Poročevalka: Magali ALTOUNIAN (FR/Renew Europe) članica regionalnega sveta, Provansa – Alpe – Azurna obala

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Ovire na mejah zavirajo razvoj obmejnih regij in blaginjo njihovih prebivalcev

1.

opozarja, da študije, ki jih je doslej izvedla Evropska komisija, kažejo na znatne izgube potencialne rasti v obmejnih regijah EU kot neposredno posledico pravnih in upravnih ovir. Te ustvarjajo precejšnje upravno breme in ovirajo čezmejne dejavnosti državljanov, skupnosti in podjetij. To vprašanje je še toliko bolj pomembno, saj v obmejnih regijah živi velik delež prebivalstva EU, po nekaterih ocenah kar 30 % (1);

2.

poudarja, da zaradi ovir lokalne in regionalne oblasti ter čezmejni subjekti ne morejo sodelovati pri skupnih projektih, kot so čezmejne javne storitve (2). Kot kažejo izkušnje, kompleksnejši čezmejni projekti, zlasti infrastrukturni, terjajo veliko več sredstev in časa kot podobni projekti, ki se izvajajo na ozemlju ene same države članice;

3.

poudarja, da so ovire na mejah v nasprotju z idejo evropske enotnosti. Po 70 letih povezovanja ne bi smele obstajati, v nobenem primeru pa ne bi smele nastajati nove, kar se na žalost še vedno dogaja. Člen 174 PDEU o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji določa, da je treba posebno pozornost nameniti čezmejnim regijam. Evropska unija in njene države članice morajo sprejeti ukrepe za odpravo ovir ali vsaj njihovo zmanjšanje, da bi dokončno oblikovale evropski enotni trg, spodbudile delovna mesta in rast ter izboljšale kakovost življenja državljanov. Čezmejne regije so v središču evropskih prednostnih nalog na področju povezovanja in teritorialne kohezije;

4.

ugotavlja, da se državljani in podjetja v obmejnih regijah vsakodnevno srečujejo s številnimi problemi, ki si jih v drugih delih Evrope niti ne predstavljajo in jih v prestolnicah držav članic pogosto napačno razumejo, zaradi česar so postavljeni v diskriminatorni položaj v primerjavi z drugimi državljani EU. Prebivalci obmejnih regij morajo imeti enak dostop do delovnih mest, blaga, storitev in stikov onstran meje, da bi lahko živeli polno življenje tako kot v drugih regijah;

5.

opozarja, da so se s pandemijo COVID-19 te težave še dodatno zaostrile. V čezmejnih regijah, kjer prebivalci dnevno prečkajo mejo za delo, nakupovanje, dostop do storitev ali obiske bližnjih, je bilo nenadno zaprtje še posebej obremenjujoče in problematično. Nekatere obmejne regije so se soočile s skoraj popolnim propadom svojih zdravstvenih sistemov, vendar niso mogle izkoristiti čezmejne pomoči, saj njihova nacionalna zakonodaja, ob pomanjkanju čezmejnega in evropskega usklajevanja, pacientom, zdravstvenemu osebju in službam za nujno pomoč ni dovoljevala prečkanja meje;

6.

opozarja na številne analize ovir na mejah, ki sta jih po čezmejnem pregledu leta 2015 izvedla Evropska komisija in Združenje evropskih obmejnih regij v okviru programa „rešitve B“. V teh analizah so večkrat izpostavljene ovire na mejah in rešitve, ki so bile sprejete z začasnimi določbami ali regulativnimi ali zakonodajnimi spremembami, odvisno od primera. Pokazala se je potreba po forumih, v okviru katerih bi lahko lokalne in regionalne oblasti odpravljale čezmejne ovire ob podpori držav članic. Takšna orodja za čezmejno upravljanje že obstajajo ali pa še morajo začeti delovati (Nordijski svet; odbori za čezmejno sodelovanje na francosko-nemški meji (pogodba iz Aix la Chapelle), francosko-italijanski meji (pogodba iz Quirinala) in francosko-španski meji (barcelonska pogodba));

7.

ocenjuje kot nesprejemljivo, da v današnji Evropski uniji nimajo vse obmejne regije na voljo orodij za čezmejno upravljanje, s katerimi bi lahko vladam v svojih državah ali institucijam EU učinkovito poročale o pravnih in upravnih ovirah, zaradi česar so se znašle v slepi ulici, kar zavira njihov trajnostni gospodarski, socialni in teritorialni razvoj, ki je temelj za blaginjo in dobro počutje prebivalstva. Tovrstna orodja za čezmejno upravljanje bi morala imeti na voljo vsa območja na meji;

8.

poudarja, da bi vzpostavitev zakonodajnega orodja na ravni Unije za odpravo čezmejnih ovir skupaj z obstoječimi orodji prispevala k dokončanju enotnega trga in prinesla znatne gospodarske koristi. Pozitivno bi vplivala na socialne pravice, enake možnosti, varstvo okolja in boljši dostop do visokokakovostnih javnih storitev za državljane, ki živijo v obmejnih regijah;

9.

potrjuje, da mora Evropska komisija usklajevati orodja za čezmejno upravljanje, da bi združila najboljše prakse in po potrebi ocenila primernost sprejemanja zakonodaje na evropski ravni. Ljudje v obmejnih regijah kot evropski državljani pričakujejo, da bo EU pomagala pri reševanju težav, ki jih ni mogoče rešiti le na regionalni ravni. Pomanjkanje podpore in zanemarjanje le še poglabljata negativni odnos do Evropske unije. Potrebno je evropsko zakonodajno orodje, ki bi spodbujalo pozitivno podobo EU;

10.

meni, da si mora Unija pri spoprijemanju z različnimi socialnimi, demografskimi, gospodarskimi, okoljskimi in podnebnimi izzivi bolj prizadevati za učinkovitejše sodelovanje med organi obmejnih regij, da bi odpravili preostale čezmejne pravne in upravne ovire;

Revizija osnutka uredbe o evropskem čezmejnem mehanizmu bi odpravila ovire na mejah

11.

ponovno izraža podporo uredbi o evropskem čezmejnem mehanizmu za odpravo pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru, ki jo je Komisija predlagala leta 2018 in ki bi omogočila odstopanja in morebitne zakonodajne spremembe, s katerimi bi zagotovili hitrejše rešitve v korist javnim akterjem, skupnostim, državljanom in podjetjem v obmejnih regijah;

12.

opozarja, da je že v svojem mnenju o evropskem čezmejnem mehanizmu, sprejetem leta 2018, poudaril, da je to zelo učinkovito orodje z daljnosežnimi pozitivnimi učinki na čezmejno sodelovanje in življenje v obmejnih regijah; ugotavlja, da z razmerami v teh regijah pogosto nismo dobro seznanjeni; priznava potencial omenjenega mehanizma in obžaluje, da so se države članice odločile prekiniti razprave o tej uredbi;

13.

priznava, da bi bilo treba na podlagi ustreznih pripomb nekaterih držav članic sprejeti nov pristop k uredbi, da bi našli izhod iz slepe ulice. Meni, da je zadržke, ki so jih izrazile države članice, mogoče odpraviti s poglobljeno razpravo in spremenjenim predlogom. Države članice, Evropska komisija, Evropski parlament in Evropski odbor regij bi morali v duhu odprtosti in dialoga organizirati delovne seje, da bi se premaknili z mrtve točke in našli izvedljivo rešitev, ki bi vodila do spremenjenega predloga, sprejemljivega za vse strani. Evropski odbor regij je kot nevtralni akter idealen forum za organizacijo takšnih srečanj;

14.

pozdravlja poročilo s priporočili Evropski komisiji za spremembo osnutka uredbe o evropskem čezmejnem mehanizmu (3), ki ga je sprejel Evropski parlament 14. septembra 2023;

15.

poziva Evropsko komisijo, naj obravnava pomisleke držav članic in preoblikuje uredbo tako, da bi jo poenostavila in jasno pojasnila prostovoljno naravo rešitev, ki bi se izvajale, hkrati pa ohranila njene glavne vidike. Med slednjimi so čezmejne koordinacijske točke v vseh državah članicah ali regijah z zakonodajnimi pooblastili ter obveznost držav članic, da vzpostavijo učinkovit mehanizem za odpravljanje ovir, če se odločijo, da ne bodo uporabile tistega, ki je predlagan v uredbi;

16.

poudarja, da bi morale regionalne in lokalne oblasti vsebinsko in vključujoče sodelovati pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za odpravo čezmejnih ovir ter da bi se bilo treba s poslovnimi skupinami, lokalnimi akterji civilne družbe in lokalnimi skupnostmi posvetovati o tem procesu in jih ustrezno obveščati o njem;

17.

poziva Evropsko komisijo, naj pojasni in poenostavi postopke, opisane v uredbi, da bi preprečili nesporazume pri njeni uporabi, pri tem pa vsaki državi članici pusti dovolj prožnosti;

18.

poudarja, da uredba nima proračunskih posledic. Dodatno upravno breme bi moralo biti omejeno in precej nižje od upravnega bremena, ki ga povzročajo ovire v obmejnih regijah. Čezmejne ovire omejujejo povezovanje EU in uspešnost projektov, ki se financirajo na evropski in nacionalni ravni, kot so čezmejna infrastruktura ali javne storitve. Namen predloga uredbe je okrepiti kohezijo Evropske unije na področjih, kjer je najbolj potrebna in prepoznavna. To naj bi se storilo z drugimi, nefinančnimi sredstvi, kar bi zelo pozitivno vplivalo na zmanjšanje dejanskih stroškov in splošno čezmejno sodelovanje;

19.

poudarja, da je bistveno vzpostaviti čezmejne koordinacijske točke v vseh državah članicah ali v regijah z zakonodajnimi pooblastili, tudi v državah članicah, ki bi se na koncu odločile za uporabo lastnega orodja namesto tistega, ki je predlagano v uredbi. Te koordinacijske točke, ki bi jih bilo treba vključiti v pristojna ministrstva v vseh državah članicah ali regijah z zakonodajnimi pooblastili in v obstoječe organizacije, kot je Nordijski svet, oziroma bi bile vzpostavljene kot samostojne organizacije, bi morale biti vidne in pristojnim organom omogočati, da prejemajo obvestila od obmejnih regij, državljanov in podjetij, jih obravnavajo in predlagajo rešitve;

20.

poudarja, da bi morale čezmejne koordinacijske točke pri odpravljanju ovir na mejah delovati kot mreža na vsaki meji in se po potrebi posvetovati s sorodnimi akterji v sosednjih državah članicah ter na evropski ravni, da bi delile svoje izkušnje in sodelovale pri skupnih rešitvah. Hkrati bi morale pri svojem delu izkoristiti podporo Evropske komisije, zlasti prek evropske čezmejne koordinacijske točke, vzpostavljene v okviru GD REGIO. Odprava čezmejne ovire, ki je bila prvotno ugotovljena v obmejni regiji, bi lahko imela širše, če ne celo evropsko področje uporabe;

21.

predlaga, naj imajo čezmejne koordinacijske točke tudi nadzorno vlogo, da bi preprečili nastanek novih pravnih in upravnih ovir, ki bi lahko izhajale iz nove nacionalne zakonodaje in neusklajenega prenosa direktiv EU v nacionalno zakonodajo, ter ozaveščali zakonodajalce o njihovem čezmejnem učinku;

22.

odločno predlaga, naj imajo države članice možnost, da izbirajo med uporabo evropskega čezmejnega mehanizma ali nacionalnega orodja za vsak primer posebej, namesto da bi sprejele odločitev o orodju na celotni meji, kot je bilo predvideno v prvotnem predlogu uredbe;

23.

poziva, naj čezmejne koordinacijske točke tesno sodelujejo z ESPON, da bi zbirale statistične in geoprostorske podatke o čezmejnih tokovih ter si prizadevale za uskladitev in standardizacijo statističnih podatkov med državami, s čimer bi izboljšali proces odločanja in uvedli rešitve za odpravo čezmejnih ovir;

24.

poudarja, da bi morala spremenjena uredba določati, kateri drugi mehanizmi bi se lahko uporabljali in katere naj bi bile minimalne zahteve za nacionalne ali večdržavne mehanizme (Benelux, Nordijski svet, Višegrajska skupina, dvostranske in večstranske pogodbe itd.), da bi bile države članice lahko izvzete iz uporabe uredbe o evropskem čezmejnem mehanizmu;

25.

sledi svojemu prejšnjemu mnenju in poziva Komisijo, naj opredeli tematsko področje uporabe in razmere (skupni projekti, storitve splošnega pomena ali drugo), v katerih bi se lahko izvajal evropski čezmejni mehanizem. Predlaga, naj Evropska komisija jasno opredeli vrste ovir, ki bi se lahko štele za upravičene v okviru mehanizma, saj bi takšna pojasnila nedvomno odpravila nekatere pomisleke;

26.

poziva, naj se v uredbi pojasni njeno geografsko področje uporabe. Njen namen je odpraviti ovire na mejah v korist obmejnih območij. Rešitev je treba sprejeti za vsak primer posebej, znotraj funkcionalnega obsega, ki izhaja iz posamezne ovire. Prosilec se lahko nahaja na ozemlju, ki je večje od obmejne regije, odvisno od delitve pristojnosti, na katere vpliva ovira v posamezni državi članici;

27.

poudarja, da je mehanizem uporaben predvsem za kopenske meje znotraj EU, vendar poziva, naj se v uredbi predvidi možnost njene uporabe na morskih mejah;

28.

priporoča, da se spodbuja izmenjava izkušenj med obmejnimi regijami in da se po petih letih izvede ocena pridobljenih izkušenj z namenom morebitne revizije uredbe.

---

(1)  Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU, COM(2017) 534 final.

(2)  Mnenje Evropskega odbora regij – Čezmejne javne storitve v Evropi (UL C 106, 26.3.2021, str. 12).

(3)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2023 s priporočili Komisiji o spremembi predlaganega mehanizma za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru (2022/2194(INL)).