To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Roussette de Savoie“

PDO-FR-A0173-AM01

Datum obvestila: 11.7.2024

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

V točki 1(a) oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bilo besedilo „se zagotavljajo“ nadomeščeno z besedilom „potekajo“, za besedama „naslednjih občin“ pa je dodano besedilo „po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2020“.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po uradnem geografskem kodeksu, ki ga vsako leto objavi inštitut Insee, v različici za leto 2020 in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

Seznam občin, ki sestavljajo geografsko območje, in njihova imena so bili posodobljeni, da bi se upoštevale izvedene upravne spremembe, pri tem pa se obseg območja ni spremenil.

Spremenjena je točka 6 enotnega dokumenta Razmejeno geografsko območje.

V točki 1 oddelka IV je dodan tudi stavek o tem, da so kartografski dokumenti geografskega območja dostopni na spletišču inštituta INAO.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.   Območje v neposredni bližini

V točki 3(a) oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bilo za besedama „naslednjih občin“ dodano besedilo „po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2020“.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je območje v neposredni bližini navedeno po uradnem geografskem kodeksu, ki ga vsako leto objavi inštitut Insee, v različici za leto 2020.

Ta dodatna navedba omogoča, da je opredelitev območja v neposredni bližini pravno varna.

Seznam občin, ki sestavljajo območje v neposredni bližini, in njihova imena so bili posodobljeni, da bi se upoštevale dosedanje upravne spremembe, pri tem pa se obseg območja ni spremenil.

Spremenjen je oddelek Dodatni pogoji enotnega dokumenta.

3.   Gostota zasaditve

Točka 1(a) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bila nadomeščena z naslednjimi določbami:

Najmanjša gostota zasaditve vinogradov je 5 000 trsov na hektar, pri čemer je razdalja med vrstami največ 2,50 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa je najmanj 0,80 metra.

V vinogradih z gostoto zasaditve najmanj 6 000 trsov na hektar je razdalja med trsi v isti vrsti najmanj 0,70 metra.

Prvotno besedilo je bilo preoblikovano, ne da bi bilo to pravilo spremenjeno.

Dodano je bilo novo pravilo, ki omogoča, da se označba ohrani za vinograde, katerih gostota zasaditve je večja od najmanjše in ki so posledično zasajeni tako, da razdalja med trsi znaša med 0,70 in 0,80 metra.

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta Enološki postopki.

4.   Največji donos

V točki 2 oddelka VIII poglavja I specifikacije proizvoda:

—	je bilo število „68“ nadomeščeno s številom „70“,

—	je bilo število „62“ nadomeščeno s številom „66“.

Vremenske nevšečnosti so v gorskih vinogradih precejšnje in lahko močno zmanjšajo rodni potencial vinske trte.

Da bi se te izgube nadomestile v ugodnih letih, so bili povečani največji donosi.

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta Enološki postopki.

5.   Promet med odobrenimi skladišči

Točka 4(b) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda, ki se nanaša na datum dajanja vina v promet med odobrenimi skladišči, je bila črtana.

Da se omogočijo zgodnji prenosi vina, namenjeni zlasti trgovcem, je bil črtan datum, od katerega se lahko vina dajejo v promet med odobrenimi skladišči.

Naslov točke 4 oddelka IX je bil spremenjen tako, da so črtane besede „promet proizvodov in“.

V točki 4(a) oddelka IX:

—	je bila črtana točka (a) naslova,

—	je bilo črtano besedilo „splošne določbe“.

Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.

6.   Prehodni ukrepi

Oddelek XI poglavja I specifikacije proizvoda o prehodnih ukrepih je bil črtan.

Prehodni ukrepi so se iztekli.

Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.

7.   Pravila o predstavitvi in označevanju

Oddelek XII poglavja I specifikacije proizvoda je postal oddelek XI.

Zaradi črtanja oddelka XI poglavja I je bil oddelek XII preštevilčen.

Ta sprememba specifikacije proizvoda ne vpliva na enotni dokument.

8.   Navedbe o nadzornem organu

V oddelku II poglavja III specifikacije proizvoda je bil spremenjen prvi odstavek, ker so se spremenila redakcijska pravila.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Roussette de Savoie

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—	22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vin

1.   Mirna bela vina

KRATEK OPIS

Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola je 10 %. Po obogatitvi znaša volumenski delež skupnega alkohola v vinu največ 13 %. Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v serijah vin, ki se tržijo neustekleničena ali ustekleničena, ne sme preseči vsebnosti skupnih kislin, izražene v gramih na liter vinske kisline, plus dva grama, do največ 8 gramov fermentirnih sladkorjev na liter. Vsebnosti hlapnih kislin in žveplovega dioksida sta določeni z zakonodajo Unije. Okus vin na splošno zaznamuje svežina s cvetico, za katero so zelo pogosto značilne note po belem sadju in medu.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

2.   Mirna bela vina z dopolnilnim geografskim imenom „Frangy“, „Marestel“, „Monterminod“, „Monthoux“

KRATEK OPIS

Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola je 10,5 %. Po obogatitvi znaša volumenski delež skupnega alkohola v vinih največ 13,5 %. Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v serijah vin, ki se tržijo neustekleničena ali ustekleničena, ne sme preseči vsebnosti skupnih kislin, izražene v gramih na liter vinske kisline, plus dva grama, do največ 8 gramov fermentirnih sladkorjev na liter. Vsebnosti hlapnih kislin in žveplovega dioksida sta določeni z zakonodajo Unije. Okus vin z dopolnilnim geografskim imenom „Marestel“ je zaradi večje zrelosti grozdja bogatejši. Vina z dopolnilnimi geografskimi imeni „Frangy“, „Monterminod“ in „Monthoux“ imajo profil suhih vin, v njihovem vonju pa prevladujejo cvetlične note.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Po obogatitvi znaša volumenski delež skupnega alkohola v vinu največ 13 %.

Po obogatitvi znaša volumenski delež skupnega alkohola v vinih z dopolnilnimi geografskimi imeni „Frangy“, „Marestel“, „Monterminod“ ali „Monthoux“ največ 13,5 %.

Uporaba kontinuiranih stiskalnic je prepovedana.

Gostota, pravila rezi in trgatev

Pridelovalna praksa

—	Gostota zasaditve

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 5 000 trsov na hektar, pri čemer je razdalja med vrstami največ 2,50 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa je najmanj 0,80 metra.

V vinogradih z gostoto zasaditve najmanj 6 000 trsov na hektar je razdalja med trsi v isti vrsti najmanj 0,70 metra.

—	Pravila rezi

Vina izhajajo s trt, ki se obrezujejo vsako leto:

—	bodisi s kratko rezjo (kotlasta in pahljačasta gojitvena oblika, kordonska gojitvena oblika royat) z največ štirimi rezniki. Vsak reznik ima največ dve očesi. Ob pomladitvi vinogradniške parcele s kordonsko gojitveno obliko royat je število očes na trs največ 8;

—	bodisi z dolgo rezjo (enojni ali dvojni guyot) z največ 12 očesi na trs.

—	Posebne določbe o prevozu potrganega grozdja

—	Oprema za prevoz in sprejem potrganega grozdja je na splošno dobro vzdrževana.

—	Prekucni zabojniki za potrgano grozdje ne smejo biti opremljeni s centrifugalnimi lamelnimi črpalkami.

5.2   Največji donosi

1.   Označba „Roussette de Savoie“

70 hektolitrov na hektar

2.   Označba „Roussette de Savoie“, dopolnjena z geografskim imenom „Frangy“, „Marestel“, „Monterminod“ ali „Monthoux“

66 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev grozdja, vinifikacija in obdelava vina potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2020:

—	v departmaju Isère: Chapareillan,

—

v departmaju Savoie: Apremont, Arbin, Barby, Billième, Le Bourget-du-Lac, Brison-Saint-Innocent, Challes-les-Eaux, Chanaz, Chignin, Chindrieux, Cruet, Entrelacs (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Saint-Germain-la-Chambotte), Fréterive, Jongieux, Lucey, Montmélian, Motz, Myans, Porte-de-Savoie, Ruffieux, Saint-Alban-Leysse, Saint-Baldoph, Saint-Jean-de-Chevelu, Saint-Jean-de-la-Porte, Saint-Jeoire-Prieuré, Saint-Pierre-d’Albigny, Serrières-en-Chautagne in Yenne,

—	v departmaju Haute-Savoie: Ayse, Ballaison, Bassy, Bonneville, Challonges, Chaumont, Chessenaz, Clarafond-Arcine, Desingy, Douvaine, Franclens, Frangy, Loisin, Marignier, Marin, Massongy, Musièges, Publier, Sciez, Thonon-les-Bains, Usinens, Vanzy in Ville-la-Grand.

7.   Sorte vinske trte

Altesse B

8.   Opis povezave

8.1   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Vinogradi so v krožnem loku posejani po predgorju alpskega masiva, in sicer od mesta Thonon-les-Bains na severu do predela zahodno od Albertvilla na jugu, prek Frangyja, Bourgetskega jezera, območja južno od Chambéryja in vse do regije Combe de Savoie. Ležijo v departmajih Savoie, Haute-Savoie in na robu severnega dela departmaja Isère. Geografsko območje se tako razteza na ozemlju 52 občin.

Vinogradi ležijo na več precej različnih geoloških legah:

—	savojskem podgorju, ki ustreza veliki predalpski depresiji, zapolnjeni z molasami (morske usedline, nastale z erozijo Alp v terciarju), te pa so pogosto prekrite z novejšimi naplavinami ali pa so jih površinsko izdolbli kvartarni ledeniki, o čemer pričata Ženevsko in Bourgetsko jezero;

—	jurskih gubah, zapolnjenih z molasami; te tvorijo najzahodnejše reliefe masiva (Dent du Chat, Chaude) in so na splošno obrnjene v smeri sever-jug;

—	alpskih dolinah in depresijah, ki prečkajo apneniške zunanje Alpe (dolina Arve, soteska Chambéry in globel Savoie).

Različna vinorodna območja ležijo na geoloških formacijah, ki so na splošno novejše, nastale pa so z močno, še vedno delujočo erozijo alpskega masiva:

—	kvartarnih peščeno-gruščnatih naplavinah alpskih hudourniških rek, zlasti na obrobju Ženevskega jezera,

—	ledeniških grobljah, ki izvirajo iz poznega kvartarja in tvorijo plošče ob vznožjih ali na pobočjih dolin,

—	poledeniških meliščih, ki obdajajo vznožje reliefov (Monterminod, Combe de Savoie),

—	terciarnih molasah (Frangy)

—	in podlagah, nastalih po odlomu gore Mont-Granier kot posledice novejše geološke nesreče (1248) ter preoblikovanja laporjev (glinasti lapor) in kredastih apnencev.

Prav tako se mestoma pojavljajo starejše kamnine, ki niso prekrite z nedavnimi nanosi, predvsem laporji in apnenci iz zgornje jure (Marestel, Monthoux).

Podnebje ima značilnosti oceanskega podnebja, in sicer pod vplivom zahodnih vetrov, ki prinašajo vlago in zmerno nihanje temperatur. Vendar ga zaznamujejo celinski in južni vplivi. Tokovi s severa občasno prinašajo suh mraz. Tokovi z juga prinašajo značilnosti milega podnebja. Ti vplivi so odvisni od oblikovitosti pokrajine. Vlažnost, povezana s podnebjem, je še toliko večja zaradi vodnih rezerv (jezer, snega in ledu), ki tvorijo trajno veliko vodno mrežo. Letna osončenost znaša približno 1 600 ur s toplo pozno jesenjo. Vinogradi so obrnjeni v smeri jug in jugovzhod ali zahod. Ti elementi, relief, nadmorska višina, izpostavljenost soncu in navpična nihanja temperatur določajo zelo različno podnebje, znotraj katerega so nastali večji ali manjši vinogradniški otoki.

8.2   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Potrjeno je, da je bila sorta altesse B v Savoji prisotna že v 14. stoletju. Najprej se je uveljavila na terasastih pobočjih v občinah Jongieux in Lucey, vino iz te sorte pa je bilo takrat rezervirano za člane vladarskih družin. Vinogradi so dobili ime „Marestel“ po Claudu Maresteju, svetovalcu savojskega vojvode Emmanuela Philiberta, potem ko mu je bil leta 1563 podeljen plemiški naziv. Vino so takrat poznali pod imenom roussette, in sicer zaradi rdečkaste barve zrelih jagod. Več takratnih avtorjev opisuje razvoj kakovostnih vin, ki so jih do 19. stoletja pridelovali v plemiških in meščanskih, pa tudi kmečkih vinogradih. Tako je A. Costa de Beauregard leta 1774 objavil esej o kmetijstvu, v katerem omenja sorto altesse B. Čeprav je bila sorta altesse nekoliko občutljiva, predvsem zaradi napadov parazitskih gliv, je lahko kljub temu dosegla veliko zrelost, če so razmere v okolju omogočale daljše zorenje.

Čeprav je geografsko območje obsegalo oba savojska departmaja, so potrošniki prepoznali štiri območja, kjer so razmere še posebno ugodne za gojenje sorte altesse B in ki so priznana z naslednjimi dopolnilnimi geografskimi imeni: „Frangy“, „Marestel“, „Monterminod“ in „Monthoux“.

S prihodom železnice in koncem neodvisnosti je drugo polovico 19. stoletja zaznamovala konkurenca francoskih vin, zlasti tistih z juga. Posledica te konkurence je bilo obdobje slabe prodaje, zlasti na začetku 20. stoletja. V obdobju med obema vojnama so preživele le majhne kmetije, ki pa so obdelovale le polovico vinorodnega območja.

Takoj po drugi svetovni vojni so se kmečki vinogradniki organizirali, da bi posodobili metode gojenja in pridelave. Tako so se pridelovalci povezali v lokalne sindikate in ustanovili štiri zadružne kleti.

Odkar je bila leta 1973 priznana kontrolirana označba porekla, se je vinorodno območje razvijalo, pri tem pa so se ohranile tradicionalne metode gojenja.

Ta dinamika pri dopolnilnih geografskih imenih je prispevala k temu, da se je oblikoval sloves kontrolirane označbe porekla „Roussette de Savoie“, proizvedene izključno iz sorte altesse B, hkrati pa je spodbudila obnovo območij z veliko kmetijsko in krajinsko vrednostjo. Sama struktura pretežno družinskih kmetij, ki so se prenašale iz roda v rod, je omogočila, da so se ohranile podeželske kmetijske skupnosti. V teh okoliščinah so vinogradniki običajno razvili neposredno prodajo svojih proizvodov.

8.3   Vzročna medsebojna povezava

Zaradi gorskih verig je po eni strani značilna raznovrstnost izpostavljenosti, po drugi strani pa nastajajo posebni zračni tokovi (dolinski veter, vzgornjiki), kar v povezavi z gosto vodno mrežo (jezera, ponikalnice, reke) pomeni, da so vinogradi zasajeni v obliki večjih ali manjših otokov.

Natančno razmejene parcele za pridelavo grozdja prednostno ležijo na pobočjih predalpskih gorovij in morenskih gričih z glinastolapornatimi tlemi, ki imajo majhen delež gline ter so revna in odcedna, obrnjene pa so v smeri jug–jugozahod.

Vinogradniki kljubujejo zahtevnosti vinogradov, zasajenih na pobočjih, ki jih težko obdelujejo s stroji, hkrati pa vso pozornost namenjajo tehnikam gojenja trte, kot so pletev mladik, zelena trgatev, pletev listov, in premišljenosti praks. S temi tehnikami lahko uravnavajo bujnost in donos vinske trte, hkrati pa pripomorejo k bolj zdravemu grozdju. Splet leg z velikimi agronomskimi omejitvami in tehnik, ki jih uporabljajo vinogradniki, sorti altesse B omogoča daljše zorenje grozdja, s tem pa se poveča organoleptična kompleksnost vin.

Vina se pretežno tržijo regionalno, zlasti v gostinstvu. Lepo se ujemajo z lokalnimi proizvodi, zlasti ribami in sirom, kar še povečuje njihovo gastronomsko vrednost. Na potrošnjo vin ugodno vpliva prodajna dinamika, na katero vplivajo zimske turistične dejavnosti v gorah in poletni turizem okoli jezer (Ženevsko jezero, jezero Annecy, Bourgetsko jezero, jezero Aiguebelette). Ta dinamika utrjuje sloves vin „Roussette de Savoie“ tudi zunaj regionalnih meja.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vina, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2020 zajema ozemlje naslednjih občin:

departma Ain:

Ambléon, Andert-et-Condon, Anglefort, Arboys en Bugey, Belley, Billiat, Brégnier-Cordon, Brens, Challex, Champfromier, Chanay, Chazey-Bons, Chézery-Forens, Collonges, Colomieu, Confort, Conzieu, Corbonod, Cressin-Rochefort, Culoz, Farges, Giron, Injoux-Génissiat, Izieu, Lavours, Léaz, Magnieu, Massignieu-de-Rives, Montanges, Murs-et-Gélignieux, Parves et Nattages, Péron, Peyrieu, Plagne, Pollieu, Pougny, Premeyzel, Saint-Germain-de-Joux, Saint-Germain-les-Paroisses, Saint-Jean-de-Gonville, Surjoux-Lhopital, Seyssel, Valserhône, Villes in Virignin.

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vina, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2020 zajema ozemlje naslednjih občin:

departma Isère:

Les Abrets en Dauphiné (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Les Abrets in Fitilieu), Les Adrets, Aoste, Barraux, La Bâtie-Montgascon, Bernin, Biviers, La Buissière, Le Champ-près-Froges, Chamrousse, Le Cheylas, Chimilin, La Combe-de-Lancey, Corbelin, Crêts en Belledonne (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Moretel-de-Mailles), Crolles, Domène, Entre-deux-Guiers, la Flachère, Froges, Goncelin, Granieu, Hurtières, Laval, Lumbin, Miribel-Les-Echelles, Montbonnot-Saint-Martin, Murianette, La Pierre, Plateau-des-Petites-Roches, Pontcharra, Le Pont-de-Beauvoisin, Pressins, Revel, Romagnieu, Saint-Albin-de-Vaulserre, Saint-André-le-Gaz, Saint-Christophe-sur-Guiers, Saint-Ismier, Saint-Jean-d’Avelanne, Saint-Jean-le-Vieux, Saint-Joseph-de-Rivière, Saint-Laurent-du-Pont, Saint-Martin-de-Vaulserre, Saint-Martin-d’Uriage, Saint-Maximin, Saint-Mury-Monteymond, Saint-Nazaire-les-Eymes, Saint-Pierre-de-Chartreuse, Saint-Pierre-d’Entremont, Saint-Vincent-de-Mercuze, Sainte-Agnès, Sainte-Marie-d’Alloix, Sainte-Marie-du-Mont, Tencin, La Terrasse, Theys, Le Touvet, Le Versoud in Villard-Bonnot.

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vina, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2020 zajema ozemlje naslednjih občin:

departma Savoie:

Aiguebelette-le-Lac, Aillon-le-Jeune, Aillon-le-Vieux, Aiton, Aix-les-Bains, Argentine, Arith, Arvillard, Attignat-Oncin, Avressieux, Ayn, La Balme, Barberaz, Bassens, La Bauche, Bellecombe-en-Bauges, Belmont-Tramonet, Betton-Bettonet, La Biolle, Bonvillard, Bonvillaret, Bourdeau, Bourget-en-Huile, Bourgneuf, La Bridoire, Chambéry, Chamousset, Chamoux-sur-Gelon, Champagneux, Champ-Laurent, La Chapelle-Blanche, La Chapelle-du-Mont-du-Chat, La Chapelle-Saint-Martin, Châteauneuf, Le Châtelard, La Chavanne, Cléry, Cognin, Coise-Saint-Jean-Pied-Gauthier, La Compote, Conjux, Corbel, La Croix-de-la-Rochette, Curienne, Les Déserts, Détrier, Domessin, Doucy-en-Bauges, Drumettaz-Clarafond, Dullin, Les Echelles, Ecole, Entrelacs (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Albens, Cessens, Epersy, Mognard in Saint-Girod), Entremont-le-Vieux, Epierre, Frontenex, Gerbaix, Grésy-sur-Aix, Grésy-sur-Isère, Hauteville, Jacob-Bellecombette, Jarsy, Laissaud, Lepin-le-Lac, Lescheraines, Loisieux, Marcieux, Méry, Meyrieux-Trouet, Les Mollettes, Montagnole, Montailleur, Montcel, Montendry, Montgilbert, Montsapey, La Motte-en-Bauges, La Motte-Servolex, Mouxy, Nances, Notre-Dame-des-Millières, Novalaise, Le Noyer, Ontex, Planaise, Plancherine, Le Pont-de-Beauvoisin, Le Pontet, Presle, Pugny-Châtenod, Puygros, La Ravoire, Rochefort, Rothèrens, Saint-Alban-de-Montbel, Saint-Alban-des-Hurtières, Saint-Béron, Saint-Cassin, Saint-Christophe, Saint-Franc, Saint-François-de-Sales, Saint-Genix-les-Villages, Saint-Georges-d’Hurtières, Saint-Jean-d’Arvey, Saint-Jean-de-Couz, Saint-Léger, Saint-Offenge, Saint-Ours, Saint-Paul, Saint-Pierre-d’Alvey, Saint-Pierre-de-Belleville, Saint-Pierre-de-Curtille, Saint-Pierre-d’Entremont, Saint-Pierre-de-Genebroz, Saint-Pierre-de-Soucy, Saint-Sulpice, Saint-Thibaud-de-Couz, Saint-Vital, Sainte-Hélène-du-Lac, Sainte-Hélène-sur-Isère, Sainte-Marie-d’Alvey, Sainte-Reine, Sonnaz, La Table, Thoiry, La Thuile, Tournon, Traize, Tresserve, Trévignin, La Trinité, Val-d’Arc, Valgelon-La Rochette, Verel-de-Montbel, Verel-Pragondran, Le Verneil, Verrens-Arvey, Verthemex, Villard-d’Hery, Villard-Léger, Villard-Sallet, Villaroux, Vimines, Vions, Viviers-du-Lac in Voglans.

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vina, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2020 zajema ozemlje naslednjih občin:

departma Haute-Savoie:

Abondance, Alby-sur-Chéran, Allèves, Allinges, Allonzier-la-Caille, Amancy, Ambilly, Annecy (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Annecy in Meythet), Annemasse, Anthy-sur-Léman, Araches-la-Frasse, Arbusigny, Archamps, Arenthon, Armoy, Arthaz-Pont-Notre-Dame, La Balme-de-Sillingy, La Balme-de-Thuy, La Baume, Beaumont, Bellevaux, Bernex, Le Biot, Bloye, Boëge, Bogève, Bonne, Bonnevaux, Bons-en-Chablais, Bossey, Le Bouchet-Mont-Charvin, Boussy, Brenthonne, Brizon, Burdignin, Cercier, Cernex, Cervens, Chainaz-les-Frasses, Champanges, La Chapelle-d’Abondance, La Chapelle-Rambaud, Chapeiry, Châtel, Châtillon-sur-Cluses, Chavannaz, Chêne-en-Semine, Chênex, Chens-sur-Léman, Chevenoz, Chevrier, Chilly, Choisy, Clermont, Les Clefs, La Clusaz, Cluses, Collonges-sous-Salève, Contamine-Sarzin, Contamine-sur-Arve, Copponex, Cornier, La Côte-d’Arbroz, Cranves-Sales, Crempigny-Bonneguete, Cruseilles, Cusy, Dingy-en-Vuache, Droisy, Eloise, Epagny Metz-Tessy, Essert-Romand, Etaux, Etercy, Etrembières, Evian-les-Bains, Excenevex, Faucigny, Feigères, Fessy, Feternes, Fillière (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Aviernoz, Evires, Les Ollières in Thorens-Glières), Fillinges, La Forclaz, Gaillard, Les Gets, Glières-Val-de-Borne, Le Grand-Bornand, Groisy, Gruffy, Habère-Lullin, Habère-Poche, Hauteville-sur-Fier, Héry-sur-Alby, Jonzier-Epagny, Juvigny, Larringes, Lornay, Lovagny, Lucinges, Lugrin, Lullin, Lully, Lyaud, Machilly, Magland, Manigod, Marcellaz-Albanais, Marcellaz, Margencel, Marigny-Saint-Marcel, Marlioz, Marnaz, Massingy, Maxilly-sur-Léman, Mégevette, Meillerie, Menthonnex-en-Bornes, Menthonnex-sous-Clermont, Mésigny, Messery, Mieussy, Minzier, Monnetier-Mornex, Montriond, Mont-Saxonnex, Morzine, Moye, La Muraz, Mures, Nancy-Sur-Cluses, Nangy, Nernier, Neuvecelle, Neydens, Nonglard, Novel, Onnion, Orcier, Peillonnex, Perrignier, Pers-Jussy, Poisy, Présilly, Reignier-Esery (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Reignier), Le Reposoir, Reyvroz, La Rivière-Enverse, La Roche-Sur-Foron, Rumilly, Saint-André-de-Boëge, Saint-Blaise, Saint-Cergues, Saint-Eusèbe, Saint-Félix, Saint-Germain-sur-Rhône, Saint-Gingolph, Saint-Jean-d’Aulps, Saint-Jean-de-Sixt, Saint-Jean-de-Tholomé, Saint-Jeoire, Saint-Julien-en-Genevois, Saint-Laurent, Saint-Paul-en-Chablais, Saint-Pierre-en-Faucigny, Saint-Sigismond, Saint-Sixt, Saint-Sylvestre, Sales, Sallenoves, Le Sappey, Savigny, Saxel, Scientrier, Scionzier, Serraval, Seyssel, Seytroux, Sillingy, Taninges, Thyez, Thollon-les-Mémises, Thônes, Thusy, La Tour, Vachèresse, Vailly, Valleiry, Vallières-sur-Fier, Vaulx, Veigy-Foncenex, La Vernaz, Vers, Versonnex, Vétraz-Monthoux, Villard, Les Villards-sur-Thônes, Villaz, Ville-en-Sallaz, Villy-le-Bouveret, Vinzier, Viry, Viuz-la-Chiésaz, Viuz-en-Sallaz, Vougy, Vovray-en-Bornes, Vulbens in Yvoire.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime kontrolirane označbe porekla „Roussette de Savoie“ se lahko dopolni z dopolnilnimi geografskimi imeni „Frangy“, „Marestel“ „Monterminod“ ali „Monthoux“ za vina, ki izpolnjujejo proizvodne pogoje, določene za vsako od teh imen.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z navedbo sorte.

Vse neobvezne navedbe so na etiketah zapisane s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ni večja od dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Sorta je na etiketah zapisana s črkami, katerih velikost je po višini in širini manjša od dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-6439ab55-354d-4ff9-80b9-9aa41578f181

---

(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.