Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Wojskowy Sąd Okręgowy w Warszawie (Poljska) 9. novembra 2023 – kazenski postopek zoper R. S.

(Zadeva C-661/23, Jeszek (1))

(C/2024/1085)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Wojskowy Sąd Okręgowy w Warszawie

Stranka v postopku v glavni stvari

R. S., Prokuratura Rejonowa Warszawa-Ursynów w Warszawie

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba pravo Unije – med drugim člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v njem izraženo vrednoto pravne države ter člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah – razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je:

(a)

člen 233 ustawa z dnia 11 marca 2022 r o obronie Ojczyzny (zakon z dne 11. marca 2022 o obrambi domovine), v različici, ki izhaja iz Ustawa z dnia 28 lipca 2023 r. o zmianie ustawy – Kodeks cywilny oraz niektórych innych ustaw (zakon z dne 28. julija 2023 o spremembi civilnega zakonika in nekaterih drugih zakonov) (Dz.U. 2023, pozicija 1615), na podlagi katerega je prenehala pravica sodnika nacionalnega vojaškega sodišča, da po tem, ko je bil razrešen poklicne vojaške službe (tudi zaradi tega, ker je bilo ugotovljeno, da je trajno nesposoben opravljati poklicno vojaško službo), ostane na položaju sodnika na zadevnem sodišču, kar vključuje tudi pravico tega sodnika, da na tem sodišču obravnava zadeve, ki so mu bile dodeljene pred začetkom veljavnosti teh določb;

(b)

člen 13 Ustawa z dnia 28 lipca 2023 r. o zmianie ustawy – Kodeks cywilny oraz niektórych innych ustaw (zakon z dne 28. julija 2023 o spremembi civilnega zakonika in nekaterih drugih zakonov) (Dz.U. 2023, pozicija 1615), na podlagi katerega je na dan začetka veljavnosti določb iz točke (a) sodnik nacionalnega vojaškega sodišča, ki se v zgoraj opisanih okoliščinah razreši poklicne vojaške službe, upokojen po samem zakonu?

Ali je za odgovor na to vprašanje pomembno, da je in bo naslovnik določbe iz vprašanja 1(b) izključno en sodnik, ki sodi na predložitvenem sodišču, (tako imenovani lex ad hominem), in da je bila hkrati ohranjena podobna pravica, priznana državnim tožilcem, da lahko kljub razrešitvi iz poklicne vojaške službe še naprej ostanejo na položaju tožilcev za vojaške zadeve?

Ali je treba pravo Unije – vključno z določbami, navedenimi v vprašanju 1 – razlagati tako, da je upokojitev sodnika nacionalnega vojaškega sodišča po samem zakonu v okoliščinah iz vprašanja 1 neučinkovita, tako da lahko ta sodnik še naprej sodi na predložitvenem sodišču in da mu morajo vsi državni organi, vključno z organi sodišča, omogočiti nadaljnje delo na tem sodišču pod enakimi pogoji kot doslej?

Ali je treba pravo Unije – med drugim, prvič, člen 2 PEU in v njem izraženo vrednoto pravne države, člen 4(3) PEU in v njem izraženo načelo lojalnega sodelovanja, člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, člen 267 PDEU in načeli učinkovitosti in primarnosti ter, drugič, člen 2 PEU in v njem izraženo vrednoto demokracije, člen 4(2) PEU in načelo delitve oblasti – razlagati tako, da pravica oziroma obveznost nacionalnega sodišča, da zadrži uporabo nacionalnih določb, ki so predmet predloga za sprejetje predhodne odločbe, med drugim določb na ravni zakona, izhaja neposredno iz prava Unije?

Ali je za odgovor na to vprašanje pomembno, da nacionalno pravo ne določa možnosti, da bi sodišče, ki je vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, zadržalo uporabo nacionalnih določb, in da je treba v okoliščinah postopka v glavni stvari odločiti, da takšno zadržanje traja do takrat, ko bo predložitveno sodišče upoštevalo elemente razlage prava Unije, vsebovane v odgovoru na ta predlog?

(1) Ime te zadeve je izmišljeno in ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.