To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 6b(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENO OZNAČBO POREKLA ALI ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO IZ DRŽAVE ČLANICE

„Miel d‘Alsace“

ŠT. EU: PGI-FR-0150-AM01 - 4. september 2024

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime proizvoda

„Miel d‘Alsace“

2.   Država članica, ki ji pripada geografsko območje

Francija

3.   Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Ministrstvo za kmetijstvo in prehransko suverenost

—

4.   Opis odobrenih sprememb

Pojasnilo, da spremembe spadajo v opredelitev standardne spremembe, kot je določena v členu 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012: Zahtevek za spremembo ZGO „Miel d‘Alsace“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov tako imenovane spremembe Unije, v katerih sprememba:

(a)	vključuje spremembo imena zaščitene označbe porekla;

(b)	izniči povezavo z geografskim okoljem;

(c)	predvideva dodatne omejitve trženja proizvoda.

Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na tako imenovano „standardno“ spremembo.

1.   Opis proizvoda

Predlagana je določitev analitičnih meril, s katerimi je mogoče zagotoviti posebnost medu, preprečiti pomanjkljivosti (vlaga) in zagotoviti cvetni izvor na geografskem območju.

Vsebnost vode je 18 %, kar je strožje od predpisanih zahtev (za med velja standard 20 %) in s čimer je mogoče preprečiti fermentacijo medu.

Vsebnost HMF (hidroksimetilfurfural) je 15 mg/kg za vse vrste medu do konca koledarskega leta. Po koncu koledarskega leta je najvišja vsebnost HMF 30 mg/kg (proizvod, pakiran v kozarcu ali shranjen v sodu).

To je strožje od zahtev iz predpisov, ki določajo zgornjo mejo 40 mg/kg in omogočajo, da se upošteva staranje medu, povezano z daljšim shranjevanjem ali čezmernim segrevanjem.

Vsebnost kislin je bila prilagojena za akacijev, kostanjev in hojev med. Vsebnost kislin omogoča razlikovanje med medom iz mane in medom iz cvetic.

Za lipov med se je vrednost po lestvici Pfund zvišala s 45 na 55. Pri tem je upoštevan pojav medenja dreves v hudi vročini, ki povzroči nastanek mane, zaradi katere je barva medu temnejša. To ne zmanjša kakovosti medu, ampak vpliva na njegovo barvo.

Dodan je seznam cvetnega prahu, značilnega za geografsko območje ZGO. Med „Miel d’Alsace“ tako vsebuje vsaj enega od teh cvetnih prahov v prevladujočem (> 45 %) ali spremljajočem deležu (med 15 % in 45 %).

Nekatere vrste akacijevega medu lahko ne vsebujejo prevladujočega ali spremljajočega cvetnega prahu. V tem primeru mora biti vsaj eden od pelodnih označevalcev, med katerimi je obvezno navadna robinija, v obliki posamičnega pelodnega zrna.

Da bi se omogočil dostop do novih trgov in ne da bi se zmanjšala kakovost medu, je zdaj omogočeno pakiranje v razsutem stanju v hermetične vsebnike, namenjene trgovcem na debelo ali pakirnicam.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

2.   Metoda pridobivanja

V postavki „Točenje medu“

Dodana je najvišja temperatura 40 °C za med, da se ne bi zmanjšala njegova kakovost.

Za pridobivanje medu brez nečistoč sta predlagana pretakanje in/ali filtracija medu. Ultrafiltracija je prepovedana.

V postavki „Filtracija/Pretakanje“

Med se pretaka v posode, sode ali vedra, pri čemer pridejo na površje delci in zračni mehurčki. Pred pretakanjem se lahko opravi filtracija medu skozi sito.

Ultrafiltracija je prepovedana.

V postavki „Shranjevanje“

Če se med shranjuje v čistem prostoru, klimatiziranem prostoru ali zmerno toplem prostoru pri temperaturi pod 20 °C in zaščiten pred svetlobo, je najvišja vsebnost HMF medu, shranjenega več kot tri leta, 30 mg/kg.

V drugih primerih je shranjevanje omejeno na največ 36 mesecev od datuma točenja. Najvišja vsebnost HMF shranjenega medu je 30 mg/kg.

V postavki „Utekočinjenje“

Pred pakiranjem je dovoljeno med utekočiniti z zvišanjem njegove temperature. V tej fazi temperatura medu ne sme preseči 50 °C, uporabi pa se lahko samo odobreni material.

Segrevanje na odprtem ognju ali nad paro in pasterizacija sta prepovedana.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

3.   Povezava z geografskim območjem

Poglavje „Povezava z geografskim poreklom“ veljavne specifikacije proizvoda je bilo preoblikovano. Razdeljeno je na tri dele, ki omogočajo razlikovanje med posebnostmi geografskega območja, posebnostmi proizvoda in vzročno povezavo. Besedilo je jedrnatejše, številni zgodovinski sklici pa so bili črtani.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

4.   Geografsko območje

Seznam občin je enak seznamu v veljavni specifikaciji proizvoda.

V veljavni specifikaciji proizvoda so našteta območja proizvodnje za kostanjev, hojev in lipov med. To besedilo ni natančno in ne vsebuje zemljiškoknjižnih številk. Znanje in izkušnje čebelarjem omogočajo, da panje postavljajo na najboljših mestih, ki zagotavljajo posebnost vsake vrste medu.

Predlagano je, da ta območja niso več navedena. To ne postavlja pod vprašaj prvotnega geografskega območja.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

5.   Dokazila o izvoru proizvoda z geografskega območja

Dodana sta naslednja dela:

—	kategorija gospodarskih subjektov, ki delujejo na geografskem območju,

—	identifikacijska prijava za odobritev gospodarskih subjektov pred začetkom zadevne dejavnosti.

Dodana je bila preglednica sledljivosti predhodnih in poznejših faz.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

6.   Označevanje

Sedanji odstavek je črtan in nadomeščen s stavkom, v katerem so navedeni obvezni predpisani elementi.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

7.   Drugo

Poleg tega so bile redakcijske spremembe vključene v naslednje postavke:

—	V postavki „Pristojna služba v državi članici“ so dodani kontaktni podatki nacionalnega inštituta za kakovost in poreklo (Institut national de la qualité et de l'origine – INAO).

—	V postavki „Skupina vložnikov“ so navedeni njeni kontaktni podatki in pravna oblika.

—

V postavki „Nadzorni organ“ so zdaj navedeni kontaktni podatki francoskih organov, pristojnih za nadzor: Institut national de l‘origine et de la qualité (INAO) (nacionalni inštitut za poreklo in kakovost) in Direction générale de la concurrence, de la consommation et de la répression des fraudes (DGCCRF) (generalni direktorat za konkurenco, varstvo potrošnikov in preprečevanje goljufij). Ime in kontaktni podatki certifikacijskega organa so dostopni na spletišču INAO in v podatkovni zbirki Evropske komisije.

—	Postavka „Nacionalne zahteve“ je predstavljena v obliki preglednice z glavnimi točkami, ki jih je treba preveriti, in metodo ocenjevanja.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

„Miel d‘Alsace“

ŠT. EU: PGI-FR-0150-AM01 - 4. september 2024

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Miel d‘Alsace“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—	04 – MLEČNI PROIZVODI; PTIČJA JAJCA; NARAVNI MED; UŽITNI PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI ALI ZAJETI NA DRUGEM MESTU 0409 – Naravni med

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Med „Miel d’Alsace“ je:

—	Cvetlični med, pridelan iz več medovitih vrst

—	Akacijev med

—	Lipov med iz lipovega nektarja in/ali lipove mane

—	Kostanjev med iz kostanjevega nektarja in/ali kostanjeve mane

—	Hojev med iz hojeve mane

—

Mešani gozdni med, pridelan iz več medovitih vrst, ne da bi prevladovala katera od teh vrst ali man   Akacijev Cvetlični Kostanjev Gozdni Lipov Hojev Vsebnost vode (%) ≤ 18 ≤ 18 ≤ 18 ≤ 18 ≤ 18 ≤ 18 HMF v letu proizvodnje (mg/kg) ≤ 15 ≤ 15 ≤ 15 ≤ 15 ≤ 15 ≤ 15 Najvišji HMF za shranjeni med (mg/kg) ≤ 30 ≤ 30 ≤ 30 ≤ 30 ≤ 30 ≤ 30 Kislost (pH) od 3,5 do 4,5  (*1) od 4 do 6 od 4 do 6 od 3,5 do 5 od 4 do 6 Lestvica Pfund (v mm) 30  (*1) 50 45 55 70

Najvišja vrednost je določena na 15 mg/kg za med v letu proizvodnje, to je med datumom nabiranja in 31. decembrom v letu nabiranja.

Od 1. januarja leta po datumu nabiranja je najvišja vrednost za med, shranjen pri gospodarskem subjektu, določena na 30 mg/kg (proizvod, pakiran v kozarcih, ali med pred pakiranjem).

Organoleptične lastnosti

Opis medu:

	Vizualni pregled	Pregled z vonjanjem	Pregled z okušanjem	Pregled z otipanjem
Hojev med	Temno rjava barva, možni zeleni odsevi, nesvetleč	Rahel vonj po smoli, sirup za izkašljevanje Srednja intenzivnost	Balzamične note na lesni, smolnati osnovi Srednja intenzivnost in obstojnost	Tekoč, židek
Kostanjev med	Svetlo do temno rjava barva	Topel lesni vonj Močna intenzivnost	Lesni, pražen priokus Izrazito grenek pookus Močna intenzivnost, poudarjena obstojnost	Tekoč ali kristaliziran
Akacijev med	Zelo svetel	Blag cvetlični vonj po akacijevih cvetovih Majhna intenzivnost	Cvetlične note robinije na osnovi blagih, rahlo vaniljinih not Majhna intenzivnost, močna sladkost	Tekoč
Lipov med	Svetlo do temno rumen	Sveže note po mentolu Močna intenzivnost	Sveže note po mentolu na lesni osnovi Izrazito grenek pookus Močna intenzivnost, poudarjena obstojnost	Tekoč ali kristaliziran
Gozdni med	Poudarjena svetla do temna jantarna barva	Sladne note na lesni osnovi Srednja intenzivnost	Note kuhanega sadja na rahlo lesni osnovi Srednja intenzivnost, srednja obstojnost	Tekoč ali kristaliziran
Cvetlični med	Svetla do temna barva	Številne arom zaradi mešanice nektarjev	Kompleksen in harmoničen okus, zelo sladek	Tekoč ali kristaliziran

Melisopalinološke lastnosti

Sedem vrst cvetnega prahu, in sicer cvetni prah pravega kostanja, lipe, navadne robinije, robide, gloga, javorja in oljne ogrščice, je značilnih za geografsko območje ZGO. Med „Miel d’Alsace“ vsebuje vsaj enega od teh cvetnih prahov v prevladujočem ali spremljajočem deležu.

Nekatere vrste akacijevega medu lahko ne vsebujejo prevladujočega ali spremljajočega cvetnega prahu. V tem primeru mora biti vsaj eden od pelodnih označevalcev, med katerimi je obvezno navadna robinija, v obliki posamičnega pelodnega zrna.

V spodnji preglednici so navedene vrste cvetnega prahu, ki jih najpogosteje vsebuje med „Miel d’Alsace“. Ta vsebuje spremenljive mešanice in deleže teh vrst cvetnega prahu.

Med	Prevladujoči cvetni prah (> 45 %)	Spremljajoči cvetni prah (med 15 % in 45 %)	Posamična pelodna zrna (< 15 %)
Akacijev		Akacija (navadna robinija), križnice, javorji, sadno drevje	Lilijevke, bob, mak, glog, krhlika, vinska trta, navadna robinija, križnice, javorji, sadno drevje, vrba, bezeg, facelija, kamilica, rdeči dren, trpotec, plazeča detelja, hrast, glavinec
Kostanjev	Pravi kostanj (Castanea sativa)		Lilijevke, rdeči dren, detelja, robida, navadna kalina, vinska trta, homulica, križnice, sadno drevje, navadni regrat, gadovec, lipa, glavinec, navadna nokota, trpotec, šentjanževka, turška detelja, mak, veliki pajesen, javor, navadna krhlika, oslad, divji kostanj
Lipov	Lipa (Tilia sp), pravi kostanj (Castanea sativa), Lilijevka	Lipa, pravi kostanj, lilijevka, robida, facelija	Lilijevka, robida, facelija, medena detelja, detelje, sadno drevje, lipa, pravi kostanj, križnica, akacija, glog, šentjanževka, mak, vinska trta, gadovec, javor, trpotec
Hojev	Pravi kostanj (Castanea sativa)	Breskvica, pravi kostanj, trpotec, oslad	Breskvica, pravi kostanj, trpotec, oslad, robida, križnice, vinska trta, javor, vrba, lipa, pelin
Cvetlični (mešani)	Oljna ogrščica (Brassica napus), pravi kostanj (Castanea sativa), Javor (Acer sp)	Navadna robinija, križnice, robida, sadno drevje, glog, facelija, navadna krhlika, metlika, oljna ogrščica, pravi kostanj, javorji, vrba	Lilijevke, mak, glog, navadna krhlika, vinska trta, navadna robinija, križnice, javorji, sadno drevje, vrba, bezeg, facelija, kamilica, rdeči dren, trpotec, plazeča detelja, glavinec, lipa, gadovec
Gozdni (mešani)	Lipa (Tilia sp), pravi kostanj (Castanea sativa), Sadno drevje	Lilijevke, sadno drevje, javor, lipa, divji kostanj, plazeča detelja, križnice, facelija, vinska trta, robida, kozja češnja	Lilijevke, sadno drevje, javor, lipa, divji kostanj, plazeča detelja, križnice, facelija, vinska trta, robida, kozja češnja, oslad, glog, breskvica, navadna robinija, kislica, veliki pajesen, navadna krhlika

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki morajo potekati na opredeljenem geografskem območju

Med „Miel d’Alsace“ se prideluje izključno iz medu, nabranega v panjih, ki so postavljeni na opredeljenem geografskem območju. Faze točenja, shranjevanja in pakiranja se lahko opravljajo zunaj geografskega območja.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

V posebnih primerih meda, ki ga označi pakirnica ali prodajalec, se na etiketi ohrani identifikacija proizvajalca, in sicer:

—	ime in priimek (izpisano v celoti ali z začetnicami)

—	in/ali NAPI (enotna številka čebelarja)

—	in/ali oznaka pakirnice (če je primerno).

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje označbe „Miel d’Alsace“ obsega vse občine departmajev Bas-Rhin (67) in Haut-Rhin (68).

5.   Povezava z geografskim območjem

ZGO „Miel d’Alsace“ je posebna zaradi naravnih dejavnikov na območju ter tradicionalnega znanja in izkušenj čebelarjev.

Naravni dejavniki:

Za Alzacijo je značilno delno celinsko podnebje z mrzlimi in suhimi zimami ter vročimi in nevihtnimi poletji zaradi gorovja Vogezi, ki se razprostira na zahodu. Povprečne letne padavine so majhne zaradi zaščite, ki jo regiji zagotavlja to gorovje (učinek fena).

Alzaško pokrajino oblikujejo podnebje, relief in vrsta tal. Ti dejavniki se med posameznimi območji občutno razlikujejo, saj to ozemlje obsega zelo različna naravna okolja z različnimi ekosistemi:

—	gorato območje, poraslo večinoma z gozdovi iglavcev,

—	na gorskih pobočjih se razprostira območje gričev in planot z vinsko trto, stalnimi travniki ter bukovimi in kostanjevimi gozdovi,

—	nižinsko območje z različnimi kulturami, naravnimi travniki in gozdovi.

Človeški dejavniki:

Čebelarji dobro poznajo posebno naravno okolje, tako da lahko panje postavijo na različnih mestih glede na razvoj vegetacije skozi celotno čebelarsko sezono.

Tako izbirajo mesta, ki so prilagojena želeni vrsti medu. Skozi sezono in glede na vremenske razmere lahko čebelje družine selijo znotraj geografskega območja ali izberejo stalno mesto, na katerem lahko čebele zaporedoma nabirajo različne mane.

Čebelarji izbirajo območja, na katerih prevladujejo želene medovite rastline, da dobijo določeno vrsto medu pod najboljšimi pogoji.

Znanje in izkušnje čebelarja so pomembni tudi pri čebelarski opremi in objektih. Fazi točenja in shranjevanja sta pomembni, da med ohrani stopnjo vlage in organoleptične lastnosti.

Posebnosti proizvoda

ZGO „Miel d’Alsace“ se uporablja za več vrst medu, ki imajo vse značilen okus po različnih rastlinah, ki rastejo na območju.

Cvetlični med: je svetle do temne barve, s številnimi aromami zaradi mešanice nektarjev (mešani izvor).

Akacijev med: je zelo svetle barve, njegova aroma pa spominja na vonj cvetov navadne robinije. Ima rahel vonj in arome po vanilji ter močan sladek okus.

Lipov med: njegova barva je svetlo do temno rumena (glede na izvor iz lipovega nektarja in/ali mane). Ima okus in arome po mentolu na lesni osnovi.

Kostanjev med: ta rjavi med je lahko zelo svetel do zelo temen (glede na izvor iz kostanjevega nektarja in/ali mane). Ima topel lesni vonj. Ima arome in note po lesu in praženem ter grenak pookus.

Hojev med: je temno rjave barve. Ima rahel vonj po smoli, sirupu za izkašljevanje ter balzamične note na lesni in smolnati osnovi.

Gozdni med: je svetlo do temno jantarjeve barve z vonjem po sladu na lesni osnovi (odvisno od porekla nektarja in/ali mane). V ustih ima note kuhanega sadja na rahlo lesni osnovi (mešani izvor, ki se razlikuje med posameznimi leti in območji proizvodnje).

Vzročna povezava med geografskim območjem in lastnostmi označbe „Miel d’Alsace“

V zapisih iz obdobja med 8. in 12. stoletjem je navedeno, da so imele opatije sistematično urejeno izkoriščanje virov iz tal. Redovniki in redovnice so izkoriščali čebelji vosek, ki se je zelo uporabljal v svečarstvu, in med, ki je bil edini neposredni vir sladke hrane.

Ker je bilo na območju veliko gozdov, so alzaški čebelarji roje naselili v panje, izklesane neposredno v drevesna debla. V 12. in 13. stoletju so oblasti v številnih gozdnih vaseh razdelile nekatere gozdove v neposredni bližini teh vasi na več parcel in jih dodelile čebelarjem, ki so se od takrat združevali v združenja.

Od 19. stoletja so se alzaške pokrajine razvijale v obliko, ki jo poznamo danes. Zaradi večstoletnega krčenja gozdov so se gozdne površine občutno zmanjšale, povečale pa so se površine, namenjene pridelavi žit in travnikom. Čebelarji so tako uporabljali nove medovite vire in razširili ponudbo vrst medu.

Do pravega razmaha alzaškega čebelarstva je prišlo v drugi polovici 20. stoletja, ko se je čebelarstvo razvilo v poklicno dejavnost. Nastali so panji s premičnimi satniki, ki se še vedno uporabljajo. Leta 1868 je bila ustanovljena čebelarska družba Alzacije in Lorene (Mozela) za spodbujanje kakovostnega čebelarjenja.

Na začetku 20. stoletja je bilo v Alzaciji več kot petdeset tisoč panjev in trg s tem medom se je močno razmahnil. Proizvodi čebelarjev se prodajajo predvsem lokalno na tržnicah in božičnih sejmih, pa tudi zaradi zelo velikega razvoja turizma na tem območju.

Čebelarji so združeni v lokalne sindikalne organizacije. Ta združenja vsako leto organizirajo veliki regionalni natečaj za med „Miels d’Alsace“. Razcvet čebelarstva z velikim številom akterjev, razpršenih na območju, je nadgrajen z izredno organizacijo, v kateri so zbrani vsi čebelarji iz lokalnih sindikatov, ti pa so združeni v dveh departmajskih združenjih (Haut-Rhin in Bas-Rhin), ki sta se povezali v okviru konfederacije čebelarskih sindikatov Alzacije.

Med „Miel d’Alsace“ uživa tudi močan sloves. Ker je lokalno območje potrošnje veliko, se ta proizvod prodaja predvsem znotraj regije, kjer alzaški potrošnik išče označbo „Miel d‘Alsace“. Proizvajalci so se na to povpraševanje tako vedno odzivali s ponudbo bodisi vsebnikov bodisi nalepk, na katerih je bilo mogoče označiti alzaški izvor medu. Najstarejši stekleni kozarci, ki so jih našli, so iz 30. let 20. stoletja in imajo reliefno gravuro, ki označuje alzaško identiteto medu. V 60. letih prejšnjega stoletja so proizvajalci medu, ki so bili člani posameznega sindikata, uporabljali skupinske nalepke, s katerimi so označili med in njegov alzaški izvor.

Raznovrstnost medovitih rastlin na geografskem območju omogoča proizvodnjo od pomladi do jeseni in s tem širok izbor značilnih vrst medu „Miel d’Alsace“.

Vsak med ustreza določenemu obdobju nabiranja in posebnemu ekosistemu.

Cvetlični med je proizveden iz nektarja, nabranega na cvetovih sadnega drevja, grmičastih travnikih in medovitih poljščinah.

Akacijev med je drugi pridelek v letu, pridelan iz nektarja navadne robinije, ki je razmeroma pogosta v nižinah, zlasti ob železniških progah in vodotokih.

Lipov med se pridela iz nektarja lip, ki rastejo v večini nižinskih gozdov.

Kostanjev med je pridelan iz nektarja pravih kostanjev, ki rastejo predvsem ob robu vinogradov, gozdovih na gričih pod gorovjem Vogezi in celo v gorah do nizke nadmorske višine.

Hojev med se prideluje na goratem območju, poraslem večinoma z gozdovi iglavcev. Še posebej so primerni gozdovi, v katerih prevladujejo iglavci vrste Abies (jelke) in Picea (smreke).

Gozdni med se prideluje na gorskih območjih, kjer poleg iglavcev raste več medovitih rastlin (na primer in ne da bi bile sistematično prisotne: vrbovec, vrednik, jesenska vresa itd.), tako da je ta med pridelan hkrati iz gorskih cvetic in man.

Raznovrstnost medu „Miel d’Alsace“ je povezana z različnimi cvetnimi izvori, znanjem in izkušnjami čebelarjev ter njihovim natančnim poznavanjem naravnega okolja na območju. Čebelarji vedno znova iščejo primerna posebna območja z medeno roso, ki omogoča pridelavo različnih vrst medu.

To je hkrati človeška in naravna razsežnost tega ozemlja, zaznamovanega s pomembnostjo rastlinstva, ki je sámo močno povezano s podnebnimi in pokrajinskimi razmerami.

Sklic na objavo specifikacije

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-03a77b5a-e6b8-410f-ad41-8efc3ebd77b4

---

(1)   UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

(*1)  Nepomembni parametri za to vrsto medu.