16.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 211/1

OBVESTILO KOMISIJE

o razlagi in izvajanju nekaterih pravnih določb uredbe o taksonomiji EU ter povezavah z uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo

(2023/C 211/01)

Namen tega dokumenta s pogosto zastavljenimi vprašanji je pojasniti, kako bi morali subjekti upoštevati zahteve glede izpolnjevanja minimalnih zaščitnih ukrepov iz člena 18 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji). Namen tega dokumenta je tudi pojasniti status naložb v gospodarske dejavnosti in sredstva, usklajene s taksonomijo, v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, tj. uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (v nadaljnjem besedilu: SFDR) (2).

Pogosto zastavljena vprašanja v tem dokumentu pojasnjujejo obstoječe določbe v zakonodaji, ki se uporablja. Z njimi se nikakor ne povečujejo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz te zakonodaje, niti se ne uvajajo dodatne zahteve za zadevne subjekte in pristojne organe. Odgovori na pogosto zastavljena vprašanja so namenjeni zgolj pomoči finančnim in nefinančnim podjetjem pri izvajanju ustreznih pravnih določb. Za uradno razlago prava EU je pristojno samo Sodišče Evropske unije. Stališča, izražena v tem obvestilu, ne morejo prejudicirati stališč, ki bi jih Evropska komisija lahko izrazila pred sodišči EU in nacionalnimi sodišči.

Vsebina

Minimalni zaščitni ukrepi na podlagi uredbe o taksonomiji EU

Kakšno vlogo imajo minimalni zaščitni ukrepi v uredbi o taksonomiji EU?

Kako so minimalni zaščitni ukrepi opredeljeni v členu 18 taksonomije EU?

Kakšna so ključna pričakovanja za podjetja v skladu s členom 18 uredbe o taksonomiji?

Interakcije s SFDR

Ali se naložbe, usklajene s taksonomijo, štejejo za „trajnostne naložbe“ v skladu s SFDR?

Minimalni zaščitni ukrepi na podlagi uredbe o taksonomiji EU

1. Kakšno vlogo imajo minimalni zaščitni ukrepi v uredbi o taksonomiji EU?

Uredba o taksonomiji določa, da se gospodarska dejavnost lahko šteje za okoljsko trajnostno le, če se poleg izpolnjevanja drugih zahtev iz člena 3 (3) izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi iz člena 18. To je v skladu z načeli iz evropskega stebra socialnih pravic v podporo trajnostni in vključujoči rasti ter ustreznimi mednarodnimi minimalnimi standardi na področju človekovih pravic in pravic delavcev.

Minimalni zaščitni ukrepi so zato sestavni del taksonomije in so eno od štirih meril iz člena 3, ki morajo biti izpolnjena, da bi se gospodarske dejavnosti štele za okoljsko trajnostne. Namen vključitve minimalnih zaščitnih ukrepov v okvir taksonomije je zagotoviti, da subjekti, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, ki se štejejo za usklajene s taksonomijo, izpolnjujejo določene minimalne socialne standarde in standarde upravljanja.

Z drugimi besedami, namen minimalnih zaščitnih ukrepov na podlagi uredbe o taksonomiji je preprečiti, da bi se dejavnosti in naložbe štele za „trajnostne“, če vključujejo kršitve ključnih socialnih vidikov ter človekovih pravic in pravic delavcev ali niso skladne z minimalnimi standardi odgovornega ravnanja podjetij.

2. Kako so minimalni zaščitni ukrepi opredeljeni v členu 18 taksonomije EU?

Člen 18 uredbe o taksonomiji določa posebne zahteve za minimalne zaščitne ukrepe, ki se nanašajo tako na mednarodne standarde odgovornega ravnanja podjetij v skladu s členom 18(1) kot tudi na načelo, da se ne škoduje bistveno, iz člena 18(2) SFDR (4).

V skladu s členom 18(1) je treba minimalne zaščitne ukrepe razumeti kot postopke potrebne skrbnosti in pomoči, ki jih izvaja podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, da bi zagotovilo usklajenost s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za mednarodna podjetja ter vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah. Slednja vključujejo načela in pravice, določene v osmih od desetih temeljnih konvencij, opredeljenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih načelih in pravicah pri delu (5) ter Mednarodni listini o človekovih pravicah (6).

Smernice OECD za mednarodna podjetja združujejo vsa tematska področja odgovornega ravnanja podjetij in odgovornega upravljanja dobavne verige. V njih je priporočeno tudi, naj podjetja uporabljajo dobre prakse upravljanja podjetij, vključno s potrebno skrbnostjo (7), kot je določeno v načelih OECD o upravljanju podjetij.

Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah (i) določajo standard ravnanja podjetij za preprečevanje kršitev človekovih pravic in (ii) obravnavajo vsa morebitna tveganja, ki izhajajo iz gospodarskih dejavnosti, ki jih izvajajo podjetja. Odgovornost poslovnih subjektov, da spoštujejo človekove pravice, se nanaša na mednarodno priznane pravice, kar se razume vsaj kot tiste, ki so navedene v osmih od desetih temeljnih konvencij MOD in v Mednarodni listini o človekovih pravicah.

Člen 18(2) uvaja neposredno povezavo z načelom, da se ne škoduje bistveno, iz člena 2(17) SFDR. To zagotavlja, da so minimalni socialni standardi opredeljeni na evropski ravni in da je evropska zakonodaja usklajena.

Podrobnosti o načelu, da se ne škoduje bistveno, iz SFDR so določene v Delegirani uredbi (EU) 2022/1288, ki jo je Evropska komisija sprejela aprila 2022. V skladu s to uredbo je treba poleg razkritja, ali so trajnostne naložbe usklajene s smernicami OECD za mednarodna podjetja in vodilnimi načeli ZN, za izvajanje načela, da se ne škoduje bistveno, iz SFDR upoštevati seznam kazalnikov glavnih škodljivih vplivov. Evropska komisija meni, da je treba v okviru člena 18(2) uredbe o taksonomiji povezavo med minimalnimi zaščitnimi ukrepi in načelom, da se ne škoduje bistveno, iz SFDR razumeti vsaj prek kazalnikov glavnih škodljivih vplivov iz navedene uredbe za socialne zadeve in zadeve v zvezi z zaposlenimi, spoštovanjem človekovih pravic ter bojem proti korupciji in proti podkupovanju, navedenih v preglednici 1 Priloge I k delegirani uredbi na podlagi SFDR (8).

Kazalnik škodljivih vplivov na trajnostnost iz preglednice 1	Merilo
Kršitve načel globalnega dogovora ZN in smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za mednarodna podjetja	Delež naložb v podjetja, v katera se vlaga, ki so bila vpletena v kršitve načel globalnega dogovora ZN ali smernice OECD za mednarodna podjetja
Pomanjkanje postopkov in mehanizmov za skladnost, s katerimi se spremlja skladnost z načeli globalnega dogovora ZN in smernicami OECD za mednarodna podjetja	Delež naložb v podjetja, v katera se vlaga, ki nimajo politik za spremljanje skladnosti z načeli globalnega dogovora ZN ali smernicami OECD za mednarodna podjetja ali mehanizmov za obravnavo pritožb za obravnavanje kršitev vodilnih načel ZN ali smernic OECD za mednarodna podjetja
Neprilagojena plačna vrzel	Povprečna neprilagojena plačna vrzel med spoloma v podjetjih, v katera se vlaga
Zastopanost spolov v odborih	Povprečno razmerje med ženskami in moškimi v odborih podjetij, v katera se vlaga, izraženo kot odstotek vseh članov odbora
Izpostavljenost spornemu orožju (protipehotne mine, kasetno strelivo, kemično orožje in biološko orožje)	Delež naložb v podjetja, v katera se vlaga, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali prodajo spornega orožja

3. Kakšna so ključna pričakovanja za podjetja v skladu s členom 18 uredbe o taksonomiji?

Podjetja, ki razkrijejo skladnost s taksonomijo, bodo morala oceniti svoje izpolnjevanje zahteve taksonomije glede minimalnih zaščitnih ukrepov iz člena 18(1) in člena 18(2).

V skladu s členom 18(1) morajo podjetja, katerih gospodarske dejavnosti bi se štele za usklajene s taksonomijo, izvajati postopke potrebne skrbnosti in pomoči, da zagotovijo usklajenost s standardi za odgovorno ravnanje podjetij, navedenimi v smernicah OECD za mednarodna podjetja in vodilnih načelih ZN o podjetništvu in človekovih pravicah (glej vprašanje 2). V obeh besedilih je izčrpno opisano, kako se lahko izvajajo načela in ravnanje s potrebno skrbnostjo.

Osrednja zahteva iz člena 18(1) je, da mora podjetje izvajati ustrezne postopke, vključno s postopki za stalno opredeljevanje, preprečevanje, blaženje ali sanacijo zadevnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njegovim poslovanjem, vrednostnimi verigami in poslovnimi odnosi, da se zagotovi, da se njegove dejavnosti izvajajo v skladu s temi standardi.

Včasih podjetje kljub izvajanju vseh ustreznih postopkov ne more obravnavati nekaterih tveganj ali odpraviti nekaterih negativnih vplivov. To ne pomeni nujno, da podjetje ne izpolnjuje minimalnih zaščitnih ukrepov, pod pogojem, da je podjetje jasno razkrilo te morebitne vplive in pojasnilo, kaj je storilo, da bi jih opredelilo, preprečilo, ublažilo ali saniralo ter zakaj nekaterih vplivov ni moglo odpraviti. Dejansko se priznava, da lahko obstajajo primeri, ko podjetja kljub razumnim ukrepom potrebne skrbnosti še vedno ne morejo preprečiti, ustaviti ali ublažiti škodljivih vplivov, kadar gre za škodljive vplive v vrednostni verigi podjetja.

V okviru teh postopkov potrebne skrbnosti in pomoči morajo podjetja v skladu s členom 18(2) upoštevati kazalnike glavnih škodljivih vplivov iz SFDR za socialne zadeve in zadeve v zvezi z zaposlenimi, spoštovanjem človekovih pravic ter bojem proti korupciji in proti podkupovanju iz vprašanja 2 (9).

Edina zadeva, ki je trenutno zajeta v členu 18(2) in ni izrecno zajeta v členu 18(1), je glavni škodljivi vpliv v zvezi z izpostavljenostjo spornemu orožju, kot je opredeljeno v delegirani uredbi na podlagi SFDR (10) (protipehotne mine, kasetno strelivo, kemično orožje in biološko orožje). Zato morajo podjetja v skladu s členom 18(2) zagotoviti, da njihovi postopki potrebne skrbnosti in pomoči omogočajo prepoznavanje, preprečevanje, blažitev ali sanacijo kakršne koli dejanske ali potencialne izpostavljenosti proizvodnji ali prodaji spornega orožja.

Poleg zgoraj opisanih določb člena 18(2) uredba o taksonomiji pri ocenjevanju minimalnih zaščitnih ukrepov ne vsebuje dodatnih premislekov v zvezi z orožjem ali obrambno opremo in tehnologijami. Kot je navedeno v osnutku obvestila Komisije o razlagi in izvajanju nekaterih pravnih določb delegiranega akta EU o podnebni taksonomiji (11), Komisija priznava, da je treba vsem strateškim sektorjem, vključno z obrambno industrijo, zagotoviti dostop do financiranja in naložb, tudi iz zasebnega sektorja. Obrambna industrija bistveno prispeva k odpornosti in varnosti Unije ter s tem k miru in družbeni trajnostnosti (12).

Seznam kazalnikov iz SFDR za socialne zadeve in zadeve v zvezi z zaposlenimi, spoštovanjem človekovih pravic ter bojem proti korupciji in proti podkupovanju bi se lahko spremenil z morebitnimi prihodnjimi revizijami delegiranega akta na podlagi navedene uredbe. Zato bodo morala podjetja v skladu s členom 18(2) obravnavati tudi vsako vprašanje, ki bi se lahko v prihodnosti obravnavalo s kazalniki škodljivih vplivov iz SFDR.

Poročanje v skladu z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti (13) bo podjetjem pomagalo oceniti njihovo izpolnjevanje zahtev iz člena 18 in vlagateljem pomagalo pridobiti potrebne informacije od podjetij, v katera se vlaga (14). Člen 18 uredbe o taksonomiji EU ne zahteva dodatnih razkritij, zato ni podvajanja z zahtevami glede poročanja iz direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti.

Za nadaljnje neformalne nasvete o dobrih praksah so uporabniki vabljeni, da si ogledajo končno poročilo o minimalnih zaščitnih ukrepih platforme za trajnostno financiranje, objavljeno oktobra 2022.

Interakcije s SFDR

4. Ali se naložbe, usklajene s taksonomijo, štejejo za „trajnostne naložbe“ v skladu s SFDR?

V uvodni izjavi 19 uredbe o taksonomiji je pojasnjeno, da „trajnostne naložbe“ v skladu s SFDR vključujejo naložbe v „okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti“ v smislu uredbe o taksonomiji.

Pri določanju, kaj se zahteva za to, da se dejavnost šteje za „okoljsko trajnostno“, člen 18(2) vzpostavlja povezavo med uredbo o taksonomiji in SFDR prek enega od zahtevanih korakov iz uredbe o taksonomiji: izpolnjevanje minimalnih zaščitnih ukrepov. V skladu s smernicami iz vprašanj 1 in 2 se šteje, da so socialni elementi načela, da se ne škoduje bistveno, upoštevani na ravni subjekta za podjetje, ki razkrije dejavnosti kot „okoljsko trajnostne“ v skladu s taksonomijo EU.

Poleg tega se v skladu s smernicami iz vprašanj 1 in 2 zgoraj šteje, da sta načelo, da se ne škoduje bistveno, iz SFDR in zahteva po zagotovitvi, da podjetje, v katero se vlaga, upošteva prakse dobrega upravljanja, za naložbe v gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, izpolnjena, saj te izpolnjujejo minimalne zaščitne ukrepe iz taksonomije. Šteje se, da določbe iz člena 18 Uredbe (EU) 2020/852 izpolnjujejo štiri vidike dobrega upravljanja iz točke 17 člena 2 SFDR (tj. dobre upravljavske strukture, odnose z zaposlenimi, plačilo osebja in spoštovanje davčnih predpisov (15)).

Zato se lahko take naložbe v „okoljsko trajnostne“ gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, samodejno opredelijo kot „trajnostne naložbe“ v okviru zahtev po razkritju na ravni produktov v skladu s SFDR. To pomeni, da se lahko naložbe v določene gospodarske dejavnosti štejejo za trajnostne naložbe.

Če pa udeleženec na finančnem trgu vlaga v podjetje z določeno stopnjo usklajenosti s taksonomijo prek instrumenta financiranja, ki ne določa uporabe prihodkov, kot sta splošni kapital ali dolg, bi moral udeleženec na finančnem trgu še vedno preveriti dodatne elemente v okviru SFDR, da bi se celotna naložba v to podjetje štela za trajnostno naložbo. To pomeni, da bi moral udeleženec na finančnem trgu še vedno: (i) preveriti, ali so preostale gospodarske dejavnosti podjetja skladne z okoljskimi elementi načela, da se ne škoduje bistveno, iz SFDR; in (ii) oceniti, ali meni, da je prispevek k okoljskemu cilju zadosten.

(1) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(2) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(3) Štiri merila iz člena 3 uredbe o taksonomiji določajo, da gospodarska dejavnost: (a) bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem iz člena 9 v skladu s členi 10 do 16; (b) ne škoduje bistveno okoljskim ciljem iz člena 9 v skladu s členom 17; (c) se izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v členu 18; (d) izpolnjuje tehnična merila za pregled, ki jih je Komisija določila v skladu s členom 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2).

(4) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(5) Temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela so: Konvencija o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948 (št. 87); Konvencija o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949 (št. 98); Konvencija o prisilnem ali obveznem delu, 1930 (št. 29), in njen protokol iz leta 2014; Konvencija o odpravi prisilnega dela, 1957 (št. 105); Konvencija o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973 (št. 138); Konvencija o prepovedi najhujših oblik dela otrok, 1999 (št. 182); Konvencija o enakem nagrajevanju, 1951 (št. 100); Konvencija o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, 1958 (št. 111).

(6) To vključuje: Splošno deklaracijo OZN o človekovih pravicah (1948); Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (1966) in Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (1966).

(7) Glej tudi posebne smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje (2018) in sektorske smernice OECD, ki so na voljo na: https://mneguidelines.oecd.org/mneguidelines/, ki zagotavljajo praktično podporo podjetjem pri izvajanju smernic OECD za mednarodna podjetja.

(8) Metodologija za izračun teh kazalnikov je navedena v Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2022/1288. Izraz „družbe, v katere se vlaga“ v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2022/1288 ustreza sklicem na „podjetja“ v uredbi o taksonomiji.

(9) Metodologija za izračun teh kazalnikov je navedena v preglednicah 1 in 3 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2022/1288 (UL L 196, 25.7.2022, str. 1).

(10) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1288 z dne 6. aprila 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vsebino in prikaz informacij o načelu, „da se ne škoduje bistveno“, vsebino, metodologije in prikaz informacij o kazalnikih trajnostnosti in škodljivih vplivih na trajnostnost ter vsebini in prikazu informacij o spodbujanju okoljskih ali socialnih značilnosti in ciljev trajnostnih naložb v predpogodbenih dokumentih, na spletnih mestih in v periodičnih poročilih (UL L 196, 25.7.2022, str. 1).

(11) Vprašanje 11 „Kako se okvir za trajnostno financiranje uporablja za dostop do zasebnega financiranja obrambne industrije?“, str. 16.

(12) Glej predlog Komisije za predlog o aktu v podporo proizvodnji streliva (ASAP), COM(2023) 237 final.

(13) Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022, str. 15).

(14) Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti zahteva, da standardi poročanja o trajnostnosti, ki jih morajo podjetja uporabiti za izpolnjevanje svojih obveznosti glede razkritja, vsebujejo informacije, ki jih udeleženci na finančnem trgu potrebujejo za izpolnjevanje svojih obveznosti glede razkritja iz SFDR. V praksi to pomeni, da bodo morala podjetja poročati o zrcalnih informacijah za kazalnike glavnih škodljivih vplivov, ki se zahtevajo v skladu z delegirano uredbo na podlagi SFDR. Člen 29b(5)(b) Direktive 2013/34/EU:

„5. Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi odstavka 1 v največji možni meri upošteva: [...] (b) informacije, ki jih udeleženci na finančnem trgu potrebujejo, da lahko izpolnijo svoje obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088 in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe“.

(15) Seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, je bil posodobljen februarja 2023. Zagotavlja koristne smernice za opredelitev držav, ki v določenem časovnem okviru niso izpolnile svojih zavez glede izpolnjevanja meril dobrega davčnega upravljanja, in tistih, ki teh zavez ne želijo izpolniti.

16.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 211/7

Menjalni tečaji eura (1)

15. junij 2023

(2023/C 211/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0819
JPY	japonski jen	152,86
DKK	danska krona	7,4523
GBP	funt šterling	0,85555
SEK	švedska krona	11,6206
CHF	švicarski frank	0,9761
ISK	islandska krona	149,30
NOK	norveška krona	11,5025
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,751
HUF	madžarski forint	376,03
PLN	poljski zlot	4,4693
RON	romunski lev	4,9578
TRY	turška lira	25,6112
AUD	avstralski dolar	1,5924
CAD	kanadski dolar	1,4415
HKD	hongkonški dolar	8,4661
NZD	novozelandski dolar	1,7559
SGD	singapurski dolar	1,4543
KRW	južnokorejski won	1 387,60
ZAR	južnoafriški rand	19,9252
CNY	kitajski juan	7,7491
IDR	indonezijska rupija	16 208,51
MYR	malezijski ringit	5,0049
PHP	filipinski peso	60,638
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,693
BRL	brazilski real	5,2244
MXN	mehiški peso	18,5832
INR	indijska rupija	88,9825

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

16.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 211/9

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 211/05)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Gigondas“

PDO-FR-A0143-AM03

Datum obvestila: 20. april 2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Redakcijska sprememba geografskega območja in območja v neposredni bližini

Točka IV o geografskem območju in območju v neposredni bližini v poglavju I specifikacije proizvoda je bila dopolnjena, brez sprememb, s sklicem na uradni geografski kodeks, v katerem je na nacionalni ravni priznan in določen seznam občin po departmajih. Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po uradnem geografskem kodeksu v različici, veljavni leta 2022, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

V enotnem dokumentu je ta sklic vstavljen v točkah o geografskem območju in dodatnih pogojih – območje v neposredni bližini.

2. Pogoji za proizvodnjo belih vin

Označba je bila razširjena tudi na proizvodnjo belih vin iz sort vinske trte, ki so že vključene v specifikacijo proizvoda za proizvodnjo rdečih vin in vin rosé. V skladu z različnimi besedili o zgodovini vasi Gigondas in arhivi so vinogradniki od nekdaj pridelovali bela vina.

V specifikacijo proizvoda in enotni dokument so bili vključeni opis proizvedenega vina in proizvodni pogoji.

Naslednje točke specifikacije proizvoda so bile dopolnjene:

—

točka V – Trsni izbor: natančno je določen seznam sort vinske trte za proizvodnjo belih vin,

Sorte clairette blanc B, bourboulenc B, clairette rose Rs, grenache blanc B, grenache gris, marsanne B, piquepoul blanc B in roussanne B so v enotnem dokumentu vnesene v točko o sortah vinske trte.

Sorti viognier B in ugni blanc B sta vneseni v točko enotnega dokumenta o sekundarnih sortah vinske trte.

—	točka IX – 1. – Zvrščanje sort vinske trte v vinih: delež sorte vinske trte clairette blanc je določen na najmanj 70 %. Ta določba je vnesena v točko enotnega dokumenta o opisu vin,

—	točka X – Povezava z geografskim območjem: v del 2 – informacije o kakovosti proizvodov – je dodan organoleptični opis belih vin. Ta opis je v enotnem dokumentu vnesen v točko o opisu vin,

—	točka VII – Trgatev, prevoz in zorenje grozdja: vsebnost sladkorja v belih sortah vinske trte za proizvodnjo belih vin znaša najmanj 196 g/l. Ta določba ne vpliva na enotni dokument,

—	najmanjši volumenski delež naravnega alkohola belih vin je določen na 12 % vol. v isti točki VII specifikacije proizvoda, ta določba pa je vnesena v točko enotnega dokumenta o opisu vin,

—	bela vina vsebujejo največ 17,30 meq na liter hlapnih kislin, kar je določeno v poglavju I specifikacije proizvoda – točka IX – Predelava, obdelava. To merilo je vneseno v točko enotnega dokumenta o opisu vin,

—	točka VIII – Donos: natančno je določen donos belih vin, in sicer največji donos 44 hl/ha. Ta določba je vnesena v točko enotnega dokumenta o največjih donosih.

3. Sprememba pogojev za proizvodnjo rdečih vin

—

Pravila rezi

Točka VI – 1. v poglavju I specifikacije proizvoda o obdelovanju vinograda je bila spremenjena tako, da so dopolnjena pravila rezi, dovoljena je rez na enojni ali dvojni guyot za sorti vinske trte syrah in viognier.

Te določbe so vnesene v točko enotnega dokumenta o vinogradniških praksah.

—

Seznam glavnih sort vinske trte

V poglavju I specifikacije proizvoda, točka V – Trsni izbor, je sorta cinsaut s seznama sekundarnih sort vinske trte premaknjena na seznam glavnih sort vinske trte. Za proizvajalce je ta sorta vinske trte zanimiva, saj v vina vnaša zanimivo finost in lahkotnost, ne da bi spremenila njihov organoleptični profil. Ta sprememba je vnesena v točko enotnega dokumenta o sortah vinske trte.

—

Sprememba pravil o zvrščanju

Poglavje I specifikacije proizvoda, točka IX – 1. – Zvrščanje sort vinske trte v vinih, je spremenjeno, ker želi skupina povečati delež drugih sort vinske trte v rdečih vinih in vinih rosé z zmanjšanjem deleža sorte grenache na najmanj 50 %.

Delež sorte clairette blanc v belih vinih je določen na najmanj 70 %. Te določbe se vnesejo v točko o opisu vina v enotnem dokumentu.

—	Znižanje najvišje vsebnosti jabolčne kisline rdečih vin z 0,4 na 0,3 g/l Ta vrednost omogoča lažjo določitev konca jabolčno-mlečnokislinskega vrenja. Določena je v poglavju I specifikacije proizvoda, točka IX – Predelava, obdelava ter je spremenjena v točki enotnega dokumenta o opisu rdečih vin.

—

Odprava obveznosti zorenja za vina rosé in rdeča vina

Poglavje I specifikacije proizvoda, točka IX – 2. Določbe po proizvodih, je spremenjeno tako, da so črtani datumi zorenja, ki so bili določeni na 1. januar po trgatvi za vina rosé in na 15. januar po trgatvi za rdeča vina. Skupina želi odpraviti to obveznost zorenja, ki ni utemeljena za proizvodnjo vin z označbo, in preprečiti diskriminacijo glede na trgovce. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

—

Prilagoditev datuma dajanja na potrošniški trg

Poglavje I specifikacije proizvoda, točka IX – 5. Določbe o pretoku proizvodov in dajanju na potrošniški trg, določa datum dajanja na trg na 15. januar po trgatvi za vina rosé in 31. januar za rdeča vina. Ker je bila obveznost zorenja odpravljena, skupina želi datum dajanja na potrošniški trg za vina rosé prestaviti na 15. december, pri čemer pa ohranja datum dajanja na trg za rdeča vina. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4. Prijavne obveznosti

Točka I – Prijavne obveznosti, iz poglavja II specifikacije proizvoda je bila spremenjena tako:

—	prijava pakiranja je prilagojena načrtu nadzora in se lahko pošlje neposredno nadzornemu organu do tri delovne dni po pakiranju,

—	prijava opustitve je nepotrebna. Odpravljena je zato, ker vina zaradi različnih proizvodnih pogojev ni mogoče uvrstiti pod splošnejšo označbo „Côtes du Rhône“.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Gigondas

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

1. Mirna vina rosé

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 12,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Ob pakiranju: — vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) je največ 3 grame na liter.

Druga analitska merila so v skladu z evropskimi predpisi.

Rdeča vina in vina rosé so pridelana predvsem iz sort grenache N, syrah N in mourvèdre N. Delež sorte grenache N v vinih je določen na najmanj 50 %.

Sorta grenache N pri zvrščanju prinaša tanine in polnost. Sorta syrah N, ki se dodaja v zmernih količinah, spoštuje značaj vina ter okrepi njegovo barvo, intenzivnost arom in primernost za staranje. Sorta mourvèdre N z veliko antioksidativno učinkovitostjo je popolno dopolnilo sorte grenache N. Izboljša aromatično kompleksnost, prispeva začimbne note in je popolna za zorenje v lesu. Vino rosé predstavlja zelo majhen delež proizvodnje, vendar si zasluži vso pozornost, zlasti zaradi polnega okusa. Je izrazite rožnate barve z vijoličastimi odtenki. Njegov vonj ima značilno cvetico po mandlju in kuhanem jagodičju. Njegov okus je opojen in hkrati uravnotežen.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	14,5
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	14,28
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Mirna rdeča vina

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 12,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Ob pakiranju:

—	vsebnost jabolčne kisline je največ 0,3 grama na liter,

—	indeks skupnih polifenolov je 45 ali več,

—	vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) je največ 3 grame na liter.

Druga analitska merila so v skladu z evropskimi predpisi.

Rdeča vina in vina rosé so pridelana predvsem iz sort grenache N, syrah N in mourvèdre N. Delež sorte grenache N v vinih je določen na najmanj 50 %.

Sorta grenache N pri zvrščanju prinaša tanine in polnost. Sorta syrah N, ki se dodaja v zmernih količinah, spoštuje značaj vina ter okrepi njegovo barvo, intenzivnost arom in primernost za staranje. Sorta mourvèdre N z veliko antioksidativno učinkovitostjo je popolno dopolnilo sorte grenache N. Izboljša aromatično kompleksnost, prispeva začimbne note in je popolna za zorenje v lesu. Rdeče vino je starano vino sijoče barve, ki sega od rubinasto do temno granatno rdeče. Mlado vino je dobro strukturirano, darežljivo in ima cvetico po zelo zrelem rdečem in črnem jagodičju. S časom razvije divjinske zaznave po podrasti in gomoljikah.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	14,5
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	17,30
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Mirna bela vina

KRATEK OPIS

Bela vina imajo najmanj 12-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) je največ 3 grame na liter.

Druga analitska merila so v skladu z evropskimi predpisi.

Bela vina se proizvajajo iz grozdja ali vin, pri katerih je uporabljenih najmanj 70 % grozdja sorte clairette blanc.

Bela vina se proizvajajo v treh sektorjih, ki se izražajo s svojo mineralnostjo in uravnoteženostjo ter imajo sijočo, svetlo barvo z zelenimi odtenki, s staranjem pa lahko dobijo nekoliko izrazitejše in zlate note.

V višjih legah imajo bele sorte vinske trte, predvsem sorta clairette, koristi od počasnega zorenja, ki jim daje svežino. Mineralnost pa izhaja iz apnenčaste podlage. Splet teh dveh elementov vinom daje zračnost.

Bele sorte vinske trte na talni podlagi, sestavljeni iz naplavin, dosežejo nekoliko večjo gostoto, kar je ponovno izraz prisotnosti apnenca, ki je v vasi Gigondas vseprisoten.

V miocenskih peskih bele sorte vinske trte, zlasti sorta clairette, izražajo slanost in aromatično kompleksnost.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	14,5
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	17,30
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Vzgoja vinograda

Pridelovalna praksa

—	Razmik med vrstami ne sme biti večji od 2,50 m.

—	Vsak trs ima na voljo največ 2,50 kvadratnega metra površine. Ta površina se pridobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med stebli trsa v isti vrsti.

—	Razmik med trsi v isti vrsti je med 0,80 metra in 1,25 metra.

—	Trsi se obrezujejo s kratko rezjo (kotlasta ali kordonska oblika royat) z največ šestimi rezniki. Vsak reznik ima največ dve očesi.

—

Obdobje vzgoje ali pomlajevanja za kordonsko obliko royat je omejeno na dve leti. V tem obdobju je dovoljena rez enojni guyot z največ osmimi očesi na šparonu in enim reznikom z največ dvema očesoma ali rez dvojni guyot z dvema šparonoma s petimi očesi in dvema nadomestnima reznikoma s po dvema očesoma.

—	Sorti syrah N in viognier B se lahko obrezujeta z rezjo na enojni guyot in z največ osmimi očesi na šparonu in enim ali dvema reznikoma z največ dvema očesoma.

Namakanje je dovoljeno.

2. Enološki postopki

Posebni enološki postopek

—	Prepovedana je vsakršna toplotna obdelava potrganega grozdja nad 40 °C.

—	Prepovedana je uporaba lesenih trsk.

—	Pri obdelavi vin rosé je prepovedano samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki uporabljati oglje za enološko uporabo.

Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2. Največji donosi

1.	Rdeča vina in vina rosé 40 hektolitrov na hektar

2.	Bela vina 44 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev grozdja, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju občine Gigondas v departmaju Vaucluse po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2022.

7. Sorte vinske trte

Bourboulenc B – doucillon blanc

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Clairette rose Rs

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Marsanne B

Mourvèdre N – monastrell

Piquepoul blanc B

Roussanne B

Syrah N – shiraz

8. Opis povezave

8.1. Opis naravnih in človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Območje kontrolirane označbe porekla „Gigondas“, ki je priznana vinorodna lega „Cru des Côtes du Rhône“ in leži sredi južnih vinorodnih predelov doline reke Rone, je del znamenitega apnenčastega masiva Dentelles de Montmirail, katerega veličasten in nenavaden relief je izoblikovala erozija. Geografsko območje je občina Gigondas v departmaju Vaucluse. Vinogradi se nahajajo na legah, ki ščitijo pred pretirano poletno osončenostjo, na nadmorski višini od 160 do 400 metrov. Njihova lega na gričih jih ščiti pred meglo in spomladanskimi pozebami ter zagotavlja vsakoleten stalen pridelek. Podnebje je provansalsko v pravem pomenu besede, to je podnebje nasprotij z vročimi sredozemskimi poletji in močnim mistralom. Tako kot v celi sredozemski regiji so v obdobjih enakonočja možni hudi nalivi.

Vas Gigondas, ki leži ob vznožju masiva Dentelles de Montmirail, že dve tisočletji živi predvsem od vinske trte. Ustanovitev prvih vinogradniških posestev se pripisuje vojakom 2. rimske legije. V 19. stoletju sta se proizvodnja in sloves vin „Gigondas“ nenehno povečevala. Leta 1924 je bila na podlagi zakona z dne 6. maja 1919 za ta ugledna vina vložena zahteva za priznanje označbe porekla „Gigondas“.

Vina „Gigondas“, ki so bila prvotno vključena v geografsko območje kontrolirane označbe porekla „Côtes du Rhône“ (odlok z dne 19. novembra 1937), so bila hitro prepoznana po svoji kakovosti in posebni identiteti. Zato se lahko od leta 1951 ime občine naravno povezuje z imenom kontrolirane označbe porekla „Côtes du Rhône“, z odlokom z dne 6. januarja 1971 pa je bila priznana kontrolirana označba porekla „Gigondas“, ki se je tako vključila v družino vin z vinorodne lege „Crus des Côtes du Rhône“.

Vinorodno območje je leta 2009 merilo približno 1 230 hektarjev, povprečna letna proizvodnja pa je znašala 32 500 hektolitrov.

Vina se po barvi delijo na tri barve, in sicer rdeča vina, ki predstavljajo 99 % proizvodnje, ter vina rosé in bela vina, ki se proizvajajo v manjšem obsegu. 80 % vina proizvedejo zasebne kleti.

8.2. Medsebojni vzročni vplivi

Vas Gigondas, ki se je v preteklosti imenovala „jucunditas“, kar v latinščini pomeni veselje in radost, upravičeno velja za idealno občino za proizvodnjo vin z močno identiteto in dolgo priznano kakovostjo.

Skupnost ljudi te občine je že v preteklosti znala izkoristiti naravne danosti tega ozemlja, kjer je vinska trta našla svoj dom, in spoštovati izvirnost surovine, ki jo pridobiva z obdelovanjem zemlje.

V srcu te veličastne in po mezoklimi prijazne pokrajine, na območju, kjer rastejo črničevje in oljke, ležijo vinogradi na prepustnih tleh, ki zmanjšujejo erozijo zaradi odtekanja padavinske vode in omogočajo hitro sušenje skrbno izbranih parcel. Tla so na splošno sestavljena iz glinaste podlage, ugodne za obvladovanje zalog vode, z veliko kamenja, ki po eni strani prispeva k sušenju in ima po drugi strani dobrodejen toplotni vpliv med zorenjem grozdja. Višina gričev (od 160 metrov do 400 metrov), ki se dvigajo nad meglo reke Rone, in njihova usmerjenost (sever–severozahod) preprečujeta pretirano osončenost in spomladanske pozebe.

Podnebje občine Gigondas tako uživa vse prednosti provansalskega podnebja: osončenost in mistral, suh in mrzel veter, ki omejuje razvoj glivičnih bolezni in spodbuja naravno zgoščevanje soka v jagodah, pred slabostmi pa ga ščiti gorska veriga Dentelles de Montmirail.

Vsi ti dejavniki v povezavi z delom ter strokovnim znanjem in spretnostmi vinogradnikov, ki se kažejo zlasti v sortnem sestavu in pazljivem ravnanju s potrganim grozdjem, ki se obvezno prebira, že tisočletja omogočajo priznanje, razvoj slovesa in predvsem ohranjanje identitete vina, proizvedenega na območju kontrolirane označbe porekla „Gigondas“.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2022 obsega ozemlje naslednjih občin departmaja Vaucluse:

Aubignan, Le Barroux, Beaumes-de-Venise, Beaumont-du-Ventoux, Bédarrides, Bollène, Buisson, Caderousse, Cairanne, Camaret-sur-Aigues, Caromb, Carpentras, Châteauneuf-du-Pape, Courthezon, Le Crestet, Entrechaux, Faucon, Jonquières, Lafare, Lagarde-Paréol, Lamotte-du-Rhône, Lapalud, Loriol-du-Comtat, Malaucène, Mazan, Mondragon, Mornas, Orange, Piolenc, Puymeras, Rasteau, Roaix, La Roque-Alric, Sablet, Sainte-Cécile-les-Vignes, Saint-Hippolyte-le-Graveyron, Saint-Léger-du-Ventoux, Saint-Marcellin-lès-Vaison, Saint-Romain-en-Viennois, Saint-Roman-de-Malegarde, Sarrians, Séguret, Sérignan-du-Comtat, Sorgues, Suzette, Travaillan, Uchaux, Vacqueyras, Vaison-la-Romaine, Vedène, Villedieu, Violès in Visan.

Dodatne navedbe pri označevanju

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

(a)

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če:

—	gre za kraj, zaveden v katastru,

—	je ta naveden v prijavi pridelka.

(b)

pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Cru des Côtes du Rhône“ ali „Vignobles de la Vallée du Rhône“. Pogoji za uporabo večje geografske enote „Vignobles de la Vallée du Rhône“ so opredeljeni s sporazumom, podpisanim med različnimi zadevnimi organi za zaščito in upravljanje.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-ba4e714e-f1f5-476d-9097-07279359da1a

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 211

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 66 16. junij 2023

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 211/01	Obvestilo Komisije o razlagi in izvajanju nekaterih pravnih določb uredbe o taksonomiji EU ter povezavah z uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo	1
2023/C 211/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.11107 – EDF / SEKG / NEBRAS / QUWATT / SCE-QUVVAT) ( 1 )	6

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 211/03	Menjalni tečaji eura – 15. junij 2023	7
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2023/C 211/04	Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006) ( 1 )	8

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2023/C 211/05	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	9


	(1) Besedilo velja za EGP.