Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Individualna in kolektivna lastna poraba energije kot dejavnik v prizadevanjih za zeleni in energetski prehod ter ekonomsko in socialno ravnovesje

(mnenje na lastno pobudo)

(C/2024/873)

Poročevalec:

Pierre Jean COULON

Pravna podlaga	člen 52(2) Poslovnika mnenje na lastno pobudo
Sklep plenarne skupščine	25. 1. 2023
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	6. 10. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	25. 10. 2023
Plenarno zasedanje št.	582
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	156/0/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Če resnično želimo, da sta lastna poraba in proizvodnja energije vzvod za zeleni in energetski prehod ter ekonomsko in socialno ravnovesje, je treba v središče razprave in razmisleka dejansko postaviti državljane.

1.2

EESO meni, da bi morale lokalne in regionalne oblasti dati prednost projektom razširjene kolektivne lastne porabe. Družbena razsežnost lastne proizvodnje in boj proti energetski revščini sta del tega izziva. Če bi imele lokalne oblasti večjo prožnost pri uporabi presežkov, bi se lahko zmanjšalo tveganje socialnih razlik, ki bi jih povzročil nastanek zasebnih energetskih domen, sestavljenih iz potrošnikov, ki so dovolj premožni, da lahko vlagajo v proizvodne zmogljivosti in na koncu plačujejo manj za energijo.

1.3

Vsi državljani ne morejo sami doma proizvajati energije iz obnovljivih virov, zlasti ker niso lastniki nepremičnine ali nimajo finančnih sredstev za to. EESO zato meni, da bi bilo koristno razširiti možnost porabe proizvedene električne energije tudi drugod, ne samo v neposredni bližini naprav za individualno ali kolektivno lastno proizvodnjo. Dostop do lastne proizvodnje in porabe pa bi bilo treba olajšati tudi najranljivejšim prebivalcem, kot so tisti, ki se soočajo z energijsko revščino.

1.4

Z ozaveščanjem ljudi in jasnostjo glede uporabe zbranih podatkov bomo dosegli, da bosta vsesplošna uporaba pametnih števcev, združljivih po vsej EU, ter združevanje proizvodne in skladiščne opreme odprla možnosti, ki jih je treba raziskati, če želimo, da bi se lastna proizvodnja vsesplošno razširila in postala finančno dostopnejša. Potrebna je tudi posodobitev omrežja.

1.5

Dobre prakse, kot so nepridobitne pobude za skupni nakup naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, se razvijajo in spodbujajo sprejemanje teh novih načinov proizvodnje in porabe energije. EESO poziva Komisijo, naj še naprej podpira te pobude.

1.6

Ko bo Komisija predvidoma konec leta 2023 predstavila študije na to temo ter študijo o energetski revščini, bo EESO to mnenje posodobil ter pripravil nove sklepe in priporočila.

2. Splošne ugotovitve

2.1

Vprašanje delitve lastne proizvodnje in porabe energije (ki se opisuje tudi z izrazom „proizvajalec-odjemalec“) ni tako novo, kot bi lahko sklepali iz medijskega poročanja; glede na nameščene zmogljivosti vseh fotovoltaičnih sistemov, priključenih na omrežje, pa je interes posameznikov za fotovoltaično opremo za stanovanjske nepremičnine šele v začetni fazi. To je prvo protislovje, povezano s tem vprašanjem.

2.2

Za tehničnimi izrazi se skriva zelo preprosta realnost: proizvodnja električne energije za zadovoljevanje lastnih potreb glede porabe. Ta zamisel ni nova: v Franciji je na primer v dolini Grésivaudan že leta 1882 mali podjetnik Aristide Bergès zgradil hidroelektrarno za potrebe tovarne papirja. Elektrarna je nato napajala tramvaj od Grenobla do Chapareillana, saj omrežje za prenos električne energije ni pokrivalo celotnega območja.

2.3

Stoletje pozneje, še preden so obstajali predpisi o možnosti priključitve fotovoltaičnih panelov na omrežje, je nekaj vizionarjev ustanovilo center za pridobivanje znanja o sončni energiji z imenom Phébus, ki je leta 1992 namestil Phébus-1, prvi fotovoltaični panel, priključen na omrežje.

2.4

Danes se razvoj lastne porabe obravnava kot spodbujanje energetskega prehoda in kot sredstvo za izvajanje energetskega prehoda na lokalni ravni ter v praksi, čim bližje ljudem, v skladu z dokaj preprosto enačbo: če bodo zagotovljeni pogoji za njen razvoj, bo lastna poraba verjetno imela močan kulturni učinek, saj se bo z njo okrepila vključenost državljanov v energetski prehod v razmerah, ko se podnebje poslabšuje predvsem zaradi uporabe fosilnih virov energije, ki so še vedno potrebni za zadovoljitev prekomerne potrošnje v naših družbah.

2.5

Lastna poraba se obravnava tudi kot način spodbujanja ljudi, da prevzamejo odgovornost za svoje navade glede porabe energije in nad njimi prevzamejo večji nadzor, saj se z njo spodbuja preudarnost in učinkovitost na področju energije. Z uporabo digitalnih enot za nadzor digitalnih naprav se to zavedanje krepi, saj so ljudje spodbujeni, da razmislijo o svojih potrošniških navadah čez dan. EESO tudi poudarja, da so pametni števci in agregatorji koristni za boljšo uporabo možnosti za prilagodljivost. Uvajanje pametnih števcev je v številnih državah v zaostanku. Poleg tega pametni števci prejšnje generacije niso dvosmerni in ne omogočajo dovajanja električne energije, ki jo proizvedejo gospodinjski sončni paneli, v omrežje.

2.6

Z lastno porabo se spodbuja tudi razvoj energetskih skupnosti državljanov iz člena 16 Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta (1) o prenovitvi skupnih pravil notranjega trga električne energije.

2.7

Obstaja več modelov individualne in kolektivne lastne porabe:

—	lastna proizvodnja s popolnim dovajanjem v omrežje: vsa proizvodnja se dovede v omrežje, poraba pa se v celoti odvzame iz omrežja;

—	lastna poraba z dovajanjem presežkov: v omrežje se dovajajo samo presežki proizvodnje. Poraba se najprej pokrije iz proizvodnje, če ta ne zadošča, pa iz omrežja;

—	popolna lastna poraba: proizvodnja se nikoli ne dovede v omrežje, ampak ostane na lokalni ravni. Proizvodnja se upravlja na lokalni ravni, kjer se tudi porabi, shrani ali izgubi.

2.8

Način lastne porabe z dovajanjem presežkov v omrežje se torej zdi boljši, saj zagotavlja kratko pot med proizvodnjo in porabo, kar pri popolnem dovajanju ni mogoče, poleg tega pa se pri njem ne izgublja energija, kar ni mogoče pri popolni lastni porabi. Toda ti teoretični in poenostavljeni modeli naletijo na veliko težavo, in sicer to, da se krivulja porabe in krivulja proizvodnje ne ujemata vedno.

2.9

Za količinsko opredelitev težav se lahko uporabijo trije kazalniki, vendar je enačba zapletena, saj je treba rekonstruirati krivuljo porabe ter oceniti krivuljo proizvodnje in sezonsko razliko. Ti kazalniki so:

—	stopnja lastne porabe, ki je razmerje med porabo samoproizvedene energije in celotno proizvodnjo;

—	stopnja proizvodnje, ki je razmerje med porabo samoproizvedene energije in celotno porabo;

—	stopnja pokritosti, ki je razmerje med celotno proizvodnjo in celotno porabo.

2.10

Obstajajo tri glavne vrste rešitev:

—

na eni strani prilagajanje porabe tako, da se premakne iz obdobij nezadostne proizvodnje v obdobja največje proizvodnje, na primer s programiranjem uporabe velikih porabnikov energije v gospodinjstvih, kot so energijsko potratni gospodinjski aparati, v obdobju največje proizvodnje, in sicer se vklop ali izklop naprav nadzira z orodji za avtomatizacijo doma;

—

na drugi strani shranjevanje dela presežka proizvedene, a neporabljene energije, da se lahko uporabi v času, ko je proizvodnja manjša. Vendar ima rešitev glede na trenutni tehnološki nivo pomanjkljivost: shranjevanje ene kWh fotovoltaične energije podvoji ali celo potroji njeno ceno, če ne omenjamo okoljskih stroškov prevladujoče tehnologije litij-ionskih baterij.

—	Obstaja pa druga možnost, ki bi jo morala EU spodbujati: omogočiti bi bilo treba porabo proizvedene električne energije tudi drugod, in ne samo v neposredni bližini naprav za individualno ali kolektivno lastno proizvodnjo.

2.11

EESO poudarja, da individualna lastna poraba ni omejena na stanovanjski sektor in njegove majhne zmogljivosti. Uporablja se tudi v komercialnem sektorju, kjer se več energije proizvede na nadstrešjih parkirišč, strehah velikih trgovskih ali industrijskih površin ali MSP, strehah občinskih ali podjetniških stavb, z napravami za soproizvodnjo ali bioenergetskimi napravami na industrijskih in poslovnih območjih itd.

2.12

Lastna poraba je lahko tudi kolektivna, na primer v stavbi s stanovanji. V tem primeru se energija, ki jo porabi vsako stanovanje, izračuna po razdelitvenem ključu. Lahko je tudi razširjeno kolektivna, združuje proizvajalce ter porabnike na geografskem območju in vključuje porabnike, ki segajo od individualnega ali kolektivnega stanovanjskega sektorja do terciarnega ali celo industrijskega sektorja. Variabilni razdelitveni ključ se morda zdi boljši, saj omogoča, da se proizvodnja razporedi sorazmerno s porabo glede na časovne intervale, vendar ni brez pomanjkljivosti, saj so lahko porabniki v skušnjavi, da bi povečali svojo porabo, zato da bi povečali svoj delež lastne porabe.

2.13

To zapletenost je mogoče rešiti z ustanovitvijo pravne osebe, ki je odgovorna, da odloča o razdelitvenem ključu in ga posreduje upravljavcu omrežja.

3. Posebne ugotovitve

3.1

EESO ugotavlja, da je na prvi pogled preprosta lastna poraba bolj zapletena, kot se zdi, saj združuje dve problematiki – proizvodnjo in porabo energije, ki sta sprva ločeni – v okviru istega pravnega subjekta, bodisi fizične bodisi pravne osebe. Zato ni presenetljivo, da ureditev tega dokaj novega pojava še ni ustaljena. Usklajevanje opredelitve posebne tarife za uporabo omrežja, spoštovanja nujnih zahtev distribucijskega omrežja in vloge naložb tretjih oseb je zapleteno. Zapletenost je vsekakor povezana s stroški električnega omrežja: vse večji delež spremenljivih obnovljivih virov energije znatno povečuje sistemske stroške omrežja. EESO opozarja, da obstoječe sheme določanja cen (čas višje in nižje tarife) niso povezane s posebnimi konicami proizvodnje energije iz obnovljivih virov ali z ogljičnim odtisom.

3.2

Spremembe na področju energetike, katerih dejavnik je lastna poraba, je mogoče ponazoriti kot mehanizem, katerega zagon ima pet stopenj:

—	individualna lastna poraba;

—	kolektivna lastna poraba;

—	razširjena kolektivna lastna poraba;

—

skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ki so bile uvedene z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (2), da bi zagotovile okoljske, gospodarske ali socialne koristi za svoje člane ali lokalna območja. Gre za pravne subjekte, ki jih nadzorujejo državljani, MSP ali lokalni organi in ki lahko proizvajajo, porabljajo, shranjujejo, si med seboj izmenjujejo ali prodajajo proizvedeno energijo iz obnovljivih virov. Imajo dostop do energetskega trga, bodisi neposredno bodisi prek agregatorja;

—

energetske skupnosti državljanov, opredeljene v Direktivi (EU) 2019/944, ki presegajo skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, saj „lahko [sodelujejo] pri proizvodnji, vključno s proizvodnjo iz obnovljivih virov, distribuciji in dobavi električne energije, porabi, agregiranju, shranjevanju energije, storitvah energetske učinkovitosti ali zagotavljanju storitev polnjenja električnih avtomobilov ali pa svojim članom ali družbenikom [zagotavljajo] druge energetske storitve“.

3.3

Ti direktivi potrjujeta željo po preoblikovanju evropske energetike in preseganju samooskrbe, saj uveljavljata nove modele organizacije med lokalnimi akterji, ki jih ne gre zamenjevati z lastno porabo. Predstavljata zadnjo fazo zagona, s katero bi se lahko izpolnile obljube o družbenih spremembah na podlagi energetskega prehoda, izvedenega lokalno in konkretno, čim bližje državljanom, ter o sodelovanju državljanov pri energetskem prehodu, obenem pa spodbujata preudarnost in učinkovitost na področju energije. Dobre prakse, kot so nepridobitne pobude za skupni nakup naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, se razvijajo in spodbujajo sprejemanje teh novih načinov proizvodnje in porabe energije. EESO poziva Komisijo, naj še naprej podpira te pobude (3).

3.4

Po mnenju EESO je lastna poraba obremenjena tudi z drugimi dejavniki. Na primer, fotovoltaični sektor je podvržen številnim nepredvidljivim razmeram: geografski parameter vpliva na število sončnih ur v različnih regijah, zato je treba prilagoditi moč in vrsto naprav (streha, zasenčitev, tla) ter njihovo usmerjenost, ki vpliva na življenjsko dobo panelov. Zaradi tehničnih, finančnih in regulativnih omejitev jih ne morejo namestiti vsi uporabniki. To lahko storijo izključno lastniki, ki imajo na voljo sredstva in katerih bivališče to omogoča, kar izključuje veliko najemnikov in vse, ki nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi se pridružili projektu kolektivne lastne proizvodnje. Tudi nekateri urbanistični predpisi prepovedujejo namestitev panelov na območjih, razvrščenih v posebne zaščitene kategorije (zgodovinska mestna jedra, območja kulturne dediščine, območja, razvrščena v skladu z okoljskim zakonikom itd.) (4).

3.5

Finančni stroški namestitve in vzdrževanja naprav lahko hitro postanejo previsoki, če k temu dodamo še stroške prilagoditve hišnega električnega sistema standardom, stroške kvalificirane delovne sile itd.

3.6

Z okoljskimi stroški kemičnega shranjevanja s pomočjo baterij postane podoba lastne porabe prav tako manj privlačna. Danes prevladuje litij-ionska tehnologija. Vendar se za postopek pridobivanja litija porabi ogromna količina vode (približno 2 milijardi litrov na tono litija), večina svetovne zaloge pa prihaja s sušnega območja, t. i. litijskega trikotnika, ki si ga delijo Bolivija, Čile in Argentina. Pri pridobivanju nastajajo tudi strupeni odpadki, kot so pokazali škandali, povezani z rudnikom Ganzizhou Rongda v Tibetu, zaradi katerega je bil lokalni ekosistem tako opustošen, da so morale oblasti leta 2013 obrat zapreti (preden so aprila 2016 dovolile njegovo ponovno odprtje) (5).

3.7

Zelo drago je tudi shranjevanje – 50 do 80 milijard EUR za skladiščenje ene same TWh za eno sezono ali med letom zaradi potrebe po izravnavi. Ne smemo pa niti pozabiti, da je treba vsakih 15 let ali vsaj vsakih 20 let zamenjati tudi baterije. Številni proizvajalci, med njimi Tesla in kitajski CATL, napovedujejo, da bodo kmalu začeli proizvajati baterije z 2- do 4-krat daljšo življenjsko dobo, pojavljajo pa se tudi alternative litij-ionskim baterijam, kot npr. natrij-ionske baterije (Na-ion) (6).

3.8

EESO ugotavlja, da nemoten razvoj lastne porabe ovirajo tudi tako imenovani ekološki prestopniki z zlorabami in goljufijami. Gre za prodajalce ali samostojne podjetnike, ki izkoriščajo navdušenje posameznikov nad samooskrbo in fotovoltaiko na splošno ter uporabljajo zavajajoče prodajne ponudbe in obljubljajo pretirane prihranke, neobstoječo državno pomoč in prikrite potrošniške kredite. Strokovnjaki iz sektorja so se odzvali s priročniki proti prevaram, vendar zaupanje samoporabnikov energije še vedno ni zajamčeno (7).

3.9

Z digitalnimi orodji za izmenjavo podatkov o spremljanju porabe se odpira vprašanje varstva in obdelave podatkov ter varnosti strežnikov, na katerih so podatki shranjeni. Ali bo „varuh pravic porabnikov energije“ iz Direktive (EU) 2019/944, ki se trenutno revidira (8), zadostoval oziroma bo pristojen v primeru sporov med zasebniki? Treba bo razširiti pristojnosti teh varuhov (9).

3.10

S počasno rastjo lastne porabe se močno spreminjajo nekateri zelo centralizirani modeli proizvodnje, zlasti v zvezi z jedrskimi elektrarnami, zaradi pojava kratkih gospodarskih poti proizvodnje/porabe energije. Z lastno porabo se zato postavljajo pod vprašaj nekateri temelji prenosa električne energije:

—	načelo „poštne znamke“, enotne tarife ne glede na razdaljo prenosa energije med proizvodnjo in porabo, se pri lastni porabi poruši, saj pri kratki poti obstaja posebna tarifa za kolektivno lastno porabo;

—	razvoj lastne porabe bi lahko povzročil tudi izgubo dohodka za distributerja, ki bi moral izvajati velike naložbe, če bi se omrežje tako močno uporabljalo v času konic.

3.11

Vendar se koristi energetskega prehoda pri individualni in kolektivni lastni porabi zelo razlikujejo. Individualna lastna poraba prispeva k razvoju obnovljivih virov energije ter lahko posameznike in podjetja spodbudi k večji preudarnosti in učinkovitosti na področju energije. Vzpostavitev obrata individualne lastne porabe je izolirano dejanje, ki ga lahko včasih vodijo zgolj finančni razlogi.

3.12

Kolektivna lastna poraba ima bolj družbeno razsežnost, saj se lahko z njo ustvari solidarnost med državljani in/ali podjetji na lokalnih območjih z vzpostavitvijo kratkih poti proizvodnje in porabe električne energije. Pomeni prvo stopnjo izvajanja energetskega prehoda na lokalni ravni, dokler se ne pojavijo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in energetske skupnosti državljanov.

3.13

Lokalne in regionalne oblasti ter civilna družba bodo zato v ospredju izvajanja energetskega prehoda in bodo imele ključno vlogo pri spodbujanju razvoja projektov razširjene kolektivne lastne porabe.

Vendar je treba tudi okrepiti in stabilizirati regulativni okvir ter predvideti finančne spodbude, kot so na primer bonusi za naložbe v individualno lastno porabo, zagotoviti oprostitev davka, prispevati k stroškom omrežja za porabljeno energijo, poskrbeti, da se nizka stopnja lastne proizvodnje ne kaznuje, okrepiti zaupanje v fotovoltaični in vetrni sektor z bojem proti ekološkim prestopnikom, omogočiti nadaljnjo prodajo presežkov na trgu električne energije ter dovoliti povezovanje med individualno in kolektivno lastno porabo v primerih omejene uporabe.

3.14

Del enačbe je tudi spodbujanje občin, naj dajo prednost projektom razširjene kolektivne lastne porabe, pa tudi odobritev večje prožnosti lokalnih oblasti pri uporabi presežkov, zlasti z namenom boja proti energetski revščini in socialnim razlikam, ki jih povzroča nastanek zasebnih energetskih domen, sestavljenih iz potrošnikov, ki so dovolj premožni, da lahko vlagajo v proizvodne zmogljivosti in na koncu plačujejo manj za energijo.

EESO opozarja, da je večina (57 %) energetskih skupnosti v nedavni raziskavi sicer menila, da je energetska revščina pomemben ali zelo pomemben problem, vendar jih razmeroma malo sprejema učinkovite ukrepe za njeno odpravljanje (10). Ranljiva gospodinjstva se ne počutijo dovolj ozaveščena ali obveščena o tehnični in finančni podpori, ki jim je na voljo. Poleg tega se nekatera gospodinjstva niso sposobna vključiti v ukrepe energetskih skupnosti ali pa včasih ne želijo prositi za pomoč, ker se bojijo, da bodo stigmatizirana, ali pa jim ne zaupajo. To se zgodi, kadar so dobavitelji električne energije del energetskih skupnosti. Zato so potrebni posebni programi in cilji za ranljiva in energetsko revna gospodinjstva.

V Bruslju, 25. oktobra 2023

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Oliver RÖPKE

(1) Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L 158, 14.6.2019, str. 125).

(2) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(3) Projekta CLEAR 2.0 in CLEAR-X (https://www.clear-x.eu/), financirana v okviru programa Obzorje 2020.

(4) https://www.culture.gouv.fr/en/Thematic/Monuments-Sites/Historical-monuments-heritage-sites/Environmental-themes/Installation-of-photovoltaic-panels-in-the-vicinity-of-historic-monuments-and-in-notable-heritage-sites

(5) Poročilo organizacije Prijatelji Zemlje – Lithium: nécessité et urgence d’introduire de nouveaux processus de collecte et de recyclage (Litij: nujna potreba po uvedbi novih postopkov zbiranja in recikliranja), september 2013.

(6) https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2023/trends-in-batteries

(7) https://conseils-thermiques.org/contenu/arnaque-panneau-solaire.php;

https://www.otovo.fr/blog/stop-arnaques/arnaques-aux-panneaux-solaires-web

(8) COM(2023) 148 final z dne 14. marca 2023.

(9) https://www.beuc.eu/sites/default/files/publications/BEUC-X-2023-047_Consumers_should_always_have_access_to_ADR_in_energy.pdf

(10) https://www.energysolidarity.eu/cees-survey-energy-poverty-action/