20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/1

(1)

Z Odločbo št. 2730/2000/ESPJ (2) je Komisija uvedla dokončno protidampinško dajatev za uvoz koksa iz črnega premoga v kosih s premerom več kot 80 mm, ki spada pod oznako KN ex 2704 00 19 (oznaka TARIC 2704001910), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“ ali „LR Kitajska“). Protidampinška dajatev ustreza fiksnemu znesku 32,6 EUR za tono neto suhe teže.

(2)

Glede na iztek veljavnosti Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo 23. julija 2002 je Svet z Uredbo (ES) št. 963/2002 (3) sklenil, da se protidampinški ukrepi, uvedeni na podlagi Odločbe št. 2277/96/ESPJ in še vedno v veljavi 23. julija 2002, nadaljujejo in jih z učinkom od 24. julija 2002 urejajo določbe osnovne uredbe.

(3)

11. decembra 2002 je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (4), objavila, da bo v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe začela vmesni pregled dokončnih protidampinških ukrepov za uvoz koksa iz črnega premoga v kosih s premerom več kot 80 mm (v nadaljevanju „koks 80+“ ali „zadevni proizvod“) s poreklom iz LR Kitajske in začela preiskavo.

(4)

Postopek se je začel na zahtevo, ki jo je vložil Eucoke-EEIG („vlagatelj“) v imenu proizvajalcev, na katere odpade bistveni del skupne proizvodnje koksa iz črnega premoga v kosih s premerom več kot 80 mm v Skupnosti. Vlagatelj je trdil, da se je damping v primeru LR Kitajske nadaljeval in celo povečal in da obstoječi ukrepi ne zadostujejo več za odpravo škodljivih posledic dampinga. Dokazi, vsebovani v zahtevku za pregled, so se šteli kot zadostni za utemeljitev začetka preiskave.

(5)

Komisija je proizvajalce/izvoznike, uvoznike in uporabnike, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, zastopnike zadevne izvozne države, vlagatelja industrijo Skupnosti in druge znane proizvajalce Skupnosti uradno obvestila o začetku vmesnega pregleda. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da v roku, ki je bil določen v obvestilu o začetku preiskave, posredujejo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje.

(6)

Opozoriti velja, da je med preiskavo v okviru tega postopka vrsta zainteresiranih strank posredovala informacije o spremembi tržnih pogojev po koncu obdobja preiskave (1. oktober 2001 do 30. september 2002) in tako izpolnila pogoje, zahtevane po členu 14(4) osnovne uredbe za utemeljitev začasne opustitve sedaj veljavnih ukrepov.

(7)

Preiskava je pokazala, da so bile izpolnjene vse zahteve za začasno opustitev protidampinških ukrepov. Zato je bila s Sklepom Komisije št. 264/2004/ES (5) protidampinška dajatev za uvoz koksa iz črnega premoga v kosih s premerom več kot 80 mm s poreklom iz LR Kitajske za obdobje devetih mesecev začasno opuščena.

(8)

S pismom z dne 15. decembra 2003, naslovljenim Komisiji, je Eucoke-EEIG uradno umaknil svoj zahtevek.

(9)

Ob upoštevanju dejstva, da preiskava ni pokazala, da bi bila ukinitev postopka v nasprotju z interesom Skupnosti, se šteje, da bi bilo treba ta postopek v skladu s členom 9(1) osnovne uredbe ukiniti.

(10)

Vendar se je med preiskavo pokazalo, da obstaja zaradi težav gospodarskega subjekta v zvezi z uporabo obstoječih ukrepov potreba po razjasnitvi področja uporabe obstoječih ukrepov. Dejansko se je izkazalo, da so carinski organi države članice protidampinške dajatve pobirali za pošiljke koksa, namenjene uporabi v plavžih, ki jih ne zadevajo protidampinški ukrepi in vsebujejo le majhen delež zadevnega proizvoda. Da bi zagotovili učinkovitejšo in enotnejšo izvajanje ukrepov, se izjema, predvidena v Odločbi št. 2730/2000/ESPJ za izvoz mešanice koksa iz črnega premoga v kosih manjšega premera od zadevnega proizvoda in koksa iz črnega premoga v kosih s premerom največ 100 mm, nadomesti z izjemo, ki pokriva mešanico, v kateri delež koksa s premerom več kot 80 mm ne presega 20 % odposlane mešanice. Poleg tega bi bilo treba za metodo merjenja uporabiti standard ISO.

(11)

Vmesni pregled bi moral biti ukinjen. Razjasniti bi bilo treba področje uporabe obstoječih ukrepov –

20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/4

(1)

Z Uredbo (ES) št. 950/2001 (2) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev za uvoz nekaterih aluminijastih folij („zadevni izdelek“) s poreklom med drugim iz Rusije v Skupnost. S Sklepom Komisije (2001/381/ES) z dne 16. maja 2003 (3) je bila sprejeta zaveza za ruskega proizvajalca izvoznika „United Company Siberian Aluminium“

(2)

Za uvoz zadevnega izdelka iz Rusije je bila z Uredbo (ES) št. 950/2001 določena stopnja dajatve 14,9 % na neto ceno franko meja Skupnosti, pred carinjenjem.

(3)

20. marca 2004 je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4), najavila, da bo na podlagi členov 11(3) in 22 (c) osnovne uredbe uvedla vrsto delnih vmesnih pregledov protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Ruske federacije, Ukrajine in Republike Belorusije. Protidampinški ukrep, uveden za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije, je eden od ukrepov, na katere se je nanašal pregled („ukrepi“).

(4)

Pregled se je začel na pobudo Komisije zaradi ugotavljanja, ali bi bilo zaradi širitve Evropske unije s 1. majem 2004 („širitev“) ustrezno prilagoditi ukrepe.

(5)

Ker za določeno količino uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije trenutno velja cenovno zavezujoča ponudba, je bil pregled ukrepov uveden, da se ugotovi, ali bi morali to zavezo, dogovorjeno na podlagi podatkov za Skupnost 15 držav članic, zaradi upoštevanja širitve prilagoditi.

(6)

Vse zainteresirane stranke, znane Komisiji, vključno z industrijo Skupnosti, združenji proizvajalcev ali uporabnikov v Skupnosti, izvozniki/proizvajalci v zadevnih državah, uvozniki in njihova združenja ter pristojni organi zadevnih držav kot tudi zainteresirane stranke v desetih novih državah članicah, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004 („EU10“), so bile obveščene o začetku preiskave in so imele možnost podati svoja stališča v pisni obliki, predložiti podatke in priskrbeti ustrezna dokazila v roku, ki je bil določen v obvestilu o začetku preiskave. K zaslišanju so bile povabljene vse zainteresirane stranke, ki so to zahtevale in za to izkazale ustrezne razloge.

(7)

V tej zvezi so svoja stališča podale naslednje zainteresirane stranke:

(8)

Pri zadevnem izdelku gre za aluminijaste folije debeline 0,009 mm do 0,018 mm, brez podlage, samo valjane, vendar dalje ne obdelane, na zvitkih širine 650 mm ali manj, ki sedaj spadajo pod oznako KN prej ex 7607 11 10. Zadevni izdelek je splošno znan kot aluminijaste gospodinjske folije („AHF“).

(9)

AHF se proizvajajo z valjanjem ingotov ali zvitkov lističev iz aluminija do želene debeline. Ko so zvaljani, se opravi toplotna obdelava, kar jim omogoči prožnost. Nato se AHF navijejo na zvitke širine 650 mm ali manj. Dimenzija zvitka je odločilnega pomena za njihovo uporabo, saj bodo uporabniki tega izdelka („navijalci“) AHF navili na majhne zvitke, namenjene trgovini na drobno. Na manjše zvitke navite AHF se potem na različne načine uporabljajo za kratkotrajno pakiranje (zlasti v gospodinjstvih, pripravi in dostavi hrane ter v trgovini na drobno z živili in v cvetličarstvu).

(10)

Ruski proizvajalec izvoznik, ki je dal cenovno zavezujočo ponudbo, je trdil, da je bil obseg uvoza, za katerega se uporablja cenovna zaveza, določen na podlagi njegove prodaje na trg EU15 in da je treba to zavezo spremeniti zaradi ustreznega upoštevanja položaja na trgu EU25. Takšna sprememba naj bi bila bistvenega pomena pri izogibanju diskriminaciji v korist drugih izvoznikov zadevnega izdelka v EU.

(11)

Države članice so zavzele stališča in z večino podprle prilagoditev ukrepov zaradi upoštevanja širitve.

(12)

Analiza razpoložljivih podatkov in informacij je potrdila, da so bile iz Rusije v EU10 uvožene znatne količine zadevnega izdelka. Ker je bil obseg uvoza, katerega zadeva trenutno veljavna cenovno zavezujoča ponudba, določen na podlagi uvoza v Skupnost 15 držav članic, ta ne upošteva povečanja trga po širitvi.

(13)

V skladu z navedenim se sprejme zaključek, da je zaradi širitve ustrezno prilagoditi ukrepe, da se tako upošteva dodatni uvoz na trg EU10.

(14)

Prvotni obseg uvoza, določen v cenovno zavezujoči ponudbi za EU15 je bil izračunan na podlagi izvoza, ki ga je ruski proizvajalec, za katerega je bila sprejeta zaveza, v Skupnost opravil v prvotnem obdobju preiskave. Povečanje obsega uvoza, za katerega velja cenovno zavezujoča ponudba, je bilo izračunano na podlagi enake metode.

(15)

Zato se šteje za ustrezno, da lahko Komisija sprejme predlog spremembe zaveze, ki odraža položaj po širitvi in je izdelan na podlagi metode, opisane v uvodni izjavi 14 –

20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/7

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1531/2002 (2) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev za uvoz barvnih televizijskih sprejemnikov („zadevni proizvod“) s poreklom med drugim iz Ljudske republike Kitajske („Kitajske“) v Skupnost. S Sklepom Komisije 2002/683/ES (3) je bila sprejeta zaveza sedmih kitajskih izvoznikov: Haier Electrical Appliances Corporation Ltd, Hisense Import & Export Co., Ltd, Konka Group Co., Ltd, Sichuan Changhong Electric Co. Ltd, Skyworth Multimedia International (Shenzhen) Co., Ltd, TCL King Electrical Appliances (HuiZhou) Co., Ltd in Xiamen Overseas Chinese Electronic Co, Ltd.

(2)

Za uvoz zadevnega proizvoda s Kitajske je bila z Uredbo 1531/2002 določena stopnja dajatve 44,6 % na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno.

(3)

Komisija je 20. marca 2004 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4), najavila začetke vrste delnih vmesnih pregledov protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih proizvodov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Ruske federacije, Ukrajine in Republike Belorusije na podlagi členov 11(3) in 22(c) osnovne uredbe. Protidampinški ukrep, uveden za uvoz barvnih televizijskih sprejemnikov s poreklom s Kitajske, je eden od ukrepov, na katere se je nanašal pregled („ukrepi“).

(4)

Pregled se je začel na pobudo Komisije zaradi ugotavljanja, ali bi bilo zaradi širitve Evropske unije s 1. majem 2004 („širitev“) ustrezno prilagoditi ukrepe.

(5)

Ker za določeno količino uvoza zadevnega proizvoda s poreklom s Kitajske trenutno velja cenovna zaveza za določen obseg, je bil pregled ukrepov uveden, da se ugotovi, ali bi morali to zavezo, dogovorjeno na podlagi podatkov za Skupnost 15 držav članic, zaradi upoštevanja širitve prilagoditi.

(6)

Vse zainteresirane stranke, znane Komisiji, vključno z industrijo Skupnosti, združenji proizvajalcev ali uporabnikov v Skupnosti, izvozniki/proizvajalci v zadevnih državah, uvozniki in njihovimi združenji ter pristojnimi organi zadevnih držav, kot tudi zainteresiranimi strankami v desetih novih državah članicah, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004 („EU10“), so bile obveščene o začetku preiskave in so imele možnost podati svoja stališča v pisni obliki, predložiti podatke in priskrbeti ustrezna dokazila v roku, ki je bil določen v obvestilu o začetku preiskave. K zaslišanju so bile povabljene vse zainteresirane stranke, ki so to zahtevale in za to izkazale ustrezne razloge.

(7)

V tej zvezi so svoja stališča podale naslednje zainteresirane stranke:

(8)

Zadevni proizvod je barvni televizijski sprejemnik, diagonale ekrana več kot 15,5 cm, kombiniran ali nekombiniran v istem ohišju z radijskim sprejemnikom in/ali uro. Ta proizvod trenutno spada pod oznake KN ex 8528 12 52, 8528 12 54, 8528 12 56, 8528 12 58, ex 8528 12 62 in 8528 12 66.

(9)

Kitajska trgovinska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih proizvodov (CCCME), ki nastopa v imenu podjetij, katerih zaveza je bila predložena skupaj s CCCME, zatrjuje, da je bil obseg uvoza, za katerega se uporablja cenovna zaveza, določen na podlagi deleža očitne porabe EU 15 držav članic. Zbornica meni, da bi bilo to zavezo treba spremeniti zaradi upoštevanja trga EU 25 držav članic. Zbornica trdi, da je takšna sprememba bistvenega pomena pri izogibanju diskriminaciji v korist drugih izvoznikov zadevnega proizvoda v EU.

(10)

Države članice so izrazile svoje stališče in večina jih podpira prilagoditev ukrepov zaradi upoštevanja širitve.

(11)

Na podlagi razpoložljivih podatkov in informacij je bila opravljena analiza, ki je potrdila, da so bile s Kitajske v EU10 uvožene znatne količine zadevnega proizvoda. Ker je bil obseg uvoza, za katerega trenutno velja cenovna zaveza, določen na podlagi EU 15 držav članic, ta ne upošteva učinka povečanja trga po širitvi.

(12)

V skladu z navedenim je bilo sklenjeno, da je zaradi upoštevanja širitve ustrezno prilagoditi ukrepe, da bi se tako upoštevalo dodatni uvoz na trg EU10.

(13)

Prvotni obseg uvoza, določen v cenovni zavezi za EU 15 držav članic, je bil izračunan kot rastoča vsota, ki naj bi v petem letu zaveze dosegla določen delež očitne porabe EU. Povečanje obsega uvoza, za katerega velja cenovna zaveza, se lahko izračuna na podlagi iste metode za izračun.

(14)

Zato se šteje za ustrezno, da lahko Komisija sprejme predlog na podlagi metode, opisane v uvodni določbi 13, spremenjene zaveze, ki odraža položaj po širitvi –

20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/10

(1)

Z Uredbo (ES) št. 990/2004 (3), je Svet spremenil Uredbo (EC) št. 151/2003 (4), o uvedbi protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih zrnato usmerjenih elektropločevin („zadevni proizvod“) s poreklom iz Ruske federacije (Rusija) v Skupnost. Stopnja dajatve na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, se za uvoz zadevnega proizvoda, ki ga proizvede Novolipetsk Iron & Steel Corporation, določi v višini 40,1 %, in za uvoz zadevnega proizvoda, ki ga proizvede OOO Viz Stal, v višini 14,7 %.

(2)

20. marca 2004 je Komisija z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije  (5), objavila uvedbo delne vmesne revizije veljavnih ukrepov („ukrepi“) na podlagi členov 11(3) in 22(c) osnovne uredbe.

(3)

Revizija je bila uvedena na pobudo Komisije, da bi se preučilo, ali je treba zaradi širitve Evropske unije 1. maja 2004 („širitev“) in ob upoštevanju vidika interesa Skupnosti ukrepe prilagoditi, da bi se izognili nenadnemu in pretirano negativnemu učinku na vse zainteresirane stranke, vključno z uporabniki, distributerji in potrošniki.

(4)

Vse zainteresirane stranke, vključno z gospodarsko panogo Skupnosti, združenji proizvajalcev ali uporabnikov v Skupnosti, izvozniki/proizvajalci v zadevnih državah, uvozniki in njihovimi združenji ter ustreznimi organi zadevnih držav kot tudi zainteresiranimi strankami v desetih novih državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 („EU10“), so bile obveščene o uvedbi preiskave in dana jim je bila priložnost, da pisno predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo spremna dokazila v roku, določenem v obvestilu o uvedbi. Vsem zainteresiranim strankam, ki so vložile ustrezno zahtevo in dokazale, da obstajajo razlogi, da se jih zasliši, je bilo odobreno zaslišanje.

(5)

Kot je navedeno v Uredbi Sveta (ES) št. 990/2004, je preiskava pokazala, da je v interesu Skupnosti prilagoditi obstoječe ukrepe, če taka prilagoditev bistveno ne zniža želene ravni trgovinske zaščite.

(6)

V skladu s sklepi Uredbe (ES) št. 990/2004 je Komisija skladno s členom 8(2) osnovne uredbe zadevnim podjetjem predlagala zaveze. Posledično so zaveze nato ponudili (i) en proizvajalec izvoznik zadevnega proizvoda iz Rusije (Novolipetsk Iron & Steel Corporation), skupaj s podjetjem iz Švice (Stinol A.G.), ter (ii) drugi proizvajalec izvoznik zadevnega proizvoda iz Rusije (OOO Viz Stal), skupaj s povezanim podjetjem Duferco S.A. iz Švice.

(7)

Treba je upoštevati, da se na podlagi člena 22(c) osnovne uredbe te zaveze štejejo kot posebni ukrepi, saj v skladu s sklepi Uredbe (ES) št. 990/2004 niso neposredno enakovredne protidampinški dajatvi.

(8)

Ne glede na to pa v skladu z Uredbo (ES) št. 990/2004 zaveze vsakega posameznega proizvajalca izvoznika obvezujejo, da upošteva uvozne plafone, in da bi se zaveze lahko spremljale, sta zadevna proizvajalca izvoznika tudi soglašala, da bosta v splošnem upoštevala svoje tradicionalne vzorce prodaje posameznim strankam v EU10. Proizvajalca izvoznika se tudi zavedata, da v primeru ugotovitve bistvene spremembe teh vzorcev prodaje ali v primeru, da postane spremljanje zavez kakor koli oteženo ali nemogoče, Komisija lahko umakne sprejetje zaveze podjetja, zaradi česar se namesto nje uvedejo dokončne protidampinške dajatve, ali lahko prilagodi višino plafona ali sprejme druge sanacijske ukrepe.

(9)

Pogoj zavez je v primeru kakršne koli kršitve tudi, da lahko Komisija umakne sprejetje zavez, zaradi česar se namesto njih uvedejo dokončne protidampinške dajatve.

(10)

Podjetja bodo Komisiji tudi zagotavljala redne in podrobne podatke o svojem izvozu v Skupnost, kar pomeni, da lahko Komisija zaveze učinkovito spremlja.

(11)

Da bi Komisija lahko učinkovito nadzirala izpolnjevanje zavez s strani podjetij, kadar je zahtevek za sprostitev v prosti promet na podlagi zaveze predložen ustreznemu carinskemu organu, bo oprostitev dajatve možna le s predložitvijo računa, ki vsebuje vsaj podatke, navedene v Prilogi k Uredbi Sveta (ES) št. 990/2004. Ta raven obveščanja je potrebna, da lahko carinski organi z zadostno natančnostjo ugotovijo, ali pošiljka ustreza trgovinskim dokumentom. Kadar se tak račun ne predloži ali če ne ustreza proizvodu, predloženemu carinskim organom, se namesto tega plača ustrezna protidampinška dajatev.

(12)

Na podlagi vsega zgoraj navedenega se ponudbi zavez štejeta za sprejemljivi.

(13)

Sprejetje zavez je omejeno na začetno obdobje šestih mesecev brez vpliva na običajno trajanje ukrepov in zaveze se po tem obdobju iztečejo, razen če Komisija meni, da je obdobje uporabe posebnih ukrepov primerno podaljšati za nadaljnjih šest mesecev.

(14)

Zaradi neobičajnih okoliščin tega primera in z njim povezanega tveganja kršitev zavez zaradi cenovnih razlik med EU10 in EU15 ter kratkoročnega značaja teh zavez se zagovarja stališče, da obstajajo zadostni razlogi, da v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe določen uvoz zadevnega proizvoda postane predmet registracije za maksimalno obdobje devetih mesecev.

(15)

Carinskim organom se zato odredi, da storijo vse potrebno za registracijo uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Rusije v Skupnost, ki ga izvozita podjetji, ki sta ponudili sprejemljive zaveze in za kateri se poskuša doseči oprostitev plačila protidampinških dajatev.

(16)

Če se ugotovi kršitev zavez, se lahko dajatve na blago, ki je bilo vneseno v prosti promet v Skupnosti, obračunajo retroaktivno od datuma kršitve zaveze –

20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/13

(1)

Svet je po izteku veljavnosti in začasni reviziji z Uredbo (ES) št. 658/2002 (3), uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata („zadevni proizvod“) s poreklom iz Ruske federacije („Rusija“). Z Uredbo (ES) št. 132/2001 (4) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Ukrajine. Z Uredbo (ES) št. 993/2004 (5) je Svet spremenil Uredbi (ES) št. 658/2002 in (ES) št. 132/2001.

(2)

Ukrepa sta posebna dajatev 47,07 EUR/tono za Rusijo in 33,25 EUR/tono za Ukrajino.

(3)

20. marca 2004 je Komisija z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije  (6) objavila uvedbo delne vmesne revizije veljavnih ukrepov („ukrepov“) na podlagi členov 11(3) in 22(c) osnovne uredbe.

(4)

Revizija je bila uvedena na pobudo Komisije, da bi se preučilo, ali je treba zaradi širitve Evropske unije 1. maja 2004 („širitev“) in upoštevanja interesa Skupnosti ukrepe prilagoditi, da bi se izognili nenadnemu in pretirano negativnemu učinku na vse zainteresirane stranke, vključno z uporabniki, distributerji in potrošniki.

(5)

Vse zainteresirane stranke, vključno z gospodarsko panogo Skupnosti, združenji proizvajalcev ali uporabnikov v Skupnosti, izvozniki/proizvajalci v zadevnih državah, uvozniki in njihovimi združenji ter ustreznimi organi zadevnih držav kakor tudi zainteresiranimi strankami v desetih novih državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 („EU 10“), so bile obveščene o uvedbi preiskave in dana jim je bila možnost, da pisno predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo spremna dokazila v roku, določenem v obvestilu o uvedbi. Vsem zainteresiranim strankam, ki so vložile ustrezno zahtevo in dokazale, da obstajajo razlogi, da se jih zasliši, je bilo odobreno zaslišanje.

(6)

Kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 993/2004, je preiskava pokazala, da je v interesu Skupnosti, da se prilagodijo obstoječi ukrepi, če taka prilagoditev bistveno ne zniža želene ravni trgovinske zaščite.

(7)

V skladu s sklepi Uredbe (ES) 993/2004 je Komisija skladno s členom 8(2) osnovne uredbe zadevnim podjetjem predlagala zaveze. Posledično so zaveze nato predlagali (i) en proizvajalec izvoznik zadevnega proizvoda iz Ukrajine (OJSC „Azot“), (ii) proizvajalec izvoznik iz Rusije (CJSC MCC Eurochem v zvezi z blagom, proizvedenim v njegovih proizvodnih obratih v JSC Nak Azot, Rusija) skupaj s povezano družbo (Cumberland Sound Ltd., Britanski Deviški otoki), (iii) ločeno dva povezana proizvajalca izvoznika iz Rusije (OAO„Kirovo – Chepetsky Chimkombinat“ in JSC„Azot“), in (iv) skupaj dva povezana proizvajalca izvoznika – delniška družba„Acron“, Rusija in delniška družba„Dorogobuzh“, Rusija.

(8)

Iz predložitev OAO „Kirovo – Chepetsky Chimkombinat“ in javno dostopnih informacij na internetu je Komisiji znano, da sta JSC „Azot“ in OAO „Kirovo – Chepetsky Chimkombinat“ povezana prek agrokemične družbe „Azot“, ki ima v lasti znatno več kot 5 % kapitala od vsakega podjetja. Zato v skladu s členom 2 osnovne uredbe in opredelitvijo povezanih strank iz člena 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (7) z dne 2. julija 1993 Komisija meni, da sta JSC „Azot“ in OAO „Kirovo – Chepetsky Chimkombinat“ povezani stranki. Treba je upoštevati, da so izjemna povečanja izvoznih količin v EU10 enega od teh dveh proizvajalcev izvoznikov, OAO „Kirovo – Chepetsky Chimkombinat“, opažena v prvih mesecih leta 2004, bila višja kot skupne tradicionalne izvozne količine JSC „Azot“ in OAO „Kirovo – Chepetsky Chimkombinat“ v EU10. Skladno s tem se ponudbe zavez, ki sta jih predložila ta dva proizvajalca izvoznika, zavrnejo, ker je plafon zaveze za ta dva proizvajalca izvoznika skupaj, izračunan kot tradicionalne izvozne količine v EU10 v letih 2001 in 2002, zmanjšan za izjemna povečanja izvoznih količin v EU10, opažena v prvih mesecih leta 2004, negativen.

(9)

Treba je upoštevati, da se na podlagi člena 22(c) osnovne uredbe katere koli zaveze, sprejete s to uredbo, štejejo kot posebni ukrepi, saj v skladu s sklepi Uredbe (ES) 993/2004 niso neposredno enakovredne protidampinški dajatvi.

(10)

Ne glede na to pa v skladu z Uredbo (ES) 993/2004 zaveze vsakega posameznega proizvajalca izvoznika zavezujejo, da spoštuje minimalne uvozne cene v okviru uvoznih plafonov, in da bi se zaveze lahko spremljale, so zadevni proizvajalci izvozniki tudi soglašali, da bodo v splošnem upoštevali svoje tradicionalne vzorce prodaje posameznim strankam v EU10. Proizvajalci izvozniki se tudi zavedajo, da v primeru ugotovitve bistvene spremembe vzorcev prodaje ali v primeru, da postane spremljanje zavez težko ali nemogoče, Komisija lahko umakne sprejetje zaveze podjetja, zaradi česar se namesto nje uvedejo dokončne protidampinške dajatve, ali lahko prilagodi višino plafona ali sprejme drug sanacijski ukrep.

(11)

Pogoj zavez je v primeru kakršne koli kršitve tudi, da lahko Komisija umakne sprejetje zavez, zaradi česar se namesto njih uvedejo dokončne protidampinške dajatve.

(12)

Podjetja bodo Komisiji zagotavljala redne in podrobne podatke o svojem izvozu v Skupnost, kar pomeni, da lahko Komisija zaveze učinkovito spremlja.

(13)

Da bi Komisija lahko učinkovito spremljala izpolnjevanje zavez podjetij, kadar je zahtevek za sprostitev v prosti promet na podlagi zaveze predložen ustreznim carinskim organom, bo oprostitev dajatve možna le s predložitvijo računa, ki bo vseboval vsaj podatke, navedene v Prilogi k Uredbi Sveta (ES) 993/2004. Ta raven obveščanja je potrebna, da lahko carinski organi z zadostno natančnostjo ugotovijo, ali pošiljka ustreza trgovinskim dokumentom. Kadar se tak račun ne predloži ali če ne ustreza proizvodu, predloženemu carinskim organom, se namesto tega plača ustrezna protidampinška dajatev.

(14)

Na podlagi vsega zgoraj navedenega se štejejo ponudbe o zavezah, ki so jih predložili OJSC „Azot“, CJSC MCC Eurochem v zvezi z blagom, proizvedenim v njegovih proizvodnih obratih JSC Nak Azot, Rusija in delniški družbi„Acron“ ter delniški družbi„Dorogobuzh“ za sprejemljive.

(15)

Sprejetje zavez je omejeno na začetno obdobje šestih mesecev brez vpliva na običajno trajanje ukrepov. Vendar bo po šestih mesecih po sprejetju zavez njihovo nadaljnje sprejetje predmet presoje Komisije, ki bo preverila, če izjemni in negativni pogoji za končne uporabnike v EU10, ki so privedli do sprejetja zavez, še obstajajo. Zaradi kratkega roka zavez in izrednih okoliščin, v katerih so sprejete, službe Komisije lahko po posvetovanju s svetovalnim odborom prilagodijo nekatere pogoje zavez, če se po razumnem roku ugotovi, da zaveze ne dosegajo namenjenih rezultatov v smislu omogočanja nadaljevanja tradicionalnih izvoznih tokov v EU10. Vendar morajo prilagojeni pogoji zavez še nadalje zagotavljati znaten prispevek k odpravi škode.

(16)

Zaradi neobičajnih okoliščin tega primera in z njim povezanega tveganja kršitev zavez zaradi cenovnih razlik med EU10 in EU15 ter kratkoročnega značaja teh zavez obstajajo zadostni razlogi, da v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe določen uvoz zadevnega proizvoda postane predmet registracije za maksimalno obdobje devetih mesecev.

(17)

Carinskim organom se zato odredi, da storijo vse potrebno za registracijo uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Ukrajine in Rusije v Skupnost, ki ga izvažajo podjetja, ki so ponudila sprejemljive zaveze in za katere se poskuša doseči oprostitev plačila protidampinške dajatve

(18)

Če se ugotovi kršitev zaveze, se lahko dajatve na blago, ki je bilo vneseno v prosti promet v Skupnosti, obračunajo retroaktivno od datuma kršitve zaveze –

20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/16

(1)

Z Uredbo (ES) št. 969/2000 (3) je Svet spremenil in razširil ukrepe, uvedene z Uredbo (ES) št. 3068/92 (4), kakor je bila spremenjena z uredbama (ES) št. 643/94 (5) in (ES) 449/98 (6), na uvoz kalijevega klorida („zadevni proizvod“) s poreklom iz Republike Belorusije (Belorusija), Ruske federacije (Rusija) in Ukrajine v Skupnost. Svet je Uredbo (ES) št. 969/2000 spremenil z Uredbo (ES) št. 992/2004 (7).

(2)

Ukrepi so nespremenljivi zneski dajatev, določeni po kategoriji in razredu proizvoda, in znašajo od 19,51 EUR/tono do 48,19 EUR/tono za Belorusijo, od 19,61 EUR/tono do 40,63 EUR/tono za Rusijo ter od 19,61 EUR/tono do 48,19 EUR/tono za Ukrajino.

(3)

20. marca 2004 je Komisija z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije  (8) objavila uvedbo delne vmesne revizije veljavnih ukrepov („ukrepi“) na podlagi členov 11(3) in 22(c) osnovne uredbe.

(4)

Revizija je bila uvedena na pobudo Komisije, da bi se preučilo, ali je treba zaradi širitve Evropske unije 1. maja 2004 („širitev“) in ob upoštevanju vidika interesa Skupnosti ukrepe prilagoditi, da bi se izognili nenadnemu in pretirano negativnemu učinku na vse zainteresirane stranke, vključno z uporabniki, distributerji in potrošniki.

(5)

Vse zainteresirane stranke, vključno z gospodarsko panogo Skupnosti, združenji proizvajalcev ali uporabnikov v Skupnosti, izvozniki/proizvajalci v zadevnih državah, uvozniki in njihovimi združenji ter ustreznimi organi zadevnih držav kot tudi zainteresiranimi strankami v desetih novih državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 („EU10“), so bile obveščene o uvedbi preiskave in dana jim je bila priložnost, da pisno predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo spremna dokazila v roku, določenem v obvestilu o uvedbi. Vsem zainteresiranim strankam, ki so vložile ustrezno zahtevo in dokazale, da obstajajo razlogi, da se jih zasliši, je bilo odobreno zaslišanje.

(6)

Kot je navedeno v Uredbi (ES) št. 992/2004, je preiskava pokazala, da je v interesu Skupnosti prilagoditi obstoječe ukrepe, če taka prilagoditev bistveno ne zniža želene ravni trgovinske zaščite.

(7)

V skladu s sklepi Uredbe (ES) št. 992/2004 je Komisija skladno s členom 8(2) osnovne uredbe zadevnim podjetjem predlagala zaveze. Posledično so zaveze nato ponudili (i) en proizvajalec izvoznik zadevnega proizvoda iz Belorusije (Republican Unitary Enterprise Production Amalgamation Belaruskali), skupaj s svojimi povezanimi podjetji iz Rusije (JSC International Potash Company), Avstrije (Belurs Handelsgesellschaft m.b.H.) in Litve (UAB Baltkalis), (ii) en proizvajalec izvoznik iz Rusije (JSC Silvinit), skupaj s svojima povezanima podjetjema iz Rusije (JSC International Potash Company) in Avstrije (Belurs Handelsgesellschaft m.b.H.), ter drugi proizvajalec izvoznik iz Rusije (JSC Uralkali), skupaj s podjetjem iz Cipra (Fertexim Ltd).

(8)

Treba je upoštevati, da se na podlagi člena 22(c) osnovne uredbe te zaveze štejejo kot posebni ukrepi, saj v skladu s sklepi Uredbe (ES) št. 992/2004 niso neposredno enakovredne protidampinški dajatvi.

(9)

Ne glede na to pa v skladu z Uredbo (ES) št. 992/2004 zaveze vsakega posameznega proizvajalca izvoznika obvezujejo, da upošteva minimalne uvozne cene v okviru uvoznih plafonov, in da bi se zaveze lahko spremljale, so zadevni proizvajalci izvozniki tudi soglašali, da bodo v splošnem upoštevali svoje tradicionalne vzorce prodaje posameznim strankam v EU10. Proizvajalci izvozniki se tudi zavedajo, da v primeru ugotovitve bistvene spremembe teh vzorcev prodaje ali v primeru, da postane spremljanje zavez kakor koli oteženo ali nemogoče, Komisija lahko umakne sprejetje zaveze podjetja, zaradi česar se namesto nje uvedejo dokončne protidampinške dajatve, ali lahko prilagodi višino plafona ali sprejme druge sanacijske ukrepe.

(10)

Pogoj zavez je v primeru kakršne koli kršitve tudi, da lahko Komisija umakne sprejetje zavez, zaradi česar se namesto njih uvedejo dokončne protidampinške dajatve.

(11)

Podjetja bodo Komisiji tudi zagotavljala redne in podrobne podatke o svojem izvozu v Skupnost, kar pomeni, da lahko Komisija zaveze učinkovito spremlja.

(12)

Da bi Komisija lahko učinkovito nadzirala izpolnjevanje zavez s strani podjetij, kadar je zahtevek za sprostitev v prosti promet na podlagi zaveze predložen ustreznemu carinskemu organu, bo oprostitev dajatve možna le s predložitvijo računa, ki vsebuje vsaj podatke, navedene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 992/2004. Ta raven obveščanja je potrebna, da lahko carinski organi z zadostno natančnostjo ugotovijo, ali pošiljka ustreza trgovinskim dokumentom. Kadar se tak račun ne predloži ali če ne ustreza proizvodu, predloženemu carinskim organom, se namesto tega plača ustrezna protidampinška dajatev.

(13)

Na podlagi vsega zgoraj navedenega se ponudbe zavez štejejo za sprejemljive.

(14)

Sprejetje zavez je omejeno na začetno obdobje dvanajstih mesecev brez vpliva na običajno trajanje ukrepov. Vendar pa bo šest mesecev po sprejetju zavez Komisija ocenila podaljšanje njihovega sprejetja, da preveri, ali so izjemni in negativni pogoji za končne uporabnike v EU10, ki so privedli do sprejetja teh obvez, še prisotni.

(15)

Zaradi neobičajnih okoliščin tega primera in z njim povezanega tveganja kršitev zavez zaradi cenovnih razlik med EU10 in EU15 ter kratkoročnega značaja teh zavez se zagovarja stališče, da obstajajo zadostni razlogi, da v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe določen uvoz zadevnega proizvoda postane predmet registracije za maksimalno obdobje devetih mesecev.

(16)

Carinskim organom se zato odredi, da storijo vse potrebno za registracijo uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Belorusije in Rusije v Skupnost, ki ga izvozijo podjetja, ki so ponudila sprejemljive zaveze in za katera se poskuša doseči oprostitev plačila protidampinških dajatev.

(17)

Če se ugotovi kršitev zavez, se lahko dajatve na blago, ki je bilo vneseno v prosti promet v Skupnosti, obračunajo retroaktivno od datuma kršitve zaveze –

20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/20

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/22

(1)

Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi.

(2)

Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi.

20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/28

(1)

Oves je eden od proizvodov, ki ga zajema Skupna ureditev trga za žita. Vendar pa ni vključen med osnovna žita iz člena 4 Uredbe (EGS) št. 1766/92, za katere je predviden intervencijski odkup.

(2)

Na Finskem in Švedskem je oves pomemben tradicionalni pridelek in je dobro prilagojen podnebnim razmeram v teh državah. V teh dveh državah proizvodnja močno presega potrebe, zaradi česar sta ti dve državi prisiljeni, da se znebita presežkov tako, da jih izvozita v tretje države. Članstvo v Skupnosti ni spremenilo razmer pred vstopom v Skupnost.

(3)

Kakršno koli zmanjšanje količine ovsa, pridelanega na Finskem in Švedskem, bi koristilo drugim vrstam žita, ki so pokrite z intervencijsko ureditvijo, zlasti ječmenu. Za proizvodnjo ječmena so značilni presežki tako v teh dveh državah kot v Skupnosti v celoti. Prehod iz ovsa na ječmen bi dodatno poslabšal razmere in ustvaril nadaljnje presežke. Zaradi vsega tega je nujno zagotoviti nadaljnji izvoz ovsa v tretje države.

(4)

V skladu s členom 13 Uredbe (EGS) št. 1766/92 se za oves lahko odobrijo nadomestila. Geografski položaj Finske in Švedske ti dve državi z vidika izvoza postavlja v manj ugoden položaj v primerjavi z drugimi državami članicami. Določitev nadomestila na podlagi člena 13 koristi predvsem drugim državam članicam. Možno je torej pričakovati, da bo na Finskem in Švedskem proizvodnjo ovsa vse bolj nadomeščala proizvodnja ječmena. Posledično je možno v naslednjih letih pričakovati, da bodo v intervencijska skladišča na Finskem in Švedskem prišle občutne količine ječmena na podlagi člena 4 Uredbe (EGS) št. 1766/92, pri čemer je izvoz v tretje države edina možnost za odstranitev teh količin. Izvoz iz intervencijskih skladišč je za proračun Skupnosti bolj obremenjujoč kot neposredni izvoz.

(5)

Tem dodatnim stroškom se je moč izogniti z uvedbo posebnega intervencijskega ukrepa v smislu člena 6 Uredbe (EGS) št. 1766/92. Ta intervencijski ukrep se sprejme v obliki ukrepa, namenjenega razbremenitvi trga ovsa na Finskem in Švedskem. Odobritev nadomestila na podlagi natečaja, ki bi veljal izključno za proizvodnjo ovsa v teh dveh državah in izvoz ovsa iz teh dveh držav, bi bil najprimernejši ukrep v sedanjih razmerah.

(6)

Zaradi narave in ciljev navedenega ukrepa je primerno v zvezi z njim smiselno uporabiti člen 13 Uredbe (EGS) št. 1766/92 in uredbe, ki predpisujejo izvajanje navedene uredbe, zlasti Uredbo Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žita (2).

(7)

Uredba (ES) št. 1501/95 od ponudnikov med drugim zahteva, da oddajo prošnjo za pridobitev izvoznega dovoljenja. Potrebno je določiti višino varščine.

(8)

Zadevno žito je treba dejansko izvoziti iz držav članic, v zvezi s katerimi je bil sprejet posebni intervencijski ukrep. Zato je uporabo izvoznih dovoljenj potrebno omejiti na izvoz iz države članice, v kateri je bila vložena prošnja za dovoljenje in na oves, pridelan na Finskem in Švedskem.

(9)

Zaradi zagotovitve enake obravnave vseh udeležencev je treba določiti enako obdobje veljavnosti za vsa izdana dovoljenja.

(10)

Za zagotovitev nemotenega poteka postopka natečaja za izvoz je treba predpisati najmanjšo količino ter časovni rok in obrazec za oddajo ponudb pristojnim agencijam.

(11)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita —

(a)

se nanaša na količino najmanj 1 000 ton;

(b)

jo spremlja pisna izjava ponudnika, da se ponudba nanaša izključno na oves, pridelan na Finskem in Švedskem in namenjen za izvoz iz teh dveh držav.

—

Asetus (EY) N:o …/Todistus on voimassa ainoastaan Suomessa ja Ruotsissa,

—

Förordning (EG) nr …/2004 Licensen giltig endast i Finland och Sverige.

20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/31

20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/32

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 963/2004 določa uvozne dajatve v sektorju za riž (3).

(2)

Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 1503/96 določa, da je treba opraviti ustrezno uskladitev, če se v obdobju uporabe povprečna izračunana uvozna dajatev od fiksne dajatve razlikuje za 10 EUR na tono. Takšna razlika se je že pojavila. Zato je treba prilagoditi uvozne dajatve, določene z Uredbo (ES) št. 963/2004 –

20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/35

(1)

21. avgusta 2003 je Komisija z obvestilom („obvestilo o začetku postopka“), objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (3) napovedala začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Skupnost.

(2)

Začetek postopka je posledica pritožbe, ki jo je julija 2003 v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji del, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih sistemov grafitnih elektrod v Skupnosti, vložilo Evropsko združenje za ogljik in grafit (ECGA). Pritožba je vsebovala dokaze o subvencioniranju tega proizvoda in o posledični materialni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka protisubvencijskega postopka.

(3)

Pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(9) osnovne uredbe je Komisija indijsko vlado obvestila („IV“), da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, ki domneva, da je subvencionirani uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije povzročil materialno škodo proizvajalcem iz Skupnosti. IV je bila povabljena na posvetovanje, katerega cilj je bilo pojasniti stanje v zvezi z vsebino pritožbe ter priti do skupne rešitve. Čeprav IV ni zahtevala nobenega posvetovanja, se je upoštevalo pisne pripombe IV v zvezi z obtožbami iz pritožbe glede subvencioniranega uvoza in materialne škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti.

(4)

Začetek vzporednega protisubvencijskega postopka glede uvoza istega proizvoda s poreklom iz Indije v Skupnost je bil napovedan z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4) isti dan.

(5)

Komisija je pritožniku in drugim znanim proizvajalcem, proizvajalcem izvoznikom, uvoznikom, uporabnikom in dobaviteljem iz Skupnosti kot tudi predstavnikom iz Indije uradno svetovala, naj sodelujejo v začetem postopku. Neposredno vpletene stranke so dobile priložnost, da pisno predstavijo svoje vidike in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka.

(6)

Dva proizvajalca izvoznika v Indiji, IV in proizvajalci Skupnosti, uporabniki in uvozniki/trgovci so pisno predstavili svoje vidike. Vse stranke, ki so za to zaprosile v navedenem roku, ter podale razloge, zakaj bi jih bilo treba zaslišati, so dobile priložnost za zaslišanje.

(7)

Ob upoštevanju številnih nepovezanih uvoznikov v Skupnosti se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe preveri, ali se lahko uporabi vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje resnično potrebno, in če je, izbrala vzorec, so vse znane nepovezane uvoznike v skladu s členom 27(2) osnovne uredbe prosili, da se v 15 dneh seznanijo z začetkom postopka ter Komisiji posredujejo podatke za obdobje med 1. aprilom 2002 in 31. marcem 2003, ki jih zahteva v obvestilu o začetku postopka Samo dva nepovezana uvoznika sta privolila v to, da se ju vključi v vzorec ter v roku posredovala zahtevane osnovne podatke. V skladu s tem se vzorčenje v tem postopku ni zdelo potrebno.

(8)

Komisija je vprašalnike poslala vsem znanim zadevnim strankam, dvema zgoraj navedenima nepovezanima uvoznikoma ter vsem drugim podjetjem, ki so se odzvala v rokih, določenih v obvestilu o začetku postopka, ter IV.

(9)

Odgovore je prejela od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov, dveh pritožnikov proizvajalcev iz Skupnosti, osmih podjetij uporabnikov in dveh zgoraj omenjenih nepovezanih uvoznikov. Poleg tega je eno podjetje uporabnik v pisni obliki podalo podatke o količini, dve združenji uporabnikov pa sta Komisiji predložili pisni stališči.

(10)

Komisija je poiskala in preverila vse podatke, za katere je menila, da so potrebni za začasno določitev subvencioniranja, katerega posledica sta škoda in interes v Skupnosti. Preverjanja so se izvedla ne samo v IV, ampak tudi v prostorih naslednjih podjetij:

(11)

Preiskava subvencioniranja in škode je pokrila obdobje med 1. aprilom 2002 in 31. marcem 2003 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode je pokrila obdobje od leta 1999 do konca OO („obravnavano obdobje“).

(12)

Zadevni proizvod so grafitne elektrode elektrodni nastavki, ki se jih uporablja za tovrstne elektrode, ne glede na to, ali se uvažajo skupaj ali ločeno. Grafitna elektroda je keramično izdolben ali iztisnjen grafitni steber. Na obeh koncih stebra so strojno obdelani navojni zašiljeni „tulci z navoji“, s katerimi se lahko spoji dve ali več elektrod, ki nato tvorijo steber. Za spojitev dveh tulcev z navoji se uporablja povezovalni del, tudi iz grafita. Ta del se imenuje „nipple“ ali elektrodni nastavek. Tako grafitna elektroda kot elektrodni nastavek se ponavadi dobavita vnaprej sestavljena kot „sistem grafitne elektrode“.

(13)

Grafitne elektrode in elektrodni nastavki, ki se uporabljajo za tovrstne elektrode, se izdelujejo iz naftnega koksa, stranskega produkta naftne industrije, in premogove katranske smole. Proizvodni proces poteka v šestih korakih: oblikovanje, žarjenje, impregnacija, ponovno žarjenje, grafitizacija in strojna obdelava. Med grafitizacijo se proizvod segreje na več kot 3 000oC in se fizično spremeni v grafit, kristalno obliko ogljika: edinstven material z nizko električno a visoko toplotno prevodnostjo ter veliko trdnostjo in odličnim delovanjem pri visokih temperaturah, zaradi česar je primeren za uporabo v elektroobločnih pečeh. Čas obdelave za sisteme grafitnih elektrod je približno dva meseca. Za sisteme grafitnih elektrod ni nobenih nadomestnih proizvodov.

(14)

Sisteme grafitnih elektrod uporabljajo proizvajalci jekla v elektroobločnih pečeh, ki jim pravijo tudi „mini mills“, kot prevodnike električnega toka pri proizvodnji jekla iz recikliranega jeklenega odpadka. Grafitne elektrode in elektrodni nastavki, uporabljeni za elektrode, ki jih pokriva ta preiskava, so samo tisti, katerih specifična gostota je 1,65 g/cm3 ali več, električni upor pa 6,0 μΩ.m ali manj. Sistemi grafitnih elektrod, ki ustrezajo tem tehničnim parametrom, lahko omogočajo prenos velikih električnih napetosti.

(15)

En indijski izvoznik je izjavil, da v nekaterih primerih pri proizvodnji zadevnega proizvoda ni uporabil „prvovrstnega igelnega koksa“, naftnega koksa najboljše kakovosti, ki naj bi po mnenju tega podjetja za pritožnike bil nujen za izdelovanje proizvoda v okviru specifikacij, navedenih v uvodnih izjavah od 0 do (13). Ta izvoznik je zato zahteval, da je treba grafitne elektrode in elektrodne nastavke, uporabljene za tovrstne elektrode, ki se ne izdelujejo iz “prvovrstnega igelnega koksa”, izločiti iz preiskave. Za izdelavo sistemov grafitnih elektrod se res lahko uporablja naftni koks različnih kakovosti. Toda proizvod opredeljujejo osnovne fizične in tehnične lastnosti končnega proizvoda in njegove končne uporabe, ne glede na uporabljene surovine. Če grafitne elektrode in elektrodni nastavki, ki se jih uporablja za tovrstne elektrode, s poreklom iz Indije in uvoženi v Skupnost, imajo osnovne fizične in tehnične lastnosti kot so določene v opisu proizvoda, se štejejo za zadevni proizvod. Zato je bila zahteva zavrnjena.

(16)

Proizvod, ki se ga v Skupnost izvaža iz Indije, proizvod, ki se ga proizvaja in prodaja v Indiji kot tudi tisti, ki ga proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo v Skupnosti, imajo iste osnovne fizične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo na enak način, zato se v smislu člena 1(5) osnovne uredbe štejejo za enake proizvode.

(17)

Na podlagi podatkov iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije, so bili preverjeni naslednji programi, ki domnevno vključujejo odobritev izvoznih subvencij s strani IV:

(18)

Zgoraj naštete sheme (i), (ii), (iii), in (iv) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (Razvoj in urejanje) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (“Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju IV pooblašča, da izda priglasitve glede izvozne in uvozne politike, povzete v dokumentih o izvozni in uvozni politiki, ki jih Ministrstvo za trgovino izda vsakih pet leta in jih redno dopolnjuje. Dokument o izvozni in uvozni politiki, pomemben za OP tega primera je petletni načrt za obdobje od 1. aprila do 31. marca 2007. Poleg tega IV v „Navodilih za postopke“ – od 1. aprila 2002 do 31. marca 2007’ (Zvezek 1), določa tudi postopke, ki urejajo indijsko zunanjetrgovinsko politiko in se jih prav tako redno dopolnjuje.

(19)

Iz izvozne in uvozne politike za obdobje od „1. aprila 2002“ do „31. marca 2007“ je razvidno, da je bila licenca/potrdilo/dovoljenje izdano, vključno med OP, če ni bilo določeno drugače.

(20)

Kasnejši sklici na pravno podlago za zgoraj navedene preučene sheme od (i) do (iv) v tem besedilu se v nadaljnjem besedilu nanašajo na izvozno in uvozno politiko za obdobje od „1. aprila 2002“ do „31. marca 2007“ ter „Navodila za postopke“ – od „1. aprila 2002“ do 31. marca 2007’ (Zvezek 1).

(21)

Oprostitev plačila davka na dohodek pod (v) zgoraj temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki ga vsako leto spremeni Zakon o financah.

(22)

Člen 14(5)(b) osnovne uredbe pravi, da 3% de minimis subvencijski prag za uvoz iz nekaterih držav v razvoju, npr. držav v razvoju, ki so članice STO in so omenjene v Prilogi VII Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih (‚ASCM’), kot tudi za države v razvoju, ki so članice STO in so popolnoma ukinile izvozne subvencije, preneha veljati osem let po začetku veljavnosti Sporazuma o ustanovitvi STO. Glede na to, da je ta sporazum začel veljati 1. januarja 1995, ta subvencijski prag ne velja več. De minimis prag, ki se zdaj uporablja za uvoz iz držav v razvoju, je 2 %, kot je določeno v členu 14(5)(a) osnovne uredbe. Vzporedno z uporabo 3% de minimis praga, ki se je uporabljal za države iz Priloge VII k ASCM, je ES za te države navadno uporabljala de minimis prag 0.3 % pri posamezni subvencijski shemi. Ker se specifični de minimis prag, ki se je uporabljal za države iz Priloge VII k ASCM, ne uporablja več, se šteje, da se prag za posamezne sheme prav tako ne uporablja več.

(23)

Shema DEPB je začela veljati 1. aprila 1997 z Uradnim obvestilom carinske uprave 34/97. Odstavki od 4.3.1 do 4.3.4 izvozne in uvozne politike iz Navodil za postopke vsebujejo podroben opis sheme. Shema DEPB je naslednica sheme Passbook, ki se je končala 31. marca 1997. Na začetku sta bila dva tipa sheme DEPB, shema DEPB na predizvozni osnovi in shema DEPB na poizvozni osnovi.

(24)

IV je poudarila, da je bila shema DEPB na predizvozni osnovi ukinjena „1. aprila 2000“, zato za OP ni pomembna. Ugotovljeno je bilo, da nobeno podjetje ni koristilo nobenih ugodnosti iz sheme DEPB na predizvozni osnovi, zato ni potrebno ugotavljati izravnalne vrednosti sheme DEPB na predizvozni osnovi. Zato analiza te sheme temelji le na shemi DEPB na poizvozni osnovi.

(25)

Shema DEPB na poizvozni osnovi je na voljo proizvajalcem-izvoznikom ali trgovcem-izvoznikom. (t.j. trgovcem).

(26)

Po shemi lahko vsak upravičeni izvoznik zaprosi za posojila, ki se izračunajo kot odstotek vrednosti izvoženih končnih proizvodov. Takšne DEPB stopnje so indijske oblasti na podlagi standardnih input-output normativov („SION“) določile za skoraj vse proizvode, vključno z zadevnim proizvodom. Potrdilo o višini odobrenega posojila se izda avtomatično ob prejemu vloge.

(27)

Shema DEPB na poizvozni osnovi za uporabo takšnih posojil dovoljuje nadomestitev carin za vsak naslednji uvoz, razen za blago, za katerega veljajo uvozne omejitve ali prepovedi. Blago, uvoženo za takšna posojila se nato lahko proda (predmet davka na promet) ali uporabi na domačem trgu.

(28)

Dovoljenja DEPB so prosto prenosljiva in se zato tudi pogosto prodajo. Dovoljenje DEPB, za katerega je treba plačati 0.5 % dobljenega posojila, velja 12 mesecev od izdaje. V skladu s tem so bila dovoljenja, izdana med dveletnim obdobjem od 1. 4. 2001 do 31. 3. 2003, med OP na voljo bodisi za prodajo bodisi za nadomestilo uvoznih dajatev.

(29)

Pred IP t. j. do 31. 3. 2002 je z dovoljenjem DEPB bilo mogoče nadomestiti običajno uvozno dajatev do nominalne vrednosti dovoljenja. Poleg tega je dovoljenje omogočalo tudi oprostitev od posebne dodatne dajatve („SAD“). SAD je določena pri 4 % glede na vrednost carine, ki vsebuje dajatev za skoraj vse blago, uvoženo v Indijo, vključno z zadevnim proizvodom. Čeprav je oprostitev od SAD po tej shemi bila možna z dovoljenjem DEPB, znesek prihranjene SAD ni bil odštet od posojila, odobrenega z dovoljenjem. Dejansko je po shemi DEPB prišlo do dodatne ugodnosti, ki je presegla nominalno vrednost dovoljenja DEPB.

(30)

Od začetka OP, t.j. od 1. 4. 2002, je IV ukinila oprostitev od SAD po shemi DEPB. Zato je med OP vsako nadomestilo SAD bilo neposredno odšteto od posojila na dovoljenju DEPB, ki ga je predložil uvoznik. Da bi IV upoštevala to spremembo v shemi in da bi izvoznikom dejansko nadomestila ugodnosti, ki so jim bile prej na voljo preko oprostitve od SAD, je s 1. 4. 2002 zvišala stopnje sheme DEPB s spremembo SION za zadevni proizvod. IV je na zahtevo izdala tudi dodatna posojila za preostala dovoljenja, izdana pred 1. 4. 2002, da bi povečala posojilo, odobreno do višine revidirane stopnje DEPB.

(31)

Kadar podjetje izvaža blago, se mu odobri posojilo, ki ga lahko uporabi za nadomestilo carine, predpisane za prihodnji uvoz raznovrstnega blaga, ali proda na odprtem trgu.

(32)

Znesek posojila se avtomatično izračuna na podlagi stopenj SION, ne glede na to, ali so bile surovine uvožene in carina zanje plačana ali pa so bile surovine dejansko uporabljene za izvozno proizvodnjo in v kakšnih količinah. Podjetje v resnici lahko zahteva dovoljenje na podlagi predhodnega izvoza, ne glede na to, ali uvaža ali nabavlja blago od drugih virov. Posojila DEPB se štejejo kot finančnim prispevek, ker gre za nepovratna sredstva. Vključujejo neposredne transferje sredstev, saj se jih lahko proda ali spremeni v gotovino ali porabi za nadomestilo uvoznih dajatev, zaradi česar se IV odreče prihodku, ki je drugače predpisan.

(33)

Člen 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe med drugim omogoča izjemo pri shemah za povračilo in povračilo nadomestila, ki so v skladu s strogimi pravili iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila o povračilu) in Priloge III (opredelitev in pravila o povračilu nadomestila).

(34)

V tem primeru izvoznik ni obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev med proizvodnim procesom, znesek posojila pa se ne izračuna glede na surovine, ki so bile dejansko uporabljene.

(35)

Nobenega sistema ali postopka ni, s katerim bi lahko potrdili, katere surovine so bile uporabljene v proizvodnem procesu izvoženega proizvoda, in ali so bile uvozne dajatve preplačane v smislu točke (i) Priloge I in Prilog II in III osnovne uredbe.

(36)

Izvozniki izpolnjujejo pogoje za ugodnosti DEPB ne glede na to ali uvažajo kakšne surovine ali ne. Da bi lahko užival ugodnosti, je za izvoznika dovolj, da blago izvozi ne da bi prikazal, da je kakšno surovino uvozil. Tako so tudi izvozniki, ki vse surovine nabavijo doma in ne uvažajo nobenega blaga, ki se uporablja kot surovina, upravičeni do ugodnosti DEPB. Tako DEPB na poizvozni osnovi ne izpolnjuje kriterijev Prilog I do III osnovne uredbe.

(37)

Če nista izpolnjeni zahtevi po tem (i), da se morajo uvožene surovine uporabiti v proizvodnem procesu, in (ii), da je potreben sistem preverjanja, kot ga zahteva Priloga II osnovne uredbe, se DEPB na poizvozni osnovi ne more šteti kot shema za povračilo ali povračilo nadomestila (Priloga III) iz člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(38)

Ker se navedena izjema k določitvi nadomestila za shemo za povračilo in povračilo nadomestila iz uvodne izjave (32) potemtakem ne uporablja, se vprašanje o preveliki oprostitvi ne pojavlja in ugodnost, proti kateri se lahko izvede izravnalni ukrep, predstavlja oprostitev vseh uvoznih dajatev, ki jih je navadno treba plačati za vsak uvoz.

(39)

Ker finančni prispevek IV imetniku DEPB daje ugodnost in ker se vlada prihodku, ki je drugače nujen, odreka, shema predstavlja subvencijo. Gre za subvencijo, v zakonodaji pogojeno z izvozno dejavnostjo v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe, kot je pojasnjeno zgoraj, in jo je mogoče pridobiti le z izvažanjem. Zato se šteje za specifično in se proti njej zato lahko uvede izravnalni ukrep.

(40)

Ugodnost za podjetja je bila izračunana na podlagi zneska posojila, odobrenega v dovoljenjih, ki so bila uporabljena ali prenesena (prodana) med OP. Da bi čim natančneje določili znesek odrečenega prihodka, je treba vzpostaviti razliko med tistimi dovoljenji, izdanimi in uporabljenimi med OP, tistimi, izdani in prenesenimi med OP, tistimi, izdanimi pred OP in uporabljenimi med OP, ter tistimi, izdanimi pred OP in prenesenimi med OP.

(41)

Kjer je sodelujoči proizvajalec izvoznik dovoljenje DEPB za uvoz blaga brez plačila potrebnih dajatev (vključno s SAD), izdal in uporabil med OP, se je ugodnost izračunala na podlagi vseh obveznih uvoznih dajatev, kot so bile odštete od stanja posojila na ustreznem dovoljenju DEPB.

(42)

Kjer je bilo dovoljenje DEPB izdano in preneseno (prodano) med OP, je bila ugodnost izračunana na podlagi zneska posojila, odobrenega z dovoljenjem (imenska vrednost), ne glede na prodajno vrednost dovoljenja, saj je prodaja dovoljenja povsem poslovna odločitev, ki ne spremeni zneska ugodnosti (enakega prenosu sredstev IV), prejetega po shemi.

(43)

Kjer je sodelujoči proizvajalec izvoznik dovoljenje DEPB za uvoz blaga brez plačila potrebnih dajatev (vključno s SAD), izdal pred OP in uporabil med OP, se je ugodnost izračunala na podlagi vseh obveznih uvoznih dajatev (vključno s SAD), kot so bile odštete od stanja posojila na ustreznem dovoljenju. Dodatna dovoljenja za povečana posojila DEPB, kot je opisano zgoraj, so se prav tako upoštevala pri določitvi višine obveznega prihodka IV, v kolikor so bila uporabljena za nadomestilo carin

(44)

Kjer je bilo dovoljenje DEPB izdano pred OP in preneseno (prodano) med OP, je bilo ugotovljeno, da so bila ta dovoljenja prodana po ceni, ki je presegala njihovo nominalno vrednost. To premijo pojasnjuje dodatna oprostitev od SAD, ki jo, kot je pojasnjeno zgoraj, omogočajo ta dovoljenja. Če proizvodi, ki so bili uvoženi z nakupom teh dovoljenj, niso znani, ni mogoče določiti celotnega zneska obveznega prihodka IV. Če ne pretiravamo z oceno, mora ta znesek biti vsaj enak prodajni ceni dovoljenja, saj ekonomsko gledano nima nobenega smisla dovoljenja prodati za več, kot je vredno. Ugodnost je bila tako izračunana na podlagi prodajne cene dovoljenja.

(45)

Kot je opisano v uvodni izjavi 0, ugodnost iz sheme DEPB temelji na vrednosti izvoženih končnih proizvodov, in se ne odobri s sklicem na obdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Zato je znesek izračunane subvencije dodeljen za celotni prihodek od izvoza med OP v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Pri izračunavanju ugodnosti so v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(46)

Podjetja so zahtevala, da je treba stroške, do katerih je prišlo zaradi plačila posebnih agentov, prodajnih provizij, in različne druge stroške odšteti pri izračunavanju ugodnosti po tej shemi. V zvezi s tem je treba vedeti, da je koriščenje tretjih strank pri kupovanju in prodaji dovoljenj popolnoma poslovna odločitev, ki ne vpliva na znesek posojila, odobrenega v dovoljenjih. V vsakem primeru se v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe lahko odštejejo samo nujne pristojbine za pridobitev subvencije. Ker zgoraj navedeni stroški niso nujni za pridobitev subvencije, so bile zahteve zavrnjene.

(47)

Podjetja so zahtevala tudi, da bi ugodnosti iz dovoljenj DEPB ustvarjale dodaten dohodek in tako povečale njihovo davčno obveznost, zlasti njihov davek od dohodka podjetja. Zato se je zahtevalo, da se ugodnost, pridobljena po shemi DEPB, zmanjša za znesek dejansko plačljivega davka na dohodek.

(48)

Kako se podjetje odloči uporabiti ugodnost, dodeljeno po subvencijski shemi, v tem primeru bodisi z uporabo dovoljenj za nadomestilo uvoznih dajatev bodisi za prodajo dovoljenj, lahko različno vpliva na obdavčevanje podjetja. Naloga preiskovalnega organa ni, da preučuje, kako lahko takšna ugodnost vpliva na obdavčevanje podjetja. Zato je bila zahteva zavrnjena.

(49)

Obe sodelujoči podjetji sta imeli korist od te sheme med OP ter pridobili subvencije v obsegu med 14,5 % in 20,4 %.

(50)

Shema EPCG je bila objavljena 1. aprila 1992. Med OP sta jo urejali Uradni obvestili carinske uprave št. 28/97 in 29/97, ki sta začeli veljati 1. aprila 1997. Podrobnosti o shemah so navedene v poglavju 5 Izvozne in uvozne politike za obdobje od 2002 do 2007 ter poglavju 5 Navodil za postopke.

(51)

Shema je na voljo proizvajalcem/izvoznikom (t.j. vsakemu proizvajalcu v Indiji, ki izvaža) ali veletrgovcem/izvoznikom (t.j. trgovcem), ki so vezani na podporne proizvajalce.

(52)

Da bi podjetje imelo korist od sheme, mora ustreznim organom predložiti podrobne podatke o tipu in vrednosti industrijskih proizvodov, ki bodo uvoženi. Glede na stopnjo izvozne obveznosti, ki jo je podjetje pripravljeno sprejeti, se podjetju dovoli uvoz industrijskih proizvodov s stopnjo dajatve nič ali nižjo stopnjo dajatve. Da bi izpolnili izvozne obveznosti, morajo uvoženi industrijski proizvodi biti uporabljeni za proizvodnjo izvoznih proizvodov. Na zahtevo izvoznika se izda dovoljenje za uvoz po preferencialnih stopnjah. Za pridobitev dovoljenja je treba plačati pristojbino.

(53)

Imetnik dovoljenja EPCG lahko nabavlja tudi domače industrijske proizvode. V takem primeru lahko domači proizvajalec industrijskih proizvodov izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza surovin, potrebnih za proizvodnjo takšnih industrijskih proizvodov. Domači proizvajalec pa lahko zahteva tudi ugodnost tako imenovanega izvoza glede na dobavo industrijskih proizvodov imetniku dovoljenja EPCG.

(54)

Do sheme EPCG so upravičena le podjetja, ki izvažajo. Obveznost izvažanja se izpolni z izvažanjem proizvodov, izdelanih ali proizvedenih z industrijskimi proizvodi, vrednost takšnega izvoza pa mora presegati povprečno stopnjo izvoza istega proizvoda, ki jo je podjetje dosegalo v preteklih treh letih izdajanja dovoljenj.

(55)

Nedavno je v shemi prišlo do spremembe pogojev za izračunavanje obveznosti izvoza. Po novih pravilih bodo podjetja imela na voljo osem let, da izpolnijo izvozno obveznost (količina izvoza mora biti vsaj šestkrat večja od celotne oprostitve plačila dajatve za uvožene industrijske proizvode). Vendar ta sprememba ne spreminja osnovnega delovanja sheme.

(56)

Plačilo uvozne dajatve s stopnjo nič s strani izvoznika predstavlja finančni prispevek IV, saj se ta sicer obveznemu prihodku odreka, ugodnost pa se na prejemnika prenese z znižanjem ali oprostitvijo uvoznih dajatev, ki jih je sicer treba plačati. Dovoljenja ni mogoče dobiti brez obveznosti izvoza proizvodov. Kot taka je shema EPCG subvencija, v zakonodaji pogojena z izvozno dejavnostjo v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe, ki se šteje za specifično in se proti njej lahko izvede izravnalni ukrep.

(57)

Ugodnost za podjetja se izračuna na podlagi zneska neplačanih carin na uvožene industrijske proizvode v obdobju, ki odraža normalno amortizacijsko dobo takšnih industrijskih proizvodov v industriji zadevnega proizvoda v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe. V skladu z uveljavljeno prakso je bil znesek ugodnosti, ki se ga lahko dodeli OP, prilagojen z dodajanjem obresti med OP, da bi odražal vrednost ugodnosti skozi čas in tako prejemniku omogočil, da v celoti izkoristi to shemo. Glede na naravo subvencije, ki je enaka enkratni odobritvi, se je specifična komercialna obrestna mera podjetja med OP štela za ustrezno. Kot je opisano v uvodni izjavi (53), je ugodnost iz sheme EPCG odvisna od povečane vrednosti izvoženih končnih proizvodov, in se ne odobri s sklicem na obdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Zato je bil znesek subvencije dodeljen za celotni prihodek od izvoza med OP v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe.

(58)

Oba sodelujoča izvoznika sta imela korist od sheme EPCG med OP ter pridobila subvencije v obsegu med 0,1 % do 0,3 %.

(59)

ALS deluje od leta 1977/78. Shema je podrobno opredeljena v odstavkih od 4.1.1 do 4.1.7 Izvozne in uvozne politike ter v delih poglavja 4 Navodil za postopke.

(60)

Vnaprejšnja dovoljenja so na voljo izvoznikom, proizvajalcem izvoznikom ali trgovcem-izvoznikom, ki so vezani na podporne/-ega proizvajalce/-ca za dajatev prost uvoz surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo izvoznega blaga.

(61)

Obseg izvoza, dovoljen po tej shemi, je določen kot odstotek obsega izvoženih končnih proizvodov. Vnaprejšnja dovoljenja merijo enote pooblaščenega uvoza tako v smislu njegove količine kot tudi vrednosti. V obeh primerih so stopnje za določanje dovoljenih dajatev prostih nakupov za večino proizvodov, vključno z zadevnim proizvodom, uveljavljene na podlagi SION. Surovine, podrobno opredeljene na vnaprejšnjih dovoljenjih so surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji ustreznih končnih proizvodov.

(62)

Vnaprejšnja dovoljenja se lahko izdajo za:

(63)

Med preverjanjem je bilo ugotovljeno, da je med OP samo en proizvajalec izvoznik uporabil ALS, omenjen v (i) zgoraj (fizični izvoz). Zato v okviru te preiskave ni potrebno uvesti izravnalnih ukrepov za zgoraj omenjene kategorije (ii), (iii) in (iv) ALS .

(64)

Samo izvoznim podjetjem se izda dovoljenja, ki jih lahko uporabijo za nadomestilo zneskov carin na uvoz. V tem pogledu je shema pogojena z izvažanjem.

(65)

Kot je omenjeno zgoraj, je bilo ugotovljeno, da je ALS v zvezi s „fizičnim uvozom“ med OP uporabilo eno preiskovano podjetje. Podjetje je ALS uporabilo za dajatev prost uvoz surovin za izvozne proizvode.

(66)

IV je zahtevala, da shema ALS temelji na količini, in da so surovine iz tega dovoljenja povezane s količino uvoza. Predloženo je bilo tudi, da je treba na glede na to, kakšne surovine se uvozijo po ALS, pri proizvodnji ali pri dopolnitvi zalog surovin, ki so bile uporabljene za že izvožene proizvode, uporabiti enake surovine. Po mnenju IV morajo uvožene surovine uporabiti izvozniki in nobenih takšnih surovin se ne sme prodati ali prenesti na drugega.

(67)

Toda ugotovljeno je bilo, da ni bilo nobenega sistema ali postopka, s katerim bi se potrdilo ali in katere surovine se uporabljajo v proizvodnem procesu izvoznega blaga. Sistem pokaže le, da se blago, uvoženo dajatev prosto uporablja v proizvodnem procesu, in pri tem ne razlikuje med namembnimi kraji blaga (domači ali izvozni trg).

(68)

Člen 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe med drugim omogoča izjemo pri shemah za povračilo in povračilo nadomestila, ki so v skladu s strogimi pravili iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila o povračilu) in Priloge III (opredelitev in pravila o povračilu nadomestila).

(69)

V odsotnosti sistema ali postopka, s katerim bi lahko potrdili, katere surovine se uporabljajo v proizvodnem procesu izvoznega proizvoda, in če so bile uvozne dajatve preplačane v smislu točke (i) Priloge I in Prilog II in III osnovne uredbe, se ALS ne more šteti kot shema dovoljenega povračila ali povračila nadomestila v skladu s členom2(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(70)

Ker se navedena izjema k določitvi subvencije za sheme za povračilo in povračilo nadomestila iz uvodne izjave (67) ne uporablja, se vprašanje o preveliki oprostitvi ne pojavlja in ugodnost, proti kateri se lahko izvede izravnalni ukrep, predstavlja oprostitev vseh uvoznih dajatev, ki jih je navadno treba plačati za vsak uvoz.

(71)

Ugodnost za podjetja je bila izračunana na podlagi zneska posojila, odobrenega v dovoljenjih, ki so bila uporabljena med OP. Kot je opredeljeno v uvodni izjavi (60), ugodnost iz ALS temelji tako na količini kot na vrednosti izvoženih končnih proizvodov. Zato je znesek izračunane subvencije dodeljen za celotni prihodek od izvoza med OP v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Pri izračunavanju ugodnosti so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije. Na tej podlagi je dobljena subvencija znašala 0.2 %.

(72)

Potrjeno je bilo, da se noben proizvajalec izvoznik ne nahaja v EPZ ali EOU. Glede na to se nadaljnja analiza te sheme za namen te preiskave ni zdela potrebna.

(73)

Zakon o davku na dohodek iz leta 1961 je pravna podlaga, po kateri deluje oprostitev davka na dohodek. Zakon, ki ga vsako leto dopolnjuje Zakon o financah določa podlago za pobiranje davkov ter oprostitve/odbitke, ki se jih lahko zahteva. Med oprostitvami, ki jih lahko zahtevajo podjetja, tiste, ki jih pokrivajo oddelki 10A, 10B in 80HHC Zakona, zagotavljajo oprostitev davka na dohodek od dobička iz izvozne prodaje.

(74)

IV je povedala, da je z 31. 3. 2003 ukinila oprostitev davka na dohodek in to tudi dokazala. Čeprav je shema morda dodeljevala ugodnosti zadevnim izvoznikom med OP, shema ne bo dodeljevala nobenih ugodnosti izvoznim podjetjem po tem datumu. V teh okoliščinah in v skladu s členom15(1) osnovne uredbe ni potrebno ugotavljati izravnalne vrednosti oprostitve davka na dohodek.

(75)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalne ukrepe v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen glede na vrednost, za preiskovane proizvajalce izvoznike znaša 14,6 % in 20,9 %. Glede na to, da je bila stopnja celotnega sodelovanja za Indijo visoka (100 % izvoza zadevnega proizvoda iz Indije v Nemčijo), je bila stopnja preostalih subvencij za ostala podjetja enaka kot za podjetje z najvišjo individualno stopnjo, t.j. 20,9 %.

(76)

V Skupnosti enak proizvod proizvajajo SGL AG („SGL“) in več drugih hčerinskih podjetij UCAR SA („UCAR“), to so UCAR SNC, UCAR Electrodos Ibérica SL in Graftech SpA, v imenu katerih je bila vložena pritožba. Proizvodni obrati podjetij SGL in UCAR so v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji.

(77)

Poleg teh dveh proizvajalcev Skupnosti pritožnikov, SGL in UCAR, sta enake proizvode v Skupnosti v obdobju od 1999 do OP proizvajala še dva druga proizvajalca. Eden od teh dveh proizvajalcev je postal plačilno nesposoben in je moral zaprositi za sodno varstvo po nemškem zakonu o stečajnem postopku. To podjetje je prenehalo izdelovati enake proizvode z novembrom 2002. Ti dve podjetji sta izrazili podporo pritožbi, vendar sta zavrnili povabilo Komisije, da aktivno sodelujeta v preiskavi. Ugotavlja se, da vsi štirje zgoraj omenjeni proizvajalci sestavljajo proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(78)

Dva proizvajalca Skupnosti pritožnika sta ustrezno odgovorila na vprašalnik in polno sodelovala v preiskavi. V OP sta predstavljala več kot 80 % proizvodnje Skupnosti.

(79)

Meni se, da sestavljata gospodarsko panogo Skupnosti v smislu člena 9(1) in člena 10(8) osnovne uredbe, in bosta v nadaljnjem besedilu imenovana kot „gospodarska panoga Skupnosti“.

(80)

Ker v Indiji obstajata le dva proizvajalca izvoznika zadevnega proizvoda in ker ima gospodarska panoga Skupnosti prav tako samo dva proizvajalca, je bilo podatke za uvoz zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije v Skupnost in podatke za gospodarsko panog Skupnosti treba izraziti z indeksom, da se ohrani zaupnost po členu 29 osnovne uredbe.

(81)

Poraba Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti, na podlagi obsega prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti, ocenjenega na osnovi razpoložljivih dokazov, na podlagi obsega prodaje dveh sodelujočih indijskih proizvajalcev izvoznikov na trgu Skupnosti, na podlagi obsega prodaje, uvožene iz Poljske, ustvarjene na podlagi sodelovanja s SGL, ter na podlagi po potrebi ustrezno prilagojenih podatkov Eurostata za ostali uvoz v Skupnost.

(82)

Na tej podlagi se je med letom 1999 in OP poraba zadevnega proizvoda v Skupnosti zvišala za 9 %. Natančneje, narasla je za 14 % med letoma 1999 in 2000, upadla za 7 odstotnih točk v letu 2001 in še za 1 odstotno točko v 2002, preden je narasla za 3 odstotne točke v OP. Ker se zadevni proizvod prvenstveno uporablja v elektro-jeklarski industriji, je treba pri razvoju porabe upoštevati gospodarska gibanja tega posebnega sektorja, ki je doživel hiter porast v letu 2000 in recesijo od leta 2001 dalje.

(83)

Obseg uvoza zadevnega proizvoda iz Indije v Skupnost je narasel za 76 % med letom 1999 in OP. Natančneje, uvoz iz Italije se je povečal za 45 % med letoma 1999 in 2000, za nadaljnjih 31 odstotnih točk v letu 2001 in ostal skoraj nespremenjen na tej ravni v letu 2002 in OP.

(84)

Tržni delež uvoznikov iz zadevnih državah se je povečal za 3,4 odstotne točke (ali 61 %) v zadevnem obdobju in je v OP dosegel raven od 8 do 10 %. Najprej je narasel za 1,5 odstotne točke med letoma 1999 in 2000, za nadaljnji 2 odstotni točki v letu 2001 in ostal skoraj nespremenjen na tej ravni v letu 2002 in OP. Treba je poudariti, da je v obdobju od 1999 do OP porast uvoza in tržnega deleža iz zadevnih držav sovpadel s povečanjem porabe za 9 %.

(85)

Med letom 1999 in OP se je povprečna cena uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije zvišala za 2 % v letu 2002, za nadaljnjih 8 odstotnih točk v letu 2001 ter upadla za 9 odstotnih točk v letu 2002 do ravni, na kateri je ostala nespremenjena v OP. V OP je bila povprečna cena uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije za 1 % višja kot v letu 1999.

(86)

Za primerljive modele zadevnega proizvoda so se povprečne prodajne cene proizvajalcev izvoznikov primerjale s povprečnimi prodajnimi cenami gospodarske panoge Skupnosti. Za ta namen so se cene gospodarske panoge Skupnosti franko tovarna za nepovezane stranke, brez vseh rabatov in davkov, primerjale s cenami CIF na meji Skupnosti proizvajalcev izvoznikov iz Indije, ustrezno prilagojenimi za pouvozne stroške. Primerjava je pokazala, da je med OP zadevni proizvod s poreklom iz Indije, prodan v Skupnosti, nelojalno nižal cene gospodarske panoge Skupnosti za 6,5 % do 12,2 %.

(87)

Treba je omeniti, da te stopnje, za katere se nelojalno nižajo cene, ne pokažejo popolnoma učinka subvencioniranega uvoza na cene gospodarske panoge Skupnosti, saj sta bila zabeležena padec cen in pritiska na cene, kot dokazuje relativno nizka donosnost gospodarske panoge Skupnosti v OP, medtem ko bi lahko pričakovali razmeroma večji dobiček, če subvencioniranja ne bi bilo.

(88)

V skladu s členom 8(5) osnovne uredbe je Komisija preučila vse pomembne gospodarske faktorje in indekse, ki zadevajo položaj gospodarske panoge Skupnosti.

(89)

Za smiselno oceno nekaterih kazalcev škode je bilo treba ustrezno združiti nekatere podatke od UCAR in hčerinskih podjetij v Skupnosti (glej uvodno izjavo (76) zgoraj).

(90)

Komisija je posebno pozornost namenila vsem možnim vplivom na kazalce škode, ki izhajajo iz preteklega protikonkurenčnega obnašanja dveh proizvajalcev Skupnosti pritožnikov. Komisija je ustrezno zagotovila, da so bili začetni točki ocene škode (1999) izločeni vplivi protikonkurenčne prakse (glej uvodne izjave (121), (122) in (125) spodaj). Poleg tega je pri določitvi stroškov in donosnosti gospodarske panoge Skupnosti Komisija izrecno zahtevala in preverila, da so neposredni stroški plačil ali kateri koli posredni stroški (vključno s finančnimi dajatvami), povezani s kaznimi, ki so jih naložil organi, pristojni za konkurenco, nedvoumno izvzeti, tako da se dobi predstava o dobičku, donosnosti naložb in finančnem toku brez teh izrednih izdatkov.

(91)

Proizvodnja gospodarske panoge Skupnosti je v letu 2000 narasla za 14 %, upadla za 16 odstotnih točk v letu 2001 ter še za 4 odstotne točke v 2002 in narasla za 5 odstotnih točk v OP. Veliko povečanje, opaženo leta 2000, je nastalo zaradi dobre gospodarske klime, posledica katere je bila rastoča stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v tistem letu.

(92)

(Proizvodne zmogljivosti so se v letu 2000 zmanjšale za okrog 2 % in ostale na tej ravni v letu 2001. V letu 2002 in OP je so proizvodne zmogljivosti nadalje upadle za 5 odstotnih točk in 2 odstotni točki. V OP so bile proizvodne zmogljivosti za 9 % nižje kot v letu 1999, predvsem zaradi začasnega zaprtja obrata proizvajalca Skupnosti, ki je trajalo celotno OP.

(93)

Izkoriščenost zmogljivosti je bila 70 % v letu 1999, preden se je zaradi velikega povpraševanja zlasti s strani elektro-jeklarske industrije povečala na 81 % v letu 2000. V letih 2001 in 2002 je spet padla na raven 70 %, preden se je v OP povečala na 76 %.

(94)

Preiskava je pokazala, da je že v sami osnovi več vzrokov za gospodarske probleme, s katerimi se je soočil zgoraj omenjeni začasno zaprti obrat, od katerih sta najbolj opazna dva: (i) visoki proizvodni stroški, povezani s ceno elektrike v posamezni državi, in (ii) konkurenca subvencioniranega uvoza s poreklom iz Indije. Ker je težko razmejiti med enim in drugim vzrokom, je Komisija pregledala, kakšno bi bilo gibanje zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti v letu 2002 in OP, če ta obrat ne bi bil začasno zaprt. Obseg proizvodnje je v simulaciji ostal nespremenjen, saj so drugi proizvodni obrati tega proizvajalca Skupnosti povečali proizvodnjo, da bi zapolnili primanjkljaj. Kot kaže spodnja preglednica, bi, če obrat ne bi bil začasno zaprt, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti gospodarske panoge Skupnosti kot celote dosegle v OP raven, zelo blizu tisti iz 1999.

(95)

Med so zaloge končanih proizvodov predstavljale okrog 3 % skupnega obsega proizvodnje gospodarske panoge Skupnosti. Raven končnih zalog gospodarske panoge Skupnosti se je v zadevnem obdobju v splošnem povečala in je bila za okrog petkrat večja v OP v primerjavi z letom 1999. Toda preiskava je pokazala, da gibanje zalog ni posebno pomemben kazalec gospodarskega položaja gospodarske panoge Skupnosti, saj proizvajalci Skupnosti praviloma proizvajajo po naročilu in so torej zaloge običajno blago, ki čaka, da se razpošlje strankam.

(96)

Prodaja lastne proizvodnje gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti, namenjena nepovezanim strankam, je upadla za 1 % med letom 1999 in OP. Natančneje, dvignila se je za 16 % v letu 2000, padla za 17 odstotnih točk v letu 2001 in za nadaljnjih 5 odstotnih točk v letu 2002, preden je spet zrasla za 5 odstotnih točk v OP. Razvoj obsega prodaje natančneje odraža gospodarske trende v elektro-jeklarski industriji, ki je po razcvetu leta 2000 doživela gospodarski padec v letih 2001 in 2002.

(97)

Po manjšem začetnem povečanju za eno odstotno točko v letu 2000 je tržni delež gospodarske panoge Skupnosti znatno padal do leta 2002. Gospodarska panoga Skupnosti je izgubila 6,5 odstotne točke tržnega deleža v letu 2001 in nadaljnje 2,8 odstotne točke v letu 2002, preden si je opomogla za 1,9 odstotne točke med OP. V primerjavi z letom 1999 je bil tržni delež gospodarske panoge Skupnosti med OP nižji za 6,3 odstotne točke ali 9 %, izraženo z indeksom.