ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 219

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 47
19. junij 2004


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1131/2004 z dne 18. junija 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1132/2004 z dne 18. junija 2004 o spremembah Uredbe (EGS) št. 1764/86 in Uredbe (ES) št. 1535/2003 glede tradicionalnega proizvoda kunserva

3

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1133/2004 z dne 18. junija 2004 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz dobro brušenega dolgozrnatega riža B v nekatere tretje države v okviru razpisa, izdanega v Uredbi (ES) št. 1877/2003

5

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1134/2004 z dne 18. junija 2004 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz dobro brušenega okroglozrnatega riža v nekatere tretje države v okviru razpisa, izdanega v Uredbi (ES) št. 1875/2003

6

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1135/2004 z dne 18. junija 2004 o določitvi najvišjega izvoznega nadomestila za dobro brušen okroglozrnat, srednjezrnat in dolgozrnat riž A za izvoz v nekatere tretje države v okviru razpisa, izdanega v Uredbi (ES) št. 1876/2003

7

 

*

Direktiva Sveta 2004/84/ES z dne 10. junija 2004 o spremembi Direktive 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjenih za prehrano ljudi

8

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

2004/514/ES:Odločba Sveta z dne 14. junija 2004 o spremembi Odločbe 98/161/ES, ki dovoljuje Kraljevini Nizozemski, da uporabi ukrep, ki odstopa od členov 2 in 28a(1) Šeste direktive 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih

11

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

 

Skupni odbor EGP

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 78/2004 z dne 8. junija 2004 o spremembi Priloge XIV (konkurenca), Protokola 21 (o izvajanju pravil o konkurenci za podjetja), Protokola 22 [o opredelitvi podjetja in prometa (člen 56)] in Protokola 24 (o sodelovanju na področju nadzora koncentracij) k Sporazumu EGP

13

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 79/2004 z dne 8. junija 2004 o spremembi Priloge XIV (konkurenca), Protokola 21 (o izvajanju pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja) in Protokola 24 (o sodelovanju na področju nadzora koncentracij) k Sporazumu EGP ( 1 )

24

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

19.6.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 219/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1131/2004

z dne 18. junija 2004

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 19. junija 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. junija 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 18. junija 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

70,4

999

70,4

0707 00 05

052

111,0

999

111,0

0709 90 70

052

90,3

999

90,3

0805 50 10

388

68,2

508

51,4

528

64,4

999

61,3

0808 10 20, 0808 10 50, 0808 10 90

388

84,5

400

113,7

404

108,5

508

71,2

512

75,4

524

65,1

528

67,6

720

75,1

804

94,3

999

83,9

0809 10 00

052

292,2

624

221,0

999

256,6

0809 20 95

052

404,4

400

372,7

616

272,4

999

349,8

0809 30 10, 0809 30 90

052

135,3

624

175,1

999

155,2

0809 40 05

052

102,5

624

225,5

999

164,0


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


19.6.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 219/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1132/2004

z dne 18. junija 2004

o spremembah Uredbe (EGS) št. 1764/86 in Uredbe (ES) št. 1535/2003 glede tradicionalnega proizvoda „kunserva

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (1) in zlasti člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1764/86 z dne 27. maja 1986 o najnižjih zahtevah glede kakovosti za proizvode, predelane iz paradižnikov, v okviru programa proizvodnih pomoči (2) določa opredelitev paradižnikovega koncentrata, ki je upravičen do proizvodne pomoči.

(2)

V Uredbi Komisije (ES) št. 1535/2003 z dne 29. avgusta 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 glede programa pomoči za predelano sadje in zelenjavo (3) so našteti proizvodi, ki so upravičeni do proizvodne pomoči.

(3)

Kunserva“ je tradicionalen, natančno opredeljen malteški proizvod in paradižniki, ki se uporabljajo pri proizvodnji „kunserve“, morajo biti upravičeni do proizvodne pomoči od datuma pristopa Malte k Evropski uniji.

(4)

Uredbi (EGS) št. 1764/86 in (ES) št. 1535/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 1764/86 se spremeni na naslednji način:

(1)

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

V tem naslovu pomenita ‚paradižnikov sok’ in ‚paradižnikov koncentrat’ proizvode, opredeljene v točkah 11, 12 in 18 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2003 (4)

.

(2)

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

1.   Paradižnikovemu soku in paradižnikovemu koncentratu se lahko dodajo samo naslednje sestavine:

(a)

kuhinjska sol (natrijev klorid);

(b)

naravne začimbe, aromatična zelišča in njihovi izvlečki ter naravne arome.

Poleg tega se v primeru ‚kunserve’ doda sladkor, ki predstavlja med 8 masnimi % in 25 masnimi % končnega proizvoda.

2.   Kot dodatek pri proizvodnji paradižnikovega soka in paradižnikovega koncentrata se lahko uporabi citronska kislina (E 330).

Pri proizvodnji paradižnikovega soka z vsebnostjo suhe snovi manj kot 7 % se lahko uporabi askorbinska kislina (E 300). Vendar pa vsebnost askorbinske kisline ne sme presegati 0,03 masnih % končnega proizvoda.

Pri proizvodnji paradižnikovega koncentrata v prahu se sme uporabiti silicijev dioksid (551). Vendar pa vsebnost silicijevega dioksida ne sme presegati 1 masnega % končnega proizvoda.

3.   Količina dodane kuhinjske soli:

(a)

ne sme presegati 15 masnih % vsebnosti suhe snovi za paradižnikov koncentrat z vsebnostjo suhe snovi nad 20 %;

(b)

ne sme presegati 3 masne % neto mase za druge paradižnikove koncentrate in za paradižnikov sok;

c)

znaša med 2 masnima % in 5 masnimi % za ‚kunservo’.

Pri določanju količine dodane kuhinjske soli se šteje, da vsebnost kloridov ustreza 2 % vsebnosti suhe snovi.“.

Člen 2

V členu 2 Uredbe (ES) št. 1535/2003 se doda naslednja točka 18:

„18.

kunserva’: proizvod, ki je pridobljen z zgoščevanjem paradižnikovega soka, pridobljenega neposredno iz svežih paradižnikov, ima dodan sladkor in sol ter vsebnost suhe snovi med 28 % in 36 %, je pakiran v hermetično zaprto embalažo z oznako ‚kunserva’ in se uvršča v oznako KN ex 2002 90.“.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma začetka veljavnosti Pristopne pogodbe Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. junija 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2004 (UL L 64, 2.3.2004, str. 25).

(2)  UL L 153, 7.6.1986, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 996/2001 (UL L 139, 23.5.2001, str. 9).

(3)  UL L 218, 30.8.2003, str. 14. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 444/2004 (UL L 72, 11.3.2004, str. 54).

(4)  UL L 218, 30.8.2003, str. 14.“.


19.6.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 219/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1133/2004

z dne 18. junija 2004

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz dobro brušenega dolgozrnatega riža B v nekatere tretje države v okviru razpisa, izdanega v Uredbi (ES) št. 1877/2003

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga z rižem (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1877/2003 (2) je bil izdan razpis za izvozna nadomestila za riž.

(2)

Člen 5 Uredbe Komisije (ES) št. 584/75 (3) predvideva, da lahko Komisija v skladu s postopkom, opredeljenim v 22. členu Uredbe (ES) št. 3072/95, ter na podlagi predloženih ponudb določi največje izvozno nadomestilo. Pri tej določitvi je treba upoštevati kriterije, določene v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95. Na razpisu je izbran vsak ponudnik, katerega ponudba je enaka ali nižja od največjega izvoznega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj omenjenih kriterijev ob sedanjih razmerah na trgu zadevnega riža sledi, da je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo v višini, navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Najvišje izvozno nadomestilo za izvoz dobro brušenega dolgozrnatega riža B v nekatere tretje države v okviru razpisa, izdanega v Uredbi (ES) št. 1877/2003, se na osnovi ponudb, oddanih od 14. do 17. junija 2004, določi na 169,00 EUR/t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 19. junija 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. junija 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije


(1)  UL L 329, 30.12.1995, str. 18. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 411/2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 27).

(2)  UL L 275, 25.10.2003, str. 20.

(3)  UL L 61, 7.3.1975, str. 25. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1948/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 18).


19.6.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 219/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1134/2004

z dne 18. junija 2004

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz dobro brušenega okroglozrnatega riža v nekatere tretje države v okviru razpisa, izdanega v Uredbi (ES) št. 1875/2003

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga za riž (1) in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1875/2003 (2) je bil odprt razpis za izvozna nadomestila za riž.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe Komisije (EGS) št. 584/75 (3) lahko Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 22 Uredbe (ES) št. 3072/95, in na podlagi predloženih ponudb, določi najvišje izvozno nadomestilo. Pri določanju najvišjega nadomestila je treba upoštevati zlasti merila, določena v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95. Pogodba se sklene s ponudnikom ali ponudniki, katerih ponudba je enaka ali nižja od najvišjega izvoznega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih meril pri trenutnih razmerah na trgu za zadevni riž sledi, da je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo v znesku, navedenem v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Najvišje izvozno nadomestilo za dobro brušen okroglozrnat riž za izvoz v nekatere tretje države v okviru razpisa, izdanega v Uredbi (ES) št. 1875/2003, znaša na osnovi ponudb, predloženih od 14. do 17. junija 2004, 50,00 EUR/t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 19. junija 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. junija 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije


(1)  UL L 329, 30.12.1995, str. 18. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 411/2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 27).

(2)  UL L 275, 25.10.2003, str. 14.

(3)  UL L 61, 7.3.1975, str. 25. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1948/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 18).


19.6.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 219/7


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1135/2004

z dne 18. junija 2004

o določitvi najvišjega izvoznega nadomestila za dobro brušen okroglozrnat, srednjezrnat in dolgozrnat riž A za izvoz v nekatere tretje države v okviru razpisa, izdanega v Uredbi (ES) št. 1876/2003

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga za riž (1) in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1876/2003 (2) je bil odprt razpis za izvozna nadomestila za riž.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 584/75 (3), lahko Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 22 Uredbe (EGS) št. 3072/95, in na podlagi predloženih ponudb, določi najvišje izvozno nadomestilo. Pri določanju najvišjega nadomestila je treba upoštevati zlasti merila, določena v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95. Pogodba se sklene s ponudnikom ali ponudniki, katerih ponudba je enaka ali nižja od najvišjega izvoznega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih meril pri trenutnih razmerah na trgu za zadevni riž sledi, da je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo v znesku, navedenem v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Najvišje izvozno nadomestilo za dobro brušen okroglozrnat, srednjezrnat in dolgozrnat riž A za izvoz v nekatere tretje države znaša na osnovi ponudb, predloženih od 14. do 17. junija 2004 v okviru razpisa, izdanega v Uredbi (ES) št. 1876/2003, 50,00 EUR/t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 19. junija 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. junija 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije


(1)  UL L 329, 30.12.1995, str. 18. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 411/2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 27).

(2)  UL L 275, 25.10.2003, str. 17.

(3)  UL L 61, 7.3.1975, str. 25. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo št. 1948/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 18).


19.6.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 219/8


DIREKTIVA SVETA 2004/84/ES

z dne 10. junija 2004

o spremembi Direktive 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjenih za prehrano ljudi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2001/113/ES (1) določa osnovne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati številni proizvodi opredeljeni v Prilogi I te direktive, vključno „džem“ in „marmelada“, da je tem proizvodom omogočen prosti pretok na notranjem trgu.

(2)

V nemški jezikovni različici sta uporabljeni imeni „Konfitüre“ in „Marmelade“ za „džem“ oziroma „marmelado“.

(3)

Na določenih lokalnih tržnicah v Avstriji in Nemčiji, na primer na kmečkih ali tedenskih tržnicah, se beseda „Marmelade“ po tradiciji uporablja za ime proizvoda „džem“; v teh primerih se uporablja izraz „Marmelade aus Zitrusfrüchten“ za izraz „marmelada“ z namenom razlikovanja obeh skupin proizvodov.

(4)

Zato je primerno, da Avstrija in Nemčija upoštevata to tradicijo pri sprejemanju ukrepov, potrebnih za upoštevanje Direktive 2001/113/ES.

(5)

Ta direktiva se uporablja od 12. julija 2004, da bi se zagotovila popolna korist njenih določb –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2001/113/ES v nemški jezikovni različici se nadomesti s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 12. julija 2004.

Člen 3

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 10. junija 2004

Za Svet

Predsednik

D. AHERN


(1)  UL L 10, 12.1.2002, str. 67.


PRILOGA

ANHANG I

VERKEHRSBEZEICHNUNGEN, BESCHREIBUNG UND BEGRIFFSBESTIMMUNGEN DER ERZEUGNISSE

I.   BEGRIFFSBESTIMMUNGEN

‚Konfitüre‘ (1) ist die auf die geeignete gelierte Konsistenz gebrachte Mischung von Zuckerarten, Pülpe und/oder Fruchtmark einer oder mehrerer Fruchtsorte(n) und Wasser. Abweichend davon darf Konfitüre von Zitrusfrüchten aus der in Streifen und/oder in Stücke geschnittenen ganzen Frucht hergestellt werden.

Die für die Herstellung von 1 000 g Enderzeugnis verwendete Menge Pülpe und/oder Fruchtmark beträgt mindestens

350 g im Allgemeinen,

250 g bei roten Johannisbeeren/Ribiseln, Vogelbeeren, Sanddorn, schwarzen Johannisbeeren/Ribiseln, Hagebutten und Quitten,

150 g bei Ingwer,

160 g bei Kaschuäpfeln,

60 g bei Passionsfrüchten.

‚Konfitüre extra‘ ist die auf die geeignete gelierte Konsistenz gebrachte Mischung von Zuckerarten, nicht konzentrierter Pülpe aus einer oder mehreren Fruchtsorte(n) und Wasser. Konfitüre extra von Hagebutten sowie kernlose Konfitüre extra von Himbeeren, Brombeeren, schwarzen Johannisbeeren/Ribiseln, Heidelbeeren und roten Johannisbeeren/Ribiseln kann jedoch ganz oder teilweise aus nicht konzentriertem Fruchtmark hergestellt werden. Konfitüre extra von Zitrusfrüchten darf aus der in Streifen und/oder in Stücke geschnittenen ganzen Frucht hergestellt werden.

Aus Mischungen der nachstehenden Früchte mit anderen Früchten kann keine Konfitüre extra hergestellt werden: Äpfeln, Birnen, nicht steinlösenden Pflaumen, Melonen, Wassermelonen, Trauben, Kürbissen, Gurken, Tomaten/Paradeisern.

Die für die Herstellung von 1 000 g Enderzeugnis verwendete Menge Pülpe beträgt mindestens

450 g im Allgemeinen,

350 g bei roten Johannisbeeren/Ribiseln, Vogelbeeren, Sanddorn, schwarzen Johannisbeeren/Ribiseln, Hagebutten und Quitten,

250 g bei Ingwer,

230 g bei Kaschuäpfeln,

80 g bei Passionsfrüchten.

‚Gelee‘ ist die hinreichend gelierte Mischung von Zuckerarten sowie Saft und/oder wässrigen Auszügen einer oder mehrerer Fruchtsorte(n).

Die für die Herstellung von 1 000 g Enderzeugnis verwendete Menge an Saft und/oder wässrigen Auszügen entspricht mindestens der für die Herstellung von Konfitüre vorgeschriebenen Menge. Die Mengenangaben gelten nach Abzug des Gewichts des für die Herstellung der wässrigen Auszüge verwendeten Wassers.

Bei der Herstellung von ‚Gelee extra‘ entspricht die für die Herstellung von 1 000 g Enderzeugnis verwendete Menge an Fruchtsaft und/oder wässrigen Auszügen mindestens der für die Herstellung von Konfitüre extra vorgeschriebenen Menge. Die Mengenangaben gelten nach Abzug des Gewichts des für die Herstellung der wässrigen Auszüge verwendeten Wassers. Aus Mischungen der nachstehenden Früchte mit anderen Früchten kann kein Gelee extra hergestellt werden: Äpfeln, Birnen, nicht steinlösenden Pflaumen, Melonen, Wassermelonen, Trauben, Kürbissen, Gurken, Tomaten/Paradeisern.

‚Marmelade‘ ist die auf die geeignete gelierte Konsistenz gebrachte Mischung von Wasser, Zuckerarten und einem oder mehreren der nachstehenden, aus Zitrusfrüchten hergestellten Erzeugnisse: Pülpe, Fruchtmark, Saft, wässriger Auszug, Schale (2).

Die für die Herstellung von 1 000 g Enderzeugnis verwendete Menge Zitrusfrüchte beträgt mindestens 200 g, von denen mindestens 75 g dem Endokarp entstammen.

Mit ‚Gelee-Marmelade‘ wird das Erzeugnis bezeichnet, aus dem sämtliche unlöslichen Bestandteile mit Ausnahme etwaiger kleiner Anteile feingeschnittener Schale entfernt worden sind.

‚Maronenkrem‘ ist die auf die geeignete Konsistenz gebrachte Mischung von Wasser, Zucker und mindestens 380 g Maronenmark (von Castanea sativa) je 1 000 g Enderzeugnis.

II.   Die in Abschnitt I definierten Erzeugnisse müssen mindestens 60 % lösliche Trockenmasse (Refraktometerwert) enthalten; hiervon ausgenommen sind die Erzeugnisse, bei denen der Zucker ganz oder teilweise durch Süßungsmittel ersetzt wurde.

Unbeschadet des Artikels 5 Absatz 1 der Richtlinie 2000/13/EG können die Mitgliedstaaten jedoch die vorbehaltenen Bezeichnungen für die in Abschnitt I definierten Erzeugnisse, die weniger als 60 % lösliche Trockenmasse enthalten, zulassen, um bestimmten Sonderfällen Rechnung zu tragen.

III.   Bei Mischungen wird der in Abschnitt I vorgeschriebene Mindestanteil der einzelnen Fruchtsorten proportional zu den verwendeten Prozentanteilen angepasst.


(1)  In Österreich und Deutschland kann für den Verkauf an den Endverbraucher auf bestimmten lokalen Märkten auch die Bezeichnung ‚Marmelade‘ verwendet werden.

(2)  In Österreich und Deutschland kann für den Verkauf an den Endverbraucher auf bestimmten lokalen Märkten auch die Bezeichnung ‚Marmelade aus Zitrusfrüchten‘ verwendet werden.


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

19.6.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 219/11


ODLOČBA SVETA

z dne 14. junija 2004

o spremembi Odločbe 98/161/ES, ki dovoljuje Kraljevini Nizozemski, da uporabi ukrep, ki odstopa od členov 2 in 28a(1) Šeste direktive 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih

(2004/514/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (1), in zlasti člena 27 Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 27(1) Direktive 77/388/EGS lahko Svet na predlog Komisije soglasno dovoli državam članicam, da uvedejo ali ohranijo posebne ukrepe, ki odstopajo od navedene direktive, zaradi poenostavitve obračunavanja davkov ali preprečevanja nekaterih načinov utaje davkov ali izogibanja plačilu davkov.

(2)

S pismom, zavedenim dne 26. novembra 2003 pri generalnem sekretariatu Komisije, je nizozemska vlada zaprosila za podaljšanje Odločbe 98/161/ES (2), ki ji dovoljuje uporabo posebne ureditve obdavčenja na področju recikliranih odpadkov.

(3)

Druge države članice so bile obveščene o prošnji Nizozemske 14. januarja 2004.

(4)

Z Odločbo 98/161/ES je bilo Kraljevini Nizozemski do 31. decembra 2003 dovoljeno uporabljati naslednje ukrepe:

oprostitev davkov za dobave in nabave znotraj Skupnosti izrabljenih materialov in odpadkov za podjetja, katerih letni promet je nižji od 2,5 milijona NLG. Promet za neželezne kovine je lahko izključen pri določitvi tega praga;

oprostitev davka za dobave in nabave znotraj Skupnosti za neželezne kovine.

(5)

Davčnim zavezancem, katerih transakcije so predmet oprostitev iz člena 2 in člena 3 Odločbe 98/161/ES, se lahko dovoli, da za dobavljene in znotraj Skupnosti nabavljene izrabljene materiale in odpadke ne upoštevajo posebne ureditve iz te odločbe.

(6)

Ta ukrep odstopanja je bil potreben zaradi težavnega boja proti goljufiji na tem področju, kjer določeni subjekti, v večini majhni trgovci, ne spoštujejo obveznosti iz člena 21.1.a) Direktive 77/388/EGS, ki določa plačilo davka, ki so ga obračunali za svoje dobave, državnim organom. Izvajanje pobiranja davkov na tem področju je predvsem težko zaradi težavne identifikacije in nadzora dejavnosti trgovcev, ki ne izpolnjujejo zahtev. Iz tega razloga so te ureditve učinkovit ukrep za preprečevanje goljufije.

(7)

Dne 7. junija 2000 je Komisija objavilo kratkoročno strategijo za izboljšanje delovanja sistema DDV, v kateri je izvedla racionalizacijo velikega števila veljavnih odstopanj. Vendar bi lahko v določenih primerih ta racionalizacija vključevala razširitev določenih odstopanj, ki bi se izkazala za posebno učinkovita, na vse države članice. Obvestilo Komisije z dne 20. oktobra 2003 potrjuje ta kompromis.

(8)

Zato je primerno odobriti Kraljevini Nizozemski podaljšanje sedanjega odstopanja do sprejema posebne ureditve DDV za področje recikliranih odpadkov, vendar najdlje do 31. decembra 2005.

(9)

Odstopanje nima negativnega učinka na sredstva Skupnosti iz naslova DDV in ne vpliva na znesek DDV obračunan na končni stopnji.

(10)

Da se zagotovi pravna kontinuiteta, naj bi se ta odločba uporabljala od 1. januarja 2004 –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V členu 1 Odločbe 98/161/ES se datum „31. december 2003“ nadomesti z naslednjim besedilom: „do začetka veljavnosti posebne ureditve za uporabo DDV za področje recikliranih odpadkov, ki spreminja Direktivo 77/388/EGS, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2005“.

Člen 2

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2004.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Nizozemsko.

V Luksemburgu, 14. junija 2004

Za Svet

Predsednik

B. COWEN


(1)  UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 290/2004 (UL L 50, 20.4.2004, str. 5).

(2)  UL L 53, 24.2.1998, str. 19. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2000/435/ES (UL L 172, 12.7.2000, str. 24).


EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

Skupni odbor EGP

19.6.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 219/13


SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP

št. 78/2004

z dne 8. junija 2004

o spremembi Priloge XIV (konkurenca), Protokola 21 (o izvajanju pravil o konkurenci za podjetja), Protokola 22 [o opredelitvi „podjetja“ in „prometa“ (člen 56)] in Protokola 24 (o sodelovanju na področju nadzora koncentracij) k Sporazumu EGP

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kakor je bil spremenjen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“, in zlasti člena 98 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga XIV k Sporazumu je bila spremenjena s Sporazumom o udeležbi Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Madžarske, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v Evropskem gospodarskem prostoru, ki je bil podpisan 14. oktobra 2003 v Luxembourgu (1).

(2)

Protokol 21 k Sporazumu je bil spremenjen s Sporazumom o udeležbi Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Madžarske, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v Evropskem gospodarskem prostoru, ki je bil podpisan 14. oktobra 2003 v Luxembourgu.

(3)

Skupni odbor EGP do sedaj ni spremenil Protokola 22 k Sporazumu.

(4)

Skupni odbor EGP do sedaj ni spremenil Protokola 24 k Sporazumu.

(5)

Člen 57 Sporazuma daje pravno podlago za nadzor koncentracij v Evropskem gospodarskem prostoru.

(6)

Člen 57 je treba uporabljati v skladu s Protokoloma 21 in 24 ter Prilogo XIV, ki določajo pravila za nadzor koncentracij.

(7)

Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (2), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1310/97 (3), je vključena v Prilogo XIV in Protokol 21 in nanjo se sklicuje Protokol 24 k Sporazumu.

(8)

Priloga XIV in Protokol 21 sta bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 27/1998 z dne 27. marca 1998 (4), ki vključuje Uredbo Sveta (ES) št. 1310/97 z dne 30. junija 1997 o spremembi Uredbe (EGS) št. 4064/89 v Sporazum v skladu s ciljem ohranjanja dinamičnega in homogenega EGP, ki temelji na skupnih pravilih in enakih pogojih konkurence.

(9)

Uredba (ES) št. 1310/97 o spremembi Uredbe (EGS) št. 4064/89 spreminja člen 5(3) navedene uredbe. Primerno je, da se ustrezno spremeni Protokol 22 k Sporazumu.

(10)

Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (5) razveljavlja in nadomesti Uredbo (ES) št. 4064/89.

(11)

Uredbo (ES) št. 139/2004 je potrebno vključiti v Prilogo XIV in Protokol 21 in nanjo se mora sklicevati Protokol 24 k Sporazumu, da bi se ohranili enaki pogoji konkurence v EGP –

SKLENIL:

Člen 1

Priloga XIV k Sporazumu se spremeni v skladu s Prilogo I k temu sklepu.

Člen 2

Protokol 21 k Sporazumu se spremeni v skladu s Prilogo II k temu sklepu.

Člen 3

Protokol 22 k Sporazumu se spremeni v skladu s Prilogo III k temu sklepu.

Člen 4

Protokol 24 k Sporazumu se spremeni v skladu s Prilogo IV k temu sklepu.

Člen 5

Besedilo Uredbe (ES) št. 139/2004 v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavi v Dodatku EGP k Uradnemu listu Evropske unije, je verodostojno.

Člen 6

Ta sklep začne veljati 9. junija 2004, če so bila Skupnemu odboru EGP poslana vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma (6).

Člen 7

Ta sklep se objavi v oddelku EGP Uradnega lista Evropske unije in v Dodatku EGP k njemu.

V Bruslju, 8. junija 2004

Za Skupni odbor EGP

Predsednik

S. GILLESPIE


(1)  UL L 130, 29.4.2004, str. 3.

(2)  UL L 395, 30.12.1989, str. 1.

(3)  UL L 180, 9.7.1997, str. 1.

(4)  UL L 310, 19.11.1998, str. 9 in dodatek EGP št. 448, 19.11.1998, str. 190.

(5)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(6)  Ni naznačenih ustavnih zahtev.


PRILOGA I

Besedilo točke 1 (Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89) v Prilogi XIV k Sporazumu se nadomesti z naslednjim:

32004 R 0139: Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

Glede določb Uredbe veljajo za namene Sporazuma naslednje prilagoditve:

(a)

v členu 1(1) se stavek ‚ali ustrezne določbe Protokola 21 in Protokola 24 k Sporazumu EGP’ vstavi za besede ‚Brez poseganja v člen 4(5)’;

poleg tega se izraz ‚razsežnostjo Skupnosti’ glasi ‚razsežnostjo Skupnosti ali EFTA’;

(b)

v členu 1(2) se izraz ‚razsežnost Skupnosti’ glasi ‚razsežnost Skupnosti oziroma EFTA’;

poleg tega se izraz ‚skupni promet na trgu Skupnosti’ glasi ‚skupni promet na trgu Skupnosti ali promet na trgu EFTA’;

v zadnjem pododstavku se izraz ‚državi članici’ glasi ‚državi članici ES ali državi EFTA’;

(c)

v členu 1(3) se ‚razsežnost Skupnosti’ glasi ‚razsežnost Skupnosti oziroma EFTA’;

poleg tega se izraz ‚skupni promet na trgu Skupnosti’ glasi ‚skupni promet na trgu Skupnosti ali promet na trgu EFTA’;

v členu 1(3)(b) in (c) se izraz ‚držav članic’ glasi ‚držav članic ES ali v vsaki od vsaj treh držav EFTA’;

v zadnjem pododstavku se izraz ‚državi članici’ glasi ‚državi članici ES ali državi EFTA’;

(d)

člen 1(4) in (5) se ne uporablja;

(e)

v prvem pododstavku člena 2(1) se izraz ‚s skupnim trgom’ glasi ‚z delovanjem Sporazuma EGP’;

(f)

na koncu člena 2(2) se izraz ‚s skupnim trgom’ glasi ‚z delovanjem Sporazuma EGP’;

(g)

na koncu člena 2(3) se izraz ‚s skupnim trgom’ glasi ‚z delovanjem Sporazuma EGP’;

(h)

na koncu člena 2(4) se izraz ‚s skupnim trgom’ glasi ‚z delovanjem Sporazuma EGP’;

(i)

v členu 3(5)(b) se izraz ‚države članice’ glasi ‚države članice ES ali države EFTA’;

(j)

v prvem pododstavku člena 4(1) se izraz ‚razsežnostjo Skupnosti’ glasi ‚razsežnostjo Skupnosti ali EFTA’;

poleg tega se v prvi stavek za besede ‚Komisiji je’ vstavi stavek ‚v skladu s členom 57 Sporazuma EGP’;

v drugem pododstavku člena 4(1) se izraz ‚razsežnostjo Skupnosti’ glasi ‚razsežnostjo Skupnosti ali EFTA’;

(k)

v členu 5(1) se zadnji pododstavek glasi:

‚Promet na območju Skupnosti ali na območju države članice obsega prodane proizvode in storitve, opravljene za podjetja ali potrošnike, na območju Skupnosti ali na območju te države članice. Isto velja za promet na območju držav EFTA kot celote ali na območju posamezne države EFTA.’;

(l)

v členu 5(3)(a) se zadnji pododstavek glasi:

‚Promet kreditne ali finančne institucije na območju Skupnosti ali države članice obsega postavke prihodkov, kakršne so opredeljene zgoraj, ki jih prejme panoga ali oddelek te institucije, ustanovljen na območju Skupnosti ali države članice, odvisno od primera. Isto velja za promet kreditne ali finančne institucije na območju držav EFTA kot celote ali na območju posamezne države EFTA.’;

(m)

v členu 5(3)(b) se zadnji stavek ‚, … se upoštevajo bruto premije, prejete od rezidentov Skupnosti oziroma rezidentov ene države članice.’ glasi:

‚, … se upoštevajo bruto premije, prejete od rezidentov Skupnosti oziroma rezidentov ene države članice ES. Isto velja za bruto premije, prejete od rezidentov na območju držav EFTA kot celote oziroma od rezidentov ene države EFTA’“


PRILOGA II

Besedilo točke 1(1) (Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89) v členu 3 Protokola 21 k Sporazumu se nadomesti z naslednjim:

32004 R 0139: Člen 4(4) in (5), členi od 6 do 12, členi od 14 do 21 in členi od 23 do 26 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).“


PRILOGA III

Besedilo člena 3 v Protokolu 22 k Sporazumu se nadomesti z naslednjim:

„Namesto prometa se uporablja naslednje:

(a)

pri kreditnih institucijah in drugih finančnih institucijah vsota naslednjih postavk prihodkov, kakor so določene v Direktivi Sveta 86/635/EGS, po potrebi po odbitku davka na dodano vrednost in drugih davkov, neposredno povezanih s temi postavkami:

(i)

prihodki od obresti in podobni prihodki;

(ii)

prihodki od vrednostnih papirjev:

prihodki od delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivimi donosi;

prihodki za udeležbo v kapitalu;

prihodki iz delnic v povezanih družbah;

(iii)

prihodki od provizij;

(iv)

čisti dobiček iz finančnega poslovanja;

(v)

drugi prihodki iz dejavnosti.

Promet kreditne ali finančne institucije na območju, zajetem v Sporazumu, vključuje postavke prihodkov, kot so opredeljene zgoraj, ki jih knjiži podružnica ali oddelek te institucije s sedežem na območju, zajetem v Sporazumu;

(b)

za zavarovalnice vrednost obračunanih bruto premij, ki obsegajo vse prihodke in terjatve, izhajajoče iz zavarovalnih pogodb, ki jih izdajo zavarovalnice ali so za njihov račun, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšanimi za davke in davkom podobne prispevke ali dajatve, ki so zaračunane glede na vrednost posameznih premij ali glede na vse premije skupaj; glede uporabe člena 1(2)(b) in (3)(b), (c) in (d) ter končnega dela člena 1(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 se upoštevajo bruto premije, prejete od rezidentov na ozemlju, zajetem v Sporazumu.“


PRILOGA IV

Protokol 24 k Sporazumu se nadomesti z naslednjim:

PROTOKOL št. 24

o sodelovanju na področju nadzora koncentracij

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

1.   Nadzorni organ EFTA in Komisija ES izmenjata informacije in se posvetujeta o splošnih političnih vprašanjih na zahtevo enega od obeh nadzornih organov.

2.   V primerih, na katere se nanaša člen 57(2)(a) Sporazuma, Komisija ES in Nadzorni organ EFTA sodelujeta pri obravnavi koncentracij, kot je predvideno v določbah v nadaljevanju.

3.   V tem protokolu pomeni izraz ‚ozemlje nadzornega organa’ za Komisijo ES ozemlje držav članic ES, na katerega se nanaša Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, ter za Nadzorni organ EFTA ozemlje držav EFTA, na katero se nanaša Sporazum.

Člen 2

1.   Sodelovanje poteka s skladu z določbami, navedenimi v tem protokolu, kadar:

(a)

skupni promet udeleženih podjetij na območju držav EFTA znaša 25 odstotkov ali več njihovega skupnega prometa na območju, zajetem v Sporazumu, ali

(b)

promet vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij na območju držav EFTA presega 250 milijonov EUR, ali

(c)

bi lahko koncentracija znatno ovirala učinkovito konkurenco na območju držav EFTA ali na večjem delu tega območja, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.

2.   Sodelovanje poteka tudi, kadar:

(a)

koncentracija izpolnjuje merila za napotitev na podlagi člena 6,

(b)

želi država EFTA sprejeti ukrepe za zaščito legitimnih interesov, kot so določeni v členu 7.

ZAČETNA FAZA POSTOPKA

Člen 3

1.   Komisija ES pošlje Nadzornemu organu EFTA kopije priglasitev o primerih iz člena 2(1) in (2)(a) v treh delovnih dneh ter v najkrajšem možnem času kopije najpomembnejših dokumentov, ki so bili predloženi Komisiji ES ali ki jih je izdala Komisija ES.

2.   Komisija ES opravi vse potrebne postopke, predvidene za izvajanje člena 57 Sporazuma, v tesnem in stalnem sodelovanju z Nadzornim organom EFTA. Nadzorni organ EFTA in države EFTA imajo pravico, da o teh postopkih izrazijo svoja stališča. Za namene člena 6(1) tega protokola Komisija ES pridobi informacije od pristojnega organa zadevne države EFTA in mu da priložnost, da predstavi svoja stališča v vsaki fazi postopkov do sprejetja odločitve na podlagi navedenega člena. V ta namen Komisija ES omogoči vpogled v spis.

Dokumenti, ki jih Komisija pošlje državi EFTA oziroma ki jih država EFTA pošlje Komisiji na podlagi tega protokola, se posredujejo prek Nadzornega organa EFTA.

ZASLIŠANJA

Člen 4

V primerih iz člena 2(1) in (2)(a) Komisija ES pozove Nadzorni organ EFTA, da je zastopan na zaslišanju udeleženih podjetij. Na teh zaslišanjih so lahko na enak način zastopane tudi države EFTA.

SVETOVALNI ODBOR ES ZA KONCENTRACIJE

Člen 5

1.   V primerih iz člena 2(1) in (2)(a) Komisija ES v ustreznem času obvesti Nadzorni organ EFTA o datumu srečanja Svetovalnega odbora ES za koncentracije in posreduje zadevno dokumentacijo.

2.   Vsi dokumenti, ki jih za ta namen posreduje nadzorni organ EFTA, vključno z dokumenti, ki izvirajo iz držav EFTA, se predložijo Svetovalnemu odboru ES za koncentracije skupaj z drugo zadevno dokumentacijo, ki jo pošlje Komisija ES.

3.   Nadzorni organ EFTA in države EFTA imajo pravico, da prisostvujejo v Svetovalnem odboru ES za koncentracije in da v njem izrazijo svoja stališča; nimajo pa pravice glasovanja.

PRAVICE POSAMEZNIH DRŽAV

Člen 6

1.   Komisija ES lahko z odločbo, o kateri nemudoma obvesti udeležena podjetja, pristojne organe držav članic ES in Nadzorni organ EFTA, priglašeno koncentracijo v celoti ali delno napoti na državo EFTA, kadar:

(a)

bi lahko koncentracija bistveno vplivala na konkurenco na trgu v državi EFTA, ki ima vse lastnosti samostojnega trga, ali

(b)

koncentracija vpliva na konkurenco na trgu v državi EFTA, ki ima vse lastnosti samostojnega trga in ne pomeni bistvenega dela ozemlja, zajetega v Sporazumu.

2.   V primerih iz odstavka 1 se lahko vsaka država EFTA pritoži na Evropsko sodišče iz istih razlogov in pod enakimi pogoji kot država članica ES v skladu s členoma 230 in 243 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti zahteva uporabo začasnih ukrepov, z namenom izvajanja nacionalnih predpisov o konkurenci.

3.   (Ni besedila)

4.   Pred priglasitvijo koncentracije v smislu člena 4(1) Uredbe (ES) št. 139/2004 lahko osebe ali podjetja iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 Komisijo ES z obrazloženo vlogo obvestijo, da lahko koncentracija bistveno vpliva na konkurenco na trgu v državi EFTA, ki ima vse lastnosti samostojnega trga, in bi jo zato morala ta država EFTA v celoti ali delno preučiti.

Komisija ES vse vloge na podlagi člena 4(4) Uredbe (ES) št. 139/2004 in tega odstavka nemudoma pošlje Nadzornemu organu EFTA.

5.   Glede koncentracije, kot je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 139/2004, ki nima razsežnosti Skupnosti v smislu člena 1 navedene Uredbe in za katero je možna presoja v skladu z nacionalnimi predpisi o konkurenci v najmanj treh državah članicah ES in vsaj eni državi EFTA, lahko osebe ali podjetja iz člena 4(2) navedene uredbe pred priglasitvijo pristojnim organom Komisiji ES z obrazloženo vlogo sporočijo, da bi morala koncentracijo preučiti Komisija.

Komisija ES vse vloge na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 139/2004 nemudoma pošlje Nadzornemu organu EFTA.

Če vsaj ena od teh držav EFTA izrazi nestrinjanje glede zahtevka za napotitev primera, ohrani(jo) pristojna država oziroma pristojne države EFTA svojo pristojnost in primer se v skladu s tem odstavkom ne napoti od držav EFTA.

Člen 7

1.   Ne glede na izključno pristojnost Komisije ES, da v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 obravnava koncentracije razsežnosti Skupnosti, lahko države EFTA sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito drugih legitimnih interesov kot tistih, ki se upoštevajo v skladu z navedeno uredbo, če so ti interesi združljivi s splošnimi načeli ter drugimi pravili, ki so neposredno ali posredno določena v Sporazumu.

2.   Javna varnost, pluralizem medijev in pravila nadzora štejejo kot pravno utemeljeni interesi v smislu odstavka 1.

3.   Vsak drug javni interes mora biti sporočen Komisiji ES, le-ta pa ga mora po oceni njegove združljivosti s splošnimi načeli in drugimi pravili, ki so neposredno ali posredno določena v Sporazumu, priznati, preden se lahko sprejmejo zgoraj navedeni ukrepi. Komisija ES sporoči Nadzornemu organu EFTA in zadevni državi EFTA svojo odločitev v 25 delovnih dneh od tega sporočila.

ADMINISTRATIVNA POMOČ

Člen 8

1.   Če Komisija ES osebo, podjetje ali združenje podjetij s prebivališčem ali sedežem na območju Nadzornega organa EFTA z odločbo zaprosi za zagotovitev podatkov, kopijo te odločbe nemudoma posreduje Nadzornemu organu EFTA. Na izrecno zahtevo Nadzornega organa EFTA posreduje Komisija ES Nadzornemu organu EFTA kopije enostavnih zahtevkov za podatke v zvezi s priglašeno koncentracijo.

2.   Na zahtevo Komisije ES Nadzorni organ EFTA in države EFTA Komisiji ES zagotovijo vse podatke, potrebne za izvajanje dolžnosti, ki so ji dodeljene s členom 57 Sporazuma.

3.   Če Komisija ES izpraša fizično ali pravno osebo z njeno privolitvijo na območju Nadzornega organa EFTA, je o tem Nadzorni organ EFTA obveščen vnaprej. Med izpraševanjem so lahko prisotni Nadzorni organ EFTA in uradniki pristojnega organa, na čigar območju se opravijo izpraševanja.

4.   (Ni besedila)

5.   (Ni besedila)

6.   (Ni besedila)

7.   Kadar izvaja Komisija ES preiskave na ozemlju Skupnosti, obvesti v primerih, ki spadajo v člen 2(1) in (2)(a), Nadzorni organ EFTA o dejstvu, da so bile take preiskave opravljene in mu na zahtevo na ustrezen način pošlje zadevne rezultate preiskav.

POSLOVNA SKRIVNOST

Člen 9

1.   Podatki, pridobljeni na podlagi uporabe tega protokola, se uporabljajo samo za namen postopkov iz člena 57 Sporazuma.

2.   Komisija ES, Nadzorni organ EFTA, pristojni organi držav članic ES in držav EFTA, njihovi uradniki in drugi uslužbenci ter ostale osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, pa tudi uradniki in drugi državni uslužbenci drugih organov držav članic in držav EFTA ne smejo razkriti podatkov, pridobljenih z uporabo tega protokola, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

3.   Pravila o poslovni skrivnosti in omejena uporaba informacij, predvidena v Sporazumu ali zakonodaji pogodbenic, ne preprečijo izmenjave in uporabe podatkov po tem protokolu.

PRIGLASITVE

Člen 10

1.   Podjetja svoje priglasitve naslovijo na pristojni nadzorni organ v skladu s členom 57 (2) Sporazuma.

2.   Priglasitve ali pritožbe, naslovljene na organ, ki na podlagi člena 57 Sporazuma ni pristojen za odločanje o danem primeru, se nemudoma prenesejo na pristojni nadzorni organ.

Člen 11

Za datum predložitve priglasitve se šteje datum, ko je priglasitev prejel pristojni nadzorni organ.

JEZIKI

Člen 12

1.   Podjetja imajo pravico, da naslovijo Nadzorni organ EFTA in Komisijo ES oziroma so naslovljeni s strani teh dveh organov v uradnem jeziku države EFTA ali Skupnosti, ki ga izberejo za priglasitve. To pravilo se nanaša na vse stopnje postopka.

2.   Če podjetja nadzorni organ naslovijo v jeziku, ki ni eden od uradnih jezikov držav, za katere je ta organ pristojen, ali delovni jezik tega organa, hkrati vso dokumentacijo dopolnijo s prevodom v uradni jezik tega organa.

3.   Podjetja, ki niso stranke v priglasitvi, imajo prav tako pravico, da jih Nadzorni organ EFTA in Komisija ES naslovita v ustreznem uradnem jeziku države EFTA ali Skupnosti ali v delovnem jeziku enega od navedenih organov. Če naslovijo nadzorni organ v jeziku, ki ni eden od uradnih jezikov držav, za katere je pristojen ta organ, ali delovni jezik tega organa, se uporabi pravilo iz odstavka 2.

4.   Jezik prevoda je tudi jezik, v katerem lahko pristojni organ naslovi podjetja.

ROKI IN DRUGA POSTOPKOVNA VPRAŠANJA

Člen 13

Glede rokov in drugih postopkovnih določb, vključno s postopki za napotitev koncentracije med Komisijo ES in eno ali več državami EFTA, se pravila za izvajanje člena 57 Sporazuma uporabljajo tudi za sodelovanje med Komisijo ES, Nadzornim organom EFTA in državami EFTA, razen če ta protokol določa drugače.

Roki iz člena 4(4) in (5) ter člena 9(2) in (6) Uredbe (ES) št. 139/2004 začnejo za Nadzorni organ EFTA in države EFTA teči po tem, ko Nadzorni organ EFTA prejme zadevne dokumente.

PREHODNA DOLOČBA

Člen 14

Člen 57 Sporazuma se ne uporablja za koncentracije, ki so bile dogovorjene ali objavljene pred datumom začetka veljavnosti Sporazuma ali kjer je bil nadzor pridobljen pred tem datumom. V nobenem primeru se ne uporablja za koncentracije, glede katerih je nacionalni organ, pristojen za konkurenco, uvedel postopke pred tem datumom.


19.6.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 219/24


SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP

št. 79/2004

z dne 8. junija 2004

o spremembi Priloge XIV (konkurenca), Protokola 21 (o izvajanju pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja) in Protokola 24 (o sodelovanju na področju nadzora koncentracij) k Sporazumu EGP

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kakor je bil spremenjen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“, in zlasti člena 98 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga XIV k Sporazumu je bila spremenjena s Sporazumom o udeležbi Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Madžarske, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v Evropskem gospodarskem prostoru, ki je bil podpisan 14. oktobra 2003 v Luxembourgu (1).

(2)

Protokol 21 k Sporazumu je bil spremenjen s Sporazumom o udeležbi Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Madžarske, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v Evropskem gospodarskem prostoru, ki je bil podpisan 14. oktobra 2003 v Luxembourgu.

(3)

Skupni odbor EGP do sedaj Protokola 24 k Sporazumu ni spremenil.

(4)

Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (2) je bila vključena v Sporazum s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 78/2004 z dne 8. junija 2004 (3).

(5)

Člena 13 in 22 Uredbe (ES) št. 139/2004 nista bila vključena s Sklepom skupnega odbora EGP št. 78/2004 z dne 8. junija 2004.

(6)

Člena 13 in 22 Uredbe (ES) št. 139/2004 je potrebno vključiti v Sporazum –

SKLENIL:

Člen 1

V točki 1 (Uredba Sveta (ES) št. 139/2004) Priloge XIV k Sporazumu se besedilo o prilagoditvi (a) nadomesti z naslednjim besedilom:

„V členu 1(1) se stavek ‚ali ustrezne določbe Protokola 21 in Protokola 24 k Sporazumu EGP’ vstavi za besede ‚Brez poseganja v člen 4(5) in člen 22‘;“

poleg tega se izraz „razsežnostjo Skupnosti“ glasi „razsežnostjo Skupnosti ali EFTA“.

Člen 2

Besedilo točke 1(1) (Uredba Sveta (ES) št. 139/2004) v členu 3 Protokola 21 k Sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom:

32004R0139: Člen 4(4) in (5) ter členi od 6 do 26 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).“

Člen 3

Protokol 24 k Sporazumu se spremeni:

1.

V člen 6 se vstavi naslednji nov odstavek 3:

„3.   Kadar lahko koncentracija vpliva na trgovanje med eno ali več državami članicami ES in eno ali več državami EFTA, Komisija ES nemudoma obvesti Nadzorni organ EFTA o vsaki zahtevi, ki jo prejme od države članice ES po členu 22 Uredbe (ES) št. 139/2004.

Po pododstavku 1 se zahtevi lahko pridruži ena ali več držav EFTA, kadar koncentracija vpliva na trgovanje med eno ali več državami članicami ES in eno ali več državami EFTA ter bi lahko bistveno vplivala na konkurenco na ozemlju držav EFTA ali držav, ki so se pridružile zahtevi.

Po prejemu kopije zahteve iz pododstavka 1 se vsi nacionalni roki v zvezi s koncentracijo v državah EFTA odložijo, dokler se ne sklene, kje naj se koncentracija preuči. Ko država EFTA obvesti Komisijo in zadevna podjetja, da se zahtevi ne želi pridružiti, se pri njenih nacionalnih rokih zadržanje prekine.

Kadar se Komisija odloči za pregled koncentracije, država EFTA ali države, ki so se pridružile zahtevi, pri koncentraciji več ne uporabljajo svojega nacionalnega prava o konkurenci.“

2.

V člen 8 se vstavijo naslednji novi odstavki 4, 5 in 6:

„4.   Na zahtevo Komisije ES Nadzorni organ EFTA izvede preiskavo na svojem ozemlju.

5.   Komisija ES ima pravico, da je v preiskavah, opravljenih na podlagi odstavka 4, zastopana ter da v njih aktivno sodeluje.

6.   Vsi podatki, pridobljeni med zahtevanimi preiskavami, se takoj po njihovem dokončnem oblikovanju pošljejo Komisiji ES.“

3.

V drugem pododstavku člena 13 se besede „člen 4(4) in (5) ter člen 9(2) in (6)“ nadomestijo s „člen 4(4) in (5), člen 9(2) in (6) in člen 22(2)“.

Člen 4

Ta sklep začne veljati 9. junija 2004, če so bila Skupnemu odboru EGP poslana vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma (4).

Člen 5

Ta sklep se objavi v oddelku EGP Uradnega lista Evropske unije in v Dopolnilu EGP k njemu.

V Bruslju, 8. junija 2004

Za Skupni odbor EGP

Predsednik

S. GILLESPIE


(1)  UL L 130, 29.4.2004, str. 3.

(2)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(3)  Glej stran 13 tega Uradnega lista.

(4)  Ustavne zahteve naznačene.