Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/21/ES o skladnosti z zahtevami države zastave

(COM(2023) 272 final – 2023/172 (COD))

(C/2023/877)

Poročevalka:

Tanja BUZEK

Zaprosilo	Evropski parlament, 10. 7. 2023 Svet Evropske unije, 18. 7. 2023
Pravna podlaga	člen 100(2) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	6. 9. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	20. 9. 2023
Plenarno zasedanje št.	581
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	218/0/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja pobudo Evropske komisije za revizijo Direktive 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1), s katero bi na enoten način zagotovili visoko kakovost in konkurenčnost pomorskega prevoza pod zastavami držav članic EU in izpolnjevanje obveznosti držav članic kot držav zastave.

1.2

EESO poudarja potrebo po jasnosti in skladnosti med predpisi Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in ustreznim zakonodajnim okvirom EU, zlasti med predpisi o pomorski inšpekciji države pristanišča in predlogom za posodobitev Direktive 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) za povečanje pomorske varnosti in varstva morskega okolja, za katere se prav tako predlaga revizija.

1.3

EESO poudarja pomen razvoja sistema upravljanja kakovosti, s katerim bi postopke sistematično spremljali.

1.4

EESO bi si močno želel znatnega sodelovanja in prispevka socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov pomorske industrije v skupini na visoki ravni, ki bo ustanovljena za zadeve v zvezi z državami zastave.

1.5

EESO meni, da je treba z revizijo direktive o zahtevah države zastave doseči, da bodo države zastave na svojih ladjah v celoti upoštevale pravice pomorščakov. Med resničnimi izzivi sta močan nadzor države zastave in tudi stroga pomorska inšpekcija države pristanišča v zvezi z zahtevami Konvencije o delu v pomorstvu iz leta 2006, kar sovpada s tehnično pomočjo in usposabljanjem, ki ju nudijo Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), Mednarodna organizacija dela (MOD), Svetovna pomorska univerza, Mednarodni center za usposabljanje Mednarodne organizacije dela, Mednarodni inštitut za pomorsko pravo itd.

1.6

EESO predlaga, da države zastave EU bolj upoštevajo priporočila iz študije Komisije o socialnih vidikih v sektorju pomorskega prometa (objavljena leta 2020) (3), tudi s tem, da dosežejo enoten pristop k izvajanju in izvrševanju Konvencije o delu v pomorstvu iz leta 2006.

1.7

EESO zlasti priporoča, da se nadaljuje, okrepi in razširi usposabljanje, ki ga EMSA nudi organom držav zastave EU, v katerem naj bodo podrobneje zajeti vidiki, povezani s Konvencijo o delu v pomorstvu iz leta 2006. EESO meni, da bi EMSA lahko imela pomembno vlogo pri podpiranju usposabljanja uradnikov uprav držav zastave in inšpektorjev pomorske inšpekcije držav pristanišča za izvajanje ciljno usmerjenih inšpekcijskih pregledov na tem področju in v okviru svojega širšega mandata za usposabljanje (4).

1.8

EESO meni, da bi moral novi predlog spodbuditi evropske države zastave, da okrepijo svojo raven nadzora. Evropska unija bi morala biti vodilna v boju proti zastavam ugodnosti in izkazovati odličnost pri zahtevah in nadzoru nad svojimi plovili. Zaradi globalnega značaja tega sektorja je pomembno, da je pristop glede na zastavo nevtralen in regulativno okolje spodbudno, kar je predpogoj za ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev in preprečevanje neželenih praks.

1.9

EESO obžaluje zamujeno priložnost, da bi z jasnimi in preglednimi pravili presegli mednarodne minimalne zahteve in ustvarili evropski pomorski prostor za bolj konkurenčen ter gospodarsko, okoljsko in socialno trajnosten pomorski prevoz. Poziva Komisijo, naj razmisli o nadaljnjih pobudah EU v tej smeri.

1.10

EESO poziva Komisijo, naj sprejme izvedbene akte za ustrezno spremljanje priznanih organizacij. EESO meni, da je zaradi vpletenosti in dvojne vloge klasifikacijskih zavodov lahko vprašljiva uspešnost sedanjega sistema. Zastave držav članic EU vse pogosteje prenašajo svoje odgovornosti za pregledovanje na priznane organizacije, zato se postavlja vprašanje, ali države zastave izpolnjujejo svoje obveznosti.

2. Ozadje mnenja

2.1

Komisija je 1. junija 2023 objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/21/ES o skladnosti z zahtevami države zastave (COM(2023) 272 final), ki je del svežnja Komisije o pomorski varnosti za podporo čistemu in sodobnemu pomorskemu prevozu (5).

2.2

S predlogom se spreminja obstoječa direktiva iz leta 2009 in je v celoti skladen z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) o pomorski inšpekciji države pristanišča in Direktivo 2009/18/ES o preiskavah nesreč. Istočasno se predlagajo spremembe vseh treh direktiv.

2.3

Ta zakonodajni predlog je del sklopa predlogov Komisije za revizijo, ki bi pripomogla k učinkovitemu, trajnostnemu in varnemu pomorskemu prometu ter prevozu v vodah EU in zunaj njih v korist naših državljanov, obalnih skupnosti, morskega okolja in zdravih oceanov.

2.4

Specifični cilji revizije so:

—	posodobiti Direktivo in jo uskladiti z mednarodnimi pravili, da se zagotovita večja doslednost in pravna jasnost, zlasti v zvezi s kodeksom o izvajanju instrumentov IMO (Kodeks III),

—	zagotoviti ustrezne inšpekcijske preglede ladij, ki plujejo pod zastavo, ter spremljanje in nadzor priznanih organizacij, ki delujejo v imenu države zastave,

—	zagotoviti obsežnejšo uporabo digitalnih rešitev z uporabo in izmenjavo elektronskih spričeval, ki so interoperabilna z bazami podatkov, ki jih gosti EMSA, ter opuščanje okornih papirnatih sistemov izdajanja potrdil tako za uprave kot za ladje,

—	zagotoviti usklajen pristop k razumevanju in merjenju uspešnosti flot držav zastave in izvajanja nalog v državah zastave ter poročanju o tem.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO se strinja z oceno Komisije, da je pandemija COVID-19 močno opozorila na ključno vlogo pomorskega prometa in zlasti njegovih delavcev. Prenovljene politike EU morajo podpirati ta sektor in v njem zaposlene ter upoštevati njegov pomen, saj pokriva 75 % zunanje trgovine EU, pri čemer svetovni pomorski prevoz predstavlja kar 90 % svetovne trgovine. Čeprav se je med pandemijo izkazalo, da je pomorski sektor zelo odporen, so se kljub vsemu pokazali znatni izzivi motenj v dobavnih verigah v svetovni trgovini in nedopustne krize pri menjavah posadk, ko je na krovih ladij obtičalo pol milijona pomorščakov.

3.2

Nove geopolitične razmere, ki jih je sprožila ruska vojna agresija proti Ukrajini, spet močno ogrožajo mednarodno pomorsko varnost in varnost pomorščakov (7). Pomorski sektor, ki se sooča z izzivi in priložnostmi, povezanimi z različnimi prehodi v teku, mora spodbujati razogljičenje in digitalizacijo industrije ter pri tem upoštevati pravičen prehod in povečevanje svoje konkurenčnosti.

3.3

EESO pozdravlja posodobitev in uskladitev direktive o zahtevah držav zastave z mednarodnimi pravili, da bi povečali doslednost in pravno jasnost, zlasti v zvezi s Kodeksom III. Vključitev delov Kodeksa III, ki se nanašajo na države zastave, v zakonodajo EU je potrebna, da se ga lahko izvršuje v okviru pravnega reda EU, kajti IMO nima izvršilnih pooblastil.

3.4

EESO meni, da je ta predlog pomemben korak k izboljšanju pomorske varnosti in trajnostnosti ter k enotnemu izvajanju visokokakovostnega in konkurenčnega pomorskega prevoza pod zastavami držav članic EU in izpolnjevanju obveznosti držav članic kot držav zastave.

3.5

Vendar pa EESO obžaluje zamujeno priložnost, da bi z jasnimi in preglednimi pravili presegli mednarodne minimalne zahteve in ustvarili evropski pomorski prostor za bolj konkurenčen ter gospodarsko, okoljsko in socialno trajnosten pomorski prevoz, kar bi bil dober zgled visokokakovostnih pomorskih storitev, ki bi mu drugi lahko sledili.

3.6

EESO poudarja pomen usklajenega pristopa pri sočasni spremembi direktiv o zahtevah države zastave, pomorski inšpekciji države pristanišča in o preiskavah nesreč v pomorskem prometu. Vsi predlogi morajo biti medsebojno usklajeni, pri vsaki predlagani spremembi ene direktive pa je treba upoštevati drugi dve direktivi oziroma širši mednarodni regulativni okvir.

3.7

EESO pozdravlja določbo o ustanovitvi skupine na visoki ravni za zadeve v zvezi z državami zastave v skladu z določbami novega člena 9a, v okviru katere se bo razpravljalo o vprašanjih države zastave in omogočala izmenjava izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, strokovnjaki in inšpektorji države zastave. Vsekakor pa bi si EESO močno želel tudi znatnega prispevka socialnih partnerjev, pa tudi drugih ustreznih deležnikov v pomorski industriji, ki bi v tej skupini sodelovali.

3.8

EESO pozdravlja določbo o uvedbi elektronskih dokumentov, ki jih je treba evidentirati, hraniti, o njih poročati in si jih izmenjevati ter zagotoviti njihovo interoperabilnost s podatkovnimi zbirkami, ki jih hrani EMSA, da bi dosegli večjo učinkovitost kot s sistemi certificiranja, ki temeljijo na papirju.

3.9

EESO meni, da je treba pri vsaki reviziji direktive o zahtevah države zastave zahtevati, da države zastave na svojih ladjah v celoti upoštevajo pravice pomorščakov, in poudarja pomen izvajanja Direktive 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8) o nekaterih odgovornostih države zastave za spoštovanje in izvajanje Konvencije o delu v pomorstvu iz leta 2006 ter Direktive Sveta 2009/13/ES (9) o izvajanju sektorskega sporazuma socialnih partnerjev o Konvenciji o delu v pomorstvu iz leta 2006, ki sta ga sklenila Združenje ladjarjev Evropske skupnosti in Evropska federacija delavcev v prometu.

3.10

EESO meni, da je treba z novim predlogom evropske države zastave spodbuditi, da okrepijo svojo raven nadzora. Evropska unija bi morala biti vodilna v boju proti zastavam ugodnosti in izkazovati odličnost pri zahtevah in nadzoru nad svojimi plovili.

3.11

Za pomorski sektor je značilna mednarodna konkurenca z velikimi regulativnimi razlikami med državami zastave, zaradi katerih se pojavljajo nezaželene prakse, kot je sprememba zastave plovil. Globalni značaj sektorja namreč kaže na pomen pristopa, ki je glede zastave povsem nevtralen, in na pomen ugodnega regulativnega okolja, ki je predpogoj za ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev in preprečevanje nezaželenih praks.

3.12

Po mnenju EESO je skrajni čas, da se prepreči nelojalna konkurenca nekaterih podjetij in tudi neučinkovitih držav zastave. V skladu s Konvencijo Organizacije združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS, zgornja opomba 1, člen 91(1)) mora obstajati resnična povezava med dejanskim lastnikom plovila in zastavo, pod katero plovilo pluje. V številnih primerih registrov sploh ne vodijo iz države zastave, zato sindikati, deležniki v panogi in javnost težje zahtevajo odgovornost od lastnikov ladij.

3.13

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, da bi uprave lahko delovale z zadostnimi sredstvi, in poskrbeti za ustrezno spremljanje priznanih organizacij. EESO meni, da je zaradi vpletenosti in dvojne vloge klasifikacijskih zavodov lahko vprašljiva uspešnost sedanjega sistema.

3.14

Na podlagi pravnega reda EU o pomorski varnosti lahko država zastave tehnično delo prenese na klasifikacijske zavode, ki v njenem imenu opravijo predpisane preglede, potrebne za preverjanje, ali je ladja primerna za uporabo. Klasifikacijski zavod, ki deluje na ta način, postane priznana organizacija. Država zastave lahko priznani organizaciji tudi dovoli, da v njenem imenu izdaja spričevala. Zato organi zastave držav članic EU vse pogosteje prenašajo svoje odgovornosti za izvajanje pregledov na priznane organizacije. To pomeni postopen prenos znanja in izkušenj z javnih uprav na zasebne subjekte.

3.15

Klasifikacijski zavodi in priznane organizacije so zasebni subjekti, ki delajo za dobiček, a imajo naloge iz pristojnosti javnih subjektov. Čeprav so klasifikacijski zavodi in priznane organizacije odgovorni za preverjanje, ali so ladje varne in čiste, lahko nanje vplivajo tudi posamezniki, da se jih obravnava bolj popustljivo, saj lahko strogi pregledi povzročijo višje stroške in zadržanje ladje. Vprašanje je, ali države zastave izpolnjujejo svoje obveznosti in ali je ta dvojna vloga klasifikacijskih zavodov pravilen pristop.

4. Posebne ugotovitve

4.1

Utrujenost ter poslabšanje delovnih in življenjskih razmer na ladji neposredno ogrožata varnost. Če so na krovu psihično in fizično izčrpani pomorščaki, to ne povečuje le tveganja človeških napak, temveč ogroža tudi varnost življenj in ladij na morju ter morskega in obalnega okolja.

4.2

Nedavno poročilo (10) Svetovne pomorske univerze, ki jo je ustanovila Mednarodna pomorska organizacija (IMO), je pokazalo, da obstaja kultura sistematičnega prilagajanja ur dela in počitka ter velika potreba po sistematičnem preverjanju evidenc in ustreznem usposabljanju inšpektorjev pomorske inšpekcije države pristanišča, da bi lahko izvajali ciljane inšpekcijske preglede na teh ključnih področjih. Države zastave bi morale revidirati tudi smernice, ki jih dajejo svojim nadzornikom in tistim, ki so pooblaščeni, da delujejo v njihovem imenu, da bi vključevale sistematično preverjanje točnosti evidenc.

4.3

EESO zato državam zastave EU in agenciji EMSA predlaga, da bolj upoštevajo priporočila študije Komisije iz leta 2020 o socialnih vidikih v sektorju pomorskega prometa, zlasti glede:

—

oblikovanja skupnega pristopa pri izvajanju in izvrševanju Konvencije o delu v pomorstvu iz leta 2006 s povečanjem obsega sodelovanja in izmenjave informacij med organi države pristanišča EU in organi države zastave EU s pomočjo:

—

objave dokumenta s smernicami agencije EMSA, ki vsebuje nasvete, kako obravnavati nejasne ali dvoumne določbe Konvencije o delu v pomorstvu iz leta 2006. Lahko bi vseboval tudi seznam najpogostejših težav, odkritih med inšpekcijskimi pregledi ladij pod posamezno državo zastave. ki jih izvaja država pristanišča, ter razlage in pojasnila o posebni dokumentaciji in certifikatih vsake države zastave,

—

okrepitve usposabljanja, ki ga EMSA nudi upravam in uradnikom države zastave EU ter pomorskim inšpektorjem države pristanišča, pri čemer je treba zagotoviti, da so v tem usposabljanju dovolj podrobno zajeti vidiki, ki se nanašajo na Konvencijo o delu v pomorstvu iz leta 2006. Pomembno se je osredotočiti na resnejše pomanjkljivosti v Konvenciji o delu v pomorstvu iz leta 2006, kot so neizplačevanje plač, vprašanja socialne varnosti in druge pomanjkljivosti, ki so razlog za zadržanje. Poleg tega bi lahko usposabljanja vključevala dejavnosti, ki spodbujajo razprave med organi zastave EU za izboljšanje komunikacije in izmenjave informacij ter dobre prakse.

V Bruslju, 20. septembra 2023

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Oliver RÖPKE

(1) Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L 131, 28.5.2009, str. 132).

(2) Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 28.5.2009, str. 114).

(3) Evropska komisija, Generalni direktorat za mobilnost in promet, Study on social aspects within the maritime transport sector: final report (Študija o socialnih vidikih v sektorju pomorskega prometa: končno poročilo), Urad za publikacije, 2020, https://data.europa.eu/doi/10.2832/49520.

(4) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski agenciji za pomorsko varnost in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1406/2002 (COM(2023) 269 final – 2023/0163 (COD)) (UL C, C/2023/873, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/873/oj) podrobneje obravnava njene dejavnosti.

(5) Mnenja EESO v zvezi s svežnjem o pomorski varnosti so: Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve v zvezi z onesnaževanjem, vključno s kazenskimi sankcijami (COM(2023) 273 final – 2023/0171 (COD)) (UL C, C/2023/872, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/872/oj); Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski agenciji za pomorsko varnost in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1406/2002 (COM(2023) 269 final – 2023/0163 (COD)) (UL C, C/2023/873, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/873/oj); Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/18/ES o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa (COM(2023) 270 final – 2023/0164 (COD)) (UL C, C/2023/875, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/875/oj); Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča (COM(2023) 271 final – 2023/0165 (COD)) (UL C, C/2023/876, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/876/oj).

(6) Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

(7) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Strategija EU za pomorsko varnost in povezani akcijski načrt: Izboljšana strategija EU za pomorsko varnost za spreminjajoče se pomorske grožnje (JOIN (2023) 8 final) (UL C, C/2023/884, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/884/oj) obravnava priporočila za novo strategijo EU za pomorsko varnost.

(8) Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja (UL L 329, 10.12.2013, str. 1).

(9) Direktiva Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L 124, 20.5.2009, str. 30).

(10) Svetovna pomorska univerza (2020), A culture of adjustment, evaluating the implementation of the current maritime regulatory framework on rest and work hours (EVREST) (Kultura prilagajanja, ocenjevanje izvajanja sedanjega pomorskega regulativnega okvira o počitku in delovnem času), https://commons.wmu.se/lib_reports/66/.