15.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/3


SKLEP SVETA

z dne 6. aprila 2009

o pristopu Evropske skupnosti h Konvenciji o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi in protokolu h konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo, ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001

(2009/370/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti točke (c) člena 61 v povezavi s prvim pododstavkom člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupnost si prizadeva za oblikovanje skupnega pravosodnega območja, ki bi temeljil na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb.

(2)

Konvencija o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi (v nadaljnjem besedilu „Konvencija iz Cape Towna“) in protokol h konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo (v nadaljnjem besedilu „Protokol o zrakoplovih“), ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001, sta koristen prispevek k ureditvi zadevnih področij na mednarodni ravni. Zato je zaželeno, da se začnejo določbe obeh listin, ki se nanašajo na zadeve v izključni pristojnosti Skupnosti, čim prej uporabljati.

(3)

Komisija se je v imenu Skupnosti pogajala o Konvenciji iz Cape Towna in Protokolu o zrakoplovih v zvezi z deli v izključni pristojnosti Skupnosti.

(4)

Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so pristojne za nekatere zadeve, ki jih urejata Konvencija iz Cape Towna in Protokol o zrakoplovih, lahko pristopijo k navedeni konvenciji in navedenemu protokolu po začetku njune veljavnosti.

(5)

Nekatere zadeve, ki jih urejajo Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (2), Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (3) ter Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (4), so obravnavane tudi v Konvenciji iz Cape Towna in Protokolu o zrakoplovih.

(6)

Skupnost je izključno pristojna za nekatere zadeve, ki jih urejata Konvencija iz Cape Towna in Protokol o zrakoplovih, države članice pa so pristojne za druge zadeve, ki jih urejata ti listini.

(7)

Skupnost bi morala zato pristopiti h Konvenciji iz Cape Towna in Protokolu o zrakoplovih.

(8)

V členu 48 Konvencije iz Cape Towna in členu XXVII Protokola o zrakoplovih je določeno, da regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ob pristopu da izjavo in v njej navede zadeve, ki jih urejata navedena konvencija in navedeni protokol ter v zvezi s katerimi so njene države članice nanjo prenesle pristojnost. Skupnost bi morala zato ob pristopu k tema instrumentoma dati tako izjavo.

(9)

V členu 55 Konvencije iz Cape Towna je določeno, da lahko država pogodbenica izjavi, da v celoti ali delno ne bo uporabljala določb člena 13 ali 43 ali obeh členov. Ob pristopu k navedeni konvenciji bi morala Skupnost dati tako izjavo.

(10)

Členi X, XI in XII Protokola o zrakoplovih se uporabljajo samo, če da država pogodbenica ustrezno izjavo v skladu s členom XXX navedenega protokola, in pod pogoji iz navedene izjave. Ob pristopu k Protokolu o zrakoplovih bi morala Skupnost izjaviti, da ne bo uporabljala člena XII in da ne bo dala izjave v skladu z odstavki 2 in 3 člena XXX. Tako ne bo poseganja v pristojnost držav članic v zvezi s pravili materialnega prava glede plačilne nesposobnosti.

(11)

Tudi člen VIII Protokola o zrakoplovih, tj. člen o izbiri prava, se uporablja samo, če da država pogodbenica izjavo v skladu z odstavkom 1 člena XXX. Ob pristopu k Protokolu o zrakoplovih bi morala Skupnost izjaviti, da ne bo uporabljala člena VIII.

(12)

Za Združeno kraljestvo bo še naprej zavezujoča Rimska konvencija iz leta 1980 o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (5), dokler ne bodo postala zanj zavezujoča pravila Uredbe (ES) št. 593/2008. Domneva se, da bo Združeno kraljestvo, če pristopi k Protokolu o zrakoplovih pred tem, ob pristopu dalo izjavo v skladu z odstavkom 1 člena XXX, ki ne bo vplivala na uporabo pravil navedene uredbe.

(13)

Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo in se v njej ne uporablja –

SKLENIL:

Člen 1

1.   Konvencija o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi (v nadaljnjem besedilu „Konvencija iz Cape Towna“) in Protokol v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo (v nadaljnjem besedilu „Protokol o zrakoplovih“), ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001, se odobrita v imenu Evropske skupnosti.

Besedili Konvencije iz Cape Towna in Protokola o zrakoplovih sta priloženi temu sklepu.

2.   V tem sklepu izraz „država članica“ pomeni vse države članice razen Danske.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Skupnosti deponira(-jo) listino iz člena 47(4) Konvencije iz Cape Towna in iz odstavka 4 člena XXVI Protokola o zrakoplovih.

Člen 3

1.   Ob pristopu h Konvenciji iz Cape Towna da Skupnost izjave iz točk I prilog I in II.

2.   Ob pristopu k Protokolu o zrakoplovih da Skupnost izjave iz točk II prilog I in II.

V Luxembourgu, 6. aprila 2009

Za Svet

Predsednik

J. POSPÍŠIL


(1)  Mnenje z dne 18. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

(3)  UL L 160, 30.6.2000, str. 1.

(4)  UL L 177, 4.7.2008, str. 6.

(5)  UL L 266, 9.10.1980, str. 1.


PRILOGA I

Splošni izjavi o pristojnosti Evropske skupnosti, ki ju daje Skupnost ob pristopu h Konvenciji o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi (v nadaljnjem besedilu „Konvencija iz Cape Towna“) in Protokolu v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo (v nadaljnjem besedilu „Protokol o zrakoplovih“), ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001

I.

Izjava v skladu s členom 48(2) o pristojnosti Evropske skupnosti za zadeve, ki jih ureja Konvencija o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi (v nadaljnjem besedilu „Konvencija iz Cape Towna“) in v zvezi s katerimi so države članice pristojnost prenesle na Skupnost

1.

V členu 48 Konvencije iz Cape Towna je določeno, da regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile neodvisne države in so pristojne za nekatere zadeve, ki jih ureja Konvencija, lahko pristopijo k njej, če dajo izjavo iz člena 48(2). Skupnost se je odločila pristopiti h Konvenciji iz Cape Towna in zato daje navedeno izjavo.

2.

Sedanje članice Skupnosti so Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

3.

Ta izjava se kljub temu v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne uporablja za Kraljevino Dansko.

4.

Ta izjava se ne uporablja za ozemlja držav članic, v katerih se Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti ne uporablja, in ne vpliva na akte ali stališča, ki jih v okviru Konvencije iz Cape Towna v imenu in interesu navedenih ozemelj lahko sprejmejo zadevne države članice.

5.

Države članice Evropske skupnosti so na Skupnost prenesle pristojnost za zadeve, ki jih urejajo Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (1), Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (2) ter Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (3).

6.

Ob pristopu h Konvenciji iz Cape Towna Skupnost ne bo dala nobene od izjav, ki so dovoljene v skladu s členi iz člena 56 navedene konvencije, razen izjave v zvezi s členom 55. Države članice tako ohranijo pristojnost v zvezi s pravili materialnega prava glede plačilne nesposobnosti.

7.

Izvajanje pristojnosti, ki so jo države članice prenesle na Skupnost v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, se lahko zaradi svoje narave nenehno spreminja. V okviru navedene pogodbe lahko pristojne institucije sprejemajo odločitve, s katerimi se določi obseg pristojnosti Skupnosti. Skupnost si zato pridržuje pravico, da ustrezno spremeni to izjavo, ne da bi bil to pogoj za izvajanje pristojnosti za zadeve, ki jih ureja Konvencija iz Cape Towna.

II.

Izjava iz odstavka 2 člena XXVII o pristojnosti Evropske skupnosti za zadeve, ki jih ureja Protokol v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo (v nadaljnjem besedilu „Protokol o zrakoplovih“) in v zvezi s katerimi so države članice pristojnost prenesle na Skupnost

1.

V členu XXVII Protokola o zrakoplovih je določeno, da regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile neodvisne države in so pristojne za nekatere zadeve, ki jih ureja Protokol, lahko pristopijo k njemu, če dajo izjavo iz odstavka 2 člena XXVII. Skupnost se je odločila pristopiti k Protokolu o zrakoplovih in zato daje navedeno izjavo.

2.

Sedanje članice Evropske skupnosti so Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

3.

Ta izjava se kljub temu v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne uporablja za Kraljevino Dansko.

4.

Ta izjava se ne uporablja za ozemlja držav članic, v katerih se Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti ne uporablja, in ne vpliva na akte ali stališča, ki jih v okviru Protokola o zrakoplovih v imenu in interesu navedenih ozemelj lahko sprejmejo zadevne države članice.

5.

Države članice Evropske skupnosti so na Skupnost prenesle pristojnost za zadeve, ki jih urejajo Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (4), Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (5) ter Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (6).

6.

Ob pristopu k Protokolu o zrakoplovih Skupnost ne bo dala izjave v skladu z odstavkom 1 člena XXX, da bo uporabljala člen VIII, niti ne bo dala nobene od izjav, ki so dovoljene v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena XXX. Države članice tako ohranijo pristojnost v zvezi s pravili materialnega prava glede plačilne nesposobnosti.

7.

Izvajanje pristojnosti, ki so jo države članice prenesle na Skupnost v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, se lahko zaradi svoje narave nenehno spreminja. V okviru navedene pogodbe lahko pristojne institucije sprejemajo odločitve, s katerimi se določi obseg pristojnosti Skupnosti. Skupnost si zato pridržuje pravico, da ustrezno spremeni to izjavo, ne da bi bil to pogoj za izvajanje pristojnosti za zadeve, ki jih ureja Protokol o zrakoplovih.


(1)  UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

(2)  UL L 160, 30.6.2000, str. 1.

(3)  UL L 177, 4.7.2008, str. 6.

(4)  UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

(5)  UL L 160, 30.6.2000, str. 1.

(6)  UL L 177, 4.7.2008, str. 6.


PRILOGA II

Izjavi, ki ju daje Evropska skupnost ob pristopu h Konvenciji o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi (v nadaljnjem besedilu „Konvencija iz Cape Towna“) in Protokolu v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo (v nadaljnjem besedilu „Protokol o zrakoplovih“), ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001 v zvezi z nekaterimi njunimi določbami in ukrepi

I.

Izjava Evropske skupnosti v skladu s členom 55 Konvencije o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi (v nadaljnjem besedilu „Konvencija iz Cape Towna“)

V skladu s členom 55 Konvencije iz Cape Towna bo država članica, za katero je zavezujoča Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (1), kadar ima dolžnik stalno prebivališče na ozemlju države članice Skupnosti, uporabljala člena 13 in 43 Konvencije iz Cape Towna za začasne ukrepe samo v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 44/2001, kakor ga razlaga Sodišče Evropskih skupnosti v zvezi s členom 24 Bruseljske konvencije z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (2).

II.

Izjava Evropske skupnosti v skladu s členom XXX Protokola v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo (v nadaljnjem besedilu „Protokol o zrakoplovih“)

V skladu s členom XXX(5) Protokola o zrakoplovih se člen XXI Protokola o zrakoplovih v Skupnosti ne bo uporabljal in za države članice, za katere je zavezujoča Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (3) ali kateri koli drug sporazum za razširitev področja uporabe Uredbe, se bo uporabljala navedena uredba.


(1)  UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

(2)  UL L 299, 31.12.1972, str. 32.

(3)  UL L 12, 16.1.2001, str. 1.


PREVOD

KONVENCIJA

o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi

DRŽAVE PODPISNICE TE KONVENCIJE SO SE –

ZAVEDAJOČ se potrebe po nakupu in uporabi premične opreme visoke vrednosti ali izjemnega gospodarskega pomena ter po olajšanju učinkovitega financiranja nakupa in uporabe take opreme,

PRIZNAVAJOČ prednosti premoženjsko zavarovanega financiranja in zakupa v ta namen in v želji, da se olajšajo te vrste transakcij z določitvijo jasnih pravil za njihovo izvajanje,

UPOŠTEVAJOČ potrebo po zagotavljanju, da se pravice iz zavarovanja take opreme priznajo in vsesplošno zavarujejo,

V ŽELJI, da bi zagotovile širše in vzajemne gospodarske koristi za vse zainteresirane strani,

V PREPRIČANJU, da morajo taka pravila odražati načela premoženjsko zavarovanega financiranja in zakupa ter spodbujati neodvisnost strank v teh transakcijah,

ZAVEDAJOČ se potrebe po ustanovitvi pravnega okvira za mednarodna zavarovanja take opreme ter oblikovanju mednarodnega sistema registracije za njihovo zaščito,

OB UPOŠTEVANJU ciljev in načel, zapisanih v veljavnih konvencijah v zvezi s tako opremo –

DOGOVORILE:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej konvenciji, razen če iz sobesedila ne izhaja drugače, se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„sporazum“ pomeni sporazum o jamstvu, sporazum o pridržku lastninske pravice ali sporazum o zakupu;

(b)

„odstop“ pomeni pogodbo, s katero se bodisi z jamstvom bodisi drugače prejemniku odstopijo pripadajoče pravice s prenosom ali brez prenosa povezanega mednarodnega zavarovanja;

(c)

„pripadajoče pravice“ pomenijo vse pravice do plačila ali izpolnitve druge dolžnikove obveznosti v skladu s sporazumom, ki so zavarovane ali povezane s predmetom;

(d)

„začetek stečajnega postopka“ pomeni trenutek, ko se šteje, da se je stečajni postopek začel v skladu z veljavno zakonodajo o plačilni nesposobnosti;

(e)

„pogojni kupec“ pomeni kupca po sporazumu o pridržku lastninske pravice;

(f)

„pogojni prodajalec“ pomeni prodajalca po sporazumu o pridržku lastninske pravice;

(g)

„prodajna pogodba“ pomeni pogodbo o prodajalčevi prodaji predmeta kupcu, ki ni sporazum, opredeljen pod (a);

(h)

„sodišče“ pomeni sodišče ali upravno oziroma arbitražno razsodišče, ki ga ustanovi država pogodbenica;

(i)

„upnik“ pomeni hipotečnega upnika po sporazumu o jamstvu, pogojnega prodajalca po sporazumu o pridržku lastninske pravice ali zakupodajalca po sporazumu o zakupu;

(j)

„dolžnik“ pomeni hipotečnega dolžnika po sporazumu o jamstvu, pogojnega kupca po sporazumu o pridržku lastninske pravice, zakupojemalca po sporazumu o zakupu ali osebo, katere pravica na predmetu je obremenjena z nepogodbeno pravico ali zavarovanjem, ki se lahko registrira;

(k)

„stečajni upravitelj“ pomeni osebo, pooblaščeno za upravljanje sanacije ali likvidacije, vključno z začasno pooblaščeno osebo, in vključuje tudi dolžnika, ki ima v posesti lastnino, če to dovoljuje veljavna zakonodaja o plačilni nesposobnosti;

(l)

„stečajni postopek“ pomeni stečaj, likvidacijo ali drug kolektivni pravni ali upravni postopek, vključno z začasnim postopkom, med katerim sodišče preverja ali nadzoruje sredstva in posle dolžnika za namene sanacije ali likvidacije;

(m)

„zainteresirane osebe“ pomeni:

(i)

dolžnika;

(ii)

vsako osebo, ki za namene zagotavljanja izpolnitve vseh obveznosti v korist upnika da ali izda jamstvo ali jamstvo na prvi poziv, ali pogojni akreditiv, ali katero koli drugo obliko kreditnega zavarovanja;

(iii)

vsako drugo osebo, ki ima pravice iz predmeta ali v zvezi z njim;

(n)

„notranja transakcija“ pomeni vrsto transakcije iz člena 2(2)(a) do (c), kadar sta središče glavnih interesov vseh strank v taki transakciji in zadevni predmet (kot je določen v protokolu) ob sklepanju pogodbe v isti državi pogodbenici in kadar je zavarovanje, ki izhaja iz transakcije, registrirano v nacionalnem registru tiste države pogodbenice, ki je dala izjavo po členu 50(1);

(o)

„mednarodno zavarovanje“ pomeni zavarovanje upnika, za katero velja člen 2;

(p)

„mednarodni register“ pomeni mednarodne zmogljivosti za registracijo, ustanovljene za namene te konvencije ali protokola;

(q)

„sporazum o zakupu“ pomeni sporazum, s katerim ena oseba (zakupodajalec) dodeli posestno pravico na predmetu ali pravico do njegovega nadzora (z možnostjo nakupa ali brez nje) drugi osebi (zakupojemalcu) proti zakupnini ali drugemu plačilu;

(r)

„nacionalno zavarovanje“ pomeni zavarovanje upnika za predmet, ki izhaja iz notranje transakcije, za katero velja izjava iz člena 50(1);

(s)

„nepogodbena pravica ali zavarovanje“ pomeni pravico ali zavarovanje, dodeljeno na podlagi zakonodaje države pogodbenice, ki je dala izjavo v skladu s členom 39 za zavarovanje izpolnitve obveznosti, vključno z obveznostjo do države, državne ustanove ali medvladne oziroma zasebne organizacije;

(t)

„obvestilo o nacionalnem zavarovanju“ pomeni obvestilo o oblikovanju nacionalnega zavarovanja, ki je ali bo registrirano v mednarodnem registru;

(u)

„predmet“ pomeni predmet iz kategorije, za katero velja člen 2;

(v)

„že veljavna pravica ali zavarovanje“ pomeni pravico ali zavarovanje kakršne koli vrste ali za kakršen koli predmet, ki je bilo ustvarjeno ali je nastalo pred datumom začetka veljavnosti te konvencije, kot je določen v členu 60(2)(a);

(w)

„prihodki od prodaje“ pomeni denarne ali nedenarne prihodke od prodaje predmeta, izhajajo pa iz celotne ali delne izgube ali fizičnega uničenja predmeta ali njegovega celotnega ali delnega zasega, zaplembe ali prisilnega odvzema;

(x)

„prihodnji odstop“ pomeni odstop, ki naj bi se izvedel v prihodnosti, če nastopi navedeni dogodek, ne glede na to, ali se bo dogodek z gotovostjo zgodil ali ne;

(y)

„prihodnje mednarodno zavarovanje“ pomeni zavarovanje, ki naj bi bilo ustvarjeno ali zagotovljeno za predmet kot mednarodno zavarovanje v prihodnosti, če nastopi navedeni dogodek (ki lahko vključuje dolžnikovo pridobitev zavarovanja predmeta), ne glede na to, ali se bo dogodek z gotovostjo zgodil ali ne;

(z)

„prihodnja prodaja“ pomeni prodajo, ki naj bi se opravila v prihodnosti, če nastopi navedeni dogodek, ne glede na to, ali se bo dogodek z gotovostjo zgodil ali ne;

(aa)

„protokol“ v zvezi s katero koli kategorijo predmeta in pripadajočimi pravicami, za katere velja ta konvencija, pomeni protokol v zvezi s to kategorijo predmeta in pripadajočimi pravicami;

(bb)

„registriran“ pomeni registriran v mednarodnem registru v skladu s poglavjem V;

(cc)

„registrirano zavarovanje“ pomeni mednarodno zavarovanje, nepogodbeno pravico ali zavarovanje, ki se lahko registrira, ali nacionalno zavarovanje, navedeno v obvestilu o nacionalnem zavarovanju, registriranem v skladu s poglavjem V;

(dd)

„nepogodbena pravica ali zavarovanje, ki se lahko registrira“ pomeni nepogodbeno pravico ali zavarovanje, ki se lahko registrira na podlagi izjave, podane na podlagi člena 40;

(ee)

„registrar“ v smislu Protokola pomeni osebo ali organ, ki je imenovan na podlagi navedenega protokola ali člena 17(2)(b);

(ff)

„predpisi“ pomenijo predpise, ki jih določi ali odobri nadzorni organ na podlagi Protokola;

(gg)

„prodaja“ pomeni prenos lastništva nad predmetom na podlagi prodajne pogodbe;

(hh)

„zavarovana obveznost“ pomeni obveznost, ki je zavarovana s pravico iz zavarovanja;

(ii)

„sporazum o jamstvu“ pomeni sporazum, s katerim hipotečni dolžnik dodeli ali se strinja, da bo dodelil, hipotečnemu upniku pravico (vključno z lastniško udeležbo) do predmeta ali na njem, s katero se zagotovi izpolnitev vseh sedanjih ali prihodnjih obveznosti hipotečnega dolžnika ali tretje osebe;

(jj)

„pravica iz zavarovanja“ pomeni pravico, ki izhaja iz sporazuma o jamstvu;

(kk)

„nadzorni organ“ glede na Protokol pomeni nadzorni organ iz člena 17(1);

(ll)

„sporazum o pridržku lastninske pravice“ pomeni sporazum o prodaji predmeta, če se lastništvo ne prenese do izpolnitve pogoja ali pogojev iz sporazuma;

(mm)

„neregistrirano zavarovanje“ pomeni pogodbeno zavarovanje oziroma nepogodbeno pravico ali zavarovanje (razen zavarovanja, za katero velja člen 39), ki ni registrirano, ne glede na to, ali se lahko registrira v skladu s to konvencijo, in

(nn)

„pisno“ pomeni zapis informacij (vključno z informacijami, posredovanimi prek sredstev za daljinski prenos) v fizični ali drugi obliki, ki se lahko pozneje reproducira v fizični obliki in ki razumno dokazuje, da je zapis potrjen.

Člen 2

Mednarodno zavarovanje

1.   Ta konvencija določa ustanovitev in učinke mednarodnega zavarovanja nekaterih kategorij premične opreme ter pripadajoče pravice.

2.   Za namene te konvencije je mednarodno zavarovanje premične opreme pravica iz zavarovanja, ustanovljenega v skladu s členom 7, enolično opredeljivega predmeta iz kategorij, navedenih v odstavku 3 in določenih v Protokolu:

(a)

ki jo dodeli hipotečni dolžnik po sporazumu o jamstvu;

(b)

ki se dodeli osebi, ki je pogojni prodajalec po sporazumu o pridržku lastninske pravice, ali

(c)

ki se dodeli osebi, ki je zakupodajalec po sporazumu o zakupu. Zavarovanje, ki spada v pododstavek (a), ne spada v pododstavka (b) ali (c).

3.   Kategorije, navedene v prejšnjih odstavkih, so:

(a)

osnovna konstrukcija zrakoplovov, motorji zrakoplovov in helikopterji;

(b)

železniški vozni park in

(c)

premoženje za vesoljske namene.

4.   V veljavni zakonodaji je določeno, ali zavarovanje iz odstavka 2 spada v pododstavek (a), (b) ali (c) navedenega pododstavka.

5.   Mednarodno zavarovanje predmeta vključuje tudi prihodke od prodaje tega predmeta.

Člen 3

Področje uporabe

1.   Ta konvencija se uporablja, kadar je ob sklepanju sporazuma, na podlagi katerega se ustvari ali določi mednarodno zavarovanje, dolžnik v državi pogodbenici.

2.   Dejstvo, da je upnik v državi, ki ni pogodbenica, ne vpliva na veljavnost te konvencije.

Člen 4

Lokacija dolžnika

1.   Za namene člena 3(1) je dolžnik v tisti državi pogodbenici:

(a)

po zakonodaji katere je registriran ali ustanovljen;

(b)

v kateri ima registrirani ali uradni sedež;

(c)

v kateri ima središče uprave, ali

(d)

v kateri je njegov kraj poslovanja.

2.   Dolžnikov kraj poslovanja iz pododstavka (d) prejšnjega odstavka je njegov glavni kraj poslovanja, če ima več kot en kraj poslovanja, ali njegovo običajno prebivališče, če nima kraja poslovanja.

Člen 5

Razlaga in veljavna zakonodaja

1.   Pri razlagi te konvencije je treba upoštevati namene te konvencije, kot so predstavljeni v preambuli, njeno mednarodno naravo ter potrebo po spodbujanju enotnosti in predvidljivosti pri njeni uporabi.

2.   Vprašanja v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta konvencija in v njej niso izrecno urejena, je treba urediti v skladu s splošnimi načeli, na katerih temelji, ali če takih načel ni, v skladu z veljavno zakonodajo.

3.   Sklicevanja na veljavno zakonodajo so sklicevanja na nacionalne pravne predpise, ki veljajo na podlagi predpisov mednarodnega zasebnega prava države, ki je sodno pristojna.

4.   Kadar država zajema več teritorialnih enot, ki imajo svoje pravne predpise v zvezi s spornim vprašanjem, in kadar ni znano, katera teritorialna enota je pristojna, se na podlagi zakonodaje te države opredeli, predpisi katere teritorialne enote se uporabljajo. Če takih predpisov ni, se uporablja zakonodaja teritorialne enote, s katero je primer najtesneje povezan.

Člen 6

Razmerje med Konvencijo in Protokolom

1.   Ta konvencija in Protokol se bereta in razlagata skupaj kot en dokument.

2.   V primeru neskladnosti med to konvencijo in Protokolom prevlada Protokol.

POGLAVJE II

USTANOVITEV MEDNARODNEGA ZAVAROVANJA

Člen 7

Formalni pogoji

Zavarovanje je ustanovljeno kot mednarodno zavarovanje v skladu s to konvencijo, kadar je sporazum, na podlagi katerega se ustvari ali določi zavarovanje:

(a)

v pisni obliki;

(b)

povezan s predmetom, s katerim ima hipotečni dolžnik, pogojni prodajalec ali zakupodajalec pravico razpolagati;

(c)

omogočil, da se predmet opredeli v skladu s Protokolom, in

(d)

v primeru sporazuma o jamstvu omogočil opredelitev zavarovanih obveznosti, vendar brez potrebe po navedbi zavarovanega zneska ali najvišjega zavarovanega zneska.

POGLAVJE III

PRAVNA SREDSTVA V PRIMERU NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI

Člen 8

Pravna sredstva hipotečnega upnika

1.   V primeru neizpolnitve obveznosti iz člena 11 lahko hipotečni upnik, če se je hipotečni dolžnik kadar koli strinjal s tem in v skladu s kakršno koli izjavo, ki jo lahko da država pogodbenica na podlagi člena 54, uporabi eno ali več izmed naslednjih pravnih sredstev:

(a)

prevzame posest ali nadzor nad katerim koli predmetom, obremenjenim v njegovo korist;

(b)

proda ali da v zakup tak predmet;

(c)

izterja ali prejme vsak prihodek ali dobiček, ki nastane pri upravljanju ali uporabi takega predmeta.

2.   Hipotečni upnik lahko tudi zaprosi za sodni nalog, s katerim se dovoljuje ali odredi katero koli izmed pravnih sredstev iz prejšnjega odstavka.

3.   Vsako pravno sredstvo iz pododstavkov (a), (b) ali (c) odstavka 1 ali iz člena 13 se izvaja na ekonomsko sprejemljiv način. Za pravno sredstvo se šteje, da se izvaja ekonomsko ustrezno, če se izvaja v skladu z določbo sporazuma o jamstvu, razen kadar je taka določba očitno neustrezna.

4.   Hipotečni upnik, ki predlaga, da bo predmet prodal ali dal v zakup na podlagi odstavka 1, mora o predlagani prodaji ali zakupu v ustreznem roku prej obvestiti:

(a)

zainteresirane osebe, določene v členu 1(m)(i) in (ii), ter

(b)

zainteresirane osebe, določene v členu 1(m)(iii), ki so hipotečnega upnika obvestile o svojih pravicah v ustreznem roku pred prodajo ali zakupom.

5.   Vsak znesek, ki ga hipotečni upnik izterja ali prejme na podlagi izvajanja katerega koli pravnega sredstva iz odstavkov 1 ali 2, se uporabi za sprostitev zneska zavarovanih obveznosti.

6.   Če znesek, ki ga hipotečni upnik izterja ali prejme na podlagi izvajanja katerega koli pravnega sredstva iz odstavkov 1 ali 2, presega znesek, zavarovan s pravico iz zavarovanja, in vse razumne stroške, ki nastanejo pri izvajanju katerega koli takega pravnega sredstva, hipotečni upnik presežek razdeli po prednostnem vrstnem redu med druge imetnike zavarovanj, ki so registrirana ali o katerih je bil hipotečni upnik obveščen, morebitni preostali znesek pa izplača hipotečnemu dolžniku, če sodišče ne določi drugače.

Člen 9

Prenos pravice na predmetu za izpolnitev obveznosti; odkup

1.   Hipotečni upnik in vse zainteresirane osebe se lahko kadar koli po neizpolnitvi obveznosti v smislu člena 11 dogovorijo, da se lastništvo (ali katera koli druga pravica hipotečnega dolžnika) nad katerim koli predmetom, zajetim v pravici iz zavarovanja, prenese na hipotečnega upnika za celotno ali delno izpolnitev zavarovanih obveznosti.

2.   Sodišče lahko na prošnjo hipotečnega upnika odredi, da se lastništvo (ali katera koli druga pravica hipotečnega dolžnika) nad katerim koli predmetom, zajetim v pravici iz zavarovanja, prenese na hipotečnega upnika za celotno ali delno izpolnitev zavarovanih obveznosti.

3.   Sodišče ugodi prošnji iz prejšnjega odstavka le, če je znesek zavarovanih obveznosti, ki naj bi se izpolnile s takim prenosom, sorazmeren z vrednostjo predmeta ob upoštevanju vseh plačil, ki jih mora hipotečni upnik izplačati vsem zainteresiranim osebam.

4.   Hipotečni dolžnik in vse zainteresirane osebe lahko kadar koli po neizpolnitvi obveznosti v smislu člena 11 in pred prodajo obremenjenega predmeta ali izdajo odredbe iz odstavka 2 sprostijo pravico iz zavarovanja tako, da v celoti izplačajo zavarovani znesek ob upoštevanju kakršnega koli zakupa, ki ga odobri hipotečni upnik na podlagi člena 8(1)(b) ali je odrejen na podlagi člena 8(2). Če po taki neizpolnitvi obveznosti zainteresirana oseba, ki ni dolžnik, v celoti izplača zavarovani znesek, se pravice hipotečnega upnika prenesejo na to osebo.

5.   Lastništvo ali katera koli druga zavarovalna pravica hipotečnega dolžnika, ki se prenese ob prodaji na podlagi člena 8(1)(b) ali na podlagi odstavka 1 ali 2 tega člena, je prosta vseh drugih zavarovanj, pred katerimi ima pravica iz zavarovanja hipotečnega upnika prednost na podlagi določb člena 29.

Člen 10

Pravna sredstva pogojnega prodajalca ali zakupodajalca

V primeru neizpolnitve obveznosti po sporazumu o pridržku lastninske pravice ali sporazumu o zakupu v smislu člena 11 lahko bodisi pogojni prodajalec bodisi zakupodajalec:

(a)

v skladu s katero koli izjavo, ki jo lahko da država pogodbenica na podlagi člena 54, prekine sporazum in prevzame posest ali nadzor nad katerim koli predmetom, na katerega se sporazum nanaša, ali

(b)

zaprosi za sodni nalog, s katerim je dovoljeno ali odrejeno katero koli izmed navedenih pravnih sredstev.

Člen 11

Pomen neizpolnitve obveznosti

1.   Dolžnik in upnik se lahko kadar koli pisno dogovorita glede dogodkov, ki pomenijo neizpolnitev obveznosti ali kako drugače sprožijo izvrševanje pravic in pravnih sredstev iz členov 8 do 10 in člena 13.

2.   Kadar dolžnik in upnik ne skleneta navedenega dogovora, „neizpolnitev obveznosti“ za namene členov 8 do 10 in člena 13 pomeni neizpolnitev, zaradi katere je upnik znatno oškodovan glede tistega, do česar je po sporazumu upravičen.

Člen 12

Dodatna pravna sredstva

Vsa dodatna pravna sredstva, ki jih dovoljuje veljavna zakonodaja, vključno z vsemi pravnimi sredstvi, o katerih se stranke dogovorijo, se lahko izvršujejo, če niso v neskladju z obveznimi določbami tega poglavja, kot so določene v členu 15.

Člen 13

Začasni ukrepi

1.   Država pogodbenica v skladu z vsako izjavo, ki jo lahko da na podlagi člena 55, zagotovi, da upnik, ki navede dokaze o dolžnikovi neizpolnitvi obveznosti, lahko do končne odločitve o njegovem zahtevku, če se je dolžnik kadar koli s tem strinjal, od sodišča zahteva hitre začasne ukrepe v obliki ene ali več izmed naslednjih odredb:

(a)

ohranitev predmeta in njegove vrednosti;

(b)

posest, nadzor ali skrbništvo nad predmetom;

(c)

mirovanje predmeta in

(d)

zakup, ali razen kadar se uporabljajo pododstavki od (a) do (c), upravljanje predmeta in prihodkov, ki iz njega izhajajo.

2.   Sodišče lahko pri izdaji odredbe iz prejšnjega odstavka določi pogoje, za katere meni, da so potrebni, da se zavarujejo zainteresirane osebe v primeru, če upnik:

(a)

pri izvajanju katere koli odredbe, ki dovoljuje take začasne ukrepe, ne izpolni katere koli svoje obveznosti do dolžnika na podlagi te konvencije ali Protokola, ali

(b)

med končnim odločanjem o zahtevku ne more v celoti ali delno utemeljiti svojega zahtevka.

3.   Sodišče lahko pred izdajo kakršne koli odredbe iz odstavka 1 zahteva, da se katera koli izmed zainteresiranih oseb obvesti o prošnji.

4.   Nobena določba tega člena ne vpliva na uporabo člena 8(3) ali omejuje razpoložljivosti oblik začasnih ukrepov, ki niso določene v odstavku 1.

Člen 14

Postopkovne zahteve

V skladu s členom 54(2) se vsako pravno sredstvo, ki je določeno v tem poglavju, izvaja skladno s postopkom, ki je določen v zakonodaji kraja, v katerem naj bi se pravno sredstvo izvajalo.

Člen 15

Odstopanje

Kateri koli dve stranki ali več strank iz tega poglavja se lahko med seboj kadar koli pisno dogovorijo o odstopanju od katere koli izmed prejšnjih določb tega poglavja ali spremembi učinkov katere koli izmed prejšnjih določb tega poglavja, razen člena 8(3) do (6), člena 9(3) in (4), člena 13(2) in člena 14.

POGLAVJE IV

MEDNARODNI SISTEM REGISTRACIJE

Člen 16

Mednarodni register

1.   Ustanovi se mednarodni register za registracijo:

(a)

mednarodnih zavarovanj, prihodnjih mednarodnih zavarovanj ter nepogodbenih pravic in zavarovanj, ki se lahko registrirajo;

(b)

odstopov in prihodnjih odstopov mednarodnih zavarovanj;

(c)

pridobitev mednarodnih zavarovanj z zakonskimi ali pogodbenimi prenosi pravic v skladu z veljavno zakonodajo;

(d)

obvestil o nacionalnih zavarovanjih, in

(e)

prenosov pravic, navedenih v katerem koli izmed predhodnih pododstavkov.

2.   Ustanovijo se lahko različni mednarodni registri za različne kategorije predmetov in pripadajočih pravic.

3.   V tem poglavju in poglavju V izraz „registracija“ vključuje, kadar je to primerno, spremembo, podaljšanje ali izbris registracije.

Člen 17

Nadzorni organ in registrar

1.   Vzpostavi se nadzorni organ, kot je določeno v Protokolu.

2.   Nadzorni organ:

(a)

ustanovi mednarodni register ali zagotovi njegovo ustanovitev;

(b)

imenuje in razreši registrarja, razen kadar je v Protokolu določeno drugače;

(c)

zagotavlja, da se v primeru zamenjave registrarja novemu registrarju zaupajo ali prenesejo kakršne koli pravice, potrebne za neprekinjeno učinkovito delovanje mednarodnega registra;

(d)

po posvetovanju z državami pogodbenicami sprejme ali odobri predpise ter zagotovi njihovo objavo v skladu s Protokolom na področju delovanja mednarodnega registra;

(e)

ustanovi upravne postopke, na podlagi katerih se lahko pri nadzornem organu vložijo pritožbe v zvezi z delovanjem mednarodnega registra;

(f)

nadzoruje registrarja in delovanje mednarodnega registra;

(g)

registrarju na njegovo prošnjo zagotovi take smernice, ki so po mnenju nadzornega organa ustrezne;

(h)

določa in redno pregleduje strukturo pristojbin, ki se zaračunavajo za storitve in zmogljivosti mednarodnega registra;

(i)

stori vse potrebno, da zagotovi uporabo učinkovitega sistema elektronske registracije sporočil za uresničevanje ciljev te konvencije in Protokola, in

(j)

redno poroča državam pogodbenicam o izvajanju svojih nalog na podlagi te konvencije in Protokola.

3.   Nadzorni organ lahko sklene kakršen koli sporazum, potreben za opravljanje svojih funkcij, vključno s kakršnim koli sporazumom iz člena 27(3).

4.   Nadzorni organ ima vse lastninske pravice glede zbirk podatkov in arhivov mednarodnega registra.

5.   Registrar zagotavlja učinkovito delovanje mednarodnega registra in opravlja naloge, ki so mu dodeljene na podlagi te konvencije, Protokola in predpisov.

POGLAVJE V

DRUGE ZADEVE V ZVEZI Z REGISTRACIJO

Člen 18

Zahteve v zvezi z registracijo

1.   V Protokolu in predpisih so določene zahteve, vključno z merili za opredelitev predmeta:

(a)

za izvedbo registracije (vključno z določbami za predhodni elektronski prenos soglasja vsake osebe, katere soglasje se zahteva na podlagi člena 20);

(b)

za poizvedbe in izdajo potrdil o poizvedbi ter

(c)

za zagotavljanje zaupnosti informacij in dokumentov v mednarodnem registru, razen informacij in dokumentov v zvezi z registracijo.

2.   Registrar ni obvezen preveriti, ali je soglasje k registraciji iz člena 20 dejansko izdano oziroma veljavno.

3.   Kadar zavarovanje, ki je bilo registrirano kot prihodnje mednarodno zavarovanje, postane mednarodno zavarovanje, ni potrebna dodatna registracija, če informacije v zvezi z registracijo zadostujejo za registracijo mednarodnega zavarovanja.

4.   Registrar zagotovi, da vpisi v mednarodni register omogočajo poizvedbe po kronološkem vrstnem redu prejema in da se v datoteki zapišeta datum in ura prejema.

5.   V Protokolu se lahko določi, da lahko država pogodbenica imenuje organ ali organe na svojem ozemlju kot vstopno točko ali točke, prek katerih se v mednarodni register prenesejo informacije, potrebne za registracijo. Država pogodbenica lahko ob takem imenovanju določi morebitne zahteve, ki jih je treba izpolniti, preden se take informacije prenesejo v mednarodni register.

Člen 19

Veljavnost in čas registracije

1.   Registracija je veljavna le, če je opravljena skladno s členom 20.

2.   Registracija, ki je veljavna, se konča z vpisom zahtevanih informacij v zbirko podatkov mednarodnega registra, ki omogoča poizvedbe.

3.   Za namene prejšnjega odstavka registracija omogoča poizvedbe, kadar:

(a)

ji je v mednarodnem registru dodeljena zaporedna številka dokumenta in

(b)

so informacije v zvezi z registracijo, vključno s številko dokumenta, shranjene v trajni obliki in dostopne v mednarodnem registru.

4.   Če zavarovanje, ki je bilo najprej registrirano kot prihodnje mednarodno zavarovanje, postane mednarodno zavarovanje, se za to mednarodno zavarovanje šteje, da je registrirano od trenutka registracije prihodnjega mednarodnega zavarovanja, če je bila registracija še vedno veljavna neposredno pred ustanovitvijo mednarodnega zavarovanja, kot to določa člen 7.

5.   Prejšnji odstavek se z ustreznimi spremembami uporablja za registracijo prihodnjega odstopa mednarodnega zavarovanja.

6.   O registraciji se v zbirki podatkov mednarodnega registra poizveduje na podlagi meril, določenih v Protokolu.

Člen 20

Soglasje k registraciji

1.   Vsaka stranka lahko na podlagi pisnega soglasja druge stranke registrira mednarodno zavarovanje, prihodnje mednarodno zavarovanje ali odstop oziroma prihodnji odstop mednarodnega zavarovanja ter spremeni vsako tako registracijo ali jo podaljša pred iztekom veljavnosti.

2.   Prenos mednarodnega zavarovanja na drugo mednarodno zavarovanje se lahko registrira kadar koli na podlagi pisnega soglasja osebe, katere pravica se prenese.

3.   Registracija se lahko izbriše na podlagi pisnega soglasja stranke, v korist katere je bila opravljena.

4.   Pridobitev mednarodnega zavarovanja z zakonskim ali pogodbenim prenosom lahko registrira oseba, na katero so prenesene pravice.

5.   Nepogodbeno pravico ali zavarovanje, ki ju je mogoče registrirati, lahko registrira njun imetnik.

6.   Obvestilo o nacionalnem zavarovanju lahko registrira njegov imetnik.

Člen 21

Trajanje registracije

Registracija mednarodnega zavarovanja je veljavna, dokler se ne izbriše ali dokler se ne izteče rok, naveden v registraciji.

Člen 22

Poizvedbe

1.   Kdor koli lahko na način, določen v Protokolu in predpisih, opravi ali zaprosi za elektronsko poizvedbo v mednarodnem registru v zvezi z zavarovanji ali prihodnjimi mednarodnimi zavarovanji, registriranimi v njem.

2.   Registrar po prejemu prošnje na način, določen v Protokolu in predpisih, v elektronski obliki izda potrdilo o poizvedbi v registru v zvezi s katerim koli predmetom:

(a)

z navedbo vseh vpisanih informacij v zvezi z registracijo, skupaj s potrdilom o datumu in času registracije takih informacij, ali

(b)

z navedbo, da v zvezi z registracijo ni vpisanih informacij v mednarodnem registru.

3.   V potrdilu o poizvedbi, izdanem v skladu s prejšnjim odstavkom, se navede, da je upnik, naveden v informacijah v zvezi z registracijo, pridobil ali namerava pridobiti mednarodno zavarovanje predmeta, ne navede pa se, ali gre pri registraciji za mednarodno zavarovanje ali prihodnje mednarodno zavarovanje, čeprav je to razvidno iz ustreznih informacij o registraciji.

Člen 23

Seznam izjav in prijavljenih nepogodbenih pravic ali zavarovanj

Registrar vodi seznam izjav, preklicanih izjav in kategorij nepogodbenih pravic ali zavarovanj, ki so jih prijavile države pogodbenice v skladu s členoma 39 in 40 ter jih je depozitar sporočil registrarju, in datume vsake take izjave ali preklicane izjave. Taki seznami se hranijo in omogočajo poizvedbe v imenu države, ki je dala izjavo, ter so na voljo vsaki osebi, ki to zahteva, v skladu s Protokolom in predpisi.

Člen 24

Dokazna vrednot potrdil

Dokument v predpisani obliki, ki naj bi bil potrdilo, ki ga izda mednarodni register, je zadosten dokaz:

(a)

da je izdan kot tak in

(b)

o dejstvih, navedenih v njem, vključno z datumom in časom registracije.

Člen 25

Izbris registracije

1.   Kadar so bile izbrisane obveznosti, zavarovane z registrirano pravico iz zavarovanja, ali obveznosti, na podlagi katerih se pridobi registrirana nepogodbena pravica ali zavarovanje, ali kadar so izpolnjeni pogoji za prenos lastninske pravice po sporazumu o pridržku lastninske pravice, imetnik takega zavarovanja brez nepotrebnega odlašanja naroči izbris registracije, po tem, ko na svoj naslov, naveden v registraciji, prejme pisno zahtevo dolžnika.

2.   Kadar je bilo registrirano prihodnje mednarodno zavarovanje ali prihodnji odstop mednarodnega zavarovanja, prihodnji upnik ali prihodnji prejemnik prenesene pravice brez nepotrebnega odlašanja naroči izbris registracije, po tem, ko na svoj naslov, naveden v registraciji, prejme pisno zahtevo prihodnjega dolžnika ali odstopnika pravice, preden prihodnji upnik ali prejemnik prenesene pravice predčasno opravi plačilo ali se k temu zaveže.

3.   Kadar so se sprostile obveznosti, zavarovane z nacionalnim zavarovanjem, navedenim v registriranem obvestilu o nacionalnem zavarovanju, imetnik takega zavarovanja brez nepotrebnega odlašanja naroči izbris registracije, po tem, ko na svoj naslov, naveden v registraciji, prejme pisno zahtevo dolžnika.

4.   Kadar se registracija ne bi smela opraviti ali je bila nepravilna, oseba, v korist katere je bila registracija opravljena, brez nepotrebnega odlašanja naroči izbris ali spremembo registracije, po tem, ko na svoj naslov, naveden v registraciji, prejme pisno zahtevo dolžnika.

Člen 26

Dostop do zmogljivosti mednarodnega registra

Nobeni osebi se ne sme zavrniti dostop do zmogljivosti za registracijo in poizvedbo v mednarodnem registru iz kakršnega koli razloga, razen zaradi neizpolnitve postopka, določenega v tem poglavju.

POGLAVJE VI

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE NADZORNEGA ORGANA IN REGISTRARJA

Člen 27

Pravna osebnost; imuniteta

1.   Nadzorni organ pridobi mednarodno pravno osebnost, če takega statusa še nima.

2.   Nadzorni organ ter njegovi uradniki in zaposleni uživajo imuniteto pred sodnim ali upravnim postopkom, kot je določena v Protokolu.

3.

(a)

Nadzorni organ je oproščen plačila davkov in uživa druge take privilegije, ki se lahko določijo sporazumno z državo gostiteljico.

(b)

V tem odstavku „država gostiteljica“ pomeni državo, v kateri je sedež nadzornega organa.

4.   Premoženje, dokumenti, zbirke podatkov in arhivi mednarodnega registra so nedotakljivi in uživajo imuniteto pred zasegom ali drugim sodnim ali upravnim postopkom.

5.   Za namene kakršnega koli odškodninskega zahtevka proti registrarju v skladu s členom 28(1) ali členom 44 ima upravičenec pravico do dostopa do takih informacij in dokumentov, kot so potrebni pri uresničevanju njegovega zahtevka.

6.   Nadzorni organ se lahko odpove pravici do nedotakljivosti in imunitete iz odstavka 4.

POGLAVJE VII

ODGOVORNOST REGISTRARJA

Člen 28

Odgovornost in finančna zagotovila

1.   Registrar je odškodninsko odgovoren za izgubo, ki jo neka oseba utrpi neposredno zaradi napake ali opustitve dejanja registrarja ter njegovih uradnikov in zaposlenih ali zaradi napake pri delovanju sistema mednarodne registracije, razen kadar je taka napaka posledica neizogibnega in neustavljivega dogodka, ki ga ni bilo mogoče preprečiti z uporabo najboljše prakse pri obliki in delovanju elektronskega registra, vključno z najboljšo prakso pri varnostnem kopiranju, varnosti sistema in omreženju.

2.   Registrar ni odškodninsko odgovoren v skladu s prejšnjim odstavkom za dejansko netočnost informacij v zvezi z registracijo, ki jih prejme ali posreduje v obliki, v kateri jih je prejel, niti za dejanja ali okoliščine, za katere registrar ter njegovi uradniki in zaposleni niso odgovorni in ki so nastali pred prejemom informacij v zvezi z registracijo v mednarodni register.

3.   Odškodnina iz odstavka 1 se lahko zmanjša, če je oseba, ki je utrpela škodo, to škodo povzročila ali je prispevala k njeni povzročitvi.

4.   Registrar v skladu s Protokolom poskrbi za zavarovanje ali finančno jamstvo, ki zajema odgovornost iz tega člena, v obsegu, ki ga določi nadzorni organ.

POGLAVJE VIII

UČINKI MEDNARODNEGA ZAVAROVANJA PROTI TRETJIM OSEBAM

Člen 29

Prednostna razvrstitev zavarovanj

1.   Registrirano zavarovanje ima prednost pred vsemi drugimi zavarovanji, ki so registrirana pozneje, in pred neregistriranim zavarovanjem.

2.   Prvoomenjeno zavarovanje iz prejšnjega odstavka ima prednost tudi:

(a)

če je prvoomenjeno zavarovanje pridobljeno ali registrirano ob dejanskem poznavanju druge pravice, in

(b)

če je imetnik prvoomenjenega zavarovanja ob takem poznavanju opravil plačilo.

3.   Kupec predmeta pridobi zavarovanje zanj:

(a)

na podlagi zavarovanja, registriranega ob pridobitvi tega zavarovanja, in

(b)

brez neregistriranega zavarovanja, čeprav je dejansko seznanjen s takim zavarovanjem.

4.   Pogojni kupec ali zakupojemalec pridobi zavarovanje ali pravico za tak predmet:

(a)

na podlagi zavarovanja, registriranega pred registracijo mednarodnega zavarovanja, ki ga ima pogojni prodajalec ali zakupodajalec, in

(b)

brez kakršnega koli zavarovanja, ki takrat ni bilo registrirano, čeprav je dejansko seznanjen s takim zavarovanjem.

5.   Prednostna razvrstitev zavarovanj ali pravic iz tega člena se lahko spremeni na podlagi dogovora med imetniki zadevnih zavarovanj, vendar tak dogovor ne zavezuje prejemnika prenesene pravice, da jo prenese, razen če je bil v trenutku odstopa registriran prenos v zvezi s takim dogovorom.

6.   Prednostna razvrstitev zavarovanja na podlagi tega člena velja tudi za prihodke od prodaje.

7.   Ta konvencija:

(a)

ne vpliva na pravice, ki jih ima oseba iz naslova opreme, razen predmetov, ki jo je imela pred vgradnjo te opreme v predmet, če v skladu z veljavno zakonodajo te pravice še naprej veljajo po vgradnji, in

(b)

ne preprečuje ustvarjanja pravic iz naslova opreme, ki ni predmet, ki je bila predhodno vgrajena v predmet, če so te pravice ustvarjene na podlagi veljavne zakonodaje.

Člen 30

Učinki plačilne nesposobnosti

1.   V stečajnem postopku proti dolžniku je mednarodno zavarovanje veljavno, če je bilo zavarovanje registrirano v skladu s to konvencijo pred začetkom stečajnega postopka.

2.   Nobena določba tega člena ne vpliva na veljavnost mednarodnega zavarovanja v stečajnem postopku, kadar tako zavarovanje učinkuje na podlagi veljavne zakonodaje.

3.   Nobena določba tega člena ne vpliva na:

(a)

pravne predpise, ki veljajo za stečajne postopke v zvezi z izpodbijanjem transakcije zaradi prednostne obravnave upnikov ali prenosa v škodo upnikov, ali

(b)

pravne predpise v zvezi z uveljavljanjem pravic do premoženja, ki ga upravlja in nadzoruje stečajni upravitelj.

POGLAVJE IX

ODSTOP PRIPADAJOČIH PRAVIC IN MEDNARODNIH ZAVAROVANJ; PRAVICE PRENOSA

Člen 31

Učinki odstopa

1.   Če se stranke ne dogovorijo drugače, se z odstopom pripadajočih pravic v skladu s členom 32 na prejemnika prenesene pravice prenesejo tudi:

(a)

povezano mednarodno zavarovanje in

(b)

vse pravice odstopnika pravice in njihove prednostne razvrstitve v skladu s to konvencijo.

2.   Nobena določba te konvencije ne preprečuje delnega odstopa odstopnikovih pripadajočih pravic. V primeru takega delnega odstopa se lahko odstopnik in prejemnik dogovorita glede svojih pravic v zvezi s povezanim mednarodnim zavarovanjem, ki se odstopi v skladu s prejšnjim odstavkom, kar pa ne sme škodljivo vplivati na dolžnika brez njegovega soglasja.

3.   V skladu z odstavkom 4 so v veljavni zakonodaji določene dolžnikove pravice glede ugovora in pobota proti prejemniku prenesene pravice.

4.   Dolžnik se lahko kadar koli na podlagi pisnega dogovora odpove vsem ali katerim koli pravicam glede ugovora in pobota iz prejšnjega odstavka, razen pravicam do ugovora, ki izhajajo iz goljufivih dejanj prejemnika prenesene pravice.

5.   V primeru odstopa na podlagi jamstva se odstopljene pripadajoče pravice znova prenesejo na odstopnika pravice, če te pravice še vedno obstajajo po tem, ko so bile sproščene obveznosti, zavarovane z odstopom.

Člen 32

Formalni pogoji za odstop

1.   Z odstopom pripadajočih pravic se povezano mednarodno zavarovanje prenese le, če odstop:

(a)

obstaja v pisni obliki;

(b)

omogoča opredelitev pripadajočih pravic na podlagi pogodbe, iz katere izhajajo, in

(c)

v primeru odstopa na podlagi jamstva omogoča opredelitev zavarovanih obveznosti v skladu s Protokolom, vendar brez potrebe po navedbi zavarovanega zneska ali najvišjega zavarovanega zneska.

2.   Odstop mednarodnega zavarovanja, ki izhaja iz sporazuma o jamstvu ali je v njem določen, ni veljaven, če se ne prenesejo tudi nekatere ali vse povezane pripadajoče pravice.

3.   Ta konvencija se ne uporablja za odstop pripadajočih pravic, ki ne omogoča prenosa povezanega mednarodnega zavarovanja.

Člen 33

Obveznosti dolžnika do prejemnika prenesene pravice

1.   Če so pripadajoče pravice in povezano mednarodno zavarovanje preneseni v skladu s členoma 31 in 32, dolžnika, na katerega se te pravice in zavarovanje nanašajo, tak odstop zavezuje in je dolžan opraviti plačila ali izpolniti druge obveznosti do prejemnika prenesene pravice, vendar le, če:

(a)

je odstopnik pravice dolžnika pisno obvestil o odstopu ali je bil dolžnik o tem obveščen na podlagi pooblastila odstopnika pravice, in

(b)

so v obvestilu opredeljene pripadajoče pravice.

2.   Ne glede na kakršen koli drug razlog, zaradi katerega je dolžnik oproščen obveznosti zaradi plačila ali izpolnitve obveznosti, sta plačilo ali izpolnitev obveznosti v ta namen veljavna, če sta opravljena v skladu s prejšnjim odstavkom.

3.   Nobena določba tega člena ne vpliva na prednostno razvrstitev odstopov.

Člen 34

Pravna sredstva v primeru neizpolnitve obveznosti v zvezi z odstopom na podlagi jamstva

V primeru neizpolnitve obveznosti odstopnika pravice pri odstopu pripadajočih pravic in povezanega mednarodnega zavarovanja na podlagi jamstva se člena 8 in 9 ter členi 11 do 14 uporabljajo za odnose med odstopnikom in prejemnikom prenesene pravice (ter v odnosu do pripadajočih pravic, če se lahko te določbe uporabljajo za nematerialno lastnino) tako, da se sklicevanja:

(a)

na zavarovano obveznost in pravico iz zavarovanja štejejo za sklicevanja na obveznost, zavarovano z odstopom pripadajočih pravic in povezanega mednarodnega zavarovanja, ter pravico iz zavarovanja, ustvarjeno s tem odstopom;

(b)

na hipotečnega upnika ali upnika ter hipotečnega dolžnika ali dolžnika štejejo za sklicevanja na prejemnika in odstopnika prenesene pravice;

(c)

na imetnika mednarodnega zavarovanja štejejo za sklicevanja na prejemnika prenesene pravice in

(d)

na predmet štejejo za sklicevanja na odstopljene pripadajoče pravice in povezano mednarodno zavarovanje.

Člen 35

Prednostna razvrstitev odstopov

1.   Kadar je več konkurenčnih odstopov pripadajočih pravic in vsaj eden od odstopov vključuje povezano mednarodno zavarovanje in je registriran, se določbe člena 29 uporabljajo tako, da se sklicevanja na registrirano zavarovanje štejejo za sklicevanja na odstop pripadajočih pravic in povezanega registriranega zavarovanja, sklicevanja na registrirano ali neregistrirano zavarovanje pa se štejejo za sklicevanja na registriran ali neregistriran odstop.

2.   Člen 30 se uporablja za odstop pripadajočih pravic tako, da se sklicevanja na mednarodno zavarovanje štejejo za sklicevanja na odstop pripadajočih pravic in povezanega mednarodnega zavarovanja.

Člen 36

Prednostna razvrstitev prejemnika prenesene pravice glede pripadajočih pravic

1.   Prejemnik prenesenih pripadajočih pravic in povezanega mednarodnega zavarovanja, katerih odstop je bil registriral, ima v skladu s členom 35(1) prednost pred drugim prejemnikom prenesenih pripadajočih pravic le v primeru:

(a)

če je v pogodbi, iz katere izhajajo pripadajoče pravice, navedeno, da so zavarovane s predmetom ali pripadajo predmetu, in

(b)

če so pripadajoče pravice povezane s predmetom.

2.   Za namene pododstavka (b) prejšnjega odstavka so pripadajoče pravice povezane s predmetom le, če vključujejo pravice do plačila ali izpolnitve obveznosti v zvezi z:

(a)

zneskom, vnaprej zagotovljenim ali porabljenim za nakup predmeta;

(b)

zneskom, vnaprej zagotovljenim ali porabljenim za nakup drugega predmeta, za katerega ima odstopnik pravice drugo mednarodno zavarovanje, če je odstopnik pravice to zavarovanje prenesel na prejemnika prenesene pravice in je bil odstop registriran;

(c)

ceno, ki jo je treba plačati za predmet;

(d)

zakupnino, ki jo je treba plačati za predmet, ali

(e)

drugimi obveznostmi, ki izhajajo iz transakcije, navedene v katerem koli od prejšnjih pododstavkov.

3.   V vseh drugih primerih se prednostna razvrstitev odstopov pripadajočih pravic določi na podlagi veljavne zakonodaje.

Člen 37

Učinki plačilne nesposobnosti odstopnika pravice

Določbe člena 30 se uporabljajo za stečajne postopke proti odstopniku pravice tako, da se sklicevanja na dolžnika štejejo za sklicevanja na odstopnika pravice.

Člen 38

Prenos

1.   V skladu z odstavkom 2 nobena določba te konvencije ne vpliva na pridobitev pripadajočih pravic in povezanega mednarodnega zavarovanja z zakonskim ali pogodbenim prenosom v skladu z veljavno zakonodajo.

2.   Prednostna razvrstitev katere koli pravice iz prejšnjega odstavka glede na druge pravice se lahko spremeni na podlagi pisnega dogovora med imetniki zadevnih pravic, vendar tak dogovor ne zavezuje prejemnika prenesene pravice, da jo prenese, razen če je bil v trenutku odstopa registriran prenos v zvezi s takim dogovorom.

POGLAVJE X

PRAVICE ALI ZAVAROVANJA, ZA KATERE VELJAJO IZJAVE DRŽAV POGODBENIC

Člen 39

Prednostne pravice brez registracije

1.   Država pogodbenica lahko kadar koli v izjavi, ki jo vloži pri depozitarju Protokola, na splošno ali posebej določi:

(a)

kategorije nepogodbenih pravic ali zavarovanj (razen pravice ali zavarovanja, za katera velja člen 40), ki imajo v skladu z zakonodajo te države prednost pred zavarovanjem predmeta, ki je enako zavarovanju imetnika registriranega mednarodnega zavarovanja, in ki imajo prednost pred registriranim mednarodnim zavarovanjem, bodisi v stečajnem postopku bodisi zunaj njega, in

(b)

da nobena določba te konvencije ne vpliva na pravico države ali državnega organa, medvladne organizacije ali drugega zasebnega izvajalca javnih storitev, da v skladu z zakonodajo te države zaseže ali zadrži predmet zaradi plačila zneskov, ki so dolgovani takemu organu, organizaciji ali izvajalcu in se neposredno nanašajo na te storitve v zvezi s tem ali drugim predmetom.

2.   Izjava, podana na podlagi prejšnjega odstavka, se lahko oblikuje tako, da vključuje kategorije, ki so ustvarjene po vložitvi navedene izjave.

3.   Nepogodbena pravica ali zavarovanje ima prednost pred mednarodnim zavarovanjem le, če spada v kategorijo, zajeto v izjavi, ki je bila vložena pred registracijo mednarodnega zavarovanja.

4.   Ne glede na prejšnji odstavek lahko država pogodbenica ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, da ima pravica ali zavarovanje iz kategorije, zajete v izjavi, podani v skladu s pododstavkom (a) odstavka 1, prednost pred mednarodnim zavarovanjem, registriranim pred datumom take ratifikacije, sprejetja, odobritve ali pristopa.

Člen 40

Nepogodbene pravice ali zavarovanja, ki se lahko registrirajo

Država pogodbenica lahko kadar koli v izjavi, ki jo vloži pri depozitarju Protokola, navede seznam kategorij nepogodbenih pravic ali zavarovanj, ki se lahko registrirajo v skladu s to konvencijo v zvezi s katero koli kategorijo predmeta, kot če bi bila pravica ali zavarovanje mednarodno zavarovanje, in ki se skladno s tem tudi urejajo. Taka izjava se lahko kadar koli spremeni.

POGLAVJE XI

UPORABA KONVENCIJE ZA PRODAJO

Člen 41

Prodaja in prihodnja prodaja

Ta konvencija se uporablja za prodajo ali prihodnjo prodajo predmeta, kot je določeno v Protokolu, z vsemi spremembami, določenimi v njem.

POGLAVJE XII

PRISTOJNOST

Člen 42

Izbira sodišča

1.   V skladu s členoma 43 in 44 so sodišča države pogodbenice, ki so jih izbrale stranke v transakciji, pristojna za kakršne koli zahtevke, podane na podlagi te konvencije, ne glede na to, ali ima izbrano sodišče kakšno povezavo s strankami v transakciji. Taka pristojnost je izključna, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.

2.   Vsak tak dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki in v skladu s formalnimi zahtevami zakonodaje izbranega sodišča.

Člen 43

Pristojnost na podlagi člena 13

1.   Sodišča države pogodbenice, ki so jih izbrale stranke, in sodišča države pogodbenice, na ozemlju katere je predmet, so pristojna za odobritev začasnih ukrepov v skladu s členom 13(1)(a), (b) in (c) ter členom 13(4) v zvezi z navedenim predmetom.

2.   Pristojnost za odobritev ukrepov na podlagi člena 13(1)(d) ali drugih začasnih ukrepov v skladu s členom 13(4) lahko izvajajo:

(a)

sodišča, ki so jih izbrale stranke, ali

(b)

sodišča države pogodbenice, na ozemlju katere je dolžnik, pri čemer je tak ukrep v skladu s pogoji iz odredbe o ukrepu izvršljiv le na ozemlju te države pogodbenice.

3.   Sodišče je na podlagi prejšnjih odstavkov pristojno tudi, če se bo o zahtevku v skladu s členom 13(1) dokončno odločalo na sodišču druge države pogodbenice ali z arbitražo.

Člen 44

Pristojnost za izdajanje odredb zoper registrarja

1.   Sodišča v kraju, kjer registrar ima sedež uprave, so izključno pristojna za dodelitev nadomestila škode ali izdajanje odredb zoper registrarja.

2.   Kadar se neka oseba ne odzove na zahtevo, dano na podlagi člena 25, in je ta oseba prenehala obstajati ali je ni mogoče najti z namenom, da bi se lahko zoper njo izdala odredba, da mora naročiti izbris registracije, so sodišča iz prejšnjega odstavka izključno pristojna, da na podlagi prošnje dolžnika ali prihodnjega dolžnika izdajo odredbo, naslovljeno na registrarja, v njej pa zahtevajo, da registrar izbriše registracijo.

3.   Kadar neka oseba ne izpolni odredbe sodišča, ki je pristojno na podlagi te konvencije, ali v primeru nacionalnega zavarovanja ne izpolni odredbe pristojnega sodišča, ki od te osebe zahteva, da naroči spremembo ali izbris registracije, lahko sodišča iz odstavka 1 registrarju naložijo, da sprejme ukrepe za izvršitev te odredbe.

4.   Razen če v prejšnjih odstavkih ni določeno drugače, nobeno sodišče ne sme izdajati odredb ali izrekati sodb ali odločitev zoper registrarja ali ki naj bi registrarja zavezovale.

Člen 45

Pristojnost v zvezi s stečajnim postopkom

Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za stečajne postopke.

POGLAVJE XIII

RAZMERJE DO DRUGIH KONVENCIJ

Člen 45a

Razmerje do Konvencije Združenih narodov o odstopu terjatev v mednarodni trgovini

Ta konvencija ima prednost pred Konvencijo Združenih narodov o odstopu terjatev v mednarodni trgovini, ki je bila na voljo za podpis v New Yorku 12. decembra 2001, če se nanaša na odstop terjatev, ki so pripadajoče pravice, povezane z mednarodnimi zavarovanji za letalske predmete, železniški vozni park in premoženje za vesoljske namene.

Člen 46

Povezava s Konvencijo UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu

Protokol lahko določi razmerje med to konvencijo in Konvencijo UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu, ki je bila podpisana v Ottawi 28. maja 1988.

POGLAVJE XIV

KONČNE DOLOČBE

Člen 47

Podpis, ratifikacija, sprejetje, potrditev ali pristop

1.   Ta konvencija je na voljo za podpis v Cape Townu 16. novembra 2001 državam, ki so sodelovale na diplomatski konferenci za sprejetje Konvencije o premični opremi in Protokola o zrakoplovih, ki je potekala v Cape Townu od 29. oktobra do 16. novembra 2001. Po 16. novembru 2001 je Konvencija na voljo vsem državam za podpis na sedežu Mednarodnega inštituta za poenotenje zasebnega prava (UNIDROIT) v Rimu do začetka njene veljavnosti v skladu s členom 49.

2.   To konvencijo morajo ratificirati, sprejeti ali odobriti države, ki so jo podpisale.

3.   Vsaka država, ki ni podpisnica te konvencije, lahko kadar koli pristopi k njej.

4.   Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop se izvedejo z deponiranjem ustrezne listine pri depozitarju.

Člen 48

Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje

1.   Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ki so jo ustanovile neodvisne države in je pristojna za nekatere zadeve, ki jih ureja ta konvencija, lahko prav tako podpišejo, sprejmejo, odobrijo to konvencijo ali pristopijo k njej. V tem primeru ima regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje pravice in obveznosti države pogodbenice na podlagi pristojnosti te organizacije za zadeve, ki jih ureja ta konvencija. Kadar je v tej konvenciji število držav pogodbenic pomembno, se regionalna organizacija za gospodarsko sodelovanje ne šteje kot dodatna država pogodbenica poleg držav pogodbenic, ki so njene članice.

2.   Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ob podpisu, sprejetju, odobritvi ali pristopu vloži izjavo pri depozitarju in v njej navede zadeve, ki jih ureja ta konvencija in v zvezi s katerimi so njene države članice nanjo prenesle pristojnost. Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje takoj obvesti depozitarja o vseh spremembah glede razdelitve pristojnosti, vključno z novimi prenosi pristojnosti, navedenimi v izjavi iz tega odstavka.

3.   Vsako sklicevanje na „državo pogodbenico“ ali „države pogodbenice“ oziroma „državo podpisnico“ ali „države podpisnice“ v tej konvenciji se enako uporablja za regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, kadar okoliščine to zahtevajo.

Člen 49

Začetek veljavnosti

1.   Ta konvencija začne veljati prvi dan v mesecu po preteku treh mesecev po datumu deponiranja tretje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, vendar le kar zadeva kategorijo predmetov, za katere Protokol velja:

(a)

od začetka veljavnosti navedenega protokola;

(b)

v skladu s pogoji navedenega protokola in

(c)

kot da je sklenjena med državami pogodbenicami te konvencije in navedenega protokola.

2.   Za druge države začne ta konvencija veljati prvi dan v mesecu po preteku treh mesecev po datumu deponiranja listine držav članic o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, vendar le kar zadeva kategorijo predmetov, za katere Protokol velja, ter v skladu z zahtevami iz pododstavkov (a), (b) in (c) prejšnjega odstavka v zvezi z navedenim protokolom.

Člen 50

Notranje transakcije

1.   Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, da se ta konvencija ne uporablja za transakcijo, ki je notranja transakcija v odnosu do te države, kar zadeva vse ali nekatere vrste predmetov.

2.   Ne glede na prejšnji odstavek se za notranjo transakcijo uporabljajo določbe člena 8(4), člena 9(1), člena 16, poglavja V, člena 29 in vse določbe te konvencije, ki se nanašajo na registrirane pravice.

3.   Kadar je obvestilo o nacionalnem zavarovanju registrirano v mednarodnem registru, dejstvo, da je bilo tako zavarovanje preneseno na drugo osebo na podlagi odstopa ali prenosa v skladu z veljavno zakonodajo, ne vpliva na prednostni vrstni red imetnika tega zavarovanja na podlagi člena 29.

Člen 51

Prihodnji protokoli

1.   Depozitar lahko v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki so po njegovem mnenju primerne, oblikuje delovne skupine, ki ocenijo izvedljivost razširitve uporabe te konvencije na podlagi enega ali več protokolov na predmete katere koli kategorije premične opreme visoke vrednosti, razen kategorije iz člena 2(3), ki so vsak zase enolično opredeljivi, ter pripadajoče pravice, povezane s takimi predmeti.

2.   Depozitar sporoči besedilo vsakega predhodnega osnutka protokola v zvezi s kategorijo predmetov, ki ga pripravi taka delovna skupina, vsem državam pogodbenicam te konvencije, vsem državam članicam depozitarja, državam članicam Združenih narodov, ki niso članice depozitarja, in ustreznim medvladnim organizacijam, ter take države in organizacije pozove, naj sodelujejo na medvladnih pogajanjih za oblikovanje osnutka protokola na podlagi takega predhodnega osnutka protokola.

3.   Depozitar sporoči besedilo vsakega predhodnega osnutka protokola, ki ga pripravi taka delovna skupina, taki nevladni organizaciji, ki je po njegovem mnenju ustrezna. Take nevladne organizacije se takoj pozovejo, naj depozitarju predložijo pripombe v zvezi z besedilom predhodnega osnutka protokola in sodelujejo kot opazovalke pri pripravi osnutka protokola.

4.   Kadar pristojni organi depozitarja presodijo, da je tak osnutek protokola primeren za sprejetje, depozitar skliče diplomatsko konferenco za sprejetje osnutka protokola.

5.   Po sprejetju takega protokola se ta konvencija na podlagi odstavka 6 uporablja za kategorijo predmetov, za katero velja protokol.

6.   Člen 45a te konvencije se uporablja za tak protokol le, če je v protokolu to posebej določeno.

Člen 52

Teritorialne enote

1.   Če ima država pogodbenica teritorialne enote, v katerih veljajo različni pravni sistemi v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta konvencija, lahko ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu da izjavo, da se ta konvencija uporablja za vse njene teritorialne enote ali le za eno ali več teritorialnih enot, svojo izjavo pa lahko kadar koli spremeni s predložitvijo druge izjave.

2.   V vsaki taki izjavi je treba izrecno navesti teritorialne enote, za katere se uporablja ta konvencija.

3.   Če država pogodbenica ne da nobene izjave v skladu z odstavkom 1, se ta konvencija uporablja za vse njene teritorialne enote.

4.   Kadar država pogodbenica uporabo te konvencije razširi na eno ali več svojih teritorialnih enot, se lahko izjave, dovoljene na podlagi te konvencije, dajo za vsako tako teritorialno enoto, pri čemer se lahko izjave za eno teritorialno enoto razlikujejo od izjav za drugo teritorialno enoto.

5.   Če se na podlagi izjave iz odstavka 1 uporaba te konvencije razširi na eno ali več teritorialnih enot države pogodbenice:

(a)

se za dolžnika šteje, da je v državi pogodbenici, le če je registriran ali ustanovljen v skladu z zakoni, ki veljajo v teritorialni enoti, za katero se uporablja ta konvencija, ali če ima svoj registrirani ali uradni sedež, središče uprave, kraj poslovanja ali običajno prebivališče v teritorialni enoti, za katero se uporablja ta konvencija;

(b)

se vsako sklicevanje na lokacijo predmeta v državi pogodbenici šteje za sklicevanje na lokacijo predmeta v teritorialni enoti, za katero se uporablja ta konvencija, in

(c)

se vsako sklicevanje na upravne organe v tej državi pogodbenici šteje za sklicevanje na upravne organe, ki so pristojni v teritorialni enoti, na katero se nanaša ta konvencija.

Člen 53

Določitev sodišč

Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola oziroma pristopu k njemu določi ustrezno „sodišče“ ali „sodišča“ za namene člena 1 in poglavja XII te konvencije.

Člen 54

Izjave glede pravnih sredstev

1.   Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, da hipotečni upnik ne sme odobriti zakupa obremenjenega predmeta na njenem ozemlju, če je obremenjeni predmet na njenem ozemlju ali se nadzoruje z njenega ozemlja.

2.   Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, ali se lahko katero koli pravno sredstvo, ki je na voljo upniku na podlagi določb te konvencije in za katero v tej konvenciji ni izrecno določeno, da je zanj potrebna sodna odločba, izvaja le na podlagi odločbe sodišča.

Člen 55

Izjave v zvezi z začasnimi ukrepi

Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, da v celoti ali delno ne bo uporabljala določb člena 13 ali 43 ali obeh členov. V taki izjavi mora navesti, pod katerimi pogoji se bo ustrezni člen uporabljal, če se bo izvajal delno, oziroma katere druge oblike začasnih ukrepov se bodo uporabljale.

Člen 56

Pridržki in izjave

1.   V zvezi s to konvencijo ni mogoče dati pridržkov, lahko pa se dajo izjave, določene v členih 39, 40, 50, 52, 53, 54, 55, 57, 58 in 60, v skladu z navedenimi določbami.

2.   Depozitarja je treba pisno obvestiti o vsaki izjavi ali naknadni izjavi ali vsakem preklicu izjave, dane na podlagi te konvencije.

Člen 57

Naknadne izjave

1.   Država pogodbenica lahko da naknadno izjavo, razen izjave, dovoljene na podlagi člena 60, kadar koli po datumu začetka veljavnosti te konvencije, tako da o tem obvesti depozitarja.

2.   Vsaka taka naknadna izjava začne veljati prvi dan v mesecu po preteku šestih mesecev po datumu, ko je depozitar prejel obvestilo. Kadar je v obvestilu določeno daljše obdobje za začetek veljavnosti take izjave, ta začne veljati po preteku takega daljšega obdobja po tem, ko je depozitar prejel obvestilo.

3.   Ne glede na prejšnje odstavke se ta konvencija še naprej uporablja, kot da niso bile dane nobene naknadne izjave, v zvezi z vsemi pravicami in zavarovanji, ki so nastali pred datumom začetka veljavnosti katere koli take naknadne izjave.

Člen 58

Preklic izjave

1.   Vsaka država pogodbenica, ki je dala izjavo v skladu s to konvencijo, razen izjave, dovoljene na podlagi člena 60, lahko izjavo kadar koli prekliče, tako da o tem obvesti depozitarja. Tak preklic začne veljati prvi dan v mesecu po preteku šestih mesecev po datumu, ko je depozitar prejel obvestilo.

2.   Ne glede na prejšnji odstavek se ta konvencija še naprej uporablja, kot da ni bil podan noben tak preklic izjave, v zvezi z vsemi pravicami in zavarovanji, ki so nastali pred datumom začetka veljavnosti katerega koli takega preklica.

Člen 59

Odpovedi

1.   Katera koli država pogodbenica lahko to konvencijo odpove, tako da o tem pisno obvesti depozitarja.

2.   Vsaka taka odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po preteku 12 mesecev po datumu, ko je depozitar prejel obvestilo.

3.   Ne glede na prejšnji odstavek se ta konvencija še naprej uporablja, kot da ni bila dana taka odpoved, v zvezi z vsemi pravicami in zavarovanji, ki so nastali pred datumom začetka veljavnosti katere koli take odpovedi.

Člen 60

Prehodne določbe

1.   Razen če država pogodbenica kadar koli da drugačno izjavo, se Konvencija ne uporablja za že veljavno pravico ali zavarovanje, ki ohranja prednostno razvrstitev, ki jo je imela po veljavni zakonodaji pred datumom začetka veljavnosti te konvencije.

2.   Za namene člena 1(v) in opredelitev prednostne razvrstitve v skladu s to konvencijo:

(a)

„datum začetka veljavnosti te konvencije“ pomeni v odnosu do dolžnika datum, ko ta konvencija začne veljati, ali datum, ko država, v kateri je dolžnik, postane država pogodbenica, glede na to, kaj je pozneje,

in

(b)

je dolžnik v državi, v kateri je njegovo središče uprave, ali če nima središča uprave, njegov kraj poslovanja, ali če ima več kot en kraj poslovanja, njegov glavni kraj poslovanja, ali če nima kraja poslovanja, njegovo običajno prebivališče.

3.   Država pogodbenica lahko v izjavi iz odstavka 1 določi datum, in sicer ne prej kot tri leta po datumu, ko izjava začne veljati, na katerega se začneta uporabljati ta konvencija in Protokol, za namene določitve prednostne razvrstitve, vključno z zaščito vseh veljavnih prednostnih razvrstitev, za že veljavne pravice ali zavarovanja, ki izhajajo iz sporazuma, sklenjenega v času, ko je bil dolžnik v državi iz pododstavka (b) prejšnjega odstavka, vendar le v obsegu in na način, ki je določen v izjavi.

Člen 61

Revizijske konference, spremembe in povezane zadeve

1.   Depozitar vsako leto ali kadar tako narekujejo okoliščine, pripravi poročila o tem, kako se je mednarodni sistem, določen v tej konvenciji, izvajal v praksi. Pri pripravi takih poročil depozitar upošteva poročila nadzornega organa v zvezi z delovanjem mednarodnega sistema registracije.

2.   Na zahtevo najmanj 25 odstotkov držav pogodbenic depozitar po posvetovanju z nadzornim organom občasno skliče revizijske konference držav pogodbenic za preučitev:

(a)

praktičnega izvajanja te konvencije in njene učinkovitosti pri omogočanju premoženjsko zavarovanega financiranja in zakupa predmetov, zajetih v njenih določbah;

(b)

pravne razlage pogojev te konvencije in predpisov ter njihove uporabe;

(c)

delovanja mednarodnega sistema registracije, delovanja registrarja in njegovega nadzora, ki ga izvaja nadzorni organ, ob upoštevanju poročil nadzornega organa, in

(d)

ali so zaželene kakšne spremembe te konvencije ali ureditev, povezanih z mednarodnim registrom.

3.   V skladu z odstavkom 4 se vse spremembe te konvencije odobrijo z najmanj dvotretjinsko večino držav podpisnic, ki sodelujejo na konferenci, navedeni v prejšnjem odstavku, ter začnejo veljati za države, ki so tako spremembo ratificirale, sprejele ali odobrile, kadar jih ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo tri države v skladu z določbami člena 49 o začetku veljavnosti.

4.   Kadar naj bi se predlagana sprememba te konvencije uporabljala za več kot eno kategorijo opreme, se mora taka sprememba odobriti še z najmanj dvotretjinsko večino držav podpisnic vsakega protokola, ki sodelujejo na konferenci, navedeni v odstavku 2.

Člen 62

Depozitar in njegove naloge

1.   Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri Mednarodnem inštitutu za poenotenje zasebnega prava (UNIDROIT), ki je določen za depozitarja.

2.   Depozitar:

(a)

obvesti vse države pogodbenice o:

(i)

vsakem novem podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu skupaj z ustreznim datumom;

(ii)

datumu začetka veljavnosti te konvencije;

(iii)

vsaki izjavi, podani v skladu s to konvencijo, skupaj z ustreznim datumom;

(iv)

preklicu ali spremembi vsake izjave, skupaj z ustreznim datumom, in

(v)

vsakem obvestilu o odpovedi te konvencije, skupaj z datumom, ko je bila dana, in datumom, ko odpoved začne veljati;

(b)

pošlje overjene izvode te konvencije vsem državam pogodbenicam;

(c)

nadzornemu organu in registrarju zagotovi izvod vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu skupaj z datumom, ko je bila deponirana, vsake izjave oziroma preklica ali spremembe izjave ter vsakega obvestila o odpovedi skupaj z datumom obvestila, pri čemer zagotovi, da so informacije preprosto in v celoti razpoložljive, in

(d)

opravlja druge naloge, ki so običajne za depozitarje.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

V Cape Townu, šestnajstega novembra dva tisoč ena, v enem izvirniku v angleškem, arabskem, kitajskem, francoskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna, taka verodostojnost pa začne veljati, ko skupni sekretariat konference pod vodstvom predsednika konference v devetdesetih dneh potrdi skladnost besedil.


PROTOKOL

h Konvenciji o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo

DRŽAVE PODPISNICE TEGA PROTOKOLA SO SE –

V PREPRIČANJU, da je treba izvajati Konvencijo o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi (v nadaljevanju „Konvencija“) v delu, ki se nanaša na letalsko opremo, ob upoštevanju namenov, določenih v preambuli Konvencije,

UPOŠTEVAJOČ potrebo po prilagoditvi Konvencije za izpolnjevanje zahtev financiranja zrakoplovov in razširitev področja uporabe Konvencije za vključitev pogodb o prodaji letalske opreme,

UPOŠTEVAJOČ načela in cilje Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisane v Čikagu 7. decembra 1944 –

DOGOVORILE o naslednjih določbah, povezanih z letalsko opremo,

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN SPLOŠNE DOLOČBE

Člen I

Opredelitev pojmov

1.   Pojmi, ki se uporabljajo v tem protokolu, razen če iz sobesedila ne izhaja drugače, imajo pomene, kot določa Konvencija.

2.   V tem protokolu se naslednji pojmi uporabljajo v pomenu, določenem v nadaljevanju:

(a)

„zrakoplov“ pomeni zrakoplov, kakor je bil opredeljen za namene Čikaške konvencije in ki je bodisi osnovna konstrukcija zrakoplova, na kateri so nameščeni motorji zrakoplova, bodisi helikopter;

(b)

„motorji zrakoplova“ pomenijo motorje zrakoplova (razen tistih, ki se uporabljajo v vojaških, carinskih in policijskih službah) na reaktivni, batni ali turbinski pogon in ki:

(i)

imajo v primeru motorjev zrakoplova na reaktivni pogon potisk najmanj 1 750 funtov ali enakovredno vrednost in

(ii)

imajo v primeru batnih ali turbinskih motorjev zrakoplova pri vzletu nazivni vzgon na osi najmanj 550 konjskih moči ali enakovredno vrednost, skupaj z vsemi moduli in drugimi nameščenimi, vgrajenimi ali priloženimi dodatki, deli in opremo ter vsemi povezanimi podatki, priročniki in evidencami;

(c)

„letalski predmeti“ pomenijo osnovne konstrukcije zrakoplovov, motorje zrakoplovov in helikopterje;

(d)

„register zrakoplovov“ pomeni register, ki ga vodi država ali skupni organ za registracijo oznak za namene Čikaške konvencije;

(e)

„osnovne konstrukcije zrakoplovov“ pomenijo osnovne konstrukcije zrakoplovov (razen tistih, ki se uporabljajo v vojaških, carinskih in policijskih službah), ki jih pristojni letalski organ, če so na njih nameščeni ustrezni motorji zrakoplova, tipsko certificira za prevoz:

(i)

najmanj osmih (8) oseb, vključno s posadko, ali

(ii)

blaga, težjega od 2 750 kilogramov, skupaj z vsemi nameščenimi, vgrajenimi ali priloženimi dodatki, deli in opremo (razen motorjev zrakoplova) ter vsemi povezanimi podatki, priročniki in evidencami;

(f)

„pooblaščena stranka“ pomeni stranko iz člena XIII(3);

(g)

„Čikaška konvencija“ pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisano v Čikagu 7. decembra 1944, kakor je bila spremenjena, in njene priloge;

(h)

„skupni organ za registracijo oznak“ pomeni organ, ki vodi register v skladu s členom 77 Čikaške konvencije, kot je bila uveljavljena z resolucijo, ki jo je 14. decembra 1967 sprejel Svet Mednarodne organizacije civilnega letalstva o državljanstvu in nacionalnosti zrakoplovov, ki jih uporabljajo mednarodne operativne agencije;

(i)

„odjava registracije zrakoplova“ pomeni izbris ali odstranitev registracije zrakoplova iz registra zrakoplov v skladu s Čikaško konvencijo;

(j)

„poroštvena pogodba“ pomeni pogodbo, ki jo sklene oseba kot porok;

(k)

„porok“ pomeni osebo, ki za namene zavarovanja izpolnitve vseh obveznosti v korist upnika, ki je zavarovan na podlagi sporazuma o jamstvu ali pogodbe, zagotovi jamstvo ali izda poroštvo na prvi poziv, ali pogojni akreditiv, ali kakršno koli drugo obliko kreditnega zavarovanja;

(l)

„helikopterji“ pomenijo stroje, težje od zraka (razen tistih, ki se uporabljajo v vojaških, carinskih in policijskih službah), ki dobivajo med letom oporo v zraku pretežno od reakcij zraka na enega ali več rotorjev, ki jih poganja motor, na oseh, ki so pretežno navpične, in ki jih pristojni letalski organ tipsko certificira za prevoz:

(i)

najmanj petih (5) oseb, vključno s posadko, ali

(ii)

blaga, ki je težje od 450 kilogramov, skupaj z vsemi nameščenimi, vgrajenimi ali priloženimi dodatki, deli in opremo (vključno z rotorji), ter vsemi povezanimi podatki, priročniki in evidencami;

(m)

„dogodek v zvezi s plačilno nesposobnostjo“ pomeni:

(i)

začetek stečajnega postopka ali

(ii)

objavljen dolžnikov namen, da začasno ustavi plačila, ali njegovo dejansko začasno ustavitev plačil, če se z zakonodajo ali državnim ukrepom prepreči ali začasno odloži upnikova pravica do sprožitve stečajnega postopka zoper dolžnika ali uveljavljanja pravnih sredstev na podlagi Konvencije;

(n)

„primarna pristojnost za primer plačilne nesposobnosti“ pomeni državo pogodbenico, v kateri je središče dolžnikovih glavnih interesov, v zvezi s katerim se v ta namen šteje, da je to kraj dolžnikovega uradnega sedeža, ali če ta sedež ne obstaja, kraj, v katerem je dolžnik registriran ali ustanovljen, razen če se ne dokaže drugače;

(o)

„organ za vpis v register“ pomeni nacionalni organ ali skupni organ za registracijo oznak, ki vodi register zrakoplovov v državi pogodbenici in je pristojen za registracijo in odjavo registracije zrakoplovov v skladu s Čikaško konvencijo, in

(p)

„država registracije“ v zvezi z nekim zrakoplovom pomeni državo, v katere nacionalni register se vpiše zrakoplov, ali državo, v kateri je skupni organ za registracijo oznak, ki vodi register zrakoplovov.

Člen II

Uporaba Konvencije v zvezi z letalskimi predmeti

1.   Konvencija se uporablja za letalske predmete v skladu z določbami tega protokola.

2.   Konvencija in ta protokol se imenujeta Konvencija o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi, kot se uporablja za letalske predmete.

Člen III

Uporaba Konvencije za prodaje

Naslednje določbe Konvencije se uporabljajo tako, da se sklicevanja na sporazume, ki ustvarjajo ali določajo mednarodno zavarovanje, štejejo za sklicevanja na prodajno pogodbo, sklicevanja na mednarodno zavarovanje, prihodnje mednarodno zavarovanje, dolžnik in upnik pa se štejeta za sklicevanja na prodajo, prihodnjo prodajo, prodajalca in kupca, v tem zaporedju:

člena 3 in 4,

člen 16(1)(a),

člen 19(4),

člen 20(1) (v zvezi z registracijo prodajne pogodbe ali prihodnje prodaje),

člen 25(2) (v zvezi s prihodnjo prodajo) in

člen 30.

Poleg tega se za prodajne pogodbe in prihodnje prodaje uporabljajo splošne določbe člena 1, člena 5, poglavij IV do VII, člena 29 (razen člena 29(3), ki se nadomesti s členom XIV(1) in (2)), poglavja X, poglavja XII (razen člena 43), poglavja XIII in poglavja XIV (razen člena 60).

Člen IV

Področje uporabe

1.   Brez poseganja v člen 3(1) Konvencije se Konvencija uporablja tudi v zvezi s helikopterji ali osnovnimi konstrukcijami zrakoplovov, ki pripadajo zrakoplovom, registriranim v registru zrakoplovov države pogodbenice, ki je država registracije, in če je taka registracija opravljena na podlagi sporazuma o registraciji zrakoplova, se šteje, da je bila opravljena v času sporazuma.

2.   Za namene opredelitve pojma „notranja transakcija“ iz člena 1 Konvencije:

(a)

se osnovna konstrukcija zrakoplova nahaja v državi registracije zrakoplova, katerega del je;

(b)

se motor zrakoplova nahaja v državi registracije zrakoplova, na katerem je nameščen, ali če ni nameščen na zrakoplovu, kjer se fizično nahaja, in

(c)

se helikopter nahaja v državi registracije ob sklenitvi sporazuma, na podlagi katerega se ustvari ali določi zavarovanje.

3.   Stranke lahko na podlagi pisnega sporazuma izključijo uporabo člena XI in v medsebojnih odnosih odstopijo od katerih koli določb tega protokola ali spremenijo njihov učinek, razen člena IX(2) do (4).

Člen V

Formalnosti, učinki in registracija prodajnih pogodb

1.   Za namene tega protokola je prodajna pogodba pogodba, ki:

(a)

obstaja v pisni obliki;

(b)

se nanaša na letalski predmet, v zvezi s katerim ima prodajalec pravico do razpolaganja, in

(c)

omogoča opredelitev letalskega predmeta v skladu s tem protokolom.

2.   Prodajna pogodba prenaša zavarovanja prodajalca v zvezi z letalskim predmetom na kupca v skladu z določbami pogodbe.

3.   Registracija prodajne pogodbe velja za nedoločen čas. Registracija prihodnje prodaje ostane veljavna, razen če se izbriše ali do izteka obdobja, če to obstaja in je določeno v registraciji.

Člen VI

Pooblastila zastopnikov

Oseba lahko sklene sporazum ali prodajno pogodbo in registrira mednarodno zavarovanje ali prodajo letalskega predmeta prek agenta, fiduciarja ali katerega koli drugega zastopnika. V takem primeru ima ta oseba pravico do uveljavljanja pravic in zavarovanj na podlagi Konvencije.

Člen VII

Opis letalskih predmetov

Opis letalskega predmeta, ki vsebuje serijsko številko proizvajalca, ime proizvajalca in oznako modela, je potreben in zadostuje za opredelitev predmeta za namene člena 7(c) Konvencije in člena V(1)(c) tega protokola.

Člen VIII

Izbira prava

1.   Ta člen se uporablja samo, če je država pogodbenica podala izjavo v skladu s členom XXX(1).

2.   Stranke sporazuma, prodajne pogodbe ali povezane poroštvene pogodbe ali sporazuma o prenosu se lahko dogovorijo o pravu, ki bo v celoti ali delno urejalo njihove pogodbene pravice in obveznosti.

3.   Razen če ni dogovorjeno drugače, se sklicevanje na pravo iz prejšnjega odstavka, ki ga izberejo stranke, nanaša na notranje zakonodajne predpise imenovane države, ali če je ta država sestavljena iz več teritorialnih enot, na domače pravo določene teritorialne enote.

POGLAVJE II

PRAVNA SREDSTVA ZA PRIMER NEIZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI, PREDNOSTNE PRAVICE IN ODSTOPI

Člen IX

Sprememba določb o pravnih sredstvih za primer neizpolnjevanja obveznosti

1.   Poleg pravnih sredstev iz poglavja III Konvencije lahko upnik pod pogojem, da se dolžnik kadar koli s tem strinja, in v okoliščinah iz tega poglavja:

(a)

naroči odjavo registracije zrakoplova in

(b)

naroči izvoz in fizični prenos letalskega predmeta z ozemlja, na katerem se nahaja.

2.   Upnik ne uveljavlja pravnih sredstev iz prejšnjega odstavka brez predhodnega pisnega soglasja imetnika katerega koli registriranega zavarovanja, ki prevlada nad zavarovanjem upnika.

3.   Člen 8(3) Konvencije se ne uporablja za letalske predmete. Vsa pravna sredstva, predvidena v Konvenciji v zvezi z letalskimi predmeti, je treba uveljavljati komercialno sprejemljivo. Za pravno sredstvo se šteje, da se izvaja komercialno ustrezno, če se izvaja v skladu z določbo sporazuma, razen kadar je taka določba očitno neustrezna.

4.   Šteje se, da je hipotečni upnik, ki da zainteresiranim osebam pisno obvestilo o predlagani prodaji ali zakupu 10 ali več delovnih dni prej, izpolnil zahtevo predložitve „predhodnega obvestila v ustreznem roku“ iz člena 8(4) Konvencije. Zgoraj navedeno hipotečnemu upniku in hipotečnemu dolžniku ne preprečuje, da se dogovorita o daljšem obdobju predhodnega obvestila.

5.   Organ za vpis v register v državi pogodbenici ob upoštevanju vseh veljavnih varnostnih zakonov in predpisov spoštuje zahtevek za odjavo registracije in izvoz, če:

(a)

pooblaščena stranka ustrezno vloži zahtevek na podlagi registriranega nepreklicnega pooblastila v zvezi z zahtevkom za odjavo registracije in izvoz ter

(b)

pooblaščena stranka potrdi organu za vpis v register, če ta organ to zahteva, da so bila vsa registrirana zavarovanja, ki imajo prednost pred zavarovanjem upnika, v čigar korist je bilo dovoljenje izdano, sproščena ali da imetniki takih zavarovanj soglašajo z odjavo registracije in izvozom.

6.   Hipotečni upnik, ki predlaga odjavo registracije in izvoz zrakoplova na podlagi odstavka 1 in ne na podlagi sodnega naloga, da razumno predhodno pisno obvestilo o predlagani odjavi in izvozu:

(a)

zainteresiranim osebam iz člena 1(m)(i) in (ii) Konvencije; ter

(b)

zainteresiranim osebam iz člena 1(m)(iii) Konvencije, ki so hipotečnega upnika obvestile o svojih pravicah v razumnem roku pred odjavo registracije in izvozom.

Člen X

Sprememba določb v zvezi z začasnimi ukrepi

1.   Ta člen se uporablja samo, če je država pogodbenica dala izjavo v skladu s členom XXX(2) in v obsegu, navedenem v taki izjavi.

2.   Za namene člena 13(1) Konvencije pojem „hitro“ v smislu pridobitve ukrepov pomeni v takem številu delovnih dni od datuma vložitve zahtevka, kot je navedeno v izjavi, ki jo da država pogodbenica, v kateri se vloži zahtevek.

3.   Člen 13(1) Konvencije se uporablja z vključitvijo naslednje določbe takoj za pododstavek (d):

„(e)

če se kadar koli dolžnik in upnik izrecno dogovorita, prodajo in uporabo prihodkov iz te prodaje“, člen 43(2) pa se uporablja z vstavitvijo besed „in (e)“ za besedami „člena 13(1)(d)“.

4.   Lastništvo ali katera koli druga zavarovalna pravica dolžnika, ki se prenese ob prodaji na podlagi prejšnjega odstavka, je prosta vsakega drugega zavarovanja, pred katerim ima mednarodno zavarovanje hipotečnega upnika prednost v skladu z določbami člena 29 Konvencije.

5.   Upnik in dolžnik ali katera koli druga zainteresirana oseba lahko pisno soglaša z izključitvijo uporabe člena 13(2) Konvencije.

6.   V zvezi s pravnimi sredstvi iz člena IX(1):

(a)

organ za vpis v register in po potrebi drugi upravni organi jih dajo na voljo v državi pogodbenici najpozneje pet delovnih dni po tem, ko upnik take organe obvesti, da je bil ukrep iz člena IX(1) odobren, ali v primeru, če ukrep odobri tuje sodišče, ki ga sodišče države pogodbenice priznava, in ima upnik na podlagi Konvencije pravico pridobiti te ukrepe, ter

(b)

pristojni organi kar najhitreje sodelujejo z upnikom in mu pomagajo pri uveljavljanju takih pravnih sredstev v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi o varnosti v letalstvu.

7.   Odstavka 2 in 6 ne vplivata na noben veljavni zakon ali predpis o varnosti v letalstvu.

Člen XI

Pravna sredstva v zvezi s plačilno nesposobnostjo

1.   Ta člen se uporablja samo, če je država pogodbenica, ki je primarno pristojna za primer plačilne nesposobnosti, dala izjavo v skladu s členom XXX(3).

2.   Ob nastanku dogodka, povezanega s plačilno nesposobnostjo, stečajni upravitelj oziroma dolžnik ob upoštevanju odstavka 7 preda letalski predmet v posest upniku najpozneje do zgodnejše izmed teh dveh možnosti:

(a)

konca čakalne dobe in

(b)

datuma, na katerega bi dobil upnik pravico do posesti na letalskem predmetu, če se ta člen ne bi uporabljal.

3.   Za namene tega člena „čakalna doba“ pomeni dobo, določeno v izjavi države pogodbenice, ki je primarno pristojna za primer plačilne nesposobnosti.

4.   Sklicevanja na pojem „stečajni upravitelj“ v tem členu se nanašajo na to osebo v njeni uradni in ne zasebni funkciji.

5.   Dokler upnik ne dobi možnosti prevzema posesti na predmetu na podlagi odstavka 2:

(a)

stečajni upravitelj oziroma dolžnik ohrani in vzdržuje letalski predmet in njegovo vrednost v skladu s sporazumom ter

(b)

ima upnik pravico do vložitve zahtevka za katere koli druge oblike začasnih ukrepov, ki jih omogoča veljavna zakonodaja.

6.   Pododstavek (a) prejšnjega odstavka ne izključuje uporabe letalskega predmeta v skladu z ureditvijo, zasnovano za ohranjanje letalskega predmeta ter vzdrževanje tega predmeta in njegove vrednosti.

7.   Stečajni upravitelj oziroma dolžnik lahko ohrani posest na letalskem predmetu, če je do časa, določenega v odstavku 2, odpravil vsakršno neizpolnjevanje obveznosti, razen neizpolnjevanja obveznosti, ki ga povzroči začetek stečajnega postopka, in se zavezal, da bo izpolnjeval vse prihodnje obveznosti v skladu s sporazumom. V primeru neizpolnjevanja prihodnjih obveznosti se ne uporabi nova čakalna doba.

8.   V zvezi s pravnimi sredstvi iz člena IX(1):

(a)

organ za vpis v register in upravni organi v državi pogodbenici jih da na voljo najpozneje pet delovnih dni po datumu, na katerega upnik take organe obvesti, da ima pravico pridobiti ta pravna sredstva v skladu s Konvencijo, in

(b)

pristojni organi kar najhitreje sodelujejo z upnikom in mu pomagajo pri uveljavljanju takih pravnih sredstev v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi o varnosti v letalstvu.

9.   Prepovedano je preprečevati ali zadrževati uveljavljanje pravnih sredstev, ki jih omogoča Konvencija ali ta protokol, po datumu iz odstavka 2.

10.   Nobene dolžnikove obveznosti na podlagi sporazuma ni mogoče spremeniti brez upnikovega soglasja.

11.   Nobena določba iz prejšnjega odstavka ne vpliva na pristojnosti stečajnega upravitelja, če taka pristojnost obstaja, da odpove sporazum na podlagi veljavne zakonodaje.

12.   Nobene pravice ali zavarovanja, razen nepogodbenih pravic ali zavarovanj, ki spadajo v kategorijo, ki jo pokriva izjava na podlagi člena 39(1), v stečajnem postopku nimajo prednosti pred registriranimi zavarovanji.

13.   Konvencija, kakor jo spreminja člen IX tega protokola, se uporablja za uveljavljanje vseh pravnih sredstev po tem členu.

2.   Ob nastanku dogodka, povezanega s plačilno nesposobnostjo, stečajni upravitelj ali dolžnik obvesti upnika na njegovo zahtevo v roku, določenem v izjavi države pogodbenice na podlagi člena XXX(3), ali bo:

(a)

odpravil vsakršno neizpolnjevanje obveznosti, razen neizpolnjevanja obveznosti, ki ga povzroči začetek stečajnega postopka, in se zavezal k izpolnjevanju vseh prihodnjih obveznosti v skladu s sporazumom in povezanimi dokumenti o transakciji ali

(b)

dal upniku možnost, da prevzame posest na letalskem predmetu na podlagi veljavne zakonodaje.

3.   Na podlagi veljavne zakonodaje iz pododstavka (b) prejšnjega odstavka se lahko sodišču dovoli, da zahteva sprejetje katerega koli dodatnega ukrepa ali predložitev katerega koli dodatnega poroštva.

4.   Upnik predloži dokaze za svoje zahtevke in registracijo svojega mednarodnega zavarovanja.

5.   Če stečajni upravitelj oziroma dolžnik upnika ne obvesti v skladu z odstavkom 2 ali če je stečajni upravitelj oziroma dolžnik izjavil, da bo upniku dal možnost, prevzeti posest na letalskem predmetu, vendar tega ne stori, lahko sodišče upniku dovoli prevzem posesti na letalskem predmetu pod pogoji, ki jih lahko določi sodišče, in lahko zahteva sprejetje katerega koli dodatnega ukrepa ali predložitev katerega koli dodatnega poroštva.

6.   Letalskega predmeta ni mogoče prodati, dokler sodišče ne sprejme odločitve v zvezi z zahtevkom in mednarodnim zavarovanjem.

Člen XII

Pomoč v primeru stečaja

1.   Ta člen se uporablja samo, če je država pogodbenica dala izjavo v skladu s členom XXX(1).

2.   Sodišča države pogodbenice, v kateri je letalski predmet, v skladu z zakonodajo države pogodbenice čim bolj sodelujejo s tujimi sodišči in tujimi stečajnimi upravitelji pri izvrševanju določb člena XI.

Člen XIII

Pooblastilo v zvezi z zahtevkom za odjavo registracije in izvoz

1.   Ta člen se uporablja samo, če je država pogodbenica dala izjavo v skladu s členom XXX(1).

2.   Če je dolžnik izdal nepreklicno pooblastilo v zvezi z zahtevkom za odjavo registracije in izvoz, ki je bistveno skladno z obrazcem, ki je priloga k temu protokolu, in je predložil tako dovoljenje v vpis organu za vpis v register, se to dovoljenje tako evidentira.

3.   Oseba, v katere korist je bilo izdano pooblastilo („pooblaščena stranka“), ali oseba, ki jo potrdi kot svojega pooblaščenega predstavnika, je edina oseba, ki ima pravico uveljavljati pravna sredstva iz člena IX(1), to pa lahko počne samo na podlagi pooblastila ter veljavnih varnostnih zakonov in predpisov. Dolžnik ne more razveljaviti takega pooblastila brez pisnega soglasja pooblaščene stranke. Organ za vpis v register na zahtevo pooblaščene stranke pooblastilo izbriše iz registra.

4.   Organ za vpis v register in drugi upravni organi v državah pogodbenicah kar najhitreje sodelujejo s pooblaščeno stranko in ji pomagajo pri uveljavljanju pravnih sredstev iz člena IX.

Člen XIV

Sprememba določb v zvezi s prednostno pravico

1.   Kupec letalskega predmeta na podlagi registrirane prodaje pridobi zavarovanje na tem predmetu, ki je prosto naknadno registriranega zavarovanja in neregistriranega zavarovanja, tudi če je kupec dejansko seznanjen z neregistriranim zavarovanjem.

2.   Kupec letalskega predmeta pridobi zavarovanje na tem predmetu na podlagi zavarovanja, registriranega ob njegovem nakupu.

3.   Namestitev motorja na zrakoplov ali odstranitev motorja z zrakoplova ne vpliva na lastništvo nad motorjem zrakoplova ali na drugo pravico ali zavarovanje.

4.   Člen 29(7) Konvencije se uporablja za predmete, ki niso letalski predmeti in so nameščeni na osnovni konstrukciji zrakoplova, motorju zrakoplova ali helikopterju.

Člen XV

Sprememba določb o odstopu

Člen 33(1) Konvencije se uporablja, kot da je za pododstavkom (b) naslednje:

„in (c) dolžnik s tem pisno soglaša, ne glede na to, ali je soglasje dano pred odstopom oziroma ali opredeljuje prejemnika prenesene pravice.“

Člen XVI

Določbe v zvezi z dolžnikom

1.   Če neizpolnjevanje obveznosti v smislu člena 11 Konvencije ne obstaja, je dolžnik upravičen do nemotene posesti in uporabe predmeta v skladu s sporazumom v razmerju do:

(a)

svojega upnika in imetnika kakršnega koli zavarovanja, od katerega dolžnik pridobi svobodno pravico na podlagi člena 29(4) Konvencije, razen če ni dolžnik drugače soglašal, in

(b)

imetnika kakršnega koli zavarovanja, od katerega je odvisna dolžnikova pravica ali zavarovanje na podlagi člena 29(4) Konvencije, ali v funkciji kupca, člena XIV(2) tega protokola, vendar samo, če dolžnik soglaša.

2.   Nobena določba iz Konvencije ali tega protokola ne vpliva na odgovornost upnika v primeru kakršne koli kršitve sporazuma na podlagi veljavne zakonodaje, če se ta sporazum nanaša na letalski predmet.

POGLAVJE III

DOLOČBE V ZVEZI Z REGISTROM, KI SE NANAŠAJO NA MEDNARODNA ZAVAROVANJA LETALSKIH PREDMETOV

Člen XVII

Nadzorni organ in registrar

1.   Nadzorni organ je mednarodni subjekt, imenovan na podlagi resolucije, ki jo sprejme diplomatska konferenca za sprejetje Konvencije o premični opremi in Protokola o zrakoplovih.

2.   Če mednarodni subjekt iz prejšnjega odstavka ni zmožen in pripravljen delovati kot nadzorni organ, se skliče konferenca držav podpisnic in pogodbenic za imenovanje drugega nadzornega organa.

3.   Nadzorni organ ter njegovi uradniki in zaposleni uživajo tako imuniteto pred sodnimi in upravnimi postopki, kot je določena v predpisih, ki se uporabljajo v zvezi z njimi kot mednarodnimi subjekti ali kako drugače.

4.   Nadzorni organ lahko ustanovi komisijo strokovnjakov iz oseb, ki jih imenujejo države podpisnice in države pogodbenice ter imajo potrebne kvalifikacije in izkušnje, in ji zaupa nalogo zagotavljanja pomoči nadzornemu organu pri opravljanju njegovih funkcij.

5.   Prvi registrar vodi mednarodni register pet let po datumu začetka veljavnosti tega protokola. Nadzorni organ zatem imenuje ali znova imenuje registrarja vsakih pet let.

Člen XVIII

Prvi predpisi

Nadzorni organ določi prve predpise in ti začnejo veljati ob začetku veljavnosti tega protokola.

Člen XIX

Opredelitev vstopnih točk

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 lahko država pogodbenica kadar koli opredeli subjekt ali subjekte na svojem ozemlju kot vstopno točko ali vstopne točke, skozi katere se ali se lahko v mednarodni register prenašajo informacije, potrebne za registracijo, razen za registracijo obvestila o nacionalnem zavarovanju ali pravice ali zavarovanja na podlagi člena 40, ki v obeh primerih izhajajo iz prava drugih držav.

2.   V opredelitvi, sprejeti na podlagi prejšnjega odstavka, se lahko dovoli, vendar se ne zahteva, uporaba določene vstopne točke ali vstopnih točk za informacije, ki so potrebne za registracije v zvezi z motorji zrakoplovov.

Člen XX

Dodatne spremembe določb v zvezi z registrom

1.   Za namene člena 19(6) Konvencije so iskalna merila za letalski predmet ime njegovega proizvajalca, serijska številka proizvajalca in oznaka modela, priložena za zagotovitev njegove edinstvenosti. Take dodatne informacije so določene v predpisih.

2.   Za namene člena 25(2) Konvencije in v tam opisanih okoliščinah imetnik registriranega prihodnjega mednarodnega zavarovanja ali registriranega prihodnjega odstopa mednarodnega zavarovanja ali oseba, v katere korist je bila registrirana prihodnja prodaja, sprejme vse ukrepe v svoji pristojnosti za dosego izbrisa registracije najpozneje pet delovnih dni po prejemu vloge, opisane v navedenem členu.

3.   Pristojbine iz člena 17(2)(h) Konvencije se določijo tako, da pokrijejo sprejemljive stroške vzpostavitve, delovanja in upravljanja mednarodnega registra ter sprejemljive stroške nadzornega organa, povezane z opravljanjem funkcij, izvajanjem pooblastil in izpolnjevanjem obveznosti, predvidenih v členu 17(2) Konvencije.

4.   Registrar opravlja in vodi centralizirane funkcije mednarodnega registra 24 ur na dan. Različne vstopne točke delujejo vsaj med delovnim časom, ki velja na zadevnih ozemljih.

5.   Znesek zavarovanja ali finančnega jamstva iz člena 28(4) Konvencije v zvezi z vsakim dogodkom ne sme biti nižji od najvišje vrednosti letalskega predmeta, kot jo določi nadzorni organ.

6.   Nobena določba te konvencije registrarju ne preprečuje pridobitve zavarovanja ali finančnega jamstva, ki pokriva dogodke, za katere registrar ni odgovoren na podlagi člena 28 Konvencije.

POGLAVJE IV

PRISTOJNOST

Člen XXI

Sprememba določb o pristojnosti

Za namene člena 43 Konvencije in ob upoštevanju člena 42 Konvencije je sodišče države pogodbenice pristojno tudi v primeru, če je predmet helikopter ali osnovna konstrukcija zrakoplova, ki pripada zrakoplovu, v zvezi s katerim je ta država država registracije.

Člen XXII

Odpoved suvereni imuniteti

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 je odpoved suvereni imuniteti pred pristojnostjo sodišč iz člena 42 ali člena 43 Konvencije ali uveljavljanjem pravic in zavarovanj na letalskem predmetu na podlagi Konvencije zavezujoča, in če so izpolnjeni vsi drugi pogoji v zvezi s tako pristojnostjo ali izvajanjem, lahko omogoča dodelitev pristojnosti in dovoljuje izvajanje.

2.   Odpoved iz prejšnjega odstavka mora biti pisna in vsebovati opis letalskega predmeta.

POGLAVJE V

RAZMERJE DO DRUGIH KONVENCIJ

Člen XXIII

Razmerje do Konvencije o mednarodnem priznanju pravic na letalu

Za države pogodbenice, ki so podpisnice Konvencije o mednarodnem priznanju pravic na letalu, podpisane v Ženevi 19. junija 1948, ta konvencija nadomešča slednjo konvencijo, kolikor se navezuje na zrakoplove, kot so opredeljeni v tem protokolu, in letalske predmete. Ženevska konvencija pa se ne nadomesti v zvezi s pravicami in zavarovanji, ki jih ta konvencija ne pokriva ali na katere ne vpliva.

Člen XXIV

Razmerje do Konvencije o poenotenju nekaterih pravil v zvezi s previdnostno zaplembo zrakoplovov

1.   Za države pogodbenice, ki so podpisnice Konvencije o poenotenju nekaterih pravil v zvezi s previdnostno zaplembo zrakoplovov, podpisano v Rimu 29. maja 1933, ta konvencija nadomešča slednjo konvencijo v delu, ki se navezuje na zrakoplove, kot so opredeljeni v tem protokolu.

2.   Država pogodbenica, ki je podpisnica navedene konvencije, lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi tega protokola ali pristopa k njemu izjavi, da ne bo uporabljala tega člena.

Člen XXV

Razmerje do Konvencije UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu

Konvencija nadomešča Konvencijo UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu, podpisano v Ottawi 28. maja 1988, v delu, ki se nanaša na letalske predmete.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen XXVI

Podpis, ratifikacija, sprejetje, potrditev ali pristop

1.   Ta protokol je na voljo za podpis v Cape Townu 16. novembra 2001 državam, ki so sodelovale na diplomatski konferenci za sprejetje Konvencije o premični opremi in Protokola o zrakoplovih, ki je potekala v Cape Townu od 29. oktobra do 16. novembra 2001. Po 16. novembru 2001 je ta protokol na voljo za podpis vsem državam na sedežu Mednarodnega inštituta za poenotenje zasebnega prava (UNIDROIT) v Rimu, dokler ne začne veljati v skladu s členom XXVIII.

2.   Ta protokol ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo države, ki so ga podpisale.

3.   Vsaka država, ki ni podpisnica tega protokola, lahko kadar koli pristopi k njemu.

4.   Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop se opravijo z deponiranjem ustrezne listine pri depozitarju.

5.   Država je lahko podpisnica tega protokola, če je ali postane tudi podpisnica Konvencije.

Člen XXVII

Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje

1.   Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ki so jo ustanovile neodvisne države in je pristojna za nekatere zadeve, ki se urejajo s tem protokolom, lahko prav tako podpiše, sprejme in odobri ta protokol ali k njemu pristopi. V tem primeru ima regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje pravice in obveznosti države pogodbenice na podlagi pristojnosti te organizacije za zadeve, ki jih ureja ta protokol. Kadar je v tem protokolu število držav pogodbenic pomembno, se regionalna organizacija za gospodarsko sodelovanje ne šteje kot dodatna država pogodbenica poleg držav pogodbenic, ki so njene članice.

2.   Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ob podpisu, sprejetju, odobritvi ali pristopu vloži izjavo pri depozitarju in v njej navede zadeve, ki jih ureja ta protokol in v zvezi s katerimi so njene države članice nanjo prenesle pristojnost. Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje takoj obvesti depozitarja o vseh spremembah glede razdelitve pristojnosti, vključno z novimi prenosi pristojnosti, navedenimi v izjavi iz tega odstavka.

3.   Vsako sklicevanje na „državo pogodbenico“ ali „države pogodbenice“ oziroma „državo podpisnico“ ali „države podpisnice“ v tem protokolu se enako uporablja za regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, kadar okoliščine to zahtevajo.

Člen XXVIII

Začetek veljavnosti

1.   Ta protokol začne veljati prvi dan v mesecu po preteku treh mesecev po datumu deponiranja osme listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu med državami, ki so deponirale take listine.

2.   Za druge države začne ta protokol veljati prvi dan v mesecu po preteku treh mesecev po datumu deponiranja listin držav članic o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

Člen XXIX

Teritorialne enote

1.   Če ima država pogodbenica teritorialne enote, v katerih veljajo različni pravni sistemi v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta protokol, lahko ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu da izjavo, da se ta protokol uporablja za vse njene teritorialne enote ali le za eno ali več teritorialnih enot, svojo izjavo pa lahko kadar koli spremeni s predložitvijo druge izjave.

2.   V vsaki taki izjavi je treba izrecno navesti teritorialne enote, za katere se uporablja ta protokol.

3.   Če država pogodbenica ne da nobene izjave v skladu z odstavkom 1, se ta protokol uporablja za vse njene teritorialne enote.

4.   Kadar država pogodbenica uporabo tega protokola razširi na eno ali več svojih teritorialnih enot, se lahko izjave, dovoljene na podlagi tega protokola, dajo v zvezi z vsako tako teritorialno enoto, pri čemer se lahko izjave v zvezi z eno teritorialno enoto razlikujejo od izjav v zvezi z drugo teritorialno enoto.

5.   Če se na podlagi izjave iz odstavka 1 uporaba tega protokola razširi na eno ali več teritorialnih enot države pogodbenice:

(a)

se za dolžnika šteje, da se nahaja v državi pogodbenici, le če je registriran ali ustanovljen v skladu z zakoni, ki veljajo v teritorialni enoti, za katero se uporabljata Konvencija in ta protokol, ali če ima svoj registrirani ali uradni sedež, središče uprave, kraj poslovanja ali običajno prebivališče v teritorialni enoti, za katero se uporabljata Konvencija in ta protokol;

(b)

se vsako sklicevanje na lokacijo predmeta v državi pogodbenici šteje za sklicevanje na lokacijo predmeta v teritorialni enoti, za katero se uporabljata Konvencija in ta protokol, in

(c)

se vsako sklicevanje na upravne organe v tej državi pogodbenici šteje za sklicevanje na upravne organe, ki so pristojni v teritorialni enoti, na katero se nanašata Konvencija in ta protokol, vsako sklicevanje na nacionalni register ali organ za vpis v register v tej državi pogodbenici pa se šteje za sklicevanje na veljavni register zrakoplovov ali organ za vpis v register, ki je pristojen za teritorialno enoto ali teritorialne enote, za katere se uporabljata Konvencija in ta protokol.

Člen XXX

Izjave v zvezi z nekaterimi določbami

1.   Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, da bo uporabljala katerega koli izmed členov VIII, XII in XIII tega protokola.

2.   Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, da bo v celoti ali delno uporabljala člen X tega protokola. Če da tako izjavo v zvezi s členom X(2), določi tudi rok, ki je za to potreben.

3.   Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, da bo v celoti uporabljala možnost A ali možnost B člena XI, in pri tem določi vrste stečajnih postopkov, če obstajajo, za katere bo uporabila možnost A, ter vrste stečajnih postopkov, če obstajajo, za katere bo uporabila možnost B. Država pogodbenica, ki da izjavo v skladu s tem odstavkom, navede rok, določen v členu XI.

4.   Sodišča držav pogodbenic uporabljajo člen XI v skladu z izjavo, ki jo da država pogodbenica, ki je primarno pristojna za primer plačilne nesposobnosti.

5.   Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, da v celoti ali delno ne bo uporabljala člena XXI. V taki izjavi mora navesti, pod katerimi pogoji se bo ustrezni člen uporabljal, če se bo izvajal delno, oziroma katere druge oblike začasnih ukrepov se bodo uporabljale.

Člen XXXI

Izjave na podlagi Konvencije

Za izjave, dane na podlagi Konvencije, vključno z izjavami, danimi na podlagi členov 39, 40, 50, 53, 54, 55, 57, 58 in 60 Konvencije, se šteje, da so dane tudi v skladu s tem protokolom, če ni določeno drugače.

Člen XXXII

Pridržki in izjave

1.   V zvezi s tem protokolom ni mogoče dati pridržkov, lahko pa se dajo izjave, določene v členih XXIV, XXIX, XXX, XXXI, XXXIII in XXXIV, v skladu z navedenimi določbami.

2.   Depozitarja je treba pisno obvestiti o vsaki izjavi ali naknadni izjavi ali vsakem preklicu izjave, danem na podlagi tega protokola.

Člen XXXIII

Naknadne izjave

1.   Država pogodbenica lahko da naknadno izjavo, ki ni izjava, dana v skladu s členom XXXI na podlagi člena 60 Konvencije, kadar koli po datumu začetka veljavnosti tega protokola tako, da o tem obvesti depozitarja.

2.   Vsaka taka naknadna izjava začne veljati prvi dan v mesecu po preteku šestih mesecev po datumu, ko je depozitar prejel obvestilo.

Kadar je v obvestilu določeno daljše obdobje za začetek veljavnosti take izjave, ta začne veljati po preteku takega daljšega obdobja po tem, ko je depozitar prejel obvestilo.

3.   Ne glede na prejšnje odstavke se ta protokol še naprej uporablja, kot da niso bile dane nobene naknadne izjave, v zvezi z vsemi pravicami in zavarovanji, ki so nastali pred datumom začetka veljavnosti katere koli take naknadne izjave.

Člen XXXIV

Preklic izjave

1.   Vsaka država pogodbenica, ki je dala izjavo na podlagi tega protokola, razen izjave, dane v skladu s členom XXXI na podlagi člena 60 Konvencije, lahko izjavo kadar koli prekliče tako, da o tem obvesti depozitarja. Tak preklic začne veljati prvi dan v mesecu po preteku šestih mesecev po datumu, ko je depozitar prejel obvestilo.

2.   Ne glede na prejšnji odstavek se ta protokol še naprej uporablja, kot da ni bil dan noben tak preklic izjave, v zvezi z vsemi pravicami in zavarovanji, ki so nastali pred datumom začetka veljavnosti katerega koli takega preklica.

Člen XXXV

Odpovedi

1.   Katera koli država pogodbenica lahko ta protokol odpove tako, da o tem pisno obvesti depozitarja.

2.   Vsaka taka odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po preteku 12 mesecev po datumu, ko je depozitar prejel obvestilo.

3.   Ne glede na prejšnji odstavek se ta protokol še naprej uporablja, kot da ni bila dana taka odpoved, v zvezi z vsemi pravicami in zavarovanji, ki so nastali pred datumom začetka veljavnosti katere koli take odpovedi.

Člen XXXVI

Revizijske konference, spremembe in povezane zadeve

1.   Depozitar, po posvetovanju z nadzornim organom vsako leto ali kadar tako narekujejo okoliščine, pripravi poročila o tem, kako se je mednarodni sistem, določen v Konvenciji, kakor je spremenjena s tem protokolom, izvajal v praksi. Pri pripravi takih poročil depozitar upošteva poročila nadzornega organa v zvezi z delovanjem mednarodnega sistema registracije.

2.   Na zahtevo najmanj 25 odstotkov držav podpisnic depozitar po posvetovanju z nadzornim organom občasno skliče revizijske konference držav pogodbenic za preučitev:

(a)

praktičnega izvajanja Konvencije, kakor je spremenjena s tem protokolom, ter njene učinkovitosti pri omogočanju premoženjsko zavarovanega financiranja in zakupa predmetov, zajetih v njenih določbah;

(b)

pravne razlage pogojev tega protokola in predpisov ter njihove uporabe;

(c)

delovanja mednarodnega sistema registracije, delovanja registrarja in njegovega nadzora, ki ga izvaja nadzorni organ, ob upoštevanju poročil nadzornega organa, in

(d)

ali so zaželene kakšne spremembe tega protokola ali ureditev, povezanih z mednarodnim registrom.

3.   Vse spremembe tega protokola se odobrijo z najmanj dvotretjinsko večino držav podpisnic, ki sodelujejo na konferenci, navedeni v prejšnjem odstavku, ter začnejo veljati za države, ki so tako spremembo ratificirale, sprejele ali odobrile, kadar jih ratificira, sprejme ali odobri osem držav v skladu z določbami člena XXVIII o začetku veljavnosti.

Člen XXXVII

Depozitar in njegove naloge

1.   Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri Mednarodnem inštitutu za poenotenje zasebnega prava (UNIDROIT), ki je določen za depozitarja.

2.   Depozitar:

(a)

obvesti vse države pogodbenice o:

(i)

vsakem novem podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu skupaj z ustreznim datumom;

(ii)

datumu začetka veljavnosti tega protokola;

(iii)

vsaki izjavi, podani v skladu s tem protokolom, skupaj z ustreznim datumom;

(iv)

preklicu ali spremembi vsake izjave, skupaj z ustreznim datumom, in

(v)

vsakem obvestilu o odpovedi tega protokola, skupaj z datumom, ko je bila dana, in datumom, ko odpoved začne veljati;

(b)

pošlje overjene izvode tega protokola vsem državam pogodbenicam;

(c)

nadzornemu organu in registrarju zagotovi izvod vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu skupaj z datumom, ko je bila deponirana, vsake izjave oziroma preklica ali spremembe izjave ter vsakega obvestila o odpovedi skupaj z datumom obvestila, pri čemer zagotovi, da so informacije preprosto in v celoti razpoložljive, in

(d)

opravlja druge naloge, ki so običajne za depozitarje.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

V Cape Townu, šestnajstega novembra dva tisoč ena, v enem izvirniku v angleškem, arabskem, kitajskem, francoskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna, taka verodostojnost pa začne veljati, ko skupni sekretariat konference pod vodstvom predsednika konference v devetdesetih dneh potrdi skladnost besedil.

PRILOGA

OBRAZEC ZA NEPREKLICNO POOBLASTILO V ZVEZI Z ZAHTEVKOM ZA ODJAVO REGISTRACIJE IN IZVOZ

Priloga, navedena v členu XIII

Image