P9_TA(2023)0482

Mladi raziskovalci

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2023 o mladih raziskovalcih (2023/2884(RSP))

(C/2024/4183)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 o evropskem programu znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Novi ERP za raziskave in inovacije (COM(2020)0628),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2021 o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam – Evropska strategija za mednarodno sodelovanje v spreminjajočem se svetu (COM(2021)0252),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2022 o evropski strategiji za univerze (COM(2022)0016),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. aprila 2022 z naslovom Privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU (COM(2022)0657),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2023 z naslovom Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah (COM(2023)0032),

—	ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (1),

—	ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta o evropskem okviru za pritegnitev in ohranjanje talentov na področju raziskav, inovacij in podjetništva v Evropi (COM(2023)0436), s katerim se vzpostavlja nov evropski okvir za raziskovalne poklice,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra 2020 o novem evropskem raziskovalnem prostoru,

—	ob upoštevanju programa politike evropskega raziskovalnega prostora za obdobje 2022–2024,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. maja 2021 z naslovom Poglobitev evropskega raziskovalnega prostora: zagotavljanje privlačne in trajnostne poklicne poti in delovnih pogojev za raziskovalce ter uresničevanje kroženja možganov,

—	ob upoštevanju Priporočila Sveta (EU) 2021/2122 z dne 26. novembra 2021 o Paktu za raziskave in inovacije v Evropi (2),

—	ob upoštevanju posodobljenega priporočila UNESCA z dne 13. novembra 2017 o znanosti in znanstvenih raziskovalcih,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2009 z naslovom Boljše poklicne možnosti in večja mobilnost: evropsko partnerstvo za raziskovalce (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2021 o novem ERP za raziskave in inovacije (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2023 o kakovostnih pripravništvih v EU (6),

—	ob upoštevanju vprašanja Komisiji o mladih raziskovalcih (O-000052/2023 – B9-0034/2023),

—	ob upoštevanju členov 136(5) in 132(2) Poslovnika,

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

A.	ker člen 179 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) podpira prosti pretok raziskovalcev po vsej EU kot del krepitve njene znanstvene in tehnološke podlage;

ker člen 181 PDEU zavezuje EU in njene države članice, da usklajujejo svoje dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja, da bi zagotovile vzajemno skladnost nacionalnih politik in politike EU, pri čemer lahko Komisija sprejme vsako koristno pobudo, namenjeno promociji in podpori takšnega usklajevanja;

C.	ker člen 182 PDEU določa večletni okvirni program za raziskave in inovacije, ki ga je treba dopolniti z ukrepi, potrebnimi za vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora (ERP), vključno z ukrepi za podporo usposabljanju in mobilnosti raziskovalcev;

D.	ker se bo z dokončanjem evropskega raziskovalnega prostora vzpostavil prosti pretok raziskovalcev, znanstvenega znanja in tehnologije, kar je že dolgoletna prednostna naloga Evropske unije;

ker je v sklepih Sveta z dne 28. maja 2021 ugotovljeno, da se povečuje trend prekarnosti zaposlitve v akademskem svetu, zlasti na področju družboslovja in humanistike, kar posledično pomeni izgubo nadarjenih posameznikov in zmanjšuje varnost zaposlitve, še posebej negativno pa vpliva na mlade raziskovalce; ker je za privabljanje in ohranjanje talentov v Evropi potrebna večja interoperabilnost in primerljivost raziskovalnih karier z razvojem evropskega okvira za raziskovalce in izboljšano medsektorsko mobilnostjo med podjetji in akademsko sfero; ker bi lahko pri poskusnem izvajanju skupnih postopkov zaposlovanja in zagotavljanju dobre prakse na področju usposabljanja in poklicnega razvoja sodelovali z zvezami evropskih univerz;

ker je Komisija v svojem sporočilu o novem evropskem raziskovalnem prostoru za raziskave in inovacije opredelila vrsto težav, ki ovirajo kariere mladih raziskovalcev, vključno s prekarnostjo zaposlitve; ker obstaja precejšnje neravnovesje med naraščajočim številom doktorandov in majhnim številom rednih delovnih mest v javnih znanstvenih sistemih, kar ovira ohranjanje talentov;

G.	ker je v sporočilu Komisije o evropskem programu znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost poudarjeno, da so raziskovalci pionirji znanosti in inovacij ter da za uspešno kariero v akademskem okolju in zunaj njega potrebujejo poseben nabor znanj in spretnosti;

H.	ker Komisija v sporočilu z naslovom Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah izpostavlja past razvoja talentov v regijah EU, ki se soočajo z demografskim upadanjem, stagnacijo deleža prebivalstva v terciarnem izobraževanju in velikim odseljevanjem mladih iz teh regij;

I.	ker se v sporočilu Komisije z naslovom Privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU priznava pomen in potreba po tem, da EU postane privlačnejša za talente z vsega sveta, tudi za mlade raziskovalce, ki se odločajo za mobilnost;

ker je v sporočilu Komisije o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam – Evropska strategija za mednarodno sodelovanje v spreminjajočem se svetu poudarjen pomen znanstvene diplomacije in izpostavljeno dejstvo, kako bi morala EU spodbujati svoje raziskovalce in inovatorje, da prispevajo h globalnim inovacijskim ekosistemom ter od njih uživajo koristi, ter da bi morala EU še naprej promovirati sodelovanje pri razvoju človeškega kapitala, predvsem s programi usposabljanja in mobilnosti raziskovalcev, zlasti z akcijami Marie Skłodowske-Curie;

ker se za mlade raziskovalce na splošno šteje, da so imetniki doktorata znanosti ali enakovredne kvalifikacije v prvih letih podoktorskega raziskovanja, vsaka opredelitev mladih raziskovalcev pa bi morala temeljiti na ravni raziskovalnih izkušenj in ne na starosti; ker bi opredelitev mladih raziskovalcev na podlagi njihove starosti lahko kršila načelo nediskriminacije in ne bi odražala različnih življenjskih poti, ki lahko vodijo ljudi k izbiri raziskovalne kariere; ker tudi ne bi upoštevala nekaterih nujnih prekinitev poklicnih poti mladih raziskovalcev, kot so porodniški, očetovski ali starševski dopust, služenje vojaškega roka, delo zunaj raziskovalne dejavnosti in dolga obdobja bolezni;

ker vrsta razpoložljivih sredstev pogosto določa ravnovesje med začasnimi in drugimi pogodbami, zlasti na nacionalni ravni; ker če je velika večina sredstev, ki so univerzam na voljo, namenjena kratkoročnemu financiranju projektov, se lahko podaljšajo predvsem le kratkoročne pogodbe, ki temeljijo na projektih, saj bodo univerze brez dolgoročnega financiranja le stežka sprejemale dolgoročne finančne obveznosti;

ker je koronakriza negativno vplivala na številne mlade raziskovalce, ki so se soočili s poslabšanjem delovnih pogojev, težavami s financiranjem ter omejenim dostopom do laboratorijev in drugih osnovnih zmogljivosti; ker so imeli zaradi tega manj možnosti za dokončanje svojih projektov, pripravo publikacij in pridobitev kvalifikacij, potrebnih za poklicno napredovanje;

ker ženske zasedajo le 24 % najvišjih položajev v visokošolskem sektorju v Evropski uniji in so še vedno premalo zastopane med doktorskimi študenti pri več predmetih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vključno z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter inženirstvom; ker je le malo držav članic vključilo določbe o enakosti spolov na področju raziskav in inovacij in ker je napredek pri vključevanju načela enakosti spolov v nacionalne raziskovalne programe počasen;

ker EU ostaja vodilna na svetu po skupnem številu raziskovalcev s 23,5-odstotnim deležem (v primerjavi z 21,1 % na Kitajskem in 16,2 % v ZDA), se število stalnih akademskih delovnih mest v Evropi ni bistveno povečalo; ker le majhen odstotek doktorandov najde stalno delovno mesto v akademski sferi ali javnih raziskovalnih ustanovah, zaradi česar morajo mladi raziskovalci razviti prenosljiva znanja in spretnosti ter pridobiti ustrezno usposabljanje, ki je potrebno za uspešno kariero zunaj akademske sfere;

ker visoka inflacija cen blaga in storitev skupaj z naraščajočimi najemninami in hipotekarnimi obrestnimi merami prispeva k življenjski krizi, kar močno občutijo mladi raziskovalci, zlasti tisti z nizkimi plačami in prekarnimi pogoji zaposlitve; ker morajo mladi raziskovalci za napredovanje v svoji karieri opraviti veliko neplačanega dela, to pa omejuje njihove možnosti za pridobitev dodatnih prejemkov;

Q.	ker je v svoji resoluciji z dne 12. marca 2009 z naslovom Boljše poklicne možnosti in večja mobilnost: evropsko partnerstvo za raziskovalce opredelil številne ključne težave, s katerimi se mladi raziskovalci še vedno soočajo, in nakazal na to, da je bil napredek s časom omejen;

ker je v svoji resoluciji z dne 8. julija 2021 o novem evropskem raziskovalnem prostoru za raziskave in inovacije podal vrsto priporočil za izboljšanje kariernih pogojev in okrepitev udeležbe v programih EU za raziskave in inovacije, zlasti za mlade raziskovalce in ženske na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

S.	ker je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru poudaril, kako pomembne so dodatne priložnosti za raziskovanje in usposabljanje mladih raziskovalcev po vsej Evropi ter vzajemno priznavanje diplom in kvalifikacij, s čimer se lažje doseže karierna mobilnost;

ker cilj porabe sredstev za raziskave in razvoj v višini 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije še ni bil dosežen, predvsem ker ni zasebnih naložb v raziskave in razvoj, kar vodi v trajno nezadostno vlaganje v znanost, raziskave in inovacije, s tem pa se zmanjšuje zmožnost raziskovalnih organizacij, da bi zagotavljale odlično karierno perspektivo;

U.	ker se izraz mladi raziskovalci ne nanaša na starost raziskovalcev, temveč na njihovo karierno stopnjo, v sedanjih okoliščinah pa to pomeni, da številnih zadevnih raziskovalcev ne moremo več šteti za mlade;

Karierni pogoji in priložnosti za mreženje

pozdravlja predloge Komisije iz julija 2023, da bi raziskovalne kariere v EU postale bolj privlačne in da bi se povečale možnosti za mobilnost; opozarja, da je izboljšanje poklicnih poti v raziskavah, zlasti za mlade raziskovalce, osrednja prednostna naloga politične agende evropskega raziskovalnega prostora za obdobje 2022–2024, od katere lahko zavisi, ali bo EU ohranila status globalne voditeljice na področju raziskav in inovacij ter novih tehnologij;

pozdravlja predlog Komisije za priporočilo Sveta o vzpostavitvi novega evropskega okvira za raziskovalne poklice, vključno z novo listino za raziskovalce in evropskim okvirom kompetenc za raziskovalce (ResearchComp) za podporo medsektorski mobilnosti, ki vključuje platformo ERP za talente ter opazovalni center za raziskovalno in inovacijsko kariero; poudarja, da nedavne raziskave kažejo, da kakovost podatkov o raziskovalnih karierah v Evropi ni zadostna za oblikovanje uspešnih politik; poziva Komisijo, naj poveča svoje ambicije glede zbiranja podatkov, tako v smislu kakovosti kot hitrosti;

ugotavlja, da se je število raziskovalcev v Evropi v zadnjem desetletju sicer znatno povečalo, a se je kakovost delovnih mest poslabšala; izraža zaskrbljenost, da lahko pomanjkanje stalnih delovnih mest, težnja po začasnih in prekarnih pogodbah, zastareli pravni in zaposlitveni okviri ter pomanjkanje institucionalne poklicne podpore raziskovalcem na začetku kariere preprečijo načrtovanje njihove prihodnosti in bi lahko mnoge spodbudilo k odhodu iz Evrope v tretje države, kjer so pogoji za mednarodne talente privlačnejši in stabilnejši; meni, da tovrstni beg možganov predstavlja veliko tveganje za EU pri uresničevanju njenega cilja, da ostane globalna velesila na področju raziskav in inovacij, zlasti na področju nekaterih najnaprednejših tehnologij čiste energije ter globokih in digitalnih tehnologij; opozarja, da ta izguba talentov pomeni tudi zapravljanje javnih sredstev, ki so bila vložena v vseh fazah oblikovanja mladih raziskovalcev;

meni, da bi morale biti politike EU za boj proti begu mladih raziskovalcev bolj celovite, ne le s tem, da se prizna dokazana vrednost mobilnosti, temveč tudi z razmislekom o načinih, kako zadržati in privabiti talente v državah članicah in regijah, kjer beležijo največji odhod raziskovalcev, hkrati pa te države članice zavezati, da si veliko bolj prizadevajo za podporo kariere svojih mladih raziskovalcev;

obžaluje, da nekatere države članice sredstva EU za raziskave uporabljajo kot nadomestilo za zmanjšanje nacionalnega financiranja zaradi širših fiskalnih omejitev, ne pa kot sredstvo za razvoj dodatne in višje ravni odličnosti v svojih akademskih sistemih;

priznava, da se z mnogimi enakimi vprašanji in skrbmi, ki pestijo mlade raziskovalce doktorande, soočajo tudi doktorski študenti, vključno z osamljenostjo, prekarnimi pogodbenimi razmerji in finančno negotovostjo, pa tudi z velikimi izzivi pri mobilnosti in kariernem napredovanju; meni, da bi bilo treba s celovitim okvirom za reševanje težav mladih raziskovalcev zajeti ukrepe za podporo tako doktorskim kot podoktorskim raziskovalcem; obžaluje dejstvo, da je preveč doktorskih raziskovalcev vključenih v sheme štipendiranja, katerih socialna varnost je kljub njihovi visokokvalificirani naravi dela omejena; poudarja, da je mobilnost sicer koristna za akademike pri njihovem poklicnem razvoju in prispeva h kakovosti znanosti v svetovnem merilu, vendar lahko za raziskovalce pomeni tudi velike izzive v zasebnem življenju;

spodbuja univerze in raziskovalne inštitute v Evropi, naj ponudijo privlačnejša doktorska in podoktorska delovna mesta, zlasti pa naj razmislijo o zvišanju plač, če so te trenutno prenizke, da bi si raziskovalci lahko zagotovili ustrezno ravnovesje med delom in poklicem ter ohranili sprejemljiv življenjski standard, zlasti v razmerah visoke inflacije in naraščajočih najemnin; ugotavlja, da bi morali imeti mladi raziskovalci v Evropi možnost dostojnega preživetja od svoje plače, če želimo spodbuditi raziskave najvišje kakovosti po svobodni izbiri; je zelo zaskrbljen zaradi predlogov, da nekatere agencije za financiranje raziskav od raziskovalnih organizacij pričakujejo, da bodo v delovnih načrtih namenile manj kot ekvivalent polnega delovnega časa na mesec za celoten projekt, kar bi lahko povzročilo, da bi doktorski raziskovalci dejansko prejemali dohodke, nižje od minimalne plače;

se zaveda, da je treba okrepiti mreženje med združenji raziskovalcev in univerzami po vsej EU, kar bo omogočalo boljše uveljavljanje skupnih interesov mladih raziskovalcev;

pozdravlja projekt EU TalentOn in druge pobude EU za promocijo mreženja, prepoznavnosti in sodelovanja med mladimi raziskovalci; je prepričan, da bi morala Komisija takšne pobude utrditi in razviti namenske finančne postavke ter s tem podpreti cilje mreženja v veliko širši skupini evropskih raziskovalcev, pri čemer bi moralo sodelovanje mladih raziskovalcev v takšnih pobudah EU postati pravilo in ne izjema;

10.

podpira izboljšanje mentorskih programov za usmerjanje mladih raziskovalcev na različnih poklicnih poteh ter spodbujanje mobilnosti raziskovalnega osebja znotraj sektorjev in med njimi; meni, da bi morali imeti mladi raziskovalci možnost vključitve v visokokakovostna plačana pripravništva v sektorjih, pomembnih za njihovo kariero, saj lahko tam razširijo in izboljšajo svoje poklicne perspektive;

11.

poziva k celovitim prizadevanjem za opredelitev in odpravo ovir, zaradi katerih se raziskovalcem, znanstvenemu znanju in tehnologiji onemogoča prosti pretok v državah članicah, po Evropi in drugod po svetu; podpira, da bi popolno povračilo stroškov selitve postalo običajna praksa v Evropi; vztraja, da si morajo države članice še posebej prizadevati za boljše sodelovanje in nadaljnjo uskladitev upravnih postopkov, za lažjo mobilnost raziskovalcev po Uniji skupaj z njihovimi družinami; poudarja, da bi si morale države članice prizadevati za zmanjšanje upravnih bremen, povezanih z zaposlovanjem mladih raziskovalcev in podaljševanjem njihovih pogodb;

12.

ugotavlja, da so akademske kariere mladih raziskovalcev na področju družbenih in humanističnih ved še posebej zahtevne zaradi nižjih plač in na splošno bolj omejenega financiranja raziskav; meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da raziskovalna kariera v družboslovju in humanistiki ponuja podobne priložnosti kot raziskovanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; priznava, da v evropskem gospodarstvu vse bolj primanjkuje delavcev, visoko usposobljenih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vendar opozarja, da je znanje s področja družbenih in humanističnih ved nujno potrebno tudi za delovanje svobodnega in odprtega gospodarstva ter družbe;

13.

meni, da bi moralo napredovanje znanstvenega znanja s strogimi raziskavami ostati pomemben cilj sam po sebi; vztraja, da bi morali imeti mladi raziskovalci možnost razvijati svojo kariero na način, ki daje prednost temeljnim raziskavam in ne zahteva nujno takojšnjega razvoja komercialnih in tehnoloških rešitev; opozarja, da je pripravništvo pogosto prva poklicna izkušnja posameznika in hkrati njegova nadaljnja usmeritev v karierno pot; zato vztraja, da je pomembno, da raziskovalni centri zagotovijo konkurenčne prejemke, če želijo pritegniti nadarjene mlade raziskovalce;

Financiranje

14.

poudarja, da je primarna pristojnost za zadostno in trajnostno javno financiranje znanosti, raziskav in inovacij na strani držav članic; ugotavlja, da so morebitna prizadevanja Unije, tudi prek okvirnega programa, le dopolnilna k nacionalnim prizadevanjem in ne morejo odpraviti izzivov, nastalih zaradi nepopolne strukture nacionalnih sistemov; vztraja, da bi se morale države članice zavezati k bolj ambicioznim ravnem financiranja raziskav in inovacij ter v celoti uresničiti naložbeni cilj 3 % BDP iz sklepov Sveta z dne 1. decembra 2020; meni, da bi bilo treba za izpolnitev tega cilja iz javnih sredstev zagotoviti vsaj 1,25 % BDP naložb; poziva k večji zavezanosti javnega in zasebnega sektorja raziskavam in inovacijam ter k izboljšanju sodelovanja in mehanizmov financiranja med javnim in zasebnim sektorjem, saj je to potrebno za ohranitev vodilnega globalnega potenciala EU in reševanje perečih družbenih izzivov, pri čemer bo to dodatno koristilo mladim raziskovalcem, ki bodo imeli obetavnejše dolgoročne karierne perspektive;

15.

obžaluje, da je stopnja uspešnosti najpomembnejših shem financiranja programa Obzorje Evropa, vključno s shemami, namenjenimi razvoju raziskovalne kariere (zlasti štipendije Marie Skłodowske-Curie in zagonska nepovratna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta), še vedno prenizka, saj večina projektov, ki so bili ocenjeni kot odlični, ni financiranih;

16.

meni, da bo velik delež odličnih in inovativnih projektov, ki ne bodo financirani, oslabil evropske zmogljivosti na področju raziskav in inovacij ter tako močno demotiviral nadarjene mlade raziskovalce, ki bodo svoje spretnosti raje izkoristili drugje v svetu;

17.

trdi, da bi višja stopnja uspešnosti lahko bila še posebej koristna za prosilce iz držav članic EU s šibkejšo raziskovalno infrastrukturo in manjšo upravno podporo, saj te države praviloma najtežje pridobivajo konkurenčna sredstva EU;

18.

obžaluje, da niti predlog proračuna EU za leto 2024 niti predlagana revizija večletnega finančnega okvira ne predvidevata povečanja proračuna programa Obzorje Evropa, ki je potreben za izboljšanje uspešnosti financiranja EU in preprečevanje zapravljanja talentov, medtem ko mladi raziskovalci svojo kariero nadaljujejo zunaj Evrope; poziva k povečanju proračuna za program Obzorje Evropa, da bi lahko iz vsakega podprograma financirali vsaj 50 % vseh predlogov, ki so bili ocenjeni kot odlični;

Mobilnost in prenosljivost

19.

podpira načelo mobilnosti med državami članicami in sektorji kot enega od temeljev politike in financiranja raziskav EU ter kot glavno orodje, s katerim se krepi in ohranja razvoj mladih raziskovalcev v Evropi, kar vodi k boljšim raziskavam in boljšim kariernim perspektivam;

20.

ugotavlja, da so nekatere najprestižnejše sheme financiranja EU usmerjene v razvoj raziskovalne kariere, vključno z akcijami Marie Skłodowske-Curie in zagonskimi subvencijami Evropskega raziskovalnega sveta; poudarja, kako pomembne so sheme financiranja EU za to, da bi raziskovalce motivirali za vrnitev v Evropo po opravljenem doktorskem študiju v tretji državi, saj bi tako preprečili beg možganov, zaradi česar so evropski raziskovalni sistemi v slabšem stanju;

21.

obžaluje, da Svet ni sprejel konkretnejših ukrepov, s katerimi bi vse države članice zavezal k odpravi ovir, ki lahko otežujejo mobilnost mladih raziskovalcev; priznava nekatera prostovoljna prizadevanja za večjo harmonizacijo, a ugotavlja, da so zaradi zastarelih in neprilagodljivih nacionalnih predpisov prehodi med akademskimi sistemi še vedno zelo težavni, od težav in zamud pri priznavanju akademskih kvalifikacij do tveganja za prekarne pogoje zaposlitve in izgube pravic do socialne varnosti tistih raziskovalcev, ki se odločijo za nadnacionalno mobilnost;

22.

pozdravlja pobudo ERA4YOU in predlagano platformo ERP za talente kot načina vzpodbujanja medsektorske mobilnosti in izboljšanja obetov mladih raziskovalcev;

23.

opozarja, da zgolj vzpodbujanje mladih raziskovalcev, da zapustijo akademsko sfero in se usmerijo v druge sektorje, ne prispeva k večji atraktivnosti raziskovalnih karier; meni, da je treba izboljšanje akademskih kariernih poti in povečanje medsektorske mobilnosti obravnavati kot dva dopolnjujoča se cilja s končnim ciljem – kroženja v vseh smereh, tudi iz podjetij in vlade nazaj na univerze in javne raziskovalne inštitute; poudarja, da bi s podporo mladim raziskovalcem na njihovi karierni poti lažje dosegli cilj, da jih uspešno obdržimo v raziskovalnem sistemu EU;

24.

poudarja velike geografske raznolikosti v privlačnosti in trajnostnosti raziskovalnih karier, ki jih s sredstvi EU doslej nismo znali dovolj celovito obravnavati; opaža, da je mobilnost raziskovalcev v Evropi večinoma enosmerna (tj. z juga in vzhoda na sever in zahod), medtem ko bi si morala EU prizadevati za bolj uravnoteženo krožno gibanje raziskovalcev med akademskimi sistemi, dovoliti kroženje talentov in preprečevati beg možganov;

25.

poudarja še vedno prisotne težave pri prenosljivosti pravic med državami ter ovire za prenosljivost med različnimi sektorji (javnimi ali zasebnimi) v isti državi članici; vztraja, da bi z izboljšano prenosljivostjo pravic močno olajšali karierno mobilnost ter zmogli ohraniti več mladih raziskovalcev v Evropi; spodbuja Komisijo, naj pri tem vprašanju preuči rešitve z vidika delovanja zvez evropskih univerz;

26.

podpira načrt Komisije, da na podlagi vseevropskega pokojninskega sklada za raziskovalce (RESAVER) razvije splošni okvir za kariere raziskovalcev, namenjen nadaljnjemu spodbujanju čezmejne in medsektorske mobilnosti, ter poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za dejansko uporabnost sklada RESAVER za raziskovalce;

27.

obžaluje, da so postopki za standardizacijo in priznavanje univerzitetnih stopenj in diplom med različnimi državami lahko preveč birokratski in se neenotno upoštevajo; meni, da je vzajemno priznavanje nujen pogoj za mobilnost mladih raziskovalcev, ki pa ne sme predstavljati nerazumnega upravnega bremena ali dolgih zamud, dejavnikov, ki lahko ovirajo mobilnost in zaposlovanje;

28.

poudarja, da vse te izzive še toliko bolj občutijo raziskovalci, ki prihajajo v Unijo iz tretjih držav; ugotavlja, da bi morale Unija in njene države članice storiti več, da bi zagotovile, da so vizumi in zdravstveno zavarovanje, potrebni za vstop v Unijo, ter druge vstopne zahteve raziskovalcem iz tretjih držav enostavneje dostopne in na voljo; poudarja, da je to nujno potrebno, če želimo k nam privabiti več nadarjenih ljudi;

Ukrepi za uravnoteženo zastopanost spolov in dobro počutje

29.

priznava, da si je treba bolj prizadevati za zagotavljanje enakosti spolov in uravnotežene zastopanosti spolov v raziskovalnih karierah; poziva h krepitvi raznolikosti na področju raziskav, zlasti z zagotavljanjem in spodbujanjem enakosti spolov, pri čemer se opira na dejavnost orodja za enakost spolov na univerzah in raziskovalnih inštitutih (GEAR); poudarja, da si je treba še posebej prizadevati za obravnavanje premajhne zastopanosti žensk pri predmetih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

30.

ugotavlja, da ženske predstavljajo le tretjino raziskovalcev, zasedajo nekaj več kot četrtino visokih akademskih delovnih mest, hkrati pa je njihov delež med raziskovalci v Evropi, zaposlenimi za krajši delovni čas oziroma po prekarnih pogodbah, nesorazmerno velik;

31.

poziva k skupni zavezi na ravni EU in držav članic, da zagotovijo spolno nevtralne postopke zaposlovanja in izbire brez kakršnih koli predsodkov; ugotavlja, da se s programom Obzorje Evropa trenutno preizkuša možnost anonimizacije za nekatere projekte, kar naj bi zmanjšalo pristranskost pri ocenjevanju;

32.

ugotavlja, da morajo mladi raziskovalci pogosto opraviti veliko neplačanega dela, da bi si zagotovili karierno napredovanje, kar omejuje njihove možnosti za iskanje alternativnih virov prejemkov zunaj akademske sfere; meni, da trenutna kriza življenjskih stroškov dodatno ogroža sposobnost preživetja v raziskovalnih karierah in bi lahko nekatere najbolj sposobne mlade raziskovalce v Evropi odvrnila od tega, da še vztrajajo na svoji raziskovalni poti, še posebej tiste iz revnejših socialnih okolij ali tiste, ki imajo obveznosti oskrbe;

33.

kritizira nepreglednost in neupoštevanje zaslug v številnih zaprtih akademskih postopkih ter širjenje slabo plačanih prekarnih pogodb in pogodb s krajšim delovnim časom na raziskovalnem področju; obžaluje, da so številne javne univerze še vedno precej zaprte za zunanje kandidate; poudarja, da se želi s pobudo EURAXESS na enem mestu objaviti vsa odprta delovna mesta v Evropi in tako povečati možnosti za raziskovalce ter pošteno konkurenco med njimi;

34.

izraža zaskrbljenost zaradi slabega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, stresa in duševnega počutja številnih mladih raziskovalcev, zlasti tistih, ki so se morali med pandemijo covida-19 spopadati z izolacijo in izgubo prejemkov; obžaluje, da so imeli zaradi pandemije še posebej velike težave raziskovalci z obveznostmi oskrbe, med katerimi je še vedno nesorazmerno veliko žensk;

35.

poziva države članice, naj zagotovijo poštene in transparentne postopke za obravnavo različnih vrst nadlegovanja in zlorab v akademskih sistemih, saj to še posebej vpliva na kariere raziskovalcev začetnikov, katerih akademska uspešnost je v veliki meri odvisna od priporočil in napotitev starejših akademikov;

Ovire pri financiranju in postopkih ocenjevanja

36.

spodbuja Komisijo, naj razmisli o načinih, kako zagotoviti, da se s shemami financiranja EU ne bodo ustvarjala nerealna pričakovanja ali nerazumne ovire za prijave mladih raziskovalcev, zlasti tistih, ki se prijavljajo iz držav s šibkejšimi upravnimi podpornimi strukturami;

37.

podpira prizadevanja za racionalizacijo in poenostavitev postopkov ocenjevanja, da se zmanjšata stres in preobremenjenost mladih raziskovalcev ter bolj poudari kakovost prijav in ne njihova številčnost;

38.

pozdravlja pečat odličnosti, ki nadarjenim mladim raziskovalcem omogoča, da imajo za isto vrsto projekta več kot eno priložnost za pridobitev sredstev EU; meni, da je pečat odličnosti še posebej potreben zaradi nizke stopnje uspešnosti posameznih nepovratnih sredstev EU v okviru programa Obzorje Evropa, saj je na voljo premalo sredstev za financiranje večine projektov na področju raziskav in inovacij, ki so bili ocenjeni z odlično oceno;

Naslednji koraki

39.

ugotavlja, da je nekdanja komisarka Mariya Gabriel večkrat izjavila, da je treba izboljšati pogoje zaposlovanja in priložnosti za mlade raziskovalce v Evropi; pozdravlja zavezo komisarke Iliane Ivanove, ki jo je izrazila na predstavitvi v Parlamentu, da bo nadaljevala delo svoje predhodnice v tej smeri, združevala konzorcije za pomoč mladim raziskovalcem ter podpirala pravično nagrajevanje in karierne možnosti;

40.

poziva Komisijo, naj da prednost uvajanju „opazovalne skupine za spremljanje kariere“ v obliki odprtega sistema spremljanja in poročanja po vsej Evropi o letnem napredku pri okvirnih in zaposlitvenih pogojih, vključno s plačami, socialno varnostjo, vrsto pogodbe in višino pokojnin; ugotavlja, da je za to potrebno nadaljnje delo in pilotni projekti, ki jih je treba razviti neposredno s subjekti, ki trenutno razpolagajo s takšnimi podatki;

41.

poziva Svet, naj hitro sprejme in izvede nove pobude, ki jih je predlagala Komisija za okrepitev raziskovalnih karier in krepitev ERP, vključno s predlaganim priporočilom Sveta za revidirano listino za raziskovalce in evropski okvir kompetenc za raziskovalce;

42.

poziva Komisijo, naj preuči, kako lahko z okvirnim programom spodbudi večjo raznolikost raziskovalnih karier; zlasti poziva Komisijo, naj razvije scenarije in oceni njihovo izvedljivost v smislu nove ureditve financiranja in pogodbenih ureditev za projekte okvirnega programa, da bi spodbudila želene spremembe v praksi zaposlovanja in ohranjanja upravičencev programa; meni, da bi lahko s takimi scenariji ocenili tudi izvedljivost evropskega jamstva, ki bi ga ponudili javnim raziskovalnim organizacijam, ki za izvajanje projekta Obzorje Evropa zaposlijo raziskovalno osebje s pogodbo, ki je bistveno daljša od trajanja projekta; verjame, da bi morala Komisija po možnosti poiskati načine za spodbujanje novih oblik mehanizmov institucionalnega financiranja v okviru programa Obzorje Evropa;

43.

vztraja, da je za reševanje dolgotrajnih temeljnih težav, s katerimi se soočajo mladi raziskovalci v Evropi, potrebno bolj usklajeno prizadevanje EU in njenih držav članic, saj bo to EU pomagalo izpolniti njen cilj, da ostane globalna voditeljica na področju raziskav in inovacij ter vodilna pri razvoju novih tehnologij na najbolj pomembnih področjih; poziva Komisijo, naj te procese usmerja tako, da se bo v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru dejansko izboljšal dostop do visokokakovostnih raziskovalnih karier in da se bo s tem vzpostavilo večsmerno in uravnoteženo kroženje možganov; je prepričan, da moramo za dosego teh ciljev nujno mobilizirati vse deležnike, vključno z nacionalnimi organi in agencijami za financiranje, zasebnimi fundacijami in splošnim zasebnim sektorjem, pri čemer mora sodelovati tudi Parlament;

44.

poziva Komisijo, naj organizacije, ki zastopajo interese mladih raziskovalcev, v celoti in proaktivno vključi v razvoj politik za izboljšanje položaja mladih raziskovalcev;

° °

45.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 75, 22.3.2005, str. 67.

(2) UL L 431, 2.12.2021, str. 1.

(3) UL C 87 E, 1.4.2010, str. 116.

(4) UL C 99, 1.3.2022, str. 167.

(5) UL C 205, 20.5.2022, str. 17.

(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0239.