MT

‚DUPLIKAT‘

NL

‚DUPLICAAT‘

PL

‚DUPLIKAT‘

PT

‚SEGUNDA VIA‘

SK

‚DUPLIKÁT‘

SL

‚DVOJNIK‘

FI

‚KAKSOISKAPPALE‘

SV

‚DUPLIKAT‘

“.

3.

K Dodatku IV Priloge III k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se doda:

 

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení celního orgánu příslušného státního orgánu … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených, mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).

 

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolliameti või pädeva valitsusasutuse luba nr … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.

 

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1) vagy az illetékes kormányzati szerv által kiadott engedély száma: ….) kijelentem, hogy eltérő jelzés hiányában az áruk kedvezményes … származásúak (2).

 

Latvijska različica

Eksportētājs produktiem, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas vai kompetentu valsts iestāžu pilnvara Nr. … (1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir priekšrocību izcelsme no … (2).

 

Litovska različica

Šiame dokumente išvardintų prekių eksportuotojas (muitinės arba kompetentingos vyriausybinės institucijos liudijimo Nr. … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės prekės.

 

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b’dan id-dokument (awtorizzazzjoni kompetenti tal-gvern jew tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b’mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta’ oriġini preferenzjali … (2).

 

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych lub upoważnienie właściwych władz nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.

 

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia colnej správy alebo príslušného vládneho povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).

 

Slovenska različica

Izvoznik proizvodov, zajetih s tem dokumentom, (pooblastilo carinskih ali pristojnih državnih organov št. … (1)) izjavlja, da razen če ni drugače jasno navedeno, imajo ti proizvodi … preferencialno poreklo (2).


PRILOGA IV

OSREDNJI VLADNI ORGANI

1.

V oddelek 1 dela B Dodatka VI k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se dodajo naslednji osrednji vladni organi:

„Q.   Češka

1.

Ministerstvo dopravy (Ministrstvo za promet)

2.

Ministerstvo informatiky (Ministrstvo za informacijsko družbo)

3.

Ministerstvo financí (Ministrstvo za finance)

4.

Ministerstvo kultury (Ministrstvo za kulturo)

5.

Ministerstvo obrany (Ministrstvo za obrambo)

6.

Ministerstvo pro místní rozvoj (Ministrstvo za regionalni razvoj)

7.

Ministerstvo práce a sociálních věcí (Ministrstvo za delo in socialne zadeve)

8.

Ministerstvo průmyslu a obchodu (Ministrstvo za industrijo in trgovino)

9.

Ministerstvo spravedlnosti (Ministrstvo za pravosodje)

10.

Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy (Ministrstvo za šolstvo, mladino in šport)

11.

Ministerstvo vnitra (Ministrstvo za notranje zadeve)

12.

Ministerstvo zahraničních věcí (Ministrstvo za zunanje zadeve)

13.

Ministerstvo zdravotnictví (Ministrstvo za zdravje)

14.

Ministerstvo zemědělství (Ministrstvo za kmetijstvo)

15.

Ministerstvo životního prostředí (Ministrstvo za okolje)

R.   Estonija

1.

Haridus- ja Teadusministeerium (Ministrstvo za šolstvo in raziskave)

2.

Justiitsministeerium (Ministrstvo za pravosodje)

3.

Kaitseministeerium (Ministrstvo za obrambo)

4.

Keskkonnaministeerium (Ministrstvo za okolje)

5.

Kultuuriministeerium (Ministrstvo za kulturo)

6.

Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium (Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije)

7.

Põllumajandusministeerium (Ministrstvo za kmetijstvo)

8.

Rahandusministeerium (Ministrstvo za finance)

9.

Siseministeerium (Ministrstvo za notranje zadeve)

10.

Sotsiaalministeerium (Ministrstvo za socialne zadeve)

11.

Välisministeerium (Ministrstvo za zunanje zadeve)

S.   Ciper

1.

Υπουργείο Άμυνας (Ministrstvo za obrambo)

2.

Υπουργείο Γεωργίας, Φυσικών Πόρων και Περιβάλλοντος (Ministrstvo za kmetijstvo, naravne vire in okolje)

3.

Υπουργείο Δικαιοσύνης και Δημοσίας Τάξεως (Ministrstvo za pravosodje in javni red)

4.

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού (Ministrstvo za trgovino, industrijo in turizem)

5.

Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων (Ministrstvo za delo in socialno varstvo)

6.

Υπουργείο Εσωτερικών (Ministrstvo za notranje zadeve)

7.

Υπουργείο Εξωτερικών (Ministrstvo za zunanje zadeve)

8.

Υπουργείο Οικονομικών (Ministrstvo za finance)

9.

Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού (Ministrstvo za šolstvo in kulturo)

10.

Υπουργείο Συγκοινωνιών και Έργων (Ministrstvo za komunikacije in infrastrukturo)

11.

Υπουργείο Υγείας (Ministrstvo za zdravje)

T.   Latvija

1.

Aizsardzības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za obrambo in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

2.

Ārlietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za zunanje zadeve in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

3.

Ekonomikas ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za gospodarstvo in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

4.

Finanšu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za finance in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

5.

Iekšlietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za notranje zadeve in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

6.

Izglītības un zinātnes ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za šolstvo in znanost ter organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

7.

Kultūras ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za kulturo in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

8.

Labklājības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za socialne zadeve in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

9.

Satiksmes ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za promet in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

10.

Tieslietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za pravosodnje in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

11.

Veselības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za zdravje in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

12.

Vides ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za okolje in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

13.

Zemkopības ministrija un tās pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za kmetijstvo in organi, ki so pod njegovim nadzorom)

14.

Īpašu uzdevumu ministrs bērnu un ģimenes lietās un tā pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Minister s posebno zadolžitvijo za otroke in družinske zadeve ter organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

15.

Īpašu uzdevumu ministrs sabiedrības integrācijas lietās un tā pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Minister s posebno zadolžitvijo za integracije in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

U.   Litva

1.

Aplinkos ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za okolje in organi v njegovi sestavi)

2.

Finansų ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za finance in organi v njegovi sestavi)

3.

Krašto apsaugos ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za nacionalno obrambo in organi v njegovi sestavi)

4.

Kultūros ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za kulturo in organi v njegovi sestavi)

5.

Socialinės apsaugos ir darbo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za socialno varnost in delo ter organi v njegovi sestavi)

6.

Susisiekimo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za promet in komunikacije ter organi v njegovi sestavi)

7.

Sveikatos apsaugos ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za zdravje in organi v njegovi sestavi)

8.

Švietimo ir mokslo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za šolstvo in znanost ter organi v njegovi sestavi)

9.

Teisingumo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za pravosodje in organi v njegovi sestavi)

10.

Ūkio ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za gospodarstvo in organi v njegovi sestavi)

11.

Užsienio reikalų ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za zunanje zadeve in organi v njegovi sestavi)

12.

Vidaus reikalų ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za notranje zadeve in organi v njegovi sestavi)

13.

Žemės ūkio ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za kmetijstvo in organi v njegovi sestavi)

V.   Madžarska

1.

Belügyminisztérium (Ministrstvo za notranje zadeve)

2.

Egészségügyi, Szociális és Családügyi Minisztérium (Ministrstvo za zdravje, socialne in družinske zadeve)

3.

Foglalkoztatáspolitikai és Munkaügyi Minisztérium (Ministrstvo za politiko zaposlovanja in delo)

4.

Földművelésügyi és Vidékfejlesztési Minisztérium (Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja)

5.

Gazdasági és Közlekedési Minisztérium (Ministrstvo za gospodarstvo in promet)

6.

Gyermek-, Ifjúsági és Sportminisztérium (Ministrstvo za otroke, mladino in šport)

7.

Honvédelmi Minisztérium (Ministrstvo za obrambo)

8.

Igazságügyi Minisztérium (Ministrstvo za pravosodje)

9.

Informatikai és Hírközlési Minisztérium (Ministrstvo za informacijsko družbo in komunikacije)

10.

Környezetvédelmi és Vízügyi Minisztérium (Ministrstvo za okolje in upravljanje z vodami)

11.

Külügyminisztérium (Ministrstvo za zunanje zadeve)

12.

Miniszterelnöki Hivatal (Urad ministrskega predsednika)

13.

Nemzeti Kulturális Örökség Minisztériuma (Ministrstvo za kulturno dediščino)

14.

Oktatási Minisztérium (Ministrstvo za šolstvo)

15.

Pénzügyminisztérium (Ministrstvo za finance)

W.   Malta

1.

Ministeru għall-Politika Soċjali (Ministrstvo za socialno politiko)

2.

Ministeru ta’ l-Edukazzjoni (Ministrstvo za šolstvo)

3.

Ministeru tal-Finanzi (Ministrstvo za finance)

4.

Ministeru għar-Riżorsi u Infrastruttura (Ministrstvo za vire in infrastrukturo)

5.

Ministeru għat-Turiżmu (Ministrstvo za turizem)

6.

Ministeru għat-Trasport u Komunikazzjoni (Ministrstvo za promet in komunikacije)

7.

Ministeru għas-Servizzi Ekonomiċi (Ministrstvo za gospodarske storitve)

8.

Ministeru għall-Intern u l-Ambjent (Ministrstvo za notranje zadeve in okolje)

9.

Ministeru għall-Agrikoltura u Sajd (Ministrstvo za kmetijstvo in ribištvo)

10.

Ministeru għal Għawdex (Ministrstvo za otok Gozo)

11.

Ministeru għas-Saħħa (Ministrstvo za zdravje)

12.

Ministeru ta’ l-Affarijiet Barranin (Ministrstvo za zunanje zadeve)

13.

Ministeru għall-Ġustizzja u Gvern Lokali (Ministrstvo za pravosodje in upravo)

14.

The Armed Forces of Malta (AFM) – Malteške oborožene sile

X.   Poljska

1.

Ministerstwo Finansów (Ministrstvo za finance)

2.

Ministerstwo Gospodarki Pracy i Polityki Społecznej (Ministrstvo za gospodarstvo, delo in socialno politiko)

3.

Ministerstwo Kultury (Ministrstvo za kulturo)

4.

Ministerstwo Obrony Narodowej (Ministrstvo za nacionalno obrambo)

5.

Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi (Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja)

6.

Ministerstwo Skarbu Państwa (Ministrstvo za državno blagajno)

7.

Ministerstwo Sprawiedliwości (Ministrstvo za pravosodje)

8.

Ministerstwo Infrastruktury (Ministrstvo za infrastrukturo)

9.

Ministerstwo Środowiska (Ministrstvo za okolje)

10.

Ministerstwo Spraw Wewnętrznych i Administracji (Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo)

11.

Ministerstwo Spraw Zagranicznych (Ministrstvo za zunanje zadeve)

12.

Ministerstwo Zdrowia (Ministrstvo za zdravje)

13.

Ministerstwo Edukacji Narodowej i Sportu (Ministrstvo za šolstvo in šport)

Y.   Slovenija

1.

Ministrstvo za finance

2.

Ministrstvo za notranje zadeve

3.

Ministrstvo za zunanje zadeve

4.

Ministrstvo za obrambo

5.

Ministrstvo za pravosodje

6.

Ministrstvo za gospodarstvo

7.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

8.

Ministrstvo za promet

9.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

10.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

11.

Ministrstvo za zdravje

12.

Ministrstvo za informacijsko družbo

13.

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

14.

Ministrstvo za kulturo

Z.   Slovaška

1.

Ministerstvo zahraničných vecí (Ministrstvo za zunanje zadeve)

2.

Ministerstvo hospodárstva (Ministrstvo za gospodarstvo)

3.

Ministerstvo obrany (Ministrstvo za obrambo)

4.

Ministerstvo vnútra (Ministrstvo za notranje zadeve)

5.

Ministerstvo financií (Ministrstvo za finance)

6.

Ministerstvo kultúry (Ministrstvo za kulturo)

7.

Ministerstvo pre správu a privatizáciu národného majetku (Ministrstvo za upravo in privatizacijo državne lastnine)

8.

Ministerstvo zdravotníctva (Ministrstvo za zdravje)

9.

Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny (Ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino)

10.

Ministerstvo školstva (Ministrstvo za šolstvo)

11.

Ministerstvo spravodlivosti (Ministrstvo za pravosodje)

12.

Ministerstvo životného prostredia (Ministrstvo za okolje)

13.

Ministerstvo pôdohospodárstva (Ministrstvo za kmetijstvo)

14.

Ministerstvo dopravy, pôšt a telekomunikácií (Ministrstvo za promet, pošto in telekomunikacije)

15.

Ministerstvo výstavby a regionálneho rozvoja (Ministrstvo za izgradnjo in regionalni razvoj)“

2.

Oddelku 2 dela B Priloge VI k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se dodajo naslednji organi in kategorije organov iz prilog I, II, VII, VIII in IX k Direktivi 93/38/EGS:

(a)

Priloga I

„PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PITNE VODE“:

„ČEŠKA

Vsi proizvajalci, dobavitelji ali distributerji pitne vode, ki opravljajo svoje storitve za javnost (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki poslujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

CIPER

Vodni uradi za distribucijo vode na območjih občin in drugih območjih v skladu z Zakonom o distribuciji vode (območja občin in druga območja), Cap. 350. (Τα Συμβούλια Υδατοπρομήθειας που διανέμουν νερό σε δημοτικές και άλλες περιοχές, δυνάμει του περί Υδατοπρομήθειας Δημοτικών και Άλλων Περιοχών Νόμου, Κεφ. 350).

LATVIJA

Javne organizacije lokalnih oblasti za pridobivanje in distribucijo pitne vode po fiksnih omrežjih, ki so namenjena opravljanju storitev za javnost.

LITVA

Organizacije, ki pridobivajo, izvajajo prenos in dobavo pitne vode v skladu z Lietuvos Respublikos geriamojo vandens įstatymas (Žin., 2001, št. 64-2327) in Lietuvos Respublikos vandens įstatymas (Žin., 1997, št. 104-2615) in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Organizacije, ki pridobivajo, izvajajo prenos ali dobavo vode v skladu z Zakonom LVII iz 1995 o upravljanju z vodami (1995. évi LVII. törvény a vízgazdálkodásról).

MALTA

Korporazzjoni għas-Servizzi ta" l-Ilma (Združenje za vodne storitve).

POLJSKA

Przedsiębiorstwa wodociągowo-kanalizacyjne w rozumieniu ustawy z dnia 7 czerwca 2001 r. o zbiorowym zaopatrzeniu w wodę i zbiorowym odprowadzaniu ścieków prowadzące działalność gospodarczą w zakresie zbiorowego zaopatrzenia w wodę lub zbiorowego odprowadzania ścieków. (Vodovodna in komunalna podjetja iz Zakona z dne 7. junija 2001 o skupni oskrbi z vodo in odvajanju odpadnih voda).

SLOVENIJA

Podjetja, ki črpajo, izvajajo prenos ali dobavo pitne vode, skladno s koncesijskim aktom, izdanim na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, 32/93, 1/96) in odloki občin.

SLOVAŠKA

Naročnik je v členih 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru upravljanja z vodami proizvaja in opravlja javno distribucijo pitne vode, upravlja z odpadnimi vodami ali z napravami za odpadne vode (npr. Západoslovenské vodárne a kanalizácie, Stredoslovenské vodárne a kanalizácie, Východoslovenské vodárne a kanalizácie).“;

(b)

Priloga II

„PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA ELEKTRIKE“:

„ČEŠKA

Naročnik je opredeljen v členu 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih kot České energetické závody, a.s. (Češke elektrarne, proizvajalec) in 8 regionalnih distribucijskih podjetij: Středočeská energetická a.s. (Osrednječeško podjetje za distribucijo elektrike), Východočeská energetická, a.s. (Vzhdonočeško podjetje za distribucijo elektrike), Severočeská energetická a.s. (Severnočeško podjetje za distribucijo elektrike), Západočeská energetická, a.s. (Zahodnočeško podjetje za distribucijo elektrike), Jihočeská a.s. (Južnočeško podjetje za distribucijo elektrike), Pražské energetické závody, a.s. (Praške elektrarne), Jihomoravská energetická, a.s. (Južnomoravsko podjetje za distribucijo elektrike), Severomoravská energetická, a.s. (Severnomoravsko podjetje za distribucijo elektrike), ki proizvajajo ali transportirajo elektriko na podlagi Energetskega zakona št. 458/2000 Sb.

ESTONIJA

Organizacije, ki poslujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

CIPER

Uprava elektrogospodarstva Cipra, ustanovljena z Zakonom za razvoj elektrike, Cap. 171. (Η Αρχή Ηλεκτρισμού Κύπρου που εγκαθιδρύθηκε από τον περί Αναπτύξεως Ηλεκτρισμού Νόμο, Κεφ. 171).

LATVIJA

Valsts akciju sabiedrība ‚Latvenergo‘ (javno podjetje z omejeno odgovornostjo ‚Latvenergo‘).

LITVA

Organizacije, ki v skladu z Lietuvos Respublikos elektros energetikos įstatymas (Žin., 2000, št. 66-1984) proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo elektriko in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešuju pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

Valstybės įmonė Ignalinos atominė elektrinė (Državno podjetje nuklearka Ignalina), ustanovljeno v skladu z Lietuvos Respublikos branduolinės energijos įstatymas (Žin., 1996, Nr. 119-2771).

MADŽARSKA

Organizacije, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo elektriko na podlagi dovoljenja v skladu z Zakonom CX iz 2001 o električni energiji (2001. évi CX. törvény a villamos energiáról).

MALTA

Korporazzjoni Enemalta (Združenje Enemalta).

POLJSKA

Przedsiębiorstwa energetyczne w rozumieniu ustawy z dnia 10 kwietnia 1997 r. Prawo energetyczne (Energetska podjetja v smislu ‚Energetskega zakona‘) z dne 10. aprila 1997).

SLOVENIJA

ELES- Elektro Slovenija, podjetja, ki proizvajajo električno energijo, skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99), podjetja, ki izvajajo transport električne energije, skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99), podjetja, ki dobavljajo električno energijo, skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členih 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru dejavnosti na energetskem področju proizvaja, kupuje, opravlja distribucijo in transport elektrike (Zakon št. 70/1998 Z. z. s spremembami – npr. Slovenské elektrárne a.s., Regionálne rozvodné závody).“;

(c)

Priloga VII

„NAROČNIKI NA PODROČJU STORITEV MESTNIH ŽELEZNIC, TRAMVAJEV, TROLEJBUSOV ALI STORITEV AVTOBUSNEGA PREVOZA“:

„ČEŠKA

Vsak upravljalec sistemov javnega prevoza in ponudnik storitev javnosti v železniškem, tramvajskem ali avtobusnem prevozu (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki poslujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

LATVIJA

Javne organizacije, ki opravljajo storitve avtobusnega, trolejbusnega ali tramvajskega prevoza potnikov v naslednjih mestih: Rīga, Jūrmala, Liepāja, Daugavpils, Jelgava, Rēzekne, Ventspils.

LITVA

Organizacije, ki opravljajo za javnost mestne trolejbusne, avtobusne ali žičniške storitve v skladu z Lietuvos Respublikos kelių transporto kodeksas (Žin., 1996, št. 119-2772) in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Organizacije, ki na podlagi Zakona I iz 1988 o cestnem prevozu (1988. évi I. törvény a közúti közlekedésről) in dovoljenja v skladu z Dekretom Ministrskega sveta št. 89/1988. (XII. 20.) MT o storitvah cestnega prevoza in o upravljanju s cestnimi vozili (89/1988. (XII. 20.) MT rendelet a közúti közlekedési szolgáltatásokról és a közúti járművek üzemben tartásáról) opravljajo cestne prevozne storitve za javnost.

Organizacije, ki na podlagi Zakona XCV iz 1993 o železnicah (1993. évi XCV. törvény a vasútról) in dovoljenja v skladu z Dekretom Ministra za promet in upravljanje z vodami št. 15/2002. (II. 27.) KöViM o podeljevanju licenc železniškim podjetjem (15/2002. (II. 27.) KöViM rendelet a vasútvállallatok működésének engedélyezéséről) opravljajo železniške prevozne storitve za javnost.

MALTA

L-Awtorita` dwar it-Trasport ta' Malta (Malteška prometna uprava).

POLJSKA

Podmioty świadczące usługi w zakresie miejskiego transportu kolejowego, działające na podstawie koncesji wydanej zgodnie z ustawą z dnia 27 czerwca 1997 r. o transporcie kolejowym (Dz.U. Nr 96, poz. 591 ze zm.). (Organizacije, ki opravljajo storitve na področju mestnega železniškega prevoza in ki delujejo na podlagi Zakona z dne 27. junija 1997 o železniškem prevozu (Dz.U. št. 96, poz. 591 s spremembami).

Podmioty świadczące usługi dla ludności w zakresie miejskiego transportu autobusowego działające na podstawie zezwolenia zgodnie z ustawą z dnia 6 września 2001 r. o transporcie drogowym (Dz.U. Nr 125, poz. 1371 ze zm.) oraz podmioty świadczące usługi dla ludności w zakresie miejskiego transportu (Organizacije, ki opravljajo storitve za javnost v mestnem avtobusnem prevozu in ki delujejo na podlagi dovoljenja izdanega na podlagi Zakona z dne 6. septembra 2001 o cestnem prevozu (Dz.U. Nr 125, poz. 1371 s spremembami) in organizacije, ki opravljajo storitve za javnost na področju mestnega prevoza.

SLOVENIJA

Podjetja, ki opravljajo javni mestni avtobusni prevoz, skladno z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, 72/94, 54/96, 48/98 in 65/99).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členu 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki opravlja dejavnost upravljanja rednega avtobusnega prevoza in prevoza po železnicah (Zakon št. 164/1996 Z. z. s spremembami, Zakon št. 168/1996 Z. z. s spremembami – npr.

Železnice Slovenskej republiky/ŽSR/

Železničná spoločnosť a.s.

Dopravný podnik Bratislava, a.s.

Dopravný podnik mesta Žiliny, a.s.

Dopravný podnik mesta Prešov, a.s.

Dopravný podnik mesta Košíc, a.s.

Banskobystrická dopravná spoločnosť, a.s.).“

(d)

Priloga VIII

„NAROČNIKI NA PODROČJU LETALIŠKIH ZMOGLJIVOSTI“:

„ČEŠKA

Upravljalci letališč (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki poslujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

LATVIJA

Valsts akciju sabiedrība ‚Latvijas gaisa satiksme‘ (javno podjetje z omejeno odgovornostjo ‚Latvijas gaisa satiksme‘).

Valsts akciju sabiedrība ‚Starptautiskā lidosta ‚Rīga‘‘ (javno podjetje z omejeno odgovornostjo ‚Mednarodno letališče ‚Rīga‘‘).

LITVA

Letališča, ki delujejo v skladu z Lietuvos Respublikos aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 94-2918) in Lietuvos Respublikos civilinės aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 66-1983).

Valstybės įmonė ‚Oro navigacija‘ (državno podjetje ‚Oro navigacija‘), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 94-2918) in Lietuvos Respublikos civilinės aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 66-1983).

Druge organizacije, ki delujejo na področju letaliških zmogljivosti in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Letališča, ki delujejo na podlagi dovoljenja v skladu z Zakonom XCVII iz 1995 o zračnem prometu (1995. évi XCVII. törvény a légiközlekedésről).

Mednarodno letališče Ferihegy v Budimpešti, ki ga upravlja Budapest Ferihegy Nemzetközi Repülőtér Üzemeltetési Rt. na podlagi Zakona XVI iz 1991 o koncesijah (1991. évi XVI. törvény a koncesszióról), Zakona XCVII iz 1995 o zračnem prometu (1995. évi XCVII. törvény a légiközlekedésről), Dekreta ministra za promet in upravljanje z vodami št. 45/2001. (XII.20.) KöViM o likvidaciji Uprave za zračni promet in letališča in ustanovitvi HungaroControl-madžarske službe za zračni promet (45/2001. (XII. 20.) KöViM rendelet a Légiforgalmi és Repülőtéri Igazgatóság megszüntetéséről és a HungaroControl Magyar Légiforgalmi Szolgálat létrehozásáról).

MALTA

L-Ajruport Internazzjonali ta" Malta (Mednarodno letališče Malte).

POLJSKA

Przedsiębiorstwo Państwowe ‚Porty Lotnicze‘ (Državno podjetje ‚Poljska letališča‘).

SLOVENIJA

Javna civilna letališča, skladno z Zakonom o letalstvu (Uradni list RS, 18/01).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členu 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru dejavnosti civilnega letalstva ustanavlja in upravlja javna letališča in zemeljske letališke zmogljivosti (Zakon št. 143/1998 Z. z. s spremembami – npr. letališča – Letisko M.R. Štefánika, Letisko Košice – Barca, Letisko Poprad – Tatry, Letisko Sliač, Letisko Piešťany – ki jih upravlja Slovenská správa letísk /Slovaška uprava za letališča/ in ki delujejo na podlagi dovoljenja izdanega s strani Ministrstva za promet, pošto in telekomunikacije Slovaške republike v skladu s § 32 Zakona št. 143/1998 Z. z. o civilnem letalstvu).“;

(e)

Priloga IX

„NAROČNIKI NA PODROČJU POMORSKIH ALI REČNIH PRISTANIŠČ ALI DRUGIH TERMINALNIH NAPRAV“:

„ČEŠKA

Upravljalci pristanišč (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih)

ESTONIJA

Organizacije, ki poslujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

CIPER

Ciprska pristaniška uprava, ustanovljena z Zakonom o Ciprski pristaniški upravi iz leta 1973 (Η Αρχή Λιμένων Κύπρου, που εγκαθιδρύθηκε από τον περί Αρχής Λιμένων Κύπρου Νόμο του 1973).

LATVIJA

Organi, ki upravljajo pristanišča v skladu z zakonom ‚Likums par ostām‘:

 

Rīgas brīvostas pārvalde (Pristaniška uprava svobodnega pristanišča Rīga)

 

Ventspils brīvostas pārvalde (Pristaniška uprava svobodnega pristanišča Ventspils)

 

Liepājas ostas pārvalde (Pristaniška uprava pristanišča Liepāja)

 

Salacgrīvas ostas pārvalde (Pristaniška uprava pristanišča Salacgrīva)

 

Skultes ostas pārvalde (Pristaniška uprava pristanišča Skulte)

 

Lielupes ostas pārvalde (Pristaniška uprava pristanišča Lielupe)

 

Engures ostas pārvalde (Pristaniška uprava pristanišča Engure)

 

Mērsraga ostas pārvalde (Pristaniška uprava pristanišča Mērsrags)

 

Pāvilostas pārvalde (Pristaniška uprava pristanišča Pāvilosta)

 

Rojas ostas pārvalde (Pristaniška uprava pristanišča Roja).

LITVA

Valstybės įmonė ‚Klaipėdos valstybinio jūrų uosto direkcija‘ (državno podjetje Uprava državnega morskega pristanišča Klaipėda), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos Klaipėdos valstybinio jūrų uosto įstatymas (Žin., 1996, št. 53-1245).

Valstybės įmonė ‚Vidaus vandens kelių direkcija‘ (državno podjetje Uprava za celinske vodne poti), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos vidaus vandenų transporto kodeksas (Žin., 1996, št. 105-2393).

Druge organizacije, ki delujejo na področju morskih, celinskih ali drugih terminalskih zmogljivosti in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Javna pristanišča, ki jih v celoti ali delno upravlja država v skladu z Zakonom XLII iz 2000 o vodnem prometu (2000. évi XLII. törvény a vízi közlekedésről).

MALTA

L-Awtorita' Marittima ta' Malta (Malteška pomorska uprava).

POLJSKA

Podmioty zajmujące się zarządzaniem portami morskimi lub śródlądowymi i udostępnianiem ich przewoźnikom morskim i śródlądowym. (Organizacije, ki delujejo na področju upravljanja morskih ali celinskih pristanišč ter njihovega dajanja v uporabo morskim in celinskim prevoznikom.).

SLOVENIJA

Morska pristanišča v državni ali delni lasti države, ko opravljajo gospodarsko javno službo, skladno s Pomorskim zakonikom (Uradni list RS, 26/01).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členu 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru svoje dejavnosti celinske plovbe vzdržuje plovno pot in ustanavlja ter vzdržuje javna pristanišča in zmogljivosti na vodni poti (Zakon št. 338/2000 Z. z. – npr. Prístav Bratislava, Prístav Komárno, Prístav Štúrovo).“


PRILOGA V

PUBLIKACIJE

Češka

Centrální adresa (informacijski sistem za javna naročila)

Estonija

Državni register javnih naročil

Ciper

Republiški uradni list

Latvija

Uradni list Republike Latvije

Litva

Uradni list Republike Litve

Madžarska

Közbeszerzési Értesítő (Bilten javnih naročil)

Malta

Republiški uradni list

Poljska

Biuletyn Zamówień Publicznych (Bilten javnih naročil)

Slovenija

Uradni list Republike Slovenije

Slovaška

Vestník verejného obstarávania (Bilten javnih naročil)


Komisija

16.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/30


SKLEP KOMISIJE

z dne 14. septembra 2004

o spremembi Sklepa 2002/627/ES o ustanovitvi skupine evropskih regulatorjev za elektronska komunikacijska omrežja in storitve

(Besedilo velja za EGP)

(2004/641/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S Sklepom Komisije 2002/627/ES (1) je bila ustanovljena skupina evropskih regulatorjev za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

(2)

Operativne izkušnje s to skupino so pokazale, da je treba razjasniti vprašanja v zvezi s članstvom v skupini in delo skupine osredotočiti na naloge, povezane s tekočim nadzorom izvajanja novih ureditvenih okvirjev za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

(3)

Vse države članice so vzpostavile regulativne organe, ki so pristojni za tekoči pregled nad delovanjem trga za elektronske komunikacije –

SKLENILA:

Člen 1

Sklep 2002/627/ES se spremeni na naslednji način:

1.

Člen 2 se črta;

2.

V člen 3 se vstavi naslednji odstavek:

„Skupina v okviru svojih pristojnosti bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo Komisije svetuje in pomaga Komisiji pri vseh vprašanjih, ki se nanašajo na elektronska komunikacijska omrežja in storitve.“

3.

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Članstvo

1.   Skupina je sestavljena iz vodij neodvisnih nacionalnih regulativnih organov, ki so bili vzpostavljeni v vsaki državi članici in katerih glavna odgovornost je pregled nad tekočim delovanjem trga za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ali iz njihovih zastopnikov.

Vsaka država članica ima enega člana. Komisija je ustrezno zastopana in skupini zagotavlja sekretariat.

2.   Zadevni nacionalni organi iz odstavka 1 so našteti v Prilogi. Komisija ta seznam redno preverja z vidika sprememb, ki jih države članice uvedejo glede imen ali pristojnosti teh organov.“

4.

Člen 5 se spremeni na naslednji način:

(a)

prvi odstavek se črta;

(b)

v zadnjem odstavku se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Strokovnjaki iz držav EGP, ki niso članice Evropske unije, in držav, ki so kandidatke za pristop k Evropski uniji, lahko v skupini sodelujejo kot opazovalci.“

5.

Besedilo iz Priloge k temu sklepu se doda kot priloga.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 14. septembra 2004

Za Komisijo

Olli REHN

Član Komisije


(1)  UL L 200, 30.7.2002, str. 38.


ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — ANNEKS — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BIJLAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LIITE — BILAGA

Seznam članov SER

Država

Nacionalni regulativni organ

Belgique/België

Institut belge des services postaux et des télécommunications (IBPT)

Belgisch Instituut voor postdiensten en telecommunicatie (BIPT)

Česká republika

Český telekomunikační úřad (ČTÚ)

Danmark

IT- og Telestyrelsen — National IT and Telecom Agency (NITA)

Deutschland

Regulierungsbehörde für Telekommunikation und Post (Reg TP)

Eesti

Sideamet (SIDEAMET)

Ελλάδα

Εθνική Επιτροπή Τηλεπικοινωνιών και Ταχυδρομείων

Elláda

National Telecommunications and Post Commission (EETT)

España

Comisión del Mercado de las Telecomunicaciones (CMT)

France

Autorité de Régulation des Télécommunications (ART)

Ireland

Commission for Communications Regulation (ComReg)

Italia

Autorità per le garanzie nelle comunicazioni (AGCOM)

Kypros

Office of the Commissioner of Telecommunications and Postal Regulation (OCTPR)

Latvija

Sabiedrisko pakalpojumu regulēšanas komisija (SPRK)

Lietuva

Ryšių reguliavimo tarnyba (RRT)

Luxembourg

Institut Luxembourgeois de Régulation (ILR)

Magyarország

Nemzeti Hírközlési Hatóság (NHH)

Malta

Malta Communications Authority (MCA)

Nederland

Onafhankelijke Post en Telecommunicatie Autoriteit (OPTA)

Österreich

Rundfunk und Telekom Regulierungs-GmbH (RTR)

Polska

Urząd Regulacji Telekomunikacji i Poczty (URTiP)

Portugal

ICP — Autoridade Nacional de Comunicações (ICP-ANACOM)

Slovenija

Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (ATRP)

Slovensko

Telekomunikačný úrad Slovenskej republiky (TU SR)

Suomi Finland

Viestintävirasto Kommunikationsverket (FICORA)

Sverige

Post- och telestyrelsen (PTS)

United Kingdom

Office of Communications (Ofcom)