Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) s krepitvijo evropske obrambne industrije

(COM(2025) 122 final)

(C/2025/5156)

Poročevalec:

Maurizio MENSI

Soporočevalec:

Jan PIE

Svetovalca	DAL FERRO Alberto (za poročevalca iz III. skupine) THEODOSOPOULOS Vassilis (za soporočevalca iz 1. kategorije)
Zaprosilo	Evropska Komisija, 13. 5. 2025
Pravna podlaga	člena 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Dokumenti Evropske komisije	COM(2025) 122 final
Ustrezni cilji trajnostnega razvoja	cilj trajnostnega razvoja 9 – industrija, inovacije in infrastruktura cilj trajnostnega razvoja 16 – mir, pravičnost in močne institucije
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja na seji CCMI	10. 7. 2025
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	16. 7. 2025
Plenarno zasedanje št.	598
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	180/5/7

1. PRIPOROČILA

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)

1.1	poudarja, da mora izvajanje instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo SAFE temeljiti na načelih iz Pogodbe o Evropski uniji, v skladu s katerimi mora EU prispevati tudi k miru, varnosti in zaščiti državljanov, pa tudi k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov;

1.2	poudarja, da bi moral instrument SAFE prispevati k povečanju naložb v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo (EDTIB) ter k zmanjšanju odvisnosti, da bi okrepili svobodno delovanje Evrope in zanesljivo oskrbo na tem področju;

1.3

priporoča, naj države članice nujno v največji možni meri izkoristijo SAFE v skladu s svojim finančnim položajem in usklajeno, glede na privlačno financiranje in s tem povezane olajšave ter možnost, da lahko naložbe v okviru SAFE (npr. za vojaško mobilnost) prispevajo tudi h konkurenčnosti in civilnim ciljem;

1.4	poudarja, da je treba naložbe osredotočiti na ključne potrebe po zmogljivostih, ki so jih v okviru EU opredelile države članice, in jih usmeriti v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo;

1.5	poudarja, da je treba obravnavati nujne potrebe držav članic, hkrati pa okrepiti obrambno pripravljenost EU in konkurenčnost evropske obrambne tehnološko-industrijske baze ter ohraniti svobodno delovanje držav članic v prihodnosti;

1.6

odločno podpira, da se v okviru izvajanja instrumenta SAFE (npr. v primeru čezmernega zanimanja) dosledno uporablja načelo dajanja prednosti evropskim proizvodom v okviru zahteve po visoki stopnji vsebine EU, za kompleksne proizvode (kategorije 2) pa tudi možnost odločanja – brez omejitev tretjih držav – o opredelitvi, prilagoditvi in razvoju zasnove proizvodov (načelo organa za načrtovanje), in predlaga, da se za manj kompleksne proizvode (kategorije 1), pri katerih je vprašanje organa za načrtovanje pomembno, zagotovijo spodbude za javno naročanje proizvodov, kadar je ta organ v Evropi;

1.7	obžaluje, da rakete, zaščita kritične infrastrukture in kibernetska varnost niso vključene med proizvode kategorije 2, za katere bi moral biti organ za načrtovanje v Evropi;

1.8

poudarja, da mora biti sodelovanje držav, ki niso članice EU, in njihovih industrijskih panog v instrumentu SAFE – z izjemo Ukrajine in držav EGP/EFTA – odprto le za podobno misleče partnerje, ki so z EU podpisali partnerstvo na področju varnosti in obrambe, ter da sodelovanje industrijskih panog tretjih držav ne bi smelo ogroziti glavnega cilja instrumenta, tj. krepitve evropske obrambne tehnološko-industrijske baze ter zmanjšanja odvisnosti od neevropskih dobaviteljev;

1.9	pozdravlja načelno vključitev Norveške in Ukrajine ter njune industrije v skupno javno naročanje v okviru SAFE in podpis partnerstva na področju varnosti in obrambe med EU in Združenim kraljestvom, ki bo omogočilo sodelovanje Združenega kraljestva pri skupnih javnih naročilih v okviru SAFE;

1.10	poudarja, da bi moral instrument SAFE služiti kot izhodišče za mobilizacijo dodatnih sredstev, in poziva države članice, naj nujno ukrepajo v zvezi s tem.

2. POJASNILA

Utemeljitev priporočila 1.1

2.1

Mir in varnost sta temelja, ki EU omogočata, da ohranja svoje temeljne vrednote – svobodo, demokracijo, človekove pravice in pravno državo – ter hkrati zagotavlja stabilnost, blaginjo in dobrobit svojih državljanov. Brez tega ni mogoč napredek na področjih pravosodja, gospodarskega razvoja in socialne kohezije.

2.2

EU se danes sooča z dramatičnim poslabšanjem geopolitičnega okolja, saj ruska vojna v Ukrajini ogroža varnostno arhitekturo celine in razkriva ranljivosti v njeni obrambni strukturi. Hkrati se Združene države vse hitreje strateško odmikajo od tradicionalnih čezatlantskih zavez in silijo evropske države k razmisleku o svoji odvisnosti od ameriškega vodstva in pospešitvi prizadevanj za večjo strateško avtonomijo.

2.3

Glede na navedeno je treba s pobudami EU na področju obrambne industrije nujno okrepiti zmogljivost EU in njenih držav članic za ohranjanje miru in varnosti. Hkrati bi morale take pobude preprečevati militarizacijo in biti del celostnega pristopa k varnosti in odpornosti, ki poleg vojaških zmogljivosti vključuje industrijsko, tehnološko in družbeno komponento.

Utemeljitev priporočila 1.2

2.4

Priprava tega mnenja CCMI se je začela kmalu po tem, ko je EESO prejel zaprosilo v zvezi s predlogom uredbe o instrumentu SAFE. Med dokončevanjem osnutka mnenja je Svet uredbo že sprejel. Zato so v središču mnenja nadaljnji koraki pri izvajanju instrumenta SAFE. Mednje sodijo prijava interesa držav članic za koriščenje posojil v okviru SAFE (do konca julija 2025), predložitev (do konca novembra 2025) in ocena prošenj držav članic za finančno pomoč in zadevnih naložbenih načrtov, podpis sporazumov o posojilu in izplačilo posojil (do konca decembra 2030).

2.5

Glavni cilj instrumenta SAFE v okviru svežnja o obrambni pripravljenosti do leta 2030 bi moral biti krepitev obrambne pripravljenosti EU in njenih držav članic. Za to je treba povečati zanesljivost oskrbe in svobodo delovanja, tj. zmožnost, da se evropskim oboroženim silam zanesljivo zagotovi oprema, ki jo potrebujejo, zlasti v času vojne, pri čemer je treba zagotoviti, da se lahko ta oprema v celoti uporabi za potreben namen.

2.6

Obrambne pripravljenosti ni mogoče omejiti zgolj na posedovanje določene opreme. Bistvene so tudi sposobnost vzdrževanja in popravila, v času konfliktov pa tudi njena hitra proizvodnja in zamenjava v velikih količinah, sposobnost in svoboda, da se jo po potrebi spreminja in nadgrajuje, ter svoboda njene uporabe in po potrebi prenosa na zaveznike in partnerje brez nepotrebnih omejitev. Ta sposobnost in svoboda se lahko zagotovita le s trdno in inovativno domačo obrambno industrijo, ki je sposobna razvijati, proizvajati in vzdrževati celoten spekter potrebnih proizvodov.

2.7

Da bi okrepili obrambno pripravljenost v EU, mora instrument SAFE spodbujati večje naložbe v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo, hkrati pa prispevati k zmanjšanju odvisnosti od dobaviteljev iz tretjih držav, ki morda ne morejo zanesljivo oskrbovati evropskih oboroženih sil ali so to pripravljeni storiti le pod pogoji, ki bi škodili evropskim interesom.

Utemeljitev priporočila 1.3

2.8

Evropski svet je poudaril, da je treba še naprej znatno povečevati odhodke za varnost in obrambo Evrope. Vendar se pri tem več držav članic sooča s fiskalnimi omejitvami, visoki in neenakomerni stroški izposojanja pa dodatno otežujejo ta prizadevanja in bi lahko povečali strukturne razlike v obrambni pripravljenosti po vsej EU.

2.9

Zato bi morale države članice nujno v celoti izkoristiti instrument SAFE. Ta s privlačnimi pogoji financiranja in spremljajočimi olajšavami ponuja mehanizem za podporo državam članicam, zlasti tistim z bolj omejenim fiskalnim manevrskim prostorom, pri sodelovanju pri skupnih javnih naročilih za obrambo. To lahko pripomore k skupnemu prispevku k obrambnim zmogljivostim Evrope, hkrati pa zagotavlja dolgoročno vzdržnost naložb v obrambo. Hkrati je treba poudariti, da lahko naložbe v nekatera določena področja zmogljivosti prispevajo tudi k civilnim ciljem (npr. naložbe v prometno infrastrukturo z dvojno rabo in sredstva, ki se uporabljajo v okviru vojaške mobilnosti, lahko širše obravnavajo izzive, povezane s čezmejno mobilnostjo).

Utemeljitev priporočila 1.4

2.10

Z osredotočanjem naložb v obrambo v EU na ključne potrebe po zmogljivostih, ki so jih skupaj opredelile države članice, se bodo omejena sredstva usklajeno, dosledno in brez nepotrebnega podvajanja ter neučinkovitosti dodeljevala za obravnavanje najnujnejših skupnih varnostnih potreb in strateških prednostnih nalog.

2.11

Usmerjanje teh naložb v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo bo evropskim vladam, oboroženim silam in družbam prineslo znatne koristi, tudi dolgoročno. Zlasti bo povečalo konkurenčnost, proizvodno in inovacijsko zmogljivost evropske obrambne tehnološko-industrijske baze, s čimer se bodo povečale zanesljivost oskrbe, tehnološka avtonomija in svoboda delovanja ter prispevalo k zaposlovanju, znanju in spretnostim ter davčnim prihodkom.

Utemeljitev priporočila 1.5

2.12

Ker se je desetletja premalo vlagalo v obrambo, evropska obrambna tehnološko-industrijska baza danes morda ne bo mogla v celoti zadovoljiti vseh potreb evropskih oboroženih sil dovolj hitro ali v potrebni količini. Ker je nujno treba okrepiti obrambne zmogljivosti v EU in hkrati nadalje podpirati Ukrajino, bo morda treba nekaj kratkoročno potrebnega materiala pridobiti iz tujine.

2.13

Zadovoljevanje kratkoročnih potreb pa ne bi smelo ogroziti dogovorjenega cilja, da se dolgoročno okrepita pripravljenost evropske obrambne tehnološko-industrijske baze ter svoboda delovanja Evrope. Do tega bi prišlo zlasti, če bi se v tujini nabavljali napredni, kompleksni proizvodi (kategorije 2), ki imajo strateški pomen, so tehnološko izpopolnjeni in imajo dolgo življenjsko dobo. Z razlikovanjem med temi proizvodi na eni strani in potrošnim materialom oziroma manj kompleksnimi proizvodi (kategorije 1) na drugi strani ter ustrezno prilagoditvijo meril za upravičenost vsaki kategoriji se uravnotežita ta vidika.

Utemeljitev priporočila 1.6

2.14

Da bi se naložbe v okviru instrumenta SAFE v največji možni meri stekale v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo, je bistveno, da se strogo uporablja načelo dajanja prednosti evropskim proizvodom, ki je vključeno v uredbo. To velja ne le za podjetja (lokacija in nadzor), temveč tudi za nabavljene proizvode.

2.15

Za proizvode velja osnovna zahteva glede bistvenega deleža njihove vsebine, proizvedene v EU, s čimer se poskrbi, da znaten delež skupne vrednosti izvira iz evropske obrambne tehnološko-industrijske baze.

2.16

Zaradi strateške narave proizvodov kategorije 2 je bistveno, da se kot dodatna zahteva določi evropski organ za načrtovanje, tj. možnost odločanja o opredelitvi, prilagoditvi in razvoju zasnove proizvodov brez omejitev, ki jih nalagajo tretje države ali subjekti iz tretjih držav. To je zlasti pomembno za to, da imajo evropski proizvajalci po potrebi pravico zamenjati sestavne dele iz tretjih držav, ki bi lahko omejili svobodo evropskih uporabnikov, da upravljajo ali prenašajo svojo opremo v skladu s potrebami.

2.17

Ker pri proizvodih kategorije 1 ni zahteve glede organa za načrtovanje, imajo države članice prožnost, da zadostijo nujnemu povpraševanju. Hkrati bi si bilo treba po najboljših močeh prizadevati za nabavo proizvodov, katerih organ za načrtovanje je v evropskih rokah. EESO obžaluje, da instrument SAFE za podpiranje tovrstnih prizadevanj ne vsebuje spodbud, kot so boljši pogoji financiranja.

Utemeljitev priporočila 1.7

2.18

Rakete so kritična in strateško pomembna vojaška zmogljivost, kar potrjuje sedanja vojna v Ukrajini. Zaščita kritične infrastrukture in kibernetske rešitve vključujejo kompleksne, nepotrošne proizvode, ki so bistveni za varnost in odpornost vojaške in civilne infrastrukture, sistemov in podatkov. Zato so bistvenega pomena za stabilnost in odpornost naših družb, gospodarstev in institucij ter za omogočanje učinkovitega vojaškega ukrepanja na vseh področjih. Zato bi se morali uvrstiti v kategorijo 2, da bi bil organ za načrtovanje takih proizvodov tudi v Evropi, da bi jih lahko prilagodil spreminjajočim se potrebam in tehnologijam ter po potrebi nadomestil problematične sestavne dele iz tretjih držav.

Utemeljitev priporočila 1.8

2.19

EESO pozdravlja prožnost glede števila in kategorij držav, ki sodelujejo pri skupnih javnih naročilih, ter odprtost do tretjih držav. Sodelovanje s podobno mislečimi partnerji je lahko vzajemno koristno, saj lahko prispeva k združevanju povpraševanja, interoperabilnosti, ekonomijam obsega in naložbam v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo.

2.20

Hkrati bi morale imeti koristi od sodelovanja v tej pobudi le države, ki ne nasprotujejo obrambnim in varnostnim interesom EU ali njenih držav članic ter so tesno usklajene z vrednotami EU in njeno skupno zunanjo, varnostno in obrambno politiko.

2.21

Čeprav je sodelovanje podobno mislečih tretjih držav pri skupnem javnem naročanju lahko koristno, če je v skladu z varnostnimi interesi EU in držav članic, bi lahko sodelovanje industrije teh držav v dejavnostih, ki se financirajo iz instrumenta SAFE, ogrozilo konkurenčnost evropske obrambne tehnološko-industrijske baze in s tem ključni cilj instrumenta, če se ne bo skrbno upravljalo. Zato bi morala biti udeležba industrije tretjih držav strukturirana tako, da bodo zavarovani evropski industrijski interesi.

Utemeljitev priporočila 1.9

2.22

Norveška je strateška partnerica EU zaradi svoje geografske bližine, napredne obrambne industrije in skupne zavezanosti evropski varnosti. Je že polnopravna partnerica v obrambnih programih EU in prispeva k njim. Ukrajina je kandidatka za pristop, katere varnost je tesno povezana z varnostjo EU in ki bo v bližnji prihodnosti ostala prva linija evropske obrambe. Njena odporna in inovativna obrambna industrija lahko tudi znatno prispeva h konkurenčnosti in obrambni pripravljenosti Evrope. Privzeto sodelovanje obeh držav in njune industrije pri skupnih javnih naročilih v okviru instrumenta SAFE je zato strateško ključnega pomena.

2.23

EU in Združeno kraljestvo imata skupno zgodovino, vrednote in demokratične institucije, pa tudi njuni varnostni in geopolitični interesi so močno povezani. Ker Evropa vse bolj prevzema odgovornost za lastno obrambo, bosta morala EU in Združeno kraljestvo združiti moči, da bi dosegla skupne cilje. To vključuje izgradnjo obrambne industrijske baze, ki bo sposobna razviti in proizvesti celoten spekter zmogljivosti, hkrati pa zmanjšati odvisnost od ZDA. Nedavno podpisano partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom na področju varnosti in obrambe omogoča sodelovanje Združenega kraljestva pri skupnih javnih naročilih v okviru SAFE ter lahko ustvari znatne vzajemne koristi v smislu financiranja, združevanja povpraševanja in interoperabilnosti.

Utemeljitev priporočila 1.10

2.24

Čeprav ima instrument SAFE precej velik proračun, se ocenjuje, da so potrebe EU in njenih držav članic po pripravljenosti znatno večje. Glede na neugodno varnostno okolje je obravnavanje teh potreb nujno, zlasti za države članice, ki so neposredno izpostavljene vojaškim grožnjam. Zato bo v zvezi s tem verjetno potrebno nadaljnje ukrepanje na ravni EU.

2.25

Za spodbujanje evropske solidarnosti ter zagotavljanje učinkovitosti in uspešnosti pri dodeljevanju omejenih sredstev, ki morajo podpirati vse različne cilje EU, bi morala dodatna sredstva, mobilizirana na ravni EU na področju obrambe, temeljiti na pristopu instrumenta SAFE in načelih skupnega vlaganja v Evropi za zadovoljitev skupnih potreb. Pri prihodnjih pobudah bi bilo treba po potrebi razmisliti tudi o možnosti financiranja z nepovratnimi sredstvi.

V Bruslju, 16. julija 2025

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Oliver RÖPKE