17.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/1

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1312/2004

z dne 16. julija 2004

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 17. julija 2004.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).

---

---

17.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/3

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1313/2004

z dne 16. julija 2004

o določitvi najnižje prodajne cene za maslo za 145. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke (1), in zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2), morajo intervencijske agencije z razpisom prodati maslo iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Najnižje prodajne cene masla iz intervencijskih zalog in varščine za izvedbo predelave za 145. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v uredbi (ES) št. 2571/97, se določijo v zneskih, navedenih v Prilogi k tej Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 17. julija 2004.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 350, 20.12.1997, str. 3. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 921/2004 (UL L 163, 30.4.2004, str. 94).

---

---

17.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/5

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1314/2004

z dne 16. julija 2004

o določitvi najvišje pomoči za smetano, maslo in zgoščeno maslo za 145. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke (1) in zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2) morajo intervencijske agencije z razpisom prodati določene količine masla iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Najvišja pomoč in varščina za izvedbo predelave za 145. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97, se določita v zneskih, navedenih v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 17. julija 2004.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 350, 20.12.1997, str. 3. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 921/2004 (UL L 163, 30.4.2004, str. 94).

---

---

17.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/7

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1315/2004

z dne 16. julija 2004

o določitvi najnižje prodajne cene za posneto mleko v prahu za 64. posamični razpis, objavljen v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2799/1999

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke (1), in zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 26 Uredbe Komisije (ES) št. 2799/1999 z dne 17. decembra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede dodeljevanja pomoči za posneto mleko in za posneto mleko v prahu namenjeno za živalsko hrano in prodaje tega posnetega mleka v prahu (2), so intervencijske agencije razpisale stalni razpis za prodajo določenih količin posnetega mleka v prahu, uskladiščenega pri njih.

(2)

V skladu s členom 30 navedene uredbe je treba glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, določiti najnižjo prodajno ceno, ali sprejeti odločitev, da se ne ugodi nobeni ponudbi. Poleg tega se določi tudi znesek varščine za izvedbo predelave, upoštevajoč razliko med tržno ceno posnetega mleka v prahu in najnižjo prodajno ceno.

(3)	Glede na prejete ponudbe se najnižja prodajna cena določi v spodaj navedenem znesku, v skladu s tem pa se določi tudi varščina za izvedbo predelave.

(4)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za 64. posamični razpis, objavljen na podlagi Uredbe (ES) št. 2799/1999, glede katerega je rok za oddajo ponudb potekel 13. julija 2004, se najnižja prodajna cena in varščina za izvedbo predelave določita v naslednji višini:

— najnižja prodajna cena:	189,52 EUR/100 kg,
— varščina za izvedbo predelave:	50,00 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 17. julija 2004.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 340, 31.12.1999, str. 3. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 922/2004 (UL L 163, 30.4.2004, str. 96).

---

17.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/8

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1316/2004

z dne 16. julija 2004

o določitvi najvišje pomoči za zgoščeno maslo za 317. posebni razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (EGS) št. 429/90

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne proizvode (1), in zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 429/90 z dne 20. februarja 1990 o dodelitvi z razpisom pomoči za zgoščeno maslo, namenjeno neposredni porabi v Skupnosti (2), odpirajo intervencijske agencije razpis za dodelitev pomoči za zgoščeno maslo. Člen 6 navedene uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete v okviru razpisa, določiti najvišji znesek pomoči za zgoščeno maslo z najnižjo vsebnostjo maščob 96 %, ali sprejeti odločitev, da se ne ugodi nobeni ponudbi. V skladu s tem je treba določiti tudi varščino za končno uporabo.

(2)	Glede na prejete ponudbe se najvišji znesek pomoči določi v spodaj navedenem znesku, v skladu s tem pa se določi tudi varščina za končno uporabo.

(3)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za 317. posebni razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (EG) št. 429/90, se najvišja pomoč in varščina za končno uporabo določita v naslednji višini:

— najvišja pomoč:	74 EUR/100 kg,
— varščina za končno uporabo:	82 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 17. julija 2004.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 45, 21.2.1990, str. 8. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 921/2004 (UL L 163, 30.4.2004, str. 94).

---

17.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/9

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1317/2004

z dne 16. julija 2004

o ustavitvi odkupa masla v nekaterih državah članicah

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2771/1999 z dne 16. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla in smetane (2), in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 2 Uredbe (ES) št. 2771/1999 določa, da Komisija v državi članici po potrebi odpre ali ustavi odkup na podlagi razpisa, če je ugotovljeno, da je tržna cena v tej državi članici dva tedna zapovrstjo nižja, enaka ali višja od 92 % intervencijske cene.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1269/2004 o ustavitvi nakupa masla v nekaterih državah članicah (3) vzpostavlja najnovejši seznam držav članic, v katerih je bila intervencija ustavljena. Ta seznam je treba prilagoditi tržnim cenam, ki so jih posredovale Nemčija, Irska, Portugalska in Združeno kraljestvo v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 2771/1999. Zaradi jasnosti je potrebno zadevni seznam nadomestiti, Uredbo (ES) št. 1269/2004 pa razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odkup masla z razpisom, kakor je predviden v členu 6(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999, se ustavi v Belgiji, Danski, Nemčiji, Grčiji, Franciji, Irski, Luksemburgu, Nizozemski, Avstriji, Portugalski, Finski, Švedski in Združenem kraljestvu.

Člen 2

Uredba (ES) št. 1269/2004 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati 17. julija 2004.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 333, 24.12.1999, str. 11. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1236/2004 (UL L 235, 6.7.2004, str. 4).

(3)  UL L 240, 10.7.2004, str. 3.

---

17.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/10

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1318/2004

z dne 16. julija 2004

o določanju najnižje prodajne cene masla za prvi posamezni razpis, izdan v skladu z odprtim razpisom za oddajo ponudb iz Uredbe (ES) št. 2771/1999

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni tržni ureditvi za mleko in mlečne izdelke (1) in zlasti člena 10(c),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Intervencijske agencije so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 2771/1999 z dne 16. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla in smetane (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine mleka, ki so ga imele na zalogi.

(2)	Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 2771/1999 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)	V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)	Ukrepi, predvideni v tej Uredbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

JE SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za prvi posamični razpis na podlagi Uredbe (ES) št. 2771/1999, v skladu s katerim je rok za oddajo ponudb potekel 13. julija 2004, se najnižja prodajna cena za maslo določi na 281 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 17. julija 2004.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 333, 24.12.1999, str. 11. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1236/2004 (UL L 235, 6.7.2004, str. 4).

---

17.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/11

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1319/2004

z dne 16. julija 2004

o spremembi Uredbe (ES) št. 214/2001 o pogojih uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 o intervencijskih ukrepih na trgu posnetega mleka v prahu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trgov s področja mleka in mlečnih izdelkov (1), še posebej člena 10,

sklenila:

(1)

Člen 7, odstavek 4 Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da je prodaja posnetega mleka v prahu, ki ga je kupila intervencijska agencija, določena z najnižjo ceno in pod pogoji, ki preprečujejo, da bi bilo ravnovesje trga ogroženo, in ki zagotavljajo enakovreden dostop do proizvodov, ki so naprodaj, in enakovredno obravnavanje kupcev.

(2)	Uredba Komisije (ES) št. 214/2001 (2) predvideva med intervencijskimi ukrepi za prodajo posnetega mleka v prahu prodajo po določeni ceni.

(3)

Za zagotovitev dobrega upravljanja z intervencijskimi zalogami je treba nadaljevati s poznejšo prodajo posnetega mleka v prahu takoj, ko se pojavijo možnosti za prodajo. V ta namen je treba zamenjati sistem prodaje posnetega mleka v prahu, ki izhaja iz intervencijskih zalog po določeni ceni, z načinom prodaje prek razpisa, ki omogoča določanje prodajne cene v skladu s pogoji, ki veljajo na trgu.

(4)

Izkušnje so pokazale, da bi morala biti komunikacija med državami članicami in Komisijo hitrejša, zato da bi Komisija lahko spremljala razvoj količin posnetega mleka v prahu, ki so ponujene javni intervenciji in - če se tako primeri - da bi lahko tudi ustavila intervencijski nakup, ko količine dosežejo nivo, določen v členu 7(2) Uredbe (ES) št. 1255/1999.

(5)	Posledično je treba spremeniti tudi Uredbo (ES) št. 214/2001.

(6)	Predvideni ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

SPREJELA TO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 214/2001 se spremeni tako, kot sledi:

(1)	V členu 1 je točka (c) nadomeščena z naslednjim besedilom: „(c) prodaja posnetega mleka v prahu iz javnih zalog v okviru stalnega razpisa;“

(2)

Poglavje II se spremeni tako, kot sledi: (a) razdelek 5 nadomesti naslednje besedilo: „RAZDELEK 5 PRODAJA POSNETEGA MLEKA V PRAHU IZ JAVNIH ZALOG PREK RAZPISA Člen 21 1.   Prodaja posnetega mleka v prahu, ki je bilo uskladiščeno pred 1. julijem 2002, se izvaja po postopku stalnega razpisa, ki ga objavi vsaka intervencijska agencija. 2.   Intervencijska agencija sestavi mnenje o stalnem razpisu, kjer sta navedena kraj in datum predstavitve ponudb. Za količine posnetega mleka v prahu, ki jih razpis zajema, intervencijska agencija drugim določi: (a) mesto skladišč, kjer bo uskladiščeno posneto mleko v prahu, namenjeno za prodajo; (b) količino posnetega mleka v prahu, ki je na voljo za prodajo v vsakem skladišču. Mnenje o stalnem razpisu je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije najmanj osem dni pred potekom prvega roka za vlogo ponudb. 3.   Intervencijska agencija posodablja in zainteresiranim na zahtevo daje na voljo seznam, v katerem so navedene oznake iz odstavka 2. Med drugim intervencijska komisija v obliki, ki jo predpisuje mnenje o stalnem razpisu, redno izdaja posodobljen seznam. 4.   Intervencijska agencija s potrebnimi določbami zainteresiranim omogoča: (a) da pred oddajo ponudbe na lastne stroške preverijo poskusni vzorec posnetega mleka v prahu, ki je na voljo za prodajo; (b) da preverijo rezultate analiz, omenjenih v členu 2(2). Člen 22 1.   Intervencijska agencija lahko med obdobjem potrjevanja stalnega razpisa razpiše delne razpise. 2.   Rok za oddajo ponudb za vsak delni razpis poteče ob 12. uri vsakega drugega in četrtega torka v mesecu (po bruseljskem času), razen drugega torka v avgustu in četrtega torka v decembru. Če je torek praznik, poteče rok zadnji predhodni delovni dan ob 12. uri (po bruseljskem času). Člen 23 1.   Zainteresirani lahko v delnem razpisu sodelujejo s pisno vlogo, katere sprejem potrdi intervencijska agencija, ali pa s katerim koli pisnim telekomunikacijskim sredstvom, s potrdilom o sprejemu vloge. Ponudbo sprejme intervencijska agencija, ki skrbi za posneto mleko v prahu. 2.   Ponudba naj vsebuje: (a) ime in naslov ponudnika; (b) zahtevano količino; (c) ponujeno ceno za 100 kg posnetega mleka v prahu, brez dajatev in notranjih obdavčitev za ceno iz skladišča, izraženo v evrih; (d) če se tako primeri – določbo, v kateri je navedeno, da je skladišče, v katerem je shranjeno posneto mleko v prahu, obenem tudi nadomestno skladišče. 3.   Vloga je veljavna le, če: (a) zadeva količino najmanj 10 ton, razen v primeru, ko je količina, ki je na voljo v skladišču, nižja od 10 ton; (b) je vlogi priložen pisni dokument, v katerem se ponudnik obveže, da bo spoštoval določbe te uredbe; (c) so predložena dokazila, da je ponudnik v državi članici, kjer je ponudba vložena, pred rokom za vlogo ponudb, omenjenih v členu 22(2), predložil razpisno varščino v višini 50 evrov za tono za zadevni delni razpis. 4.   Ponudbe ni mogoče umakniti po roku za oddajo, omenjenem v členu 22(2). Člen 24 Kar zadeva razpisno varščino, predvideno v členu 23(3)(c), sta ohranitev ponudbe po preteku roka, omenjenega v členu 22(2) in plačilo cene pod pogoji, omenjenimi v členu 24f(2), glavni zahtevi v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85.“ . (b) doda se razdelek 6: „RAZDELEK 6 IZVEDBA RAZPISA Člen 24a 1.   Države članice Komisiji na dan poteka roka, omenjenega v členu 22(2), posredujejo količine in cene, ki jih predlagajo ponudniki, pa tudi količino posnetega mleka v prahu, ki je na voljo za prodajo. Države članice te podatke z identifikacijsko oznako nosilca dejavnosti posredujejo Komisiji v obliki kodirane številke, ki je Komisija ne pozna. Če je en nosilec dejavnosti predložil več ponudb, naj bo to zabeleženo. Če ni bila vložena nobena ponudba, države članice o tem v istem roku obvestijo Komisijo. 2.   Ob upoštevanju prejetih ponudb za vsak delni razpis Komisija po postopku, predvidenem v členu 42 Uredbe (ES) št. 1255/1999, določi najnižjo ceno za prodajo posnetega mleka v prahu. Cena je odvisna tudi od datuma začetka skladiščenja in lokacije uskladiščene količine posnetega mleka v prahu, ki je na voljo za prodajo. Odločitev o odprtju razpisa se lahko tudi zavrne. Odločba o delnem razpisu je objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Člen 24b Ponudba je zavrnjena, če je ponujena cena nižja od najnižje cene. Člen 24c 1.   Intervencijska agencija nadaljuje z dodeljevanjem razpisa ob upoštevanju pravil, predvidenih v odstavkih od 2 do 5. 2.   Posneto mleko v prahu je dodeljeno glede na datum začetka skladiščenja, od najstarejšega datuma naprej za vso količino, ki je na voljo v enem ali več skladiščih, ki jih določi nosilec dejavnosti. 3.   Ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno. Če količina, ki je na voljo, še ni porabljena, je razpis za preostalo količino dodeljen drugim ponudnikom, od najvišje predlagane cene proti najnižji. 4.   V primeru, ko je sprejeta ponudba za določeno skladišče presegla količino posnetega mleka v prahu, ki je še na voljo, je ponudniku dodeljena le količina, ki je na voljo. Intervencijska agencija lahko ponudniku določi, če se slednji s tem strinja, druga skladišča, kjer mu je dodeljena manjkajoča količina. 5.   V primeru, ko je zaradi sprejema več ponudb, ki navajajo enako ceno za enako skladišče, presežena količina, ki je na voljo, se nadaljuje z dodeljevanjem razpisa z delitvijo količine, ki je na voljo, proporcionalno v skladu s številkami, ki so navedene v ponudbah. V primeru, ko takšna delitev pripelje k zmanjšanju količin na manj kot 5 ton količine, se slednja dodeljuje z žrebanjem. 6.   Najkasneje tretji delovni dan tedna, ki sledi objavi odločbe, omenjene v členu 24a(2), države članice Komisiji posredujejo ime in naslove vsakega ponudnika, ki ustreza kodirani številki, omenjeni v členu 24a(1). Člen 24d Pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz razpisa, niso prenosljive. Člen 24e 1.   Vsakega ponudnika o izidu njegovega sodelovanja v delnem razpisu takoj obvesti intervencijska agencija. Varščina iz člena 23(2)(c) se za ponudbe, ki niso zadržane, sprosti takoj. 2.   Ponudnik še pred prevzemom posnetega mleka v prahu in v roku, navedenem v členu 24f(2), plača intervencijski agenciji za vsako količino, ki jo namerava prevzeti, znesek, ki ustreza njegovi ponudbi. Člen 24f 1.   Če je bilo plačilo, navedeno v členu 24e(2), izvršeno, intervencijska agencija izstavi potrdilo o prevzemu, ki vsebuje: (a) količino, za katero je bil plačan ustrezen znesek; (b) naslov skladišča, kjer je posneto mleko v prahu uskladiščeno; (c) zadnji rok za prevzem posnetega mleka v prahu. 2.   Ponudnik v obdobju naslednjih 30 dni po preteku roka, omenjenega v členu 22(2), prevzame posneto mleko v prahu, ki mu je bilo dodeljeno. Prevzem se lahko porazdeli na serije, od katerih ne sme nobena biti manjša od 5 ton. Če je količina v skladišču nižja od tega praga, se jo vsekakor lahko prevzame. Razen v primeru višje sile, če se prevzem posnetega mleka v prahu ne izvede v roku omenjenem v prvi alinei, stroške skladiščenja prevzame ponudnik, vključno s prvim dnem po izteku omenjenega roka. Prav tako prevzame tveganja skladiščenja. 3.   Varščina, omenjena v členu 23(3)(c), se sprosti takoj, za količine, prevzete v roku, predpisanem v odstavku 2, prvi alinei tega člena. V primeru višje sile, omenjene v drugi alinei odstavka 2, intervencijska agencija sprejme ukrepe, potrebne v skladu z danimi okoliščinami.“.

(3)

Člen 36 se nadomesti z naslednjim besedilom: „Člen 36 1.   Države članice Komisiji najkasneje vsak ponedeljek pred 15. uro (po bruseljskem času) posredujejo podatke o zadevnih količinah posnetega mleka v prahu v preteklem tednu: (a) o prodajni ponudbi v skladu s členom 5; (b) o pogodbi zaloge za lastno uporabo, v skladu s členom 28. 2.   Od trenutka ko je ugotovljeno da ponudbe, omenjene v členu 5, dosežejo 80 000 ton, se informacije, omenjene v odstavku 1(a) tega člena za količine posnetega mleka v prahu, ponujene prejšnji dan, sporočijo vsak dan do 15. ure (po bruseljskem času).“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 37, 7.2.2001, str. 100. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2131/2003 (UL L 320, 5.12.2003, str. 3).

---

17.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/15

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1320/2004

z dne 16. julija 2004

o izdaji uvoznih dovoljenj za česen v četrtletju od 1. septembra do 30. novembra 2004

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 565/2002 z dne 2. aprila 2002 o določitvi načina upravljanja tarifnih kvot in uvedbi sistema potrdil o poreklu za česen, uvožen iz tretjih držav (2), in zlasti člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Količine, za katere so tradicionalni uvozniki in novi uvozniki 12. in 13. julija 2004 vložili zahtevke za izdajo dovoljenj v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 565/2002, presegajo količine, razpoložljive za proizvode s poreklom s Kitajske, iz Argentine in vseh tretjih držav razen Kitajske in Argentine.

(2)	Treba je predvideti, v kakšnem obsegu se lahko ugodi zahtevkom za izdajo dovoljenj, poslanih Komisiji 15. julija 2004, in določiti roke, do katerih je treba začasno prekiniti izdajo dovoljenj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zahtevkom za izdajo uvoznih dovoljenj, ki so bili vloženi v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 565/2002 12. in 13. julija 2004 ter poslani Komisiji 15. julija 2004, se ugodi v višini odstotka zaprošenih količin, določenih v Prilogi I k Uredbi.

Člen 2

Za vsako zadevno kategorijo uvoznika in poreklo se zavrnejo zahtevki za uvozna dovoljenja iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 565/2002, ki se nanašajo na četrtletje od 1. septembra do 30. novembra 2004 in so bili vloženi po 13. julija 2004, vendar pred datumom iz Priloge II k Uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati 17. julija 2004.

---

(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spermenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2)  UL L 86, 3.4.2002, str. 11.

---

---

---

17.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/17

---

SKUPNI UKREP SVETA 2004/551/SZVP

z dne 12. julija 2004

o ustanovitvi Evropske obrambne agencije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropski svet je v Solunu 19. in 20. junija 2003„ustreznim organom Sveta dal nalogo, da izvedejo potrebne ukrepe, da se v toku leta 2004 ustanovi medvladna agencija za področje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabav in oborožitve“.

(2)	Evropska varnostna strategija, ki jo je podprl Evropski svet, opredeljuje ustanovitev obrambne agencije kot pomemben prispevek k razvoju bolj prilagodljivih in učinkovitih evropskih vojaških virov.

(3)

Cilj Evropske obrambne agencije („agencije“), ki naj bi bila v pristojnosti Sveta in odprta za sodelovanje vseh držav članic, je razvijanje obrambnih zmogljivosti na področju kriznega upravljanja, pospeševanja in krepitve sodelovanja pri evropski oborožitvi, krepitve baze evropske obrambne industrije in tehnologije (DTIB) in vzpostavljanja konkurenčnega evropskega trga obrambne opreme, kot tudi spodbujanja raziskav, v povezavi z raziskovalnimi dejavnostmi Skupnosti, če je to primerno, namenjenih vodenju strateških tehnologij za bodoče obrambne in varnostne zmogljivosti in s tem krepitev evropskega industrijskega potenciala na tem področju.

(4)	Po posvetovanju s Komisijo oziroma industrijo je treba pospešiti ustrezno politiko in strategije za razvoj evropske DTIB na uravnotežen način, s tem da se upoštevajo prednosti industrijskih zmogljivosti držav članic.

(5)	Ustanovitev agencije bo prispevala k izvajanju Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), zlasti Evropske varnostne in obrambne politike (EVOP).

(6)	Tako agencijo predvideva tudi osnutek Pogodbe o Ustavi za Evropo.

(7)	Struktura agencije naj bi ji omogočila odzvati se na zahteve Evropske unije in njenih držav članic in, če je to potrebno za izpolnjevanje njenih funkcij, tesno sodelovati s tretjimi državami, organizacijami in subjekti.

(8)

Agencija naj bi razvila tesne delovne odnose z obstoječimi dogovori/združenji/organizacijami, kot so Pismo o nameri (LoI), Organizacija vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve (OCCAR) in Zahodnoevropska skupina za oborožitev (WEAG)/Zahodnoevropska organizacija za oborožitev (WEAO), da bi se dosegla ustrezna enakovrednost oziroma vključitev ustreznih načel oziroma praks.

(9)	V skladu s členom 26 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) naj bi imel generalni sekretar/visoki predstavnik (GS/VP) vodilno vlogo v strukturi agencije in naj bi zagotavljal osnovno povezavo med agencijo in Svetom.

(10)	Pri izvajanju svojih nalog političnega nadzora in oblikovanja politike mora Svet agenciji določiti smernice.

(11)	Pri sprejemanju odločitev ali smernic v zvezi z delom agencije se Svet sestaja v sestavi obrambnih ministrov.

(12)	Vse smernice ali odločitve, ki jih sprejme Svet v zvezi z delom agencije, se morajo pripraviti v skladu s členom 207 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(13)	Pristojnosti pripravljalnih in svetovalnih teles Sveta, zlasti teles Odbora stalnih predstavnikov iz člena 207 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Političnega in varnostnega odbora (PVO) in Vojaškega odbora EU (VOEU), ostanejo nespremenjene.

(14)	Direktorji za nacionalno oborožitev (DNO) morajo, na način, ki bo določen kasneje, dobivati poročila in pri oblikovanju sklepov Sveta, ki se nanašajo na agencijo, prispevati k zadevam v njihovi pristojnosti.

(15)	Agencija naj bi bila pravna oseba, da bi lahko opravljala svoje funkcije in izpolnjevala svoje cilje, pri tem pa naj bi vzdrževala tesne stike s Svetom in v celoti upoštevala odgovornosti Evropske unije in njenih institucij.

(16)

Zagotoviti je tudi treba, da proračuni, ki jih upravlja agencija, lahko, za vsak primer posebej, prejemajo prispevke za ne-upravne stroške iz splošnega proračuna Evropske unije, pri tem pa se morajo v celoti spoštovati pravila, postopki in postopki odločanja, ki veljajo za proračun, vključno s členom 28(3) PEU.

(17)	Čeprav je odprta za sodelovanje vseh držav članic, naj bi agencija zagotavljala tudi možnost, da posebne skupine držav članic pripravijo ad hoc projekte ali programe.

(18)	Agencija naj bi imela postopke odločanja, ki bi dovoljevali učinkovito izpolnjevanje njenih nalog ob spoštovanju politike nacionalne varnosti in obrambe sodelujočih držav članic.

(19)	Agencija naj bi izpolnjevala svoje poslanstvo v skladu s členom 3 PEU in ob polnem upoštevanju člena 47 PEU.

(20)	Agencija naj bi delovala v popolni skladnosti z varnostnimi standardi in pravili EU.

(21)

V skladu s členom 6 Protokola o stališču Danske, priloženem Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvedbi odločitev in ukrepov Evropske unije, ki zadevajo obrambo. Ker Danska ni sodelovala pri pripravi in izvedbi tega skupnega ukrepa, zanjo ni zavezujoč –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

POGLAVJE I

USTANOVITEV, POSLANSTVO IN NALOGE AGENCIJE

Člen 1

Ustanovitev

1.   S tem se ustanavlja agencija na področju razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabav in oborožitve (Evropska obrambna agencija), v nadaljevanju imenovana „agencija“.

2.   Agencija je podrejena Svetu, podpira SZVP in EVOP znotraj enotnega institucionalnega okvira EU in ne sme posegati v odgovornosti institucij EU in organov Sveta. Poslanstvo agencije ne sme posegati v pristojnosti Evropske skupnosti in mora v celoti spoštovati člen 47 PEU.

3.   Agencija je odprta za sodelovanje vsem državam članicam EU, ki so zavezane temu skupnemu ukrepu. Države članice, ki želijo takoj sodelovati v agenciji, morajo o tej nameri uradno obvestiti Svet in obvestiti GS/VP ob sprejetju tega skupnega ukrepa.

4.   Vse države članice, ki želijo sodelovati v agenciji po sprejetju tega skupnega ukrepa ali želijo izstopiti iz agencije, morajo o tej nameri uradno obvestiti Svet in obvestiti GS/VP. Vse potrebne tehnične in finančne ureditve za sodelovanje ali izstop določi usmerjevalni odbor.

5.   Sedež agencije je v Bruslju.

Člen 2

Poslanstvo

1.   Poslanstvo agencije je podpreti Svet in države članice v njihovem prizadevanju izboljšati obrambne zmogljivosti EU na področju kriznega upravljanja in ohraniti obstoječo EVOP in njen razvoj v prihodnosti.

2.   Poslanstvo agencije ne sme posegati v pristojnosti držav članic na področju obrambe.

Člen 3

Opredelitve

Za namene tega skupnega ukrepa:

—	„sodelujoče države članice“ pomeni države članice Evropske unije, ki sodelujejo v agenciji,

—	„prispevajoče države članice“ pomeni tiste prispevajoče države članice Evropske unije, ki prispevajo k določenemu projektu ali programu.

Člen 4

Politični nadzor in način poročanja

1.   Agencija deluje pod vodstvom in političnim nadzorom Sveta, kateremu predloži redna poročila in od katerega redno prejema smernice.

2.   Agencija Svetu redno poroča o svojih dejavnostih, predvsem pa mora:

(a)	vsako leto v maju Svetu predložiti poročilo o dejavnostih agencije v predhodnem in tekočem letu;

(b)	vsako leto v novembru Svetu predložiti poročilo o dejavnostih agencije v tekočem letu in podatke o osnutku elementov za delovni program agencije in o proračunih za naslednje leto.

Agencija mora Svetu pravočasno priskrbeti podatke o pomembnih zadevah, ki se usmerjevalnemu odboru predložijo v odločitev.

3.   Po posvetovanju s PVO oziroma drugimi pristojnimi organi Sveta mora Svet vsako leto soglasno sprejeti smernice za dejavnosti agencije, zlasti glede njenega delovnega programa. Delovni program agencije se določi v okviru teh smernic.

4.   Vsake tri leta Svet za agencijo soglasno odobri finančni okvir za naslednja tri leta. Finančni okvir določa dogovorjene prednostne naloge in tvori pravno zavezujočo zgornjo mejo. Prvi finančni okvir zajema obdobje od 2006 do 2008.

5.   Po potrebi lahko Agencija Svetu in Komisiji predloži priporočila, potrebna za izpolnjevanje svojega poslanstva.

Člen 5

Funkcije in naloge

1.   Pri izpolnjevanju svojih funkcij in nalog mora agencija spoštovati pristojnosti Evropske skupnosti in institucij EU.

2.   Izpolnjevanje funkcij in nalog agencije ne sme posegati v pristojnosti držav članic na področju obrambe.

3.   Agencija deluje na naslednjih glavnih področjih:

3.1

Razvoj obrambnih zmogljivosti na področju kriznega upravljanja zlasti: 3.1.1 v povezavi s pristojnimi organi Sveta in z uporabo mehanizma za razvoj zmogljivosti (CDM), opredeljevanje zahtev bodoče obrambne zmogljivosti EU v smislu obsega in kakovosti (skupaj z oboroženimi silami in opremo); 3.1.2 usklajevanje izvajanja Akcijskega načrta za evropske zmogljivosti (ECAP) in vseh nadaljnjih načrtov; 3.1.3 na podlagi kriterijev, ki jih bodo uskladile države članice, preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje obvez zmogljivosti, ki jih dajo na razpolago države članice po postopku ECAP in z uporabo CDM; 3.1.4 spodbujanje in povezovanje usklajevanja vojaških zahtev; 3.1.5 opredelitev in predlogi za skupne dejavnosti na operativnem področju; 3.1.6 presoja finančnih prioritet za razvoj zmogljivosti in nabav.

3.2

Pospeševanje in krepitev sodelovanja na področju evropske oborožitve zlasti: 3.2.1 pospeševanje in predlaganje novih večstranskih projektov sodelovanja za doseganje sedanjih zahtev po zmogljivosti EVOP in njihov razvoj v prihodnosti; 3.2.2 dejavnosti usklajevanja obstoječih programov, ki jih izvajajo države članice; 3.2.3 na zahtevo države članice, prevzem odgovornosti upravljanja posameznih programov (preko OCCAR oziroma drugih dogovorov za upravljanje programov); 3.2.4 pospeševanje stroškovno učinkovitega in smotrnega nakupa z opredelitvijo in širitvijo najboljših praks.

3.3

S prizadevanji, da se okrepi DTIB in za vzpostavitev mednarodno konkurenčnega Evropskega trga obrambne opreme zlasti: 3.3.1 razvijanje ustreznih politik in strategij s posvetovanjem s Komisijo oziroma z industrijo; 3.3.2 uresničevanje dejavnosti razvoja in usklajevanja ustreznih pravil in pravilnikov na celotnem ozemlju EU (zlasti z uporabo ustreznih pravil okvirnega sporazuma LoI na celotnem ozemlju EU).

3.4

Krepitev učinkovitosti raziskav in tehnologije evropske obrambe (R&T) zlasti: 3.4.1 pospeševanje raziskav, v povezavi z raziskovalnimi dejavnostmi Skupnosti, kjer je to ustrezno, za izpolnjevanje zahtev po bodoči obrambni in varnostni zmogljivosti in s tem krepitev evropskega industrijskega in tehnološkega potenciala na tem področju; 3.4.2 pospeševanje bolj učinkovito usmerjene skupne raziskovalne in tehnološke dejavnosti na področju obrambe na podlagi izkušenj in ustreznih elementov WEAG in WEAO; 3.4.3 usklajevanje in načrtovanje skupnih raziskovalnih dejavnosti; 3.4.4 pospeševanje obrambnih raziskav in tehnologij preko študij in projektov; 3.4.5 upravljanje obrambnih raziskovalnih in tehnoloških pogodb; 3.4.6 delovanje v povezavi s Komisijo, da se kar najbolj izkoristi povezljivost in sinergija med raziskovanimi programi na področju obrambe, civilne zaščite ali varnosti.

Člen 6

Pravna oseba

Agencija ima status pravne osebe, da lahko opravlja svoje funkcije in dosega svoje cilje. Države članice morajo zagotoviti, da agencija pridobi najširšo pravno sposobnost, ki se lahko podeli pravnim osebam po njihovi zakonodaji. Agencija predvsem lahko pridobi premičnine in nepremičnine in z njimi razpolaga ter lahko nastopa kot stranka v sodnem postopku. Agencija lahko sklepa pogodbe z zasebnimi ali javnimi subjekti ali organizacijami.

POGLAVJE II

ORGANI IN OSEBJE AGENCIJE

Člen 7

Vodja agencije

1.   Vodja agencije je GS/VP SZVP.

2.   Vodja agencije je odgovoren za splošno organiziranost in delovanje agencije in zagotavlja, da izvršilni direktor izvaja smernice Sveta in odločitve usmerjevalnega odbora in mu poroča.

3.   Vodja agencije predloži Svetu poročila agencije iz člena 4(2).

4.   Vodja agencije je odgovoren za pogajanja o upravnih dogovorih s tretjimi državami in drugimi organizacijami, združenji ali subjekti v skladu z navodili usmerjevalnega odbora. V sklopu teh dogovorov, ki jih odobri usmerjevalni odbor, je vodja agencije odgovoren za to, da se z njimi vzpostavijo ustrezni delovni odnosi.

Člen 8

Usmerjevalni odbor

1.   Usmerjevalni odbor, ki ga sestavlja po en predstavnik iz vsake sodelujoče države članice s polnomočnimi pooblastili svoje vlade in en predstavnik Komisije, je organ odločanja agencije. Usmerjevalni odbor deluje v skladu s smernicami, ki jih določi Svet.

2.   Usmerjevalni odbor se sestaja na stopnji obrambnih ministrov sodelujočih držav članic ali njihovih predstavnikov. Na stopnji obrambnih ministrov se načeloma sestane vsaj dvakrat letno.

3.   Vodja agencije skliče in predseduje sestankom usmerjevalnega odbora. Če tako zahteva sodelujoča država članica, mora vodja agencije sklicati sestanek najkasneje v enem mesecu.

4.   Vodja agencije lahko prenese pooblastilo predsedovanja sestankom usmerjevalnega odbora na stopnjo predstavnikov obrambnih ministrov.

5.   Usmerjevalni odbor se lahko sestaja v posebnih sestavah (kot na primer direktorji za nacionalne obrambne raziskave, direktorji za nacionalno oborožitev, direktorji za nacionalno obrambno načrtovanje ali politiko).

6.   Sestankov usmerjevalnega odbora se udeležujejo:

—	izvršilni direktor agencije ali njegov predstavnik,

—	predsednik VOEU in nacionalni direktor za oborožitev (NAD) Predsedstva EU ali njuna predstavnika.

7.   Na sestanke o zadevah skupnega interesa lahko usmerjevalni odbor povabi:

—	generalnega sekretarja Nata,

—	vodjo/predsedujočega drugih ureditev, organizacij ali združenj, katerih dejavnosti so pomembne za agencijo (kot so LoI, WEAG/WEAO, OCCAR),

—	predstavnike drugih tretjih strank, če je to primerno.

Člen 9

Naloge in pristojnosti usmerjevalnega odbora

1.   V okviru smernic Sveta iz člena 4(1) usmerjevalni odbor:

1.1	odobri poročila, ki se predložijo Svetu;

1.2	potrdi letni delovni program agencije za naslednje leto na osnovi osnutka, ki ga predloži vodja agencije vsako leto najkasneje do 31. decembra;

1.3	vsako leto najkasneje do 31. decembra sprejme splošni proračun agencije v mejah finančnega okvira agencije, ki ga določi Svet;

1.4	v skladu s členom 20, odobri pripravo ad hoc projektov ali programov v okviru agencije;

1.5	imenuje izvršilnega direktorja in njegovega namestnika;

1.6	odloči, da ena ali več držav članic agenciji zaupa upravno in finančno poslovanje določenih dejavnosti v svoji pristojnosti v skladu s členom 17;

1.7	potrdi vsa priporočila, naslovljena na Svet ali Komisijo;

1.8	sprejme poslovnik agencije;

1.9	sprejme finančna pravila za izvajanje splošnega proračuna agencije;

1.10	lahko spremeni pravila in predpise za pogodbeno osebje in izvedence, ki jih dodelijo države;

1.11	določa tehnične in finančne ureditve v zvezi s sodelovanjem ali izstopom držav članic iz člena 1(4);

1.12	sprejema navodila za pogajanja o upravnih dogovorih, katere vodi vodja agencije;

1.13	odobri ad hoc dogovore iz člena 23(1);

1.14	sklepa upravne dogovore iz člena 25(1) med agencijo in tretjimi strankami;

1.15	odobri letne računovodske izkaze in bilanco stanja;

1.16	sprejema vse ostale ustrezne odločitve za izpolnjevanje poslanstva agencije.

2.   Usmerjevalni odbor sprejema odločitve s kvalificirano večino. Glasovi sodelujočih držav članic se ponderirajo v skladu s členom 23(2) PEU. Odločitve, ki jih usmerjevalni odbor sprejema s kvalificirano večino, zahtevajo najmanj dve tretjini glasov sodelujočih držav članic. Glasovanja se lahko udeležijo samo predstavniki sodelujočih držav članic.

3.   Če član sodelujoče države članice v usmerjevalnem odboru izjavi, da namerava zaradi navedenih pomembnih razlogov nacionalne politike nasprotovati sprejetju odločitve s kvalificirano večino, se glasovanje ne izvede. Ta predstavnik lahko preko vodje agencije zadevo predloži Svetu, ki usmerjevalnemu odboru izda smernice, če je to primerno. Pri sprejemanju odločitev s kvalificirano večino, pa se usmerjevalni odbor lahko tudi odloči, da zadevo predloži Svetu v odločitev. Svet se mora odločati soglasno.

4.   Usmerjevalni odbor se na predlog izvršilnega direktorja ali sodelujoče države članice lahko odloči, da bo ustanovil:

(a)	odbore za pripravo upravnih in proračunskih odločitev usmerjevalnega odbora v sestavi delegatov sodelujočih držav članic in predstavnikov Komisije;

(b)	posebne odbore za določena vprašanja, ki so v pristojnosti agencije. Te odbore sestavljajo delegati sodelujočih držav članic in, razen če usmerjevalni odbor ne določi drugače, predstavnik Komisije.

Odločitev o ustanovitvi takih odborov opredeljuje tudi njihova pooblastila, sestavo in trajanje.

Člen 10

Izvršilni direktor

1.   Izvršilnega direktorja in njegovega namestnika imenuje usmerjevalni odbor na predlog vodje agencije za triletno obdobje. Usmerjevalni odbor lahko podeli dveletno podaljšanje. Izvršilni direktor in njegov namestnik delujeta pod vodstvom vodje agencije in v skladu z odločitvami usmerjevalnega odbora.

2.   Izvršilni direktor s pomočjo svojega namestnika izvaja vse potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovitosti in smotrnosti dela agencije. Odgovoren je za nadzor in usklajevanje funkcionalnih enot za zagotovitev vsesplošne medsebojne povezanosti. Izvršilni direktor je vodja osebja agencije.

3.   Izvršilni direktor je odgovoren za:

3.1	zagotavljanje izvajanja letnega delovnega programa agencije;

3.2	pripravo dela usmerjevalnega odbora, zlasti osnutka letnega delovnega programa agencije;

3.3	zagotavljanje tesnega sodelovanja in posredovanja informacij pripravljalnim telesom Sveta, zlasti PVO in VOEU;

3.4	pripravo predloga okvirnega letnega proračuna, ki je predložen usmerjevalnemu odboru;

3.5	pripravo poročila iz člena 4(2);

3.6	pripravo izkaza prihodkov in odhodkov in izvrševanje splošnega proračuna agencije in proračunov ad hoc projektov/programov, ki so bili zaupani agenciji;

3.7	vsakdanje upravljanje agencije;

3.8	vse vidike varnosti;

3.9	vse kadrovske zadeve.

4.   V okviru programa dela in splošnega proračuna agencije je izvršilni direktor pristojen za sklepanje pogodb in najemanje osebja. Izvršilni direktor je odredbodajalec, odgovoren za izvajanje proračunov, ki jih upravlja agencija.

5.   Izvršilni direktor je odgovoren odboru.

6.   Izvršilni direktor je zakoniti predstavnik agencije.

Člen 11

Osebje

1.   Osebje agencije, vključno z izvršilnim direktorjem, sestavljajo pogodbeni in statutarni uslužbenci, ki so izbrani izmed kandidatov iz vseh sodelujočih držav članic na najširši možni geografski osnovi in iz institucij EU. Osebje agencije izbira izvršilni direktor na osnovi ustrezne usposobljenosti in izkušenj in s pomočjo poštenih in preglednih razpisnih postopkov. Izvršilni direktor vnaprej objavi podatke o vseh prostih delovnih mestih in pogoje za postopek izbiranja. Sicer pa je namen zaposlovanja agenciji zagotoviti delovne storitve, ki so na najvišji stopnji sposobnosti in učinkovitosti.

2.   Na predlog izvršilnega direktorja in po posvetovanju z usmerjevalnim odborom vodja agencije imenuje osebje agencije na višji vodilni stopnji.

3.   Osebje agencije sestavljajo:

3.1

Osebje, ki ga agencija najame neposredno na podlagi pogodb za določen čas, izbrano med državljani sodelujočih držav članic. Svet soglasno odobri predpise, ki veljajc za to osebje. Usmerjevalni odbor mora najkasneje v enem letu po sprejetju tega skupnega ukrepa te predpise pregledati in po potrebi spremeniti.

3.2

Nacionalni izvedenci, ki jih dodelijo sodelujoče države članice na mesta v organizacijski strukturi agencije ali za določene naloge in projekte. Svet soglasno odobri predpise, ki veljajo za te izvedence. Usmerjevalni odbor mora najkasneje v enem letu po sprejetju tega skupnega ukrepa te predpise pregledati in po potrebi spremeniti.

3.3	Uradniki Skupnosti, ki so dodeljeni agenciji za določen čas in/ali za določene naloge ali projekte, kot je potrebno.

POGLAVJE III

PRORAČUN IN FINANČNI PREDPISI

Člen 12

Proračunska načela

1.   Proračuni, izraženi v evrih, so akti, s katerimi se za vsako proračunsko leto določijo in odobrijo vsi prihodki in odhodki, katere upravlja agencija.

2.   Odobreni zneski, vpisani v proračun, so odobreni za trajanje proračunskega leta, ki se začne 1. januarja in konča 31. decembra istega leta.

3.   V vseh proračunih morajo biti prihodki in odhodki uravnoteženi. Vsi prihodki in odhodki se v celoti vpišejo v ustrezen proračun brez kakršnega koli medsebojnega prilagajanja.

4.   Proračun mora vsebovati diferencirana sredstva, ki so sestavljena iz odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil, in nediferencirana sredstva.

5.   Odobritve za prevzem obveznosti pokrivajo skupne stroške zakonskih finančnih obvez, ki so bile prevzete v tekočem proračunskem letu. Finančne obveze se lahko tudi prevzamejo v celoti ali v letnih obrokih. Finančne obveze se vpišejo v račune na osnovi zakonskih finančnih obvez, prevzetih do 31. decembra.

6.   Odobritve plačil pokrivajo plačila, s katerimi se izpolnjujejo zakonske obveze, prevzete v tekočem proračunskem letu in/ali v predhodnih proračunskih letih. Finančne obveze se vpišejo v računovodske izkaze na osnovi zakonskih finančnih obvez, prevzetih do 31. decembra.

7.   Prihodki proračunskega leta se vpišejo v računovodske izkaze za proračunsko leto na osnovi zneskov, ki so bili zbrani v toku proračunskega leta.

8.   Prihodki in odhodki se lahko izvedejo samo tako, da se razporedijo v proračunske postavke in to samo v višini odobrenih proračunskih sredstev.

9.   Odobrena proračunska sredstva se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, tj. v skladu z načeli varčnosti, učinkovitosti in smotrnosti.

Člen 13

Splošni proračun

1.   Vodja agencije usmerjevalnemu odboru vsako leto do 30. junija predloži celovito oceno predloga splošnega proračuna za naslednje leto, pri tem pa mora v celoti upoštevati meje, določene v finančnem okviru.

2.   Vodja agencije predloži predlog splošnega proračuna usmerjevalnemu odboru vsako leto najkasneje do 30. septembra. Predlog vsebuje:

(a)

odobrena proračunska sredstva, ki se štejejo za potrebna: (i) za pokrivanje delovanja agencije, stroškov osebja in sestankov; (ii) za pridobitev zunanjega svetovanja, predvsem operativne analize, ki so bistvene za izvajanje nalog agencije, in za konkretne raziskovalne in tehnološke dejavnosti za skupno korist vseh sodelujočih držav članic, zlasti tehnične študije primera in predhodne študije izvedljivosti;

(b)	napoved potrebnih prihodkov za pokrivanje odhodkov.

3.   Cilj usmerjevalnega odbora je zagotoviti, da bodo odobrena proračunska sredstva iz odstavka 2(a)(ii) predstavljala znaten delež skupnih odobrenih proračunskih sredstev iz odstavka 2. Ta odobrena proračunska sredstva odražajo dejanske potrebe in agenciji omogočajo njeno operativno vlogo.

4.   Predlogu splošnega proračuna je priložena podrobna kadrovska organizacijska shema in podrobne utemeljitve.

5.   Usmerjevalni odbor lahko soglasno odloči, da predlog splošnega proračuna pokriva tudi določene projekte ali programe, če je očitno, da gre za skupno korist vseh sodelujočih držav članic.

6.   Odobrena proračunska sredstva so uvrščena v naslove in poglavja, tako da so odhodki razvrščeni po vrsti ali namenu, in po potrebi dodatno razvrščeni v člene.

7.   Vsak naslov lahko vključuje poglavje z naslovom „začasna odobrena proračunska sredstva“. Ta odobrena proračunska sredstva so vpisana, kadar na osnovi ustrezne utemeljitve ni jasno, kolikšen je potreben znesek odobrenih proračunskih sredstev ali obseg za izvrševanje vpisanih odobrenih proračunskih sredstev.

8.   Prihodke sestavljajo:

(a)	razni prihodki;

(b)	prispevki, ki jih plačajo sodelujoče države članice na osnovi ključa bruto nacionalnega dohodka (BND).

Predlog splošnega proračuna mora vsebovati postavke za knjiženje namenskih prihodkov in mora, če je to mogoče, navajati predviden znesek.

9.   Usmerjevalni odbor sprejme predlog splošnega proračuna vsako leto do 31. novembra v sklopu finančnega okvira agencije. V tem primeru usmerjevalnemu odboru predseduje vodja agencije ali predstavnik iz generalnega sekretariata Sveta, ki ga imenuje vodja, ali član usmerjevalnega odbora, ki ga za ta namen povabi vodja. Izvršilni direktor razglasi, da je bil proračun potrjen in o tem obvesti sodelujoče države članice.

10.   Če na začetku proračunskega leta predlog splošnega proračuna ni sprejet, se lahko na mesec porabi znesek v višini največ ene dvanajstine odobrenih proračunskih sredstev iz predhodnega leta v zvezi s katerim koli poglavjem ali drugo manjšo enoto proračuna. Po tem dogovoru agencija ne sme razpolagati z odobrenimi proračunski sredstvi, ki presegajo eno dvanajstino njihovega obsega, predvidenega v predlogu splošnega proračuna v pripravi. Na predlog izvršilnega direktorja lahko usmerjevalni odbor s kvalificirano večino odobri izdatke, ki presegajo eno dvanajstino. Izvršilni direktor lahko zahteva prispevke, ki so potrebni za pokritje odobrenih proračunskih sredstev po tej določbi, in so plačljivi najkasneje 30 dni po izdaji zahtevka za prispevke.

Člen 14

Spremembe proračuna

1.   V primeru neizogibnih, izrednih ali nepredvidenih okoliščin lahko izvršilni direktor poda predlog sprememb proračuna v mejah, določenih v finančnem okviru.

2.   Predlog sprememb proračuna se pripravi, predlaga, potrdi in sprejme in se izda uradno obvestilo po istem postopku kot za splošni proračun v mejah, določenih v finančnem okviru. Usmerjevalni odbor mora glede na nujnost ustrezno ukrepati.

3.   Če se v določenih primerih meje, določene v finančnem okviru, štejejo za nezadostne zaradi izrednih ali nepredvidenih okoliščin, pri tem pa se v celoti upoštevajo pravila iz odstavkov 2 in 3 člena 13, bo usmerjevalni odbor Svetu predložil spremembe proračuna, da jih soglasno odobri.

Člen 15

Namenski prihodki

1.   Agencija lahko za svoj splošni proračun pridobi prihodke v obliki namenskih finančnih prispevkov za pokritje stroškov, ki niso tisti iz člena 13 odstavka 2(a)(i):

(a)	iz splošnega proračuna Evropske unije za vsak primer posebej, pri tem pa se morajo v celoti spoštovati pravila, postopki in postopki odločanja, ki veljajo za proračun;

(b)	od držav članic, tretjih držav ali drugih tretjih strank.

2.   Namenski prihodki se smejo uporabiti samo za tisti namen, za katerega so bili dodeljeni.

Člen 16

Prispevki in povračila

1.   Določitev prispevkov, kadar se uporablja ključ BND

1.1

Kadar se uporablja ključ BND, se struktura obveznih prispevkov držav članic določi v skladu s ključem bruto nacionalnega proizvoda po členu 28(3) PEU in v skladu s Sklepom Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (1), ali katerega koli drugega sklepa Sveta, ki ga morda nadomešča.

1.2

Podatki za izračun vseh prispevkov so navedeni v rubriki „lastni viri BND“ v tabeli „Povzetek financiranja skupnega proračuna po vrsti lastnih virov in po državi članici“, priloženi najnovejšemu proračunu, ki so ga sprejele Evropske skupnosti. Obvezni prispevek vsake države članice je sorazmeren z deležem BND te države članice v celotnem skupnem BND držav članic, ki so dolžne prispevek plačati.

2.   Časovni razpored plačil prispevkov

2.1	Prispevke za financiranje splošnega proračuna plačajo sodelujoče države članice v treh enakih obrokih, in sicer do 15. februarja, 15. junija in 15. oktobra zadevnega proračunskega leta.

2.2	Ko so spremembe proračuna sprejete, morajo obvezne prispevke zadevne države članice plačati najkasneje 60 dni po tem, ko je bil zahtevek za prispevke odposlan.

2.3	Vse države članice plačajo bančne stroške, povezane s plačilom svojih prispevkov.

Člen 17

Upravljanje izdatkov s strani agencije v imenu držav članic

1.   Na predlog izvršilnega direktorja ali države članice lahko usmerjevalni odbor odloči, da države članice pooblastijo agencijo na pogodbeni osnovi za upravno in finančno poslovanje določenih dejavnosti v pristojnosti agencije.

2.   Usmerjevalni odbor lahko v svoji odločitvi pooblasti agencijo, da sklepa pogodbe v imenu določenih držav članic. Agencijo lahko pooblasti za zbiranje potrebnih sredstev od držav članic vnaprej, da bi tako lahko izpolnila obveznosti iz sklenjenih pogodb.

Člen 18

Izvrševanje proračuna

1.   Svet soglasno sprejme finančne določbe, ki veljajo za splošni proračun agencije. Usmerjevalni odbor mora najkasneje v enem letu po sprejetju tega skupnega ukrepa te določbe pregledati in po potrebi spremeniti.

2.   Na predlog izvršilnega direktorja mora usmerjevalni odbor po potrebi sprejeti pravila za izvajanje, ki urejajo izvajanje in nadzor splošnega proračuna, zlasti glede javnih naročil, brez poseganja v ustrezna pravila Skupnosti. Usmerjevalni odbor mora predvsem zagotoviti, da se na primeren način upoštevajo zahteve po zanesljivosti dobave in zaščiti obrambnih tajnosti in pravic intelektualne lastnine.

3.   Finančne določbe in pravila iz tega člena se ne uporabljajo za ad hoc projekte in programe iz členov 20 in 21.

Člen 19

Prvotni proračun za 2004 in proračun za 2005

1.   Prvotni splošni proračun za proračunsko leto 2004, ki vsebuje predvsem ureditve za zagon, je prikazan v finančnem poročilu, ki se predloži skupaj s skupnim ukrepom. Proračunsko leto se začne dan po začetku veljavnosti tega skupnega ukrepa.

2.   Prvotni splošni proračun se financira iz prispevkov sodelujočih držav članic in so plačljivi čim prej, vsekakor pa najpozneje 45 dni po tem, ko vodja agencije, generalni sekretar Sveta Evropske unije, izda zahtevek za prispevke.

3.   Splošni proračun za finančno leto 2005 sprejme usmerjevalni odbor po tem, ko ga soglasno potrdi Svet.

POGLAVJE IV

AD HOC PROJEKTI ALI PROGRAMI IN Z NJIMI POVEZANI PRORAČUNI

Člen 20

Odobritev ad hoc projektov ali programov in z njimi povezanih ad hoc proračunov (Kategorija A)

1.   Ena ali več sodelujočih držav članic ali izvršilni direktor lahko usmerjevalnemu odboru predloži ad hoc projekt ali program v sklopu pristojnosti agencije, usmerjevalni odbor pa računa na splošno sodelovanje sodelujočih držav članic. Usmerjevalni odbor mora biti obveščen o morebitnem ad hoc proračunu, povezanim s predlaganim projektom ali programom, in o potencialnih prispevkih tretjih strank.

2.   Načeloma prispevajo vse sodelujoče države članice. O svojih namerah v zvezi s tem morajo obvestiti izvršilnega direktorja.

3.   Usmerjevalni odbor odobri pripravo ad hoc projekta ali programa.

4.   Na predlog izvršilnega direktorja ali sodelujoče države članice se lahko usmerjevalni odbor odloči, da bo ustanovil odbor za nadzor upravljanja in izvajanja ad hoc projekta ali programa. Odbor sestavljajo delegati iz vseh prispevajočih držav članic, če k projektu ali programu prispeva tudi Skupnost, pa tudi predstavnik Komisije. Usmerjevalni odbor s sklepom določi mandat in trajanje odbora.

5.   Prispevajoče države članice, ki se sestanejo v sklopu usmerjevalnega odbora, za take ad hoc projekte ali programe odobrijo:

(a)	pravila za upravljanje projekta ali programa;

(b)	morebitni ad hoc proračun, povezan s projektom ali programom, ključ za prispevke in potrebna pravila za izvajanje;

(c)	sodelovanje tretjih strank v odboru iz odstavka 4. To sodelovanje ne posega v avtonomijo odločanja EU.

6.   Če Skupnost prispeva k ad hoc projektu ali programu, potem Komisija sodeluje pri odločitvah iz odstavka 5, postopki sprejemanja odločitev, ki veljajo za splošni proračun EU, pa se v celoti upoštevajo.

Člen 21

Odobritev ad hoc projektov ali programov in z njimi povezanih ad hoc proračunov (Kategorija B)

1.   Ena ali več sodelujočih držav članic lahko obvesti usmerjevalni odbor, da namerava pripraviti ad hoc projekt ali program v okviru pristojnosti agencije in morebiten ad hoc proračun, povezan z njim. Usmerjevalni odbor mora biti obveščen o morebitnem ad hoc proračunu, povezanim s predlaganim projektom ali programom, o morebitnih podrobnostih o človeških virih za tak projekt ali program in o potencialnih prispevkih tretjih strank.

2.   Da se zagotovijo največje možne priložnosti za sodelovanje, morajo biti vse države članice pravočasno obveščene o ad hoc projektu ali programu, vključno z osnovo za širitev sodelovanja, tako da bo lahko vsaka država članica izrazila interes za sodelovanje. Poleg tega se bo pobudnik projekta ali programa potrudil, da bo njihovo članstvo čim širše. Sodelovanje bodo določili pobudniki za vsak primer posebej.

3.   Ad hoc projekt ali program se v tem primeru šteje za projekt ali program agencije, razen če usmerjevalni odbor najkasneje v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 ne odloči drugače.

4.   Vse sodelujoče države članice, ki želijo naknadno sodelovati v ad hoc projektu ali programu, morajo o svoji nameri prispevajoče države članice obvestiti. Prispevajoče države članice najkasneje dva meseca po prejemu tega obvestila same odločajo o sodelovanju zadevne države članice, pri tem pa upoštevajo osnovo, ki je določena takrat, ko so bile sodelujoče države članice obveščene o projektu ali programu.

5.   Prispevajoče države članice same odločajo o ustanovitvi in izvajanju ad hoc projekta ali programa in o morebitnem, s tem povezanim, proračunom. Če Skupnost prispeva k takemu projektu ali programu, potem Komisija sodeluje pri odločitvah iz tega odstavka, postopki sprejemanja odločitev, ki veljajo za splošen proračun EU, pa se v celoti upoštevajo. Prispevajoče države članice po potrebi usmerjevalni odbor obveščajo o dogodkih v zvezi s tem projektom ali programom.

Člen 22

Prispevki iz splošnega proračuna Evropske unije za ad hoc proračune

Prispevki iz splošnega proračuna EU se lahko dodelijo ad hoc proračunom, ki so bili določeni za ad hoc projekte ali programe iz členov 20 in 21.

Člen 23

Sodelovanje tretjih strank

1.   Tretje države lahko prispevajo k posameznemu ad hoc projektu ali programu, ki je bil pripravljen v skladu s členoma 20 in 21, in k s tem povezanemu proračunu. Usmerjevalni odbor s kvalificirano večino po potrebi odobri ad hoc dogovore med agencijo in tretjimi strankami za vsak posamezen projekt ali program.

2.   Za projekte iz člena 20 prispevajoče države članice, ki se sestajajo v sklopu usmerjevalnega odbora, odobrijo skupaj z ustreznimi tretjimi strankami vse potrebne modalitete v zvezi z njihovimi prispevki.

3.   Za projekte iz člena 21 se prispevajoče države članice odločajo skupaj z ustreznimi tretjimi strankami o vseh potrebnih modalitetah v zvezi z njihovim prispevkom.

4.   Če Skupnost prispeva k ad hoc projektu ali programu, potem Komisija sodeluje pri odločitvah iz odstavkov 2 in 3.

POGLAVJE V

ODNOSI S KOMISIJO

Člen 24

Povezava z delom agencije

1.   Komisija je članica usmerjevalnega odbora brez pravice glasovanja in je v celoti povezana z delom agencije.

2.   Komisija lahko v imenu Skupnosti sodeluje v projektih in programih agencije.

3.   Agencija sklene potrebne upravne dogovore in delovne odnose s Komisijo zlasti zato, da bi s Komisijo izmenjavala strokovno pomoč in svetovanje na tistih področjih, na katerih dejavnosti Skupnosti zadevajo naloge agencije in na katerih so dejavnosti agencije povezane z dejavnostmi Skupnosti.

4.   Potrebni dogovori za kritje prispevka iz splošnega proračuna EU po členih 15 in 22 se za vsak primer posebej sklenejo z medsebojnim sporazumom med agencijo in Komisijo ali z medsebojnim sporazumom med prispevajočimi državami članicami in Komisijo.

POGLAVJE VI

ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI, ORGANIZACIJAMI IN SUBJEKTI

Člen 25

Odnosi s tretjimi državami, organizacijami in subjekti

1.   Za opravljanje svojega poslanstva lahko agencija sklepa upravne dogovore s tretjimi državami in drugimi organizacijami in subjekti. Taki dogovori zajemajo predvsem:

(a)	načelo odnosov med agencijo in tretjo stranko;

(b)	določbe za svetovanje o zadevah, ki so povezane z delom agencije;

(c)	varnostne zadeve.

Pri tem mora agencija spoštovati enotni institucionalni okvir in avtonomijo odločanja EU. Vsak tak dogovor sklene usmerjevalni odbor po soglasni odobritvi Sveta.

2.   Agencija mora razviti tesne delovne odnose z ustreznimi elementi OCCAR, okvirnega sporazuma LoI in WEAG/WEAO zaradi vključitve teh elementov ali zaradi ustreznega in pravočasnega poenotenja njihovih načel na podlagi medsebojnega sporazuma.

3.   Vzajemna preglednost in skladni razvoj na področju zmogljivosti se zagotovi z uporabo CDM postopkov. Drugi delovni odnosi med agencijo in ustreznimi NATO organi se opredelijo z upravnim dogovorom iz odstavka 1 ob polnem upoštevanju uveljavljenega okvira sodelovanja in posvetovanja med EU in NATO.

4.   Da bi se olajšalo morebitno sodelovanje v projektih in programih in v okviru dogovorov iz odstavka 1, ima agencija pravico vzpostaviti delovne odnose z organizacijami in subjekti, drugimi kot tistimi navedenimi v odstavkih 2 in 3.

5.   Da bi se olajšalo morebitno sodelovanje v določenih projektih in programih in v okviru dogovorov iz odstavka 1, ima agencija pravico vzpostaviti delovne odnose s tretjimi državami.

6.   Članice WEAG, ki niso članice EU, so deležne največje možne stopnje preglednosti glede določenih projektov in programov agencije, da lahko v njih ustrezno sodelujejo. Za ta namen se ustanovi posvetovalni odbor, ki predvidi forum za izmenjavo stališč in podatkov o zadevah skupnega interesa, ki spadajo v okvir poslanstva agencije. Odbor vodi izvršilni direktor ali njegov predstavnik. Vključuje tudi po enega predstavnika iz vsake sodelujoče države članice, predstavnika Komisije in predstavnike članic WEAG, ki niso članice EU, v skladu z modalitetami, o katerih se z njimi doseže dogovor.

7.   Na zahtevo lahko druge evropske članice Nata, ki niso članice EU, sodelujejo v posvetovalnem odboru iz odstavka 6 v skladu z modalitetami, o katerih se z njimi doseže dogovor.

8.   Posvetovalni odbor iz odstavka 6 lahko deluje kot forum za dialog z drugimi tretjimi strankami o določenih zadevah skupnega interesa, ki so v pristojnosti agencije, in zagotovi, da so v celoti obveščene o razvoju dogodkov in zadevah skupnega interesa, in o priložnostih za bodoče sodelovanje.

POGLAVJE VII

RAZNE DOLOČBE

Člen 26

Privilegiji in imunitete

Privilegiji in imunitete, ki so potrebne za izvajanje nalog agencije, izvršilnega direktorja in njegovega osebja, se predvidijo v dogovoru med sodelujočimi državami članicami.

Člen 27

Klavzula o pregledu

Vodja agencije mora usmerjevalnemu odboru najkasneje tri leta po začetku veljavnosti tega skupnega ukrepa ali po začetku veljavnosti Pogodbe o Ustavi za Evropo, kar pač nastopi prej, predložiti poročilo o izvajanju tega skupnega ukrepa z namenom, da ga Svet po potrebi pregleda.

Člen 28

Pravna odgovornost

1.   Pogodbeno odgovornost agencije ureja zakon, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Osebno odgovornost osebja do agencije urejajo ustrezni predpisi, ki veljajo za agencijo.

Člen 29

Dostop do dokumentov

Na predlog izvršilnega direktorja usmerjevalni odbor sprejme pravila o dostopu javnosti do dokumentov agencije z upoštevanjem načel in omejitev, ki jih določa Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (2).

Člen 30

Varovanje tajnosti

1.   Agencija uporablja predpise o varovanju tajnosti, ki so določeni s Sklepom 2001/264/ES (3).

2.   Agencija mora zagotoviti ustrezno varovanje in pravočasnost svojih zunanjih komunikacij.

Člen 31

Jezikovna ureditev

Jezikovno ureditev agencije soglasno določi Svet.

Člen 32

Prehodni ukrepi

GS/VP izvaja potrebne ukrepe za pripravo delovanja agencije. Za ta namen lahko izvaja tudi pooblastila izvršilnega direktorja po tem skupnem ukrepu, dokler le-ta ni imenovan.

Člen 33

Ta skupni ukrep začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 34

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 253, 7.10.2000, str. 42.

(2)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(3)  UL L 101, 11.4.2001, str. 1.

---

17.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/s3

---

OBVESTILO BRALCEM

Glede na situacijo, ki je nastala po širitvi, so bile nekatere izdaje Uradnega lista z dne 30. aprila 2004 izdane v poenostavljeni obliki v tedanjih enajstih uradnih jezikih.Odločeno je bilo, da se akti, ki so bili objavljeni v teh uradnih listih, znova izdajo kot popravek in v običajni obliki Uradnega lista.Zaradi tega so bili uradni listi, ki vsebujejo le te popravke, objavljeni v enajstih „predširitvenih“ jezikovnih različicah. Prevodi aktov v jezike novih držav članic bodo objavljeni v posebni izdaji Uradnega lista Evropske unije, ki bo vsebovala besedila institucij in Evropske centralne banke, sprejetih pred 1. majem 2004.Spodaj je naveden seznam uradnih listov, izdanih 30. aprila, in njihovih popravkov.

UL z dne 30. aprila 2004	Popravljen UL
L 139	L 226, 25. junij
L 144	L 199, 7. junij
L 146	L 225, 25. junij
L 149	L 215, 16. junij
L 150	L 185, 24. maj
L 151	L 208, 10. junij
L 152	L 216, 16. junij
L 153	L 231, 30. junij
L 154	L 189, 27. maj
L 155	L 193, 1. junij
L 156	L 202, 7. junij
L 157	L 195, 2. junij
L 158	L 229, 29. junij
L 159	L 184, 24. maj
L 160	L 212, 12. junij
L 161	L 206, 9. junij
L 164	L 220, 21. junij
L 165	L 191, 28. maj
L 166	L 200, 7. junij
L 167	L 201, 7. junij

---