1.

člen 6 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki Evropski uniji podeljuje pristojnost za izvajanje ukrepov na področju športa za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic, člen 165 PDEU, v skladu s katerim Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge, in člen 195 PDEU, ki določa, da Unija dopolnjuje delovanje držav članic na področju turizma, zlasti s spodbujanjem konkurenčnosti podjetij Unije na tem področju in ustvarjanjem ugodnega okolja za njihov razvoj;

2.

delovni načrt Evropske unije za šport za obdobje 2024–2027 (1), ki v svojih vodilnih ciljih določa strateški okvir za sodelovanje na ravni Unije na področju športa, da bi „z medsektorskim sodelovanjem spodbujali ozaveščenost o športnem turizmu, ki ima lahko ključno vlogo pri trajnostnem razvoju sektorja in krepitvi njegove odpornosti“;

3.

politični kontekst iz priloge k tem sklepom;

4.

se v teh sklepih športni turizem nanaša na turistične dejavnosti, pri katerih je razlog za potovanje udeležba v športu ali telesni dejavnosti ali obisk ali ogled športnih prireditev, tekmovanj ali s športom povezanih znamenitosti;

5.

športni turizem združuje gospodarsko vitalnost turizma z družbeno, kulturno in zdravstveno koristnostjo športa ter lahko služi kot strateški instrument za trajnostni in dolgoročni lokalni in regionalni razvoj. Če je načrtovan odgovorno in sorazmerno, lahko spodbuja teritorialno kohezijo, kakovostna delovna mesta, varstvo kulturne dediščine in odpornost destinacij, hkrati pa lokalnim skupnostim prinaša trajne gospodarske, družbene in okoljske koristi, med drugim s športnimi dogodki, ki lahko povečajo udeležbo v športu, okrepijo identiteto skupnosti in povečajo prepoznavnost regij gostiteljic;

6.

se v tem okviru trajnostnost razume kot vodilno načelo, v skladu s katerim se pri oblikovanju javnih politik in praks ter v gospodarskih dejavnostih dolgoročno upoštevajo okoljski, družbeni in gospodarski vidiki;

7.

morajo biti za trajnostni športni turizem tozadevne dejavnosti združljive z varstvom okolja in podnebnimi cilji, hkrati pa zagotavljati dolgoročno vrednost za obiskovalce in lokalne skupnosti. Dejavnosti športnega turizma bi bilo treba razvijati v skladu s cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj, pri tem pa zagotavljati ravnovesje med družbenimi in okoljskimi odgovornostmi ter gospodarsko vzdržnostjo;

8.

lahko športni turizem s tem, da ponuja priložnosti za udeležbo in izmenjavo, spodbuja temeljne vrednote Unije, krepi socialno kohezijo in podpira nediskriminacijo;

9.

lahko športni turizem na lokalni in regionalni ravni okrepi gospodarske ekosisteme s podpiranjem zaposlovanja, spodbujanjem podjetništva in naložb, ustvarjanjem gospodarske vrednosti s potrošnjo obiskovalcev in prispevanjem k podaljšanju turistične sezone z dejavnostmi, povezanimi s športom, ob upoštevanju varstva okolja, podnebnih ciljev in raznolikosti športnega turizma po državah članicah;

10.

lahko športni turizem dolgoročno prispeva k močnejšemu znamčenju destinacij in mednarodni prepoznavnosti ter z dejavnostmi in vrednotami, povezanimi s športom, pozicionira regije in skupnosti, če se turistični tokovi upravljajo trajnostno, hkrati pa krepi privlačnost Evrope kot destinacije športnega turizma;

11.

lahko dejavno sodelovanje lokalnih skupnosti in ustreznih deležnikov, vključno z organizacijami za šport na osnovni ravni in lokalnimi športnimi klubi, pri načrtovanju in izvajanju pobud na področju športnega turizma, tudi s trajnostno zasnovano infrastrukturo, prispeva k čim večjemu povečanju pozitivnih učinkov, ohranjanju lokalne kulture in dediščine ter krepitvi lokalne odgovornosti, identitete in odpornosti skupnosti;

12.

lahko športni turizem ob strateškem načrtovanju in sorazmerno z lokalnimi zmogljivostmi predstavlja alternativo nekaterim modelom množičnega turizma, ki so povezani z neuravnoteženim turizmom ter pripadajočimi okoljskimi in družbenimi pritiski. Prispeva lahko k odpravljanju teritorialnih razlik z diverzifikacijo turističnih proizvodov, promocijo manj znanih destinacij ter spodbujanjem odgovornejših in bolj uravnoteženih oblik turizma, vključno s tistimi, ki so povezane z malimi in srednje velikimi športnimi dogodki, kar lahko sčasoma podpre privlačnost destinacij;

13.

lahko netrajnostne prakse športnega turizma, če se ne upravljajo ustrezno, povzročijo pritiske na okolje, s čimer prispevajo k podnebnim spremembam, ki nanje vplivajo. Hkrati lahko učinki podnebnih sprememb vplivajo celo na trajnostne prakse športnega turizma. Razvoj športnega turizma bi se moral zato še naprej prilagajati okoljskim tveganjem in biti v celoti skladen s cilji Unije glede podnebne nevtralnosti. Poleg tega bi ga bilo treba podpreti s celostnim, sorazmernim in v prihodnost usmerjenim načrtovanjem, po možnosti tudi s sistematično oceno učinka in spremljanjem na podlagi primerljivih in harmoniziranih kazalnikov, da bi povečali odpornost destinacij športnega turizma;

14.

emisije, povezane s prometom, predstavljajo znaten delež okoljskega odtisa turizma. Za razvoj trajnostnega športnega turizma so potrebni podnebno ozaveščeno načrtovanje mobilnosti, vključno s spodbujanjem nizkoogljičnih in aktivnih načinov prevoza, ter ustrezna infrastruktura in spodbude za uporabo javnega prevoza;

15.

bi bilo treba pri razvoju športnega turizma ustrezno upoštevati trajnostno rabo naravnih virov ter ohranjanje kopenskega, obalnega in morskega okolja, zlasti v občutljivih ekosistemih. Po potrebi in v skladu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi ureditvami lahko prihodki, ustvarjeni s športnim turizmom, prispevajo tudi k ohranjanju okolja, trajnostni infrastrukturi in dolgoročnemu upravljanju destinacij;

16.

lahko ozaveščanje športnih turistov in prebivalcev ter organizatorjev in ponudnikov storitev prek pobud za okoljsko vzgojo in krepitev zmogljivosti prispeva k trajnostnejšim praksam športnega turizma;

17.

ima lahko sodelovanje med javnimi organi, lokalnimi podjetji, športnimi organizacijami, okoljskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni pomembno vlogo pri razvoju trajnostnega športnega turizma, tudi z boljšim usklajevanjem ter izmenjavo znanja in dobrih praks;

18.

lahko športni turizem s spodbujanjem družbene interakcije in vključevanja, zaupanja, mreženja in dialoga med udeleženci iz različnih okolij okrepi spodbujanje medsebojnega razumevanja, enakosti spolov, udeležbe invalidov, medkulturnega dialoga in medosebnih stikov, tudi kot orodje športne diplomacije;

19.

lahko športni turizem, če se razvija in izvaja na trajnosten in vključujoč način, prispeva k doseganju več ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, predvsem ciljev 1, 3, 5, 8, 10, 11, 12, 13, 15, 16 in 17 –

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.