PRIPOROČILO EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 24. aprila 2023

Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju centralne banke Bank Ċentrali ta’ Malta/Central Bank of Malta

(ECB/2023/12)

(2023/C 156/01)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 27.1 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)	Mandat zunanjega revizorja centralne banke Bank Ċentrali ta’ Malta/Central Bank of Malta, družbe KPMG, je po reviziji za poslovno leto 2022 po dogovoru strank prenehal. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2023.

(3)	Bank Ċentrali ta’ Malta/Central Bank of Malta je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta 2023 do 2027 izbrala družbo Deloitte Audit Ltd –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Priporoči se, da se družba Deloitte Audit Ltd imenuje za zunanjega revizorja centralne banke Bank Ċentrali ta’ Malta/Central Bank of Malta za poslovna leta 2023 do 2027.

STATUT ACTRIS ERIC

(2023/C 156/02)

PREAMBULA

KER je za znanost o podnebnih spremembah in kakovosti zraka potrebno razumevanje prostorske in časovne spremenljivosti kratkoživih sestavin ozračja;

KER je za poglobljeno razumevanje glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb in onesnaževanja zraka potrebno opazovanje štiridimenzionalne porazdelitve kratkoživih sestavin ozračja;

KER je za poglobljeno razumevanje spremenljivosti ozračja in kratkoživih sestavin ozračja potrebno poznavanje zapletenih postopkov, ki spodbujajo njihovo medsebojno delovanje;

KER je za znanost o podnebnih spremembah in kakovosti zraka potreben varen dostop do podatkov, pridobljenih z dolgoročnim opazovanjem, z ustrezno natančnostjo in geografsko pokritostjo;

KER je za izboljšanje znanja in tehnologij na področju znanosti o podnebnih spremembah in kakovosti zraka potreben dostop do visoko instrumentiranih raziskovalnih platform v naravnih in nadzorovanih atmosferah;

KER ACTRIS zagotavlja edinstveno strokovno znanje na področju meroslovja aerosolov, oblakov in reaktivnih plinov v sledeh, pri zagotavljanju podatkov o kratkoživih sestavinah ozračja in pri postopkih za dostop do teh informacij;

KER so podatkovni izdelki ACTRIS potrebni za celovitost sistema opazovanja Zemlje za kakovost podnebja in zraka ter zmanjšujejo negotovosti v modelih podnebja in zemeljskega sistema v smeri razvoja trajnostnih rešitev za odzivanje na okoljske izzive;

KER namerava ACTRIS zvišati raven tehnologije, ki se uporablja na področju razpršene raziskovalne infrastrukture, in kakovost storitev, ki se zagotavljajo zelo široki skupnosti uporabnikov, vključno s partnerji iz zasebnega sektorja;

KER ACTRIS spodbuja tudi usposabljanje izvajalcev in uporabnikov ter krepi povezavo med raziskavami, izobraževanjem in inovacijami na področju znanosti o ozračju in podnebju;

ZATO

so se članice in opazovalke iz Priloge I

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

POGLAVJE 1

BISTVENI ELEMENTI

POGLAVJE 2

ČLANSTVO IN STATUS OPAZOVALKE

POGLAVJE 3

PRAVICE IN OBVEZNOSTI ČLANIC IN OPAZOVALK

POGLAVJE 4

UPRAVLJANJE

POGLAVJE 5

FINANCIRANJE IN PRISPEVKI

POGLAVJE 6

RAZNO

Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja (1):

3,50 % 1. maj 2023

Menjalni tečaji eura (2)

2. maj 2023

(2023/C 156/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0965
JPY	japonski jen	150,70
DKK	danska krona	7,4538
GBP	funt šterling	0,87868
SEK	švedska krona	11,2915
CHF	švicarski frank	0,9841
ISK	islandska krona	149,70
NOK	norveška krona	11,7620
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,587
HUF	madžarski forint	371,98
PLN	poljski zlot	4,5758
RON	romunski lev	4,9305
TRY	turška lira	21,3508
AUD	avstralski dolar	1,6371
CAD	kanadski dolar	1,4885
HKD	hongkonški dolar	8,6075
NZD	novozelandski dolar	1,7654
SGD	singapurski dolar	1,4646
KRW	južnokorejski won	1 470,32
ZAR	južnoafriški rand	20,1460
CNY	kitajski juan	7,5791
IDR	indonezijska rupija	16 143,37
MYR	malezijski ringit	4,8948
PHP	filipinski peso	60,712
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,478
BRL	brazilski real	5,4853
MXN	mehiški peso	19,6703
INR	indijska rupija	89,7515

---

(1)  Obrestna mera, ki je bila uporabljena v zadnji operaciji, izvedeni pred navedenim dnevom. V primeru avkcije z variabilno obrestno mero je obrestna mera enaka mejni obrestni meri.

(2)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Objava zahtevka v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008

(2023/C 156/04)

V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„Borzag pálinka“

EU št.: PGI-HU-02845

Predloženo 23. maja 2022

1.   Ime za registracijo

„Borzag pálinka“

2.   Kategorija žgane pijače

9.	Žganje iz sadja

3.   Vrsta geografske označbe

Geografska označba

4.   Opis značilnosti žgane pijače

Fizikalne, kemijske ali organoleptične značilnosti

Žganje „Borzag pálinka“, narejeno iz koščičastih plodov smrdljivega bezga ali habata (Sambucus ebulus), ki se v madžarščini pogovorno imenuje borzag,

—	je bistro in običajno brezbarvno, čeprav se lahko še posebno močne barvne sestavine plodov z destilacijo prenesejo v končni destilat in lahko med uležavanjem celo povzročijo bledo rumenkast odtenek,

—	ima najvišjo dovoljeno vsebnost metanola 1 000 g/hl vol. 100-% alkohola, vsebnost vodikovega cianida pa ne presega 7 g/hl vol. 100-% alkohola,

—	ima edinstven, še posebno izrazit značaj ter močan okus in vonj.

Posebne značilnosti (v primerjavi z žganimi pijačami iz iste kategorije)

—

Delež alkohola v žganju „Borzag pálinka“ presega 40 vol. %, ker njegove aromatične značilnosti prevladajo in se pravilno razvijejo pri večjem deležu alkohola; vsebnost hlapnih snovi je najmanj 350 g/hl vol. 100-% alkohola, kar je zasluga aromatičnega bogastva surovine, tj. smrdljivega bezga, v županiji Nógrád.

—	Značilne aromatične note žganja „Borzag pálinka“ vključujejo sladkost (prijeten okus čokolade, sadja in medu), začimbne note in po možnosti zeliščni značaj (meta, zelena zelišča, vanilja, janež, brin), lahko pa se pojavijo tudi note pomarančne lupine in marcipana, ki izhajajo iz koščičastega sadja.

5.   Opredelitev geografskega območja

Upravno območje županije Nógrád

6.   Metoda proizvodnje žgane pijače

Plodovi, ki izvirajo z opredeljenega območja, se lahko drozgajo, fermentirajo, destilirajo in uležijo v destilarni, ki se nahaja na geografskem območju.

Glavne faze proizvodnje žganja „Borzag pálinka“ so:

1.	Izbor in sprejem plodov

2.

Drozganje

3.	Fermentacija

4.	Destilacija

5.	Uležanje, skladiščenje

6.	Proizvodnja in obdelava žganja

6.1   Izbor in sprejem plodov

Plodovi morajo biti zreli, brez nagnitih jagod in tujih snovi.

6.2   Drozganje

Drobnojagodne plodove je treba razpecljati in jagode zdrobiti tako, da se pečke ne poškodujejo (s čimer se zmanjša možnost tvorbe vodikovega cianida). Surovina se nato prenese neposredno v posode za fermentacijo (iz nerjavnega jekla, lahko tudi iz plastike).

Glede na čvrstost plodov je morda treba dodati vodo, če so jagode posušene, da lahko fermentacija poteka v ustrezni obliki.

6.3   Fermentacija

Dovoljena in priporočljiva je uporaba najsodobnejših tehnologij in pomožnih sredstev (nadzorovana fermentacija, gojene kvasovke, pektinski encimi). Optimalni pH drozge je med 2,8 in 3,5. Fermentirano drozgo je treba destilirati čim prej, vendar najpozneje 30 dni po fermentaciji. Po potrebi je treba fermentirano drozgo hraniti pri 10–22 °C.

6.4   Destilacija

Žganje „Borzag pálinka“ se lahko proizvaja z uporabo katere koli opreme za destilacijo, ki je na voljo na trgu. Izrecno se lahko navede tehnologija destilacije v kotlu, če je bilo žganje proizvedeno z uporabo destilacijske opreme z največjo prostornino 1 000 litrov in bakreno površino ter najmanj dvojno frakcionirano destilacijo.

6.5   Uležanje, skladiščenje

Po rafiniranju/destilaciji se mora žganje „Borzag pálinka“ uležati v prostoru, zaščitenem pred svetlobo, z enotno temperaturo pod 20 °C in zmerno vlažnostjo, da se omogoči mešanje kompleksnih arom in dišav. Uležanje mora trajati najmanj 60 dni. V tem času se na žganju ne smejo izvajati fizikalni ali kemijski postopki.

6.6   Proizvodnja in obdelava žganja

Delež alkohola v uležanem destilatu je treba z dodajanjem zmehčane vode prilagoditi na pitno jakost z najmanj 40 vol. %, ker aromatične značilnosti žganja „Borzag pálinka“ prevladajo in se pravilno razvijejo pri večjem deležu alkohola. (Delež alkohola se lahko po razredčitvi za ± 0,3 vol. % razlikuje od vrednosti, navedene na etiketi.)

Do pitne jakosti je treba zelo previdno redčiti postopoma, in sicer z dodajanjem 5–10 % vode naenkrat v obdobju več dni, da se prepreči mlečna motnost in zaščitijo aromatične sestavine.

7.   Posebna pravila za pakiranje

—

8.   Posebna pravila za označevanje

Poleg elementov, določenih v zakonodaji, označevanje vsebuje tudi:

—	„Földrajzi jelzés“ (geografska označba) (ločeno od imena),

—	ime „Borzag pálinka“, ki je navedeno na vseh etiketah steklenice (spredaj in/ali zadaj in/ali ob strani).

9.   Opis povezave med žgano pijačo in njenim poreklom

Povezava med žganjem „Borzag pálinka“ in območjem temelji na značilnostih in slovesu proizvoda.

Surovina za žganje „Borzag pálinka“ so koščičasti plodovi smrdljivega bezga (habata) – v madžarščini znan tudi kot borzag –, ki izvirajo iz županije Nógrád.

Borzag je poljudno in izvirno ime za Sambucus ebulus L. ali habat, ki so mu ga dali madžarski prebivalci županije Nógrád (Pallas Nagylexikon: https://mek.oszk.hu/00000/00060/html/015/pc001524.html#10), kar jasno dokazuje, da „Borzag pálinka“ izvira iz županije Nógrád, saj samo tu habat poznajo kot borzag. Poleg tega Sándor Póczos v knjigi o žganju „Borzag pálinka“ navaja, da na Madžarskem obstaja županija Nógrád, kjer je habat splošno znan, njegova predelava v žganje pa sprejemljiva in celo nekaj običajnega.

Županija Nógrád leži v severnem delu Madžarske, kjer se sekajo štiri hribovja (Börzsöny, Mátra, Cserhát in Karancs-Medves). Topografija območja obsega razpršena hribovja vulkanskega izvora, visoka 400–600 m, ki vključujejo zaplate gozda (te predstavljajo približno 40 % ozemlja županije). Območje ima skromno naravno oskrbo z vodo. Revna, kisla in trda tla ter posebne podnebne razmere na tem območju – hladna, vlažna in osenčena območja – so ugodni za gojenje teh plodov, kar potrjujejo študije. Na značilnosti bezgovih jagod znatno vpliva vreme. Zaradi okoljskih razmer je habat, ki se goji v regiji, zelo bogat z grenkimi estri iridoidnih glikozidov (ebulozid, izosverozid), saponinom, taninom, cianogenimi glikozidi, smolo, eteričnim oljem in organskimi kislinami. Grenak okus iridoidnih glikozidov znatno prispeva k okusu po marcipanu in začimbnemu značaju žganja „Borzag pálinka“. Bezgove jagode vsebujejo tudi velik delež eteričnega olja, sladkorja, cianogenega glikozida in vijoličnega barvila, ki so razlog za aromatične sladke note in občasno bledo rumenkast odtenek uležanega žganja.

Žganje „Borzag pálinka“ v županiji Nógrád proizvajajo že več stoletij. Glede na večstoletno tradicijo skoraj vse komercialne žganjarne v županiji Nógrád proizvajajo žganje iz habata. Samo v teh predelih (županija Nógrád) je rastlina znana kot borzag; drugje se imenuje gyalogbodza (standardno madžarsko poimenovanje za habat).

Že sredi 19. stoletja je ta nezahtevna rastlina postala splošno razširjena v županiji Nógrád, kot se spominja Zoltán Szerémy, rojen leta 1861 v Nógrádmegyerju: „[…] Vendar je bila zemlja bolj vestna in zavzeta kot kmetje. Sama se je zasadila z grmičevjem, podobnim habatu […]“ (Zoltán Szerémy: Emlékeim a régi jó időkből (Moji spomini na dobre stare dni), str. 27 in 28. Színészek Szövetsége. Budimpešta, 1929).

Habat je del ljudskega zdravilstva; iz njega so izdelovali marmelado, poleg tega, da se rastlina občasno pojavlja v regiji, ki jo naseljujejo Palóci, zlasti v županiji Nógrád, pa se je uporabljala in se še vedno uporablja za proizvodnjo žganja. To dokazuje tudi članek v Nógrád Megyei Hírlap (glasilo županije Nógrád) z naslovom Forró az üst, forr a cefre (Kotel je vroč, drozga vre) (21. september 2004, str. 2), v katerem so navedene tri glavne sestavine lokalne žganjekuhe: jabolka, hruške in pa habat.

Nagrade, ki dokazujejo sloves žganja „Borzag pálinka“:

—	2012 – prvo nacionalno tekmovanje za žganja iz gozdnih sadežev in divjega sadja – zlata medalja,

—	2013 – drugo nacionalno tekmovanje za žganja iz gozdnih sadežev in divjega sadja – zlata medalja,

—	2014 – tretje nacionalno tekmovanje za žganja iz gozdnih sadežev in divjega sadja – srebrna medalja,

—	2015 – 11. tekmovanje za vina in žganja Mátra – zlata medalja,

—	2016 – četrto nacionalno tekmovanje za žganja iz gozdnih sadežev in divjega sadja – zlata medalja,

—	2018 – akademija za žganja – nagrada Fortissimus Spiritus,

—	nacionalno tekmovanje za žganja in tropinovce 2020 – srebrna medalja.

Žganje „Borzag pálinka“ kot znamenitost županije Nógrád ponujajo tudi v tamkajšnjem vrhunskem hotelu s štirimi zvezdicami.

Vse več proizvajalcev z žganjem „Borzag pálinka“ sodeluje na vsakoletnem nacionalnem tekmovanju za žganja iz gozdnih sadežev in divjega sadja.

Čeprav je žganje „Borzag pálinka“ v županiji Nógrád uveljavljeno in dobro znano, je žal na voljo le malo zapisov, ki dokazujejo sloves proizvoda. Da bi zapolnili to vrzel, so leta 2018 izdali publikacijo avtorja Sándorja Póczosa z naslovom Palócok pálinkája, borzag (Habat – žganje Palócev), ki vsebuje zgodovinske dokaze, ki potrjujejo lokalni sloves proizvoda. Publikacija vključuje tudi spomine in opise žganja „Borzag pálinka“ več oseb, ki živijo v županiji Nógrád ali izhajajo iz nje (znani tudi kot Palóci).

Sándor Póczos v svoji knjigi Palócok pálinkája, a borzag navaja, da je sloves žganja „Borzag pálinka“ povezan z geografskim območjem na naslednji način: „Obstaja še en pomemben vidik, ki pojasnjuje širjenje habata v Nógrádu. Osnovna resnica je, da če kaj kje ne deluje, se tam ne bo uveljavilo, ker ne bo dobro ali preprosto ne bo prineslo pričakovanega rezultata. Ker je bila surovina na voljo v razmeroma velikih količinah in ni zahtevala posebnih vložkov ali gojenja, so žganje ‚Borzag pálinka‘ verjetno poskušali proizvajati tudi v drugih delih države, vendar neuspešno. Ker v tehnologiji, ki se je takrat uporabljala za proizvodnjo destiliranih žganih pijač, ni bilo izrazitih razlik, so lahko samo okoljski dejavniki razlog za posebnost žganja ‚Borzag pálinka‘ iz županije Nógrád. Upravičeno je mogoče domnevati, da je nadpovprečna naklonjenost zemlje, podnebja in nenazadnje Palócev tista, ki vrednost tega posebnega žganja povzdiguje daleč onkraj županije.“

Specifikacija proizvoda – sklic na objavo

https://gi.kormany.hu/foldrajzi-arujelzok

---

(1)  UL L 130, 17.5.2019, str. 1.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 156/05)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Szabolcsi alma“

EU št.: PGI-HU-02852 – 22.6.2022

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime ZGO

„Szabolcsi alma“

2.   Država članica ali tretja država

Madžarska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zaščitena geografska označba „Szabolcsi alma“ se lahko uporablja za jabolka sort gala, jonatan, jonagold, zlati delišes, rdeči delišes, idared in pinova vrste Malus domestica ter njihovih različic (mutantov/klonov), ki se uživajo sveža ter so pridelana na opredeljenem geografskem območju in imajo spodaj navedene kakovostne lastnosti.

Kakovostne lastnosti jabolk „Szabolcsi alma“:

—	so sladko kisla, z osvežujočim okusom in vonjem ter hrustljavim mesom;

—	imajo visoko vsebnost sladkorja: vsaj 12 °Brix za gala, rdeči delišes in idared ter vsaj 13 °Brix za jonatan, jonagold, zlati delišes in pinovo, odvisno od sorte;

—	čvrstost njihovega mesa znaša vsaj 5,5 kg/cm2.

Kakovostne lastnosti, povezane z velikostjo (oblika, povprečna teža, premer) in barvo lupine, odvisno od sorte, so prikazane v preglednici:

Sorta	Velikost	Barva lupine
Gala	majhna, okrogla ali sploščena povprečna teža: 150–170 g premer: 65–85 mm	Osnovna barva zrelih jabolk je rumenkasta z izprano rdečo površino in s progami pri nekaterih različicah.
Jonatan	srednja do majhna, stožčasto okrogla, rahlo nagrbančena, simetrična povprečna teža: 120–130 g premer: 65–75 mm	Osnovna barva zrelih jabolk je rumenkasto zelena, lupina je svetlo rdeča in ima široke temno rdeče proge.
Jonagold	velika, okrogla ali rahlo stožčasta, dobro uravnotežena, minimalno nagrbančena povprečna teža: 220–250 g premer: 70–90 mm	Osnovna barva je rumenkasto zelena, 40–60 % lupine pa je svetlo/temno rdeče barve.
Zlati delišes	okrogla ali rahlo podolgovata, prisekano stožčaste oblike povprečna teža: 140–180 g premer: 70–85 mm	Osnovna barva je rumenkasto zelena, pozneje rumena.
Rdeči delišes	srednje velika ali velika, podolgovata, nagrbančena nad čašico povprečna teža: 150–170 g premer: 70–90 mm	Osnovna barva je izprana s temno rdečo, progasta, celotna rahlo progasta površina pa je sijoče temno rdeče barve.
Idared	srednja do velika, sploščene okrogle oblike in drobno nagrbančena povprečna teža: 170–220 g premer: 70–95 mm	Njihova osnovna barva je svetlo rdeča, lupina pa je izprana.
Pinova	srednja, rahlo podolgovata, stožčaste oblike povprečna teža: 150–180 g premer: 65–85 mm	Osnovna barva je rumena, več kot polovica površine pa je prekrita ali prepredena z značilno škrlatno rdečo barvo.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Jabolka „Szabolcsi alma“ se lahko pridelujejo in obirajo izključno na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

ZGO „Szabolcsi alma“ mora biti napisana s črkami, večjimi od drugih napisov na etiketi embalaže.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Jabolka „Szabolcsi alma“ se pridelujejo in obirajo v upravnih mejah županije Szabolcs-Szatmár-Bereg.

5.   Povezava z geografskim območjem

Povezava med jabolki „Szabolcsi alma“ in geografskim območjem temelji na kakovosti.

Jabolka „Szabolcsi alma“ je od drugih jabolk mogoče razlikovati na podlagi posebnih lastnosti iz točke 3.2.

Posebne lastnosti jabolk „Szabolcsi alma“, določene v točki 3.2, so rezultat tesne povezave med geografskim območjem, ugodnimi tlemi in podnebnimi razmerami na območju proizvodnje ter bogatega strokovnega znanja pridelovalcev jabolk.

Talne razmere v županiji Szabolcs-Szatmár-Bereg so odlične za pridelavo jabolk. Talne in topografsko-podnebne razmere na naravnih geografskih območjih županije Szabolcs-Szatmár-Bereg so omogočile, da se jabolka in druge vrste sadja, ki so domorodne v zmernih podnebjih, v županiji gojijo na ekonomsko vzdržen način (Pethő, 2005).

Županija Szabolcs-Szatmár-Bereg ima drugo največjo naplavinsko ravnico na Madžarskem, ki se dviga 20 do 50 metrov visoko nad poplavno ravnico Transtisza. Vsebnost humusa – približno 2 % – in visoka vsebnost kalcija v černozjomskih tleh, ki so se razvila na peščenih puhličastih tleh na ravnih delih naplavinske ravnice, skupaj z lahkimi meljastimi tlemi, ki jih odlagajo pritoki reke Tise, sta ugodni za sajenje jablan.

Število ur sonca je med 1 950 in 2 050, kar je približno 300–400 ur več kot v državah zahodno in severno od Madžarske. Podnebne razmere v županiji so zato ugodne za pridelavo jabolk. Poleg sonca na podnebje vplivajo tudi oceanske, celinske in sredozemske zračne mase. Zato občasno prevladujejo vplivi oceanskega, občasno pa celinskega podnebja.

Rastna doba se v županiji Szabolcs-Szatmár-Bereg začne 6–8 dni pozneje kot v drugih županijah na Madžarskem. Poletja so zmerno topla, s povprečno julijsko temperaturo 20–23 °C. V jesenskih mesecih je povprečna dnevna temperatura zaradi večjega nočnega sevanja za 1–2 °C nižja kot v drugih delih države, kar upočasni proces zorenja.

Inherentna kakovost in užitna vrednost jabolk „Szabolcsi alma“ sta odvisni predvsem od okoljskih dejavnikov med zorenjem: temperature, sončne svetlobe in jutranje vlage. Relativna vlažnost zraka je v poletnih mesecih približno 75-odstotna. Višja relativna vlažnost v septembru izjemno ugodno vpliva na obarvanost plodov in hitrost zorenja. Jabolka „Szabolcsi alma“ tako zorijo počasnejše, plodovi pa dobijo več različnih hranil. Posledično imajo jabolka „Szabolcsi alma“ visoko vsebnost sladkorja: vsaj 12 °Brix za gala, rdeči delišes in idared ter vsaj 13 °Brix za jonatan, jonagold, zlati delišes in pinovo, odvisno od sorte. Visoka vsebnost sladkorja daje jabolkom „Szabolcsi alma“ sladko kiselkast značaj.

Septembra topli dnevi, visoka relativna vlažnost in nočna ohladitev ter zgodnja jutranja rosa pomembno prispevajo k intenzivni barvi jabolk „Szabolcsi alma“ ter k visoki vsebnosti kislin in razvoju arom, rezultat tega pa je njihov sladko kiselkasti okus.

Zaradi visoke vsebnosti kalcija v tleh ima tudi meso plodu višjo vsebnost kalcija, zato je meso jabolk „Szabolcsi alma“ hrustljavo, njegova čvrstost pa znaša najmanj 5,5 kg/cm2.

Pridelovalci v županiji Szabolcs-Szatmár-Bereg poleg idealnega območja za pridelavo izkoriščajo tudi strokovno znanje, ki temelji na večstoletnih izkušnjah in pozitivno vpliva na pridelek jabolk „Szabolcsi alma“. Strokovno znanje o pridelavi jabolk „Szabolcsi alma“ se na opredeljenem geografskem območju prenaša iz roda v rod.

Ključnega pomena za lastnosti iz točke 3.2 je sodobno znanje pridelovalcev o sortah, uporabi certificiranega razmnoževalnega materiala in pridelavi jabolk. Raziskovalno središče Újfehértó, ki deluje v okviru raziskovalnega inštituta za pridelavo sadja in okrasnih rastlin, pri tem že več kot 70 let pomaga z ohranjanjem sort, pridelavo certificiranega razmnoževalnega materiala in zagotavljanjem strokovnega svetovanja. Raziskovalno središče se ukvarja z raziskavami območja pridelave jabolk „Szabolcsi alma“, registracijo sadnega drevja, gojenjem in fiziološkim preučevanjem sort jabolk ter razvojem metod certificiranja sort.

Pridelava sadja ima v županiji Szabolcs-Szatmár-Bereg zaradi ugodnih talnih in podnebnih razmer večstoletno tradicijo. O tem pričajo dela slavnega otomanskega popotnika Evliye Çelebija, ki je v svojih knjigah, v katerih opisuje potovanja po Madžarski med letoma 1660 in 1666, pisal o obilju sadovnjakov v Szabolcsu, bogastvu pridelovalcev in izredno okusnem sadju. Opisuje tudi, da so na tem območju pridelovali tako veliko sadja, da je zagotavljalo dovolj hrane za osmanske zavojevalske vojske.

Po drugi svetovni vojni so začeli izvajati obsežen program zasaditve, v okviru katerega je bilo v županiji Szabolcs-Szatmár-Bereg ustvarjenih skoraj 50 % vseh nasadov jabolk v državi, ki predstavljajo več kot polovico nacionalnega pridelka.

Sloves madžarske pridelave jabolk temelji na jabolkih „Szabolcsi alma“. Ime „Szabolcsi alma“ danes označuje visokokakovostno blagovno znamko (T. Szabó in Zs. Csoma, 2001).

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://gi.kormany.hu/foldrajzi-arujelzok

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 156/06)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Sidra da Madeira“

EU št.: PGI-PT-02641 – 14.10.2020

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime

„Sidra da Madeira“

2.   Država članica ali tretja država

Portugalska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.8 Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.)

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Sidra da Madeira“ je pijača, ki se pridobiva s fermentacijo naravnega soka, iztisnjenega iz svežega sadja tradicionalnih in drugih sort jablan (Malus domestica Borkh.) ter včasih iz mešanic jabolk in hrušk (Pyrus communis L.), ki se pridelujejo izključno na otoku Madeira. Proizvaja se v skladu z metodami proizvodnje, ki so na otoku tradicionalne ali pa so značilne zanj.

Je naraven jabolčnik, ki se proizvaja izključno s fermentacijo soka, pridobljenega z rezanjem, mletjem, drobljenjem in stikanjem lokalno pridelanih jabolk ter včasih hrušk, zaradi česar je vsebnost sladkorjev in ogljikovega dioksida v njem zgolj endogenega izvora. Obstaja tudi v obliki gaziranega naravnega jabolčnika, pri katerem se gaziranost delno ali v celoti pridobi z dodajanjem ogljikovega dioksida.

Na splošno ima naslednje lastnosti: najmanjši delež alkohola, ki znaša 5 % (v vol. % pri 20 oC); vsebnost fermentiranega sladkorja do 15 g/l; najnižjo vsebnost skupnih kislin (jabolčne kisline) od 3 g/l do 10 g/l; najvišjo vsebnost hlapnih kislin (izraženo kot ocetna kislina), ki znaša 1,8 g/l, in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida (izraženo kot SO2), ki je 200 mg/l.

Odvisno od kombinacije vrst in sort uporabljenega sadja je jabolčnik „Sidra da Madeira“ svetlo limonovo do slamnato rumene barve z oranžnimi odtenki, pri čemer je filtrirani jabolčnik bister, nefiltrirani pa vsebuje nekaj usedline.

Ima svežo, pristno aromo, ki razkriva srednje do močno intenziven sadni značaj z izrazitimi notami zelenega jabolka, zrelega jabolka, kutine in/ali agrumov, kar tvori uravnoteženo in prijetno celoto.

Običajno je negaziran ter ima lahkoten in ne preveč sladek okus s suhim zatonom, pri katerem se razvije harmonično ravnovesje med kislostjo in grenkostjo. Zanj so značilni močna aroma in okus po jabolku ter svežina, ki je posledica njegove izrazite kislosti.

Prodaja se ustekleničen ali zapakiran v ustrezne vsebnike (sode ali pletenke) obratom za uživanje hrane in pijače ali pa končnemu potrošniku v okviru prodaje na drobno.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Tradicionalne sorte, ki se uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika „Sidra da Madeira“, so sorte jabolk barral, cara-de-dama, branco, bico de melro, da festa, domingos, da ponta do pargo, calhau, focinho de rato in vime ter v nekaterih primerih sorte hrušk do santo in tenra de são jorge.

Zaradi starodavne prakse madeirskih kmetov, da razširjajo in delijo genski material dreves in sadja, ki je najprimernejše za sveže uživanje in/ali proizvodnjo jabolčnika, se še vedno gojijo druge gojene sorte jabolk in hrušk, zlasti sorte jabolk baunesa, camacha, espelho, parda, rajada, reineta tenra da camacha, santa isabel, ázimo, amarelo, amargo, camoesa, de vinho, ouro, pevide, rajado, rijo, riscado in serra ter sorte hrušk santa isabel ou de santana, são joão, curé in pardas, ki so prav tako del izbora sadja, namenjenega proizvodnji jabolčnika „Sidra da Madeira“, čeprav v manjšem obsegu.

Ker so si nekateri proizvajalci že zelo zgodaj prizadevali razširiti nabor sort v svojih sadovnjakih z eksotičnimi sortami za sveže uživanje, kot so sorte jabolk golden, fuji, starking, royal gala in reinetar ter sorta hrušk rocha, pri čemer je mnoge izmed njih na otoku odkril že Vieira Natividade leta 1947, se lahko sadje teh sort uporablja za proizvodnjo jabolčnika „Sidra da Madeira“, če je na voljo na posestvu ali pa je bilo pridelano izključno na otoku.

Kombinacija ali „mešanica“ tega širokega nabora tradicionalnih sort jablan in hrušk ter včasih tudi drugih sort jablan in hrušk, ki se gojijo na otoku ter sadje katerih je lahko bolj ali manj kislo, grenko ali sladko, daje jabolčniku „Sidra da Madeira“ bogastvo barv, arom in okusov ter osvežujočo kislost, zaradi česar se ti jabolčniki razlikujejo med seboj glede na različne kraje in proizvajalce na otoku.

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje jabolčnika, od proizvodnje surovin, pridobivanja naravnega soka in fermentacije do staranja in ohranjanja, morajo potekati na otoku Madeira.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pakiranje jabolčnika „Sidra da Madeira“ v steklenice ali druge ustrezne vsebnike (sode ali pletenke) za prodajo končnemu potrošniku v okviru prodaje na drobno poteka na otoku Madeira, da se ohranijo značilne barve, arome in okusi tega naravnega (in včasih gaziranega) jabolčnika ter prepreči kakšna koli oksidacija ali onesnaženost, ki bi lahko poslabšala organoleptične lastnosti, in zagotovi polna sledljivost proizvoda.

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Otok Madeira

5.   Povezava z geografskim območjem

Zahtevek za registracijo jabolčnika „Sidra da Madeira“ temelji na povezavi med njegovo barvo, aromo, okusom in izrazito kislostjo ter številnimi kombinacijami sadja tradicionalnih in drugih sort jablan in hrušk, ki se gojijo izključno na otoku Madeira ter se uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika, pa tudi na povezavi s talnimi in podnebnimi razmerami v krajih, kjer se prideluje sveže sadje. Velik sloves jabolčnika „Sidra da Madeira“ in njegov pomen v različnih krajih na otoku, kjer se proizvaja, prav tako prispevata k povezavi.

Posebnosti proizvoda

Jabolčnik „Sidra da Madeira“ je poznan po tem, da je naraven (včasih gaziran) jabolčnik s širokim naborom barv, arom in okusov ter poživljajočo kislostjo, zaradi česar je zelo priljubljen med potrošniki, te lastnosti pa so rezultat fermentacije naravnega soka, iztisnjenega iz različnih „mešanic“ ali kombinacij svežega sadja tradicionalnih ali drugih sort jablan in včasih hrušk, ki se prideluje in obira v sadovnjakih, zasajenih v različnih krajih na otoku Madeira z zmernejšimi mikroklimami in bolj zakisanimi tlemi, ki dajejo sadju njegove značilne organoleptične lastnosti.

Jabolčnik je med proizvajalci in potrošniki dobro poznan tudi zato, ker je že od nekdaj zelo pomemben za prebivalce krajev na otoku, kjer so ugodni pogoji za pridelavo svežega sadja, iz katerega se proizvaja jabolčnik, ter kjer se je razvila najbolj tradicionalna metoda njegove proizvodnje in so se uvedle nove prakse, ki so bile odobrene za to vrsto pijače za izboljšanje in razpoznavnost njene proizvodnje. V navedenih krajih vsako leto potekajo tudi „festivali“ in folklorni dogodki za promocijo jabolčnika „Sidra da Madeira“ iz teh krajev ter jabolk in hrušk, iz katerih se proizvaja.

Posebnosti geografskega območja

Naravni dejavniki: otok Madeira je vulkanski otok na subtropskem območju severnega Atlantika. Relief na otoku je zelo razgiban z visokimi gorami z nadmorsko višino nad 1 200 m, ki jih ločujejo globoke doline in ki tvorijo osrednjo gorsko verigo, ki se razteza od vzhoda do zahoda, nanjo pa pravokotno pihajo prevladujoči vetrovi. Zaradi svoje geografske lege ima Madeira blago podnebje z zgolj majhnimi temperaturnimi nihanji, razen na večjih nadmorskih višinah, kjer so temperature nižje. Gorato površje otoka in njegova izpostavljenost pasatnim vetrovom sta ustvarila najrazličnejše mikroklime, saj je južni del otoka osončen in zaščiten pred vetrovi, severni del pa zasenčen, hladnejši ter moker.

Značilnosti prevladujočih bazaltnih tal se spreminjajo z naraščanjem nadmorske višine, spreminja pa se tudi podnebje, ki z večjo nadmorsko višino postaja bolj mokro in hladnejše. Zato se sadje, ki se uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika „Sidra da Madeira“, prideluje predvsem na območjih otoka z zmernejšimi in bolj vlažnimi mikroklimami – predvsem na nadmorski višini nad 400 m na južnem delu in nadmorski višini nad 300 m na severnem delu –, kjer prevladujejo zmerno zakisani do zakisani kambisoli in andosoli, ki so zelo zračni in propustni.

Človeški dejavniki: med jablanami, ki so jih prvi portugalski naseljenci na otok prinesli v 20. letih petnajstega stoletja, so bile številne sorte jablan in hrušk s Portugalske, katerih najustreznejše rastne razmere so se nahajale na območjih z zmernejšimi mikroklimami in prevladujočimi peščeno glinastimi tlemi z zmerno do visoko zakisanostjo.

Proizvodnja jabolčnika „Sidra da Madeira“ naj bi se začela takoj, ko je bilo v sadovnjakih pridelanega dovolj sadja za uživanje in predelavo. To potrjujejo pričevanja kronista Gomesa Eanesa de Zurare (1410–1474) in drugi zapisi, iz katerih je razvidno, da je bilo „jabolčno vino“ mogoče najti med zalogami, ki so jih portugalska ladjevja pridobivala z otoka Madeira od 15. stoletja naprej.

Prav tako je znano, da se je „jabolčno vino“ ob začetka 17. stoletja proizvajalo skupaj z madeirskim vinom, pri čemer so se uporabljale iste stiskalnice, v nekaterih primerih pa se je madeirsko vino celo ponarejalo z jabolčnim vinom, dokler na začetku 20. stoletja ni bila uvedena prepoved glede proizvodnje jabolčnega vina za ponarejanje madeirskega vina. Zaradi te prepovedi so lokalni proizvajalci začeli fermentirati svoj jabolčni sok za proizvodnjo „nove pijače“, ki so jo na začetku poimenovali cidra ali sidra, nato pa „Sidra da Madeira“, da jo je bilo mogoče razlikovati od jabolčnikov, proizvedenih drugje.

Članek, ki ga je leta 1906 objavil agronom João da Mota Prego (1859–1931), v katerem je opisal metode za „proizvodnjo jabolčnika na Madeiri“ in lokalne proizvajalce pozval, naj ga začnejo proizvajati, je pomembno prispeval k razvoju te pijače, mnogi proizvajalci pa priporočila tega agronoma upoštevajo še danes. Poleg tega je agronom Vieira Natividade (1899–1968) pri opisovanju razvoja pridelave sadja na Madeiri leta 1947 popisal širok nabor sort jablan in hrušk na otoku ter opredelil župnije, kjer se je ohranila tradicija proizvodnje jabolčnika.

Zaradi uspešnega širjenja dreves, ki dajejo pečkato sadje, ter tradicionalne madeirske prakse razširjanja in deljenja genetska materiala sadja z najboljšimi lastnostmi so bile vzgojene številne tradicionalne sorte jablan in hrušk, ki izhajajo iz tistih, ki so jih na začetku uvedli Portugalci, kasneje pa Britanci, ki so na otoku živeli med 16. in 18. stoletjem. Te sorte so bile izbrane in ohranjene na različnih delih otoka, kjer so se gojile tiste sorte, ki so bile najbolj prilagojene lokalnim talnim in podnebnim razmeram ter so dajale sadje za sveže uživanje in proizvodnjo jabolčnika, razmnoževali pa so jih s cepljenjem ter sadili na drugih delih otoka s podobnimi značilnostmi.

Ta praksa je skozi stoletja omogočala razvoj glavnih tradicionalnih sort pečkatega sadja, hkrati pa tudi nedavno uvedbo eksotičnih sort jablan in hrušk, ki se gojijo in obirajo v madeirskih sadovnjakih. Tudi sadje teh sort ima izrazito kislost, nekateri proizvajalci pa ga prav tako uporabljajo za proizvodnjo svojih jabolčnikov, ki se pridobivajo z uporabo tradicionalnih ali značilnih metod proizvodnje, razvitih v različnih krajih na otoku.

Uživanje jabolčnika „Sidra da Madeira“ je bilo dolgo časa omejeno na kraje njegove proizvodnje, pri čemer so ga uživali predvsem tisti, ki so ga proizvajali, in njihove družine. To se je v zadnjih desetletjih spremenilo, saj se je prodaja restavracijam in barom na regionalnem trgu znatno povečala, prav tako pa se je povečala tudi neposredna prodaja končnim potrošnikom na lokalnih tržnicah, sejmih in „festivalih“ ali folklornih dogodkih, namenjenih promociji jabolčnika ter jabolk, iz katerih se proizvaja.

Zaradi zanimanja za tradicijo in kakovost tega proizvoda je bilo v sredini leta 2016 ustanovljeno združenje madeirskih proizvajalcev jabolčnika (APSRAM), v katerem se je združilo približno 30 proizvajalcev jabolčnika s ciljem spodbujati in zaščititi kakovost in pristnost jabolčnika „Sidra da Madeira“ ter podpreti raziskave v zvezi s proizvodom in javnost ozaveščati o njem.

Povezava med geografskim območjem ter kakovostjo in slovesom proizvoda

Posebne značilnosti tal in podnebja v krajih na otoku, ki so ugodno vplivale na prilagoditev in zasaditev sadovnjakov ter posameznih dreves širokega nabora sort jablan in hrušk, dajejo sadju teh sort njegovo edinstveno kislost ter razpoznavne senzorične lastnosti, ki se odvisno od kombinacije sadja pri proizvodnji jabolčnika „Sidra da Madeira“ prenesejo tudi nanj.

Zaradi svoje barve, arome in okusa, ki so rezultat posebnih lastnosti „mešanic“ ali kombinacij sadja tradicionalnih in drugih sort jablan ter včasih hrušk, uporabljenega pri proizvodnji jabolčnika, ki je izrazito kislo predvsem zaradi talnih in podnebnih razmer v krajih pridelave sadja, je jabolčnik „Sidra da Madeira“ osvojil več državnih nagrad, kot sta Concurso Nacional de Cervejas e Sidras Tradicionais Portuguesas (Tradicionalno državno tekmovanje portugalskega piva in jabolčnika) ter Great Taste – Portugal. Kljub temu pa mu odličen sloves prinašajo lokalni potrošniki, čedalje bolj pa turisti, ki obiskujejo otok.

Zaradi zgodovinskih zapisov, ki pričajo o pomenu proizvodnje „jabolčnega vina“ ter jabolčnika, poimenovanega cidra, sidra in „Sidra da Madeira“, v zadnjih 600 letih, proizvajalci trdijo, da se jabolčnik na otoku proizvaja vse od prve poselitve otoka, na območjih z najugodnejšimi razmerami za sajenje sadovnjakov, iz katerih se dobavlja sadje. Zato je močna tradicija proizvodnje in uživanja jabolčnika prisotna na vsem otoku, predvsem pa v občini São Roque do Faial – Santana in župniji Santo António da Serra v občini Machico ter v občinah Camacha –Santa Cruz, Jardim da Serra – Câmara de Lobos, Ponta do Pargo – Calheta in Prazeres – Calheta, kjer se zaradi čisto posebne tekmovalnosti med otoškimi skupnostmi vsako leto prirejajo folklorni in družbeno-kulturni dogodki za promocijo proizvodnje in uživanja jabolčnika „Sidra da Madeira“.

Sklic na objavo specifikacije

https://tradicional.dgadr.gov.pt/pt/cat/bebidas-espirituosas/outras-bebidas/1084-sidra-da-madeira-igp

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 156/07)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENO OZNAČBO POREKLA ALI ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s členom 53(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012

„VORARLBERGER ALPKÄSE“

EU št.: PDO-AT-1413-AM01 – 5.4.2022

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

Vorarlberger Alpwirtschaftsverein, Montfortstr. 9, 6900 Bregenz, Avstrija

tel. +43 5574400350

faks +43 5574400600

e-naslov: fritz.metzler@lk-vbg.at

Prvotni naslov združenja je bil spremenjen in je ustrezno popravljen. Vložnik zastopa interese proizvajalcev ZOP „Vorarlberger Alpkäse“ in ima zato pravni interes za zahtevanje sprememb specifikacije proizvoda.

2.   Država članica ali tretja država

Avstrija

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☒	Geografsko območje

☒	Dokazilo o poreklu

☒	Metoda proizvodnje

☒	Povezava z geografskim območjem

☒	Označevanje

☒	Drugo (sprememba podatkov pristojne službe, imena prvotne skupine vložnikov, nadzornega organa, nacionalnih zahtev, redakcijske spremembe)

4.   Vrsta sprememb

☐	Spremembe specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne morejo šteti za manjše v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5.   Spremembe

Glede na izkušnje pri obravnavanju praktičnih vidikov zaščitene označbe od njene uvedbe so želene spremembe specifikacije proizvoda potrebne za zagotovitev podrobnejšega opisa vseh pomembnih pogojev za proizvodnjo in trženje, vključno z različnimi fazami proizvodnje, in zagotovitev kakovosti ZOP „Vorarlberger Alpkäse“.

Prejšnja specifikacija proizvoda, ki je vsebovala več ločenih dokumentov in prilog, je zdaj združena v enoten dokument, ki je bil pregledan in posodobljen, da bi zagotovil jasnejši opis zahtev, zlasti glede metode proizvodnje in dokazila o poreklu, ter s tem prispeval k ohranjanju kakovosti ZOP „Vorarlberger Alpkäse“.

Natančneje se te spremembe nanašajo na:

1.   Opis proizvoda

Besedilo pod točko 5(b) (Opis) specifikacije proizvoda je vključeno v točko 4.2 (Opis). Navedena točka pa je razdeljena v točko 4.2.1 (Splošno) in točko 4.2.2 (Lastnosti). Prvotno besedilo je spremenjeno tako, da je bolj specifično in strukturirano. Vsebnost maščobe v suhi snovi je črtana. Teža posameznih hlebcev sirov je povečana na 40 kg (namesto 35 kg), minimalno obdobje zorenja pa je določeno na tri mesece (namesto na tri do šest mesecev).

Točka 5(b) specifikacije proizvoda:

je preoblikovana:

4.2   Opis

4.2.1   Splošno

„Vorarlberger Alpkäse“ je trdi sir, proizveden na planinah in planinskih pašnikih na opredeljenem območju z uporabo neobdelanega brezsilažnega planinskega surovega kravjega mleka, primernega za proizvodnjo trdega sira. Posamezni hlebci sira tehtajo do največ 40 kg in zorijo vsaj tri mesece.

4.2.2   Lastnosti

Sir ima sušeno in zrnato skorjo rjavo-rumene do rjave barve ter trdno do gladko teksturo. Je slonokoščene barve. Rezine razkrivajo enakomerno porazdeljene, a redke luknjice, ki so približno velikosti graha, okrogle ter motne ali svetle. Luknjice so na splošno okrogle in velikosti graha. Okus je blag, s starostjo pa postaja oster.

Glede na stopnjo zrelosti so opisane lastnosti lahko bolj ali manj izrazite ter ne vplivajo na splošno podobo proizvoda „Vorarlberger Alpkäse“ in je ne spreminjajo.

Proizvod „Vorarlberger Alpkäse“ je mogoče tržiti v kosih različnih velikosti.

Razlogi

Besedilo „vsebnost maščobe v suhi snovi je več kot 45 %“ je črtano brez nadomestitve, ker je glede na obstoječe pravne zahteve nepotrebno. Besedilo, katerega del izvira iz specifikacije proizvoda in katerega del je dodan, je zdaj natančnejše, da je opis proizvoda jasnejši in celovitejši, nadzorni organ pa ima zato natančnejše in zanesljivejše parametre proizvoda za zagotavljanje kakovosti proizvoda. Minimalno obdobje zorenja je prav tako natančneje opredeljeno in s tem pojasnjeno.

Razmere na trgu in v prodaji, kjer se trend usmerja k sirom z daljšim zorenjem, zahtevajo večjo toleranco glede višine modelov in teže posameznih hlebcev sira. Teža je zato povečana na največ 40 kg. Sprememba ne vpliva negativno na kakovost proizvoda „Vorarlberger Alpkäse“.

2.   Dokazilo o poreklu

Prejšnje opombe v zvezi z zgodovino proizvoda v točki 5(d) (Dokazilo o poreklu) prvotne specifikacije proizvoda, ki bi morale biti ob priznanju zadevne označbe predstavljene v tej točki, so sedaj prenesene v točko 4.6 (Povezava z geografskim območjem). Namesto njih so v točko 4.4 (Dokazilo o poreklu) spremenjene specifikacije proizvoda vključene sektorske določbe o zagotavljanju sledljivosti:

Razlogi

Ker specifikacija proizvoda doslej ni vsebovala pravil glede dokazila o poreklu, se zdi primerno v točko 4.4 specifikacije proizvoda (Dokazilo o poreklu) vključiti informacije o sledljivosti proizvoda. Ta sedaj vsebuje določbe za zagotavljanje sledljivosti. Hkrati je del besedila prenesen iz prvotne točke 5(h) (Označevanje) v točko 4.4. Nadaljnji prenos uporabljenega mleka iz ene odobrene planinske sirarne v drugo znotraj opredeljenega območja bo v prihodnje dovoljen, saj glede na sedanje stanje tehnologije to ne vpliva več na kakovost ZOP „Vorarlberger Alpkäse“, njena proizvodnja pa je zagotovljena. To je bilo potrebno, ker je glede na izjemno intenzivno delo ter s tem povezano negotovost ohranjanja proizvodnje planinskega sira na naših planinah vse težje najti ustrezno osebje. Količina prenesenega mleka mora biti dokumentirana.

3.   Geografsko območje

Točka 5(c) specifikacije proizvoda:

in dodatno predloženi zemljevid Avstrije

sta spremenjena tako:

4.3   Geografsko območje

„Proizvod ‚Vorarlberger Alpkäse‘ se proizvaja v zvezni deželi Predarlski na nadmorski višini med 1 000 m in 1 800 m. Uradno priznane planšarije delujejo samo v poletnih mesecih v okviru planinske tranzimanse.“

Zemljevid nadmorskih višin razmejenega geografskega območja:

Razlogi

Besedilo je skrajšano. Zahteva v specifikaciji proizvoda glede uradno priznanih planšarij je opredeljena v točki 4.5 (Metoda proizvodnje) (zlasti točka 4.5.1 (Surovina – mleko)). Dodan je tudi nov zemljevid razmejenega geografskega območja. Zemljevid sedaj vsebuje informacije o nadmorski višini. Razmejitev geografskega območja se s tem ne spreminja.

4.   Metoda proizvodnje

Prvotno besedilo točke 5(e) (Metoda proizvodnje) specifikacije proizvoda je bilo oblikovano natančneje ter razdeljeno v točke 4.5.1 (Surovina – mleko), 4.5.2 (Proizvodnja) in 4.5.3 (Strokovno znanje – poznavanje proizvodnje).

Točka 5(e) specifikacije proizvoda:

je spremenjena tako:

4.5.1   Surovina (mleko)

„Vorarlberger Alpkäse“ se proizvaja samo iz surovega planinskega kravjega mleka med poletno pašo na planinah. Razen v izjemnih primerih (npr. bolezen, sneženje ali estrus) mora paša dnevno potekati v poletnih mesecih. Goveda se ne sme gnati na pašnike zunaj območja Sennalpe. Dovoljeno je samo kravje mleko iz uradno priznanih kmetij na planinah ali planinskih pašnikih na opredeljenem geografskem območju. Uporaba toplotno obdelanega ali pasteriziranega mleka ali mleka, steriliziranega s centrifugiranjem, za proizvodnjo „Vorarlberger Alpkäse“ ni dovoljena. Dodajanje mleka iz dolinskih kmetij v kakršni koli obliki je prepovedano. Na mleko, ki se uporablja za proizvod „Vorarlberger Alpkäse“, značilno vplivajo pašniki na opredeljenem geografskem območju svojimi nežnimi travami in zelišči. Krave te trave in zelišča jedo sveže kot zeleno krmo ali posušene kot seno. Krmljenje s fermentirano krmo ali silažo je izrecno prepovedano.

Uporaba drobljenega zrnja kot nadomestne in dopolnilne krme z drugih območij je dovoljena do 20-odstotnega deleža suhe snovi letno.

Drobljeno zrnje se lahko kupi z drugih območij, saj to geografsko območje, ki je tipična gorska regija, za katero sta značilna travinje in plitva plast humusa, ni primerno za gojenje posevkov. To pomeni, da se žita ali podobni posevki na njem skoraj ne gojijo ali proizvajajo, zato jih je treba kupiti z drugih območij.

Delež krme z geografskega območja torej ne sme biti manjši od 80 % skupne suhe snovi, s katero se letno krmijo krave v laktaciji. Delež drobljenega zrnja, ki izhaja z drugih območij, je dovoljen do 20-odstotnega deleža suhe snovi zadevnega obroka.

4.5.2   Proizvodnja

Uporabi se lahko samo brezsilažno, toplotno neobdelano, nepasterizirano surovo mleko, ki ni sterilizirano s centrifugiranjem. Dodajanje konzervansov, stabilizatorjev, kemično proizvedenih aditivov in gensko spremenjenih siril ni dovoljeno.

Surovo mleko je najprej delno posneto in predzorjeno s sirotkino kulturo in/ali kulturo mlečnokislinskih bakterij. Tradicionalne mlečnokislinske bakterije, ki so bile prvotno izolirane in razmnožene iz divjih kultur, so sedaj osnova založne kulture za domače kulture, ki se uporabljajo na kmetiji. To zorjeno in posneto mleko se nato v planinskih (bakrenih) grelcih pomeša s surovim mlekom, pridobljenim zjutraj, kulturami mlečno kislinskih bakterij in planinskimi sirili. Sirnina se odstrani s sirnimi krpami ali s prenosom mešanice sirnine/sirotke v modele za sir. Zgoščeno (koagulirano) mleko se nato z rezalnikom za sirnino razreže na želeno velikost. Nato nastopi naslednja faza oblikovanja sira: sirnina se nato razvija dalje in poteka sinereza (pri kateri se sirotka loči od sirnine). Sirnina se segreje na temperaturo od 51 °C do 54 °C in se nato prenese v modele, kjer se stiska.

Največja teža sirov je 40 kg glede na velikost hlebca sira. Siri se nato postavijo v kopel iz slanice, katere vsebnost soli je približno 20 Bé°, da lahko sir absorbira sol, pri tem pa nastane skorja in oblikuje se struktura sira, s čimer je sir zunaj tesno zaprt, znotraj pa popolnoma in enakomerno dozori. Tako proizvod „Vorarlberger Alpkäse“ pridobi svojo homogeno in čvrsto strukturo. Siri nato glede na naravo skorje ter izkušnje predelovalca mleka zorijo vsaj tri mesece pri temperaturi od 10 °C do 17 °C in več kot 80-odstotni vlažnosti. Med zorenjem se siri redno do trikrat na teden obdelujejo (krtačijo ali zdrgnejo) s slanico (z vsebnostjo soli do 20 Bé°), da nastane značilna skorja in se razvije okus. Po minimalnem obdobju zorenja je sir „Vorarlberger Alpkäse“ pripravljen za uživanje.

4.5.3   Znanje in izkušnje – poznavanje proizvodnje

Kakovost proizvoda „Vorarlberger Alpkäse“ izhaja zlasti iz izkušenj lokalnih sirarjev pri nadzoru proizvodnje in zorenja sira. Umetnost sirarstva temelji na znanju in izkušnjah predelovalcev mleka, ki so na različne načine vključeni v proizvodnjo glede na svojo posamezno vlogo v postopku, s katerim se dosega značilna kakovost proizvoda „Vorarlberger Alpkäse“. Začne se z uporabo kultur mlečnokislinskih bakterij. Na primer določanje sestave kulture mlečnokislinskih bakterij, njene temperature, obdobja mirovanja, količine in dodanega deleža ter pogojev shranjevanja izhajajo iz izkušenj predelovalca mleka. Njihove izkušnje med drugim zajemajo tudi posebno shranjevanje in zorenje surovega mleka na način, ki spodbuja nastajanje mlečnokislinskih bakterij, s čimer se znatno izboljšajo lastnosti sira, kot so rok uporabnosti, vonj in okus. Uporaba telečjega sirila, čas in način razreza zgoščenega (koaguliranega) mleka in velikost sirnine, razvoj sira ter segrevanje mešanice sirnine in sirotke izhajajo iz posebnih izkušenj sirarjev in so za kakovost proizvoda „Vorarlberger Alpkäse“ posebej pomembni.

Sirar mora skrbno spremljati vse faze proizvodnje sira in ugotoviti primeren čas za posamezno fazo predelave. Previdno segrevanje proizvoda „Vorarlberger Alpkäse“ na temperaturi 51–54 °C po razrezu koaguliranega mleka je pomemben predpogoj, s katerim sir pridobi dolg rok uporabnosti. Hkrati je treba mleko obdelati previdno, da se ohranijo aromatične in mikrobiološke lastnosti ter sestavine, s tem pa posebna kakovost mleka. Poleg tega mleko zaradi naravno spreminjajočih se pogojev krmljenja živali na planinskih pašnikih nima standardiziranih lastnosti, temveč njegova kakovost niha (na primer glede vsebnosti beljakovin ali druge sestave mleka). Sirarji, ki proizvajajo „Vorarlberger Alpkäse“, zaradi svojih bogatih izkušenj odlično obvladajo ta naravna nihanja in jih izničijo. Njihovo skrbno ravnanje v vseh teh fazah postopka je ključno za preostali postopek zorenja in s tem za kakovost končnega proizvoda. Med zorenjem je treba posebno pozornost nameniti skrbnemu ravnanju s sirom. Sirarji zaradi svojih izkušenj nagonsko vedo, kdaj je treba sir obrniti, ga skrtačiti in zdrgniti, s tem pa pomembno vplivajo na kakovost sira.

Z rednimi sestanki pastirjev in sirarjev, na katerih si izmenjujejo pridobljeno znanje, se je oblikoval stalen proces usposabljanja, ki pomaga ohranjati kakovost in tradicijo proizvoda „Vorarlberger Alpkäse“.

Razlogi

Namen sprememb postopka proizvodnje je zagotoviti značilno kakovost proizvoda „Vorarlberger Alpkäse“, ki temelji zlasti na znanju proizvajalcev o tradicionalnih metodah proizvodnje. Skupaj s (sedaj spremenjenim) besedilom, ki je že vključeno v prvotno specifikacijo proizvoda, je ta tradicionalna metoda proizvodnje podrobneje opisana, zlasti z natančnejšo opredelitvijo metode predelave.

Posamezne spremembe se nanašajo na naslednje točke:

—

Surovina – mleko Krmljenje goveda zgolj s pašo ne zadošča vselej za ohranjanje zdravja živali, saj so krave molznice v planinskih območjih zaradi vse bolj skrajnih vremenskih dogodkov (suše, dolgotrajnih deževnih obdobij itd.) ter povezanih podnebnih sprememb izpostavljene presnovnemu stresu, manj je na voljo tudi pašniške krme. Obenem imajo različne pasme krave na planinskih pašnikih različne potrebe po energiji, zato za svoje dobro počutje potrebujejo dopolnilno krmo. Da bi torej zagotovili uravnoteženo oskrbo s hranili, ki je potrebna za dobrobit živali ne glede na izjemne podnebne razmere, kot so suše, je sedaj mogoče nakupiti drobljeno zrnje ter ga uporabiti kot nadomestno in dopolnilno krmo do 20-odstotnega deleža suhe snovi letno. Zgoraj navedeno odstopanje za krmne dodatke ne vpliva na visoko in stalno kakovost mleka, saj mora biti večina voluminozne krme z opredeljenega območja. Zahteva v točki 5(c) specifikacije proizvoda o uradno priznanih planšarijah na nadmorski višini med 1 000 m in 1 800 m je prenesena v točko 4.5.1 (Surovina – mleko) in podrobneje opredeljena. Mleko je lahko samo od krav s kmetij na planinah ali planinskih pašnikih, ki jim je pristojni organ (avstrijska agencija za varnost hrane) izdal številko odobritve. To je utemeljeno s posebnimi zahtevami glede higiene, določenimi v Uredbi (ES) št. 853/2004 (uredba o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora), ki jih morajo izpolnjevati kmetijska gospodarstva, ki proizvajajo sir. Seznam odobrenih kmetijskih gospodarstev je na voljo v Uredbi. Nadaljnji prenos iz ene odobrene planinske sirarne v drugo znotraj opredeljenega območja bo v prihodnje dovoljen, ker glede na sedanje stanje tehnologije to ne vpliva več na kakovost. Planšarije morajo kakovost prenesenega mleka dokumentirati z dobavnicami.

—

Proizvodnja Opisane so podrobne faze proizvodnje „Vorarlberger Alpkäse“ od predelave surovega mleka do faze zorenja med shranjevanjem, navedeni pa so tudi tehnični parametri, ki jih je treba upoštevati za zagotavljanje kakovosti. Sirnina se sedaj lahko segreje na temperaturo med 51 °C in 54 °C (namesto med 51,5 °C in 52,5 °C, kot je veljalo prej). Širši razpon temperatur segrevanja je dovoljen, ker v primeru ročnega segrevanja ni mogoče natančno določiti temperature, zato je potrebna širša toleranca. Nove meje tolerance za temperaturo segrevanja ne vplivajo negativno na kakovost proizvoda. Dodajanje konzervansov, stabilizatorjev in kemično proizvedenih aditivov je še naprej prepovedano. Z natančnejšim besedilom je to še dodatno pojasnjeno. V zvezi z lastnimi domačimi sirotkinimi ali mlečnokislinskimi kulturami je pojasnjeno, da se obstoječa matična kultura sedaj proizvaja centralizirano, nato pa se interno dalje uporablja kot domača kultura za proizvodnjo „Vorarlberger Alpkäse“. Izkušnje predelovalcev mleka so v tem pogledu ključne. Vsebnost soli je pojasnjena in prilagojena praktično preverljivim merilom z uporabo Bauméjeve (Bé) lestvice. Določena je do 20 °Bé. Dodatno sta pojasnjena oblikovanje skorje, značilne za proizvod „Vorarlberger Alpkäse“, in povezana kakovost sira, dodan je tudi sklic na upravljanje s strani sirarja in klimatske pogoje za zorenje.

—

Strokovno znanje – poznavanje proizvodnje Ker obstoječa specifikacija proizvoda ni vsebovala ključnih ugotovitev o tradicionalnem znanju proizvajalcev, je v tem smislu sedaj konkretnejša, zagotovljeni pa so tudi opisi kvalifikacij strokovnjakov. Naveden je tudi opis tekočih dejavnosti, katerih namen je prenašati tradicijo zaradi zagotavljanja kakovosti, s čimer se učinkovito preprečujeta izguba in slabšanje strokovnega znanja, ohranja pa se tradicionalno znanje o proizvodu.

5.   Povezava z geografskim območjem

Informacije, ki so bile prej vključene v točko 5(d) (Dokazilo o poreklu), so prenesene v točko 4.6 (Povezava z geografskim območjem).

Informacije, ki so bile prej vključene v točko 5(f) (Povezava), so vključene v točko 4.6 (Povezava z geografskim območjem). Učinki podnebnih in človeških dejavnikov na geografskem območju so celovito opisani, pri čemer je zagotovljen podroben opis posebnega strokovnega znanja regionalnih proizvajalcev, ki je bilo v prejšnji specifikaciji proizvoda le površno omenjeno, kot sta tradicionalno poznavanje posebnih tehnik shranjevanja ter visoka raven strokovnega znanja o tehnikah proizvodnje in nadzoru zorenja, kar je ključno za razvoj organoleptičnih lastnosti sira.

Razlogi

Specifikacija proizvoda je prilagojena zahtevam iz Uredbe (EU) št. 1151/2012 tako, da so zgodovinska opažanja, kot so listinski dokazi in stare tradicije, povezane s proizvodom „Vorarlberger Alpkäse“, ki so bila prvotno opisana v oddelku o dokazilu o poreklu, prenesena v točko 4.6 (Povezava z geografskim območjem).

6.   Označevanje

Prvotno besedilo točke 5(h) (Označevanje) specifikacije proizvoda je preneseno v točko 4.4 (Dokazilo o poreklu) in prilagojeno veljavnim zahtevam dokumentacije.

Zahteve v prvotni specifikaciji proizvoda (glede navedbe datuma proizvodnje ter imena planine in/ali planinskega pašnika na proizvodu) so na primer postale nepotrebne zaradi dokumentacije, ki jo je sedaj treba predložiti za dokazilo o poreklu. Pojasnjena je kazeinska oznaka, ki jo je treba uporabiti. Namestitev te oznake na pakiranja kosov sira je postala nepotrebna, saj je v primeru kosov zagotovljena sledljivost serije.

Pravila o zasebnih blagovnih znamkah, določena v točki 5(h) (Označevanje) prvotne specifikacije proizvoda, so prenesena v točko 4.8 (Označevanje).

„Uporaba zasebnih blagovnih znamk je dovoljena. Vendar zasebna blagovna znamka ne sme biti taka, da zavaja potrošnika ali škoduje ugledu ZOP.“

Razlogi

Zahteve glede upravljanja zasebnih blagovnih znamk so pojasnjene in razširjene. Zasebne blagovne znamke bodo še naprej dovoljene.

7.   Redakcijske spremembe

7.1   Ime in podatki o pristojnem organu države članice so posodobljeni.

7.2   Naslov skupine vložnikov je popravljen.

Razlogi

Odkar je označba zaščitena, je spremenjen naslov skupine vložnikov ter posodobljen skupaj s spremenjenimi podatki o pristojnem organu.

7.3   Inšpekcijski organ

Oddelek s kontaktnimi podatki inšpekcijskega organa je spremenjen, ker je ta organ sedaj zasebna družba, tj. Lacon GmbH.

7.4   Spremembe postavitve/predstavitve specifikacije proizvoda

Ponovno oštevilčenje in sprememba nekaterih naslovov za večjo jasnost in točnost informacij.

7.5   Nacionalne zahteve

Naslov „Nacionalne zahteve“ je črtan brez nadomestitve, saj so zaradi regulativnih zahtev te nepotrebne.

ENOTNI DOKUMENT

„Vorarlberger Alpkäse“

EU št.: PDO-AT-1413-AM01 – 5.4.2022

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Vorarlberger Alpkäse“

2.   Država članica ali tretja država

Avstrija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

Skupina 1.3 Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Vorarlberger Alpkäse“ je trdi sir, proizveden na planinah in planinskih pašnikih na opredeljenem območju z uporabo neobdelanega brezsilažnega planinskega surovega kravjega mleka, primernega za proizvodnjo trdega sira. Posamezni hlebci sira tehtajo do največ 40 kg in zorijo vsaj tri mesece.

Sir ima sušeno in zrnato skorjo rjavo-rumene do rjave barve ter trdno do gladko teksturo. Je slonokoščene barve. Rezine razkrivajo enakomerno porazdeljene, a redke luknjice, ki so približno velikosti graha, okrogle ter motne ali svetle. Luknjice so na splošno okrogle in velikosti graha. Okus je blag, s starostjo pa postaja oster.

Glede na stopnjo zrelosti so opisane lastnosti lahko bolj ali manj izrazite ter ne vplivajo na splošno podobo proizvoda „Vorarlberger Alpkäse“ in je ne spreminjajo.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Za proizvodnjo „Vorarlberger Alpkäse“ se lahko uporabi samo mleko krav z uradno priznanih kmetijskih gospodarstev na planinah ali planinskih pašnikih z upravljanjem travinja. Proizvodnja silaže in krmljenje z njo nista dovoljena.

Uporaba dodatne krme v obliki drobljenega zrnja je dovoljena do 20-odstotnega deleža suhe snovi letno. Drobljeno zrnje se lahko kupi tudi z drugih območij, saj to geografsko območje, ki je tipična gorska regija, ni primerno za kmetijsko proizvodnjo. To pomeni, da se na njem žita ali podobni posevki skoraj ne gojijo ali proizvajajo, zato jih je treba kupiti z drugih območij.

Delež krme z geografskega območja torej ne sme biti manjši od 80 % skupne suhe snovi, s katero se letno krmijo krave v laktaciji. Delež drobljenega zrnja, ki izhaja z drugih območij, je dovoljen do 20-odstotnega deleža suhe snovi zadevnega obroka.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja, predelava in zorenje surovine morajo potekati na opredeljenem območju.

3.5   Posebna pravila v zvezi z rezanjem, ribanjem, pakiranjem itd. proizvoda, na katerega se nanaša registrirano ime

---

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Siri morajo biti označeni s kazeinsko oznako, na kateri je navedena serijska številka. Združenje vložnikov je odgovorno za upravljanje in dodelitev serijske številke.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Proizvod „Vorarlberger Alpkäse“ se proizvaja v zvezni deželi Predarlski na nadmorski višini med 1 000 m in 1 800 m. Uradno priznane planšarije delujejo samo v poletnih mesecih v okviru planinske tranzimanse.

5.   Povezava z geografskim območjem

Značilne lastnosti proizvoda „Vorarlberger Alpkäse“ je mogoče pripisati mleku, ki se uporablja za proizvodnjo, njegovim sestavinam ter okusu in konsistenci, na katere vplivajo alpska flora zvezne dežele Predarlske ter podnebni in človeški (tradicionalna obrtna proizvodnja) pogoji v postopku proizvodnje. Majhna planšarska gospodarstva so ohranila obrtno proizvodnjo ter skrbno ravnanje s siri in nadzor nad njihovim zorenjem do današnjih dni. Proizvod „Vorarlberger Alpkäse“ tako pridobi svojo posebno kakovost in dolg rok uporabnosti.

Mleko, ki se uporablja za proizvodnjo „Vorarlberger Alpkäse“, razkriva posebno sestavino okusa, ki izhaja iz alpske vegetacije območja proizvodnje ter uporabe pretežno zelene krme za živali, ki v povezavi s tradicionalno obrtno metodo proizvodnje daje siru njegove značilne lastnosti. Proizvodnja sira bistveno prispeva k ohranjanju planšarstva na Predarlskem in je obenem ključna za ekološko raznovrstnost in stabilnost alpske kulturne krajine te zvezne dežele.

Kmetijstvo na Predarlskem je osredotočeno izključno na upravljanje travinja. Za planšarije velja stroga prepoved krmljenja s silažo (brez fermentirane krme). Samo s prepovedjo silaže je namreč mogoče proizvajati „Vorarlberger Alpkäse“ visoke kakovosti.

„Vorarlberger Alpkäse“ je proizvod, ki se na opredeljenem območju proizvaja in uživa že več stoletij. Ves ta čas se na današnjem Predarlskem proizvaja sir. Prvotno se je sir več stoletij proizvajal predvsem za lastno uporabo in regionalno trženje. Proizvodnja planinskega sira bistveno prispeva k ohranjanju planšarstva na Predarlskem in je obenem ključna za ekološko raznovrstnost in stabilnost alpske kulturne krajine te zvezne dežele. V okviru planinske tranzimanse med dolinskimi kmetijami, planinskimi pašniki in planinami je predelava surovega mleka na planinah pomembna gospodarska komponenta ohranjanja kmetijskih obratov in mlečnih kmetij na Predarlskem.

Dokumenti pričajo, da so bile tradicionalne metode sirarstva v regiji prisotne že v času tridesetletne vojne. Na tem postopku temelji današnja proizvodnja „Vorarlberger Alpkäse“. Že v 18. stoletju je bila večina planinskega mleka, proizvedenega v poletnih mesecih v okviru planinske tranzimanse, predelanega v planinski sir. Vse od tedaj se uporablja označba „Vorarlberger Alpkäse“.

Regionalni pogoji, kot so nadmorska višina, podnebje, rastlinstvo in živalstvo ter majhna velikost kmetij, so sredi 18. stoletja spodbudili razvoj proizvodnje mastnega sira s posebnimi sirarskimi postopki. To je omogočilo daljši rok uporabnosti in večjo dodano vrednost.

Tehnično znanje in izkušnje o proizvodnji sira, ki so se pridobivali na razmejenem območju (krmljenje živali, predelava mleka, proizvodna tehnologija in zorenje), so se prenašali iz generacije v generacijo. To znanje in izkušnje se razvijajo dalje in na njih še danes temelji proizvodnja „Vorarlberger Alpkäse“.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://www.patentamt.at/herkunftsangaben/vorarlbergeralpkaese/

Dostop je možen tudi neposredno na spletišču Avstrijskega patentnega urada (www.patentamt.at) z izbiro: „Blagovne znamke / Geografske označbe / Seznam avstrijskih geografskih označb“. Besedilo je na voljo pod navedbo označbe kakovosti.

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 156/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENO OZNAČBO POREKLA ALI ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s členom 53(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012

„VORARLBERGER BERGKÄSE“

EU št.: PDO-AT-1419-AM01 – 5. 4. 2022

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

ARGE Milch Vorarlberg, Montfortstr. 9, 6900 Bregenz, Avstrija

tel. +43 5574400350

faks +43 5574400600

e-naslov: fritz.metzler@lk-vbg.at

Sedanji vložnik je pravni naslednik prvotne skupine vložnikov v zvezi z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz zaščitene označbe porekla „Vorarlberger Bergkäse“. Vložnik zastopa interese proizvajalcev sira z ZOP „Vorarlberger Bergkäse“ in ima zato pravni interes za zahtevanje sprememb specifikacije proizvoda.

2.   Država članica ali tretja država

Avstrija

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☒	Geografsko območje

☒	Dokazilo o poreklu

☒	Metoda proizvodnje

☒	Povezava z geografskim območjem

☒	Označevanje

☒	Drugo (sprememba podatkov pristojne službe, imena prvotne skupine vložnikov, nadzornega organa, nacionalnih zahtev, redakcijske spremembe)

4.   Vrsta sprememb

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5.   Spremembe

Glede na izkušnje pri obravnavanju praktičnih vidikov zaščitene označbe od njene uvedbe so želene spremembe specifikacije proizvoda potrebne za zagotovitev podrobnejšega opisa vseh pomembnih pogojev za proizvodnjo in trženje, vključno z različnimi fazami proizvodnje, in zagotovitev kakovosti sira z ZOP „Vorarlberger Bergkäse“.

Prejšnja specifikacija proizvoda, ki je vsebovala več ločenih dokumentov in prilog, je zdaj združena v enoten dokument, ki je bil pregledan in posodobljen, da bi zagotovil jasnejši opis zahtev, zlasti glede metode proizvodnje in dokazila o poreklu, ter s tem prispeval k ohranjanju kakovosti sira z ZOP „Vorarlberger Bergkäse“.

Natančneje, te spremembe se nanašajo na:

1.   Opis proizvoda

Besedilo iz točke 5(b) (Opis) in dodatki k tej točki prvotne specifikacije proizvoda so vključeni v točko 4.2 (Opis). Navedena točka pa je razdeljena na točki 4.2.1 (Splošno) in 4.2.2 (Lastnosti). Prvotno besedilo je spremenjeno tako, da je bolj specifično in strukturirano. Vsebnost maščobe v suhi snovi je črtana. Teža posameznih hlebcev sira je povečana na 7–40 kg (namesto 8–35 kg), razpon višine oblikoval pa je razširjen na 8–12 cm (prej 10–12 cm). Najkrajše obdobje zorjenja je določeno na tri mesece.

Točka 5(b) specifikacije proizvoda:

in dodatki k točki 5(b):

so preoblikovani tako:

4.2.   Opis

4.2.1.   Splošno

Sir „Vorarlberger Bergkäse“ je trdi sir iz naravnega surovega mleka krav, ki niso krmljene s silažo, s planin ali dolin. Kmetije, ki mlado govedo krmijo s silažo (mešane kmetije), ne smejo dobavljati mleka.

Hlebci sira tehtajo 7–40 kg, v višino merijo 8–12 cm in so zorjeni vsaj tri mesece.

4.2.2.   Lastnosti

Sir ima svežo do osušeno zrnato rjavorumeno do rjavo skorjo ter čvrsto do gladko teksturo. Je slonokoščene do bledo rumene barve. Pri razrezu se pokažejo enakomerno razporejene, a redke okrogle luknjice, velike približno kot grah, ki so motne do sijoče. V siru lahko nastanejo majhne razpoke (dolge 0,5–1 cm). Okus je pikanten, s starostjo pa postaja oster. Glede na stopnjo zrelosti so opisane lastnosti lahko bolj ali manj izrazite, ne da bi to vplivalo na splošno podobo sira z ZOP „Vorarlberger Bergkäse“ ali jo spreminjalo.

Sir z ZOP „Vorarlberger Bergkäse“ se lahko trži v kosih različnih velikosti.

Razlogi

Navedbe, ki se ne nanašajo na opis proizvoda, so podrobneje opredeljene v zdaj za to predvidenih točkah „Povezava z geografskim območjem“ in „Metoda proizvodnje“.

Dovoljeni odstopanji za težo in višino hlebcev sira sta povečani zaradi izgube teže med zorjenjem zaradi daljšega skladiščenje sira in gospodarske uspešnosti majhnih kmetijskih gospodarstev. Na majhnih kmetijskih gospodarstvih morajo biti siri iz logističnih razlogov težji. Besedilo „s približno 50-odstotno vsebnostjo maščobe v suhi snovi“ je črtano in ni nadomeščeno, ker je glede na obstoječe pravne zahteve odveč. Besedilo, katerega del izvira iz specifikacije proizvoda, del pa je dodan, je zdaj natančnejše (npr. glede najkrajšega obdobja zorjenja), da je opis proizvoda jasnejši in celovitejši, nadzorni organ pa ima zato natančnejše in zanesljivejše parametre proizvoda za zagotavljanje kakovosti proizvoda.

2.   Dokazilo o poreklu

Prejšnje navedbe v zvezi z zgodovino proizvoda v točki 5(d) (Dokazilo o poreklu) specifikacije proizvoda, ki so morale biti ob priznanju zadevne označbe navedene v tej točki, in dodatki k navedeni točki so zdaj prestavljeni v točko 4.6 (Povezava z geografskim območjem) (glej besedilo navedene točke). Namesto njih so v točko 4.4 (Dokazilo o poreklu) nove specifikacije proizvoda vključene sektorske določbe o zagotavljanju sledljivosti:

Razlogi

Ker specifikacija proizvoda doslej ni vsebovala pravil glede dokazila o poreklu, se zdi primerno v točko 4.4 specifikacije proizvoda (Dokazilo o poreklu) vključiti informacije o sledljivosti proizvoda. Zdaj vsebuje določbe za zagotavljanje sledljivosti. Poleg tega je del besedila tudi prestavljen iz prvotne točke 5(h) (Označevanje) v točko 4.4 (Dokazilo o poreklu).

3.   Geografsko območje

Točka 5(c) (Geografsko območje) prvotne specifikacije proizvoda

Dodana je regija Walgau. Preostalo besedilo je skrajšano, da vsebuje podatke, potrebne za geografsko območje. Zapis „Laiblachtal“ je spremenjen v „Leiblachtal“.

Poleg tega sta zemljevida zvezne dežele Predarlska in Avstrije, dodatno predložena v točki 5(c) (Geografsko območje) prvotne specifikacije proizvoda, nadomeščena z novim zemljevidom.

Točka 5(c) specifikacije proizvoda:

ter zemljevida zvezne dežele Predarlska in Avstrije, predložena dodatno v točki 5(c),

so preoblikovani:

4.   Metoda proizvodnje

Prvotno besedilo točke 5(e) (Metoda proizvodnje) specifikacije proizvoda je natančneje oblikovano ter razdeljeno v točke 4.5.1 (Surovina – mleko), 4.5.2 (Proizvodnja) in 4.5.3 (Strokovno znanje – poznavanje proizvodnje).

Natančneje je opredeljena tudi metoda predelave. Poleg tega je v točki 4.5.3 (Strokovno znanje – poznavanje proizvodnje) podrobneje opisana tradicionalna metoda proizvodnje.

Točka 5(e) specifikacije proizvoda, ki se glasi:

„Sir ‚Vorarlberger Bergkäse‘ je značilen tradicionalni proizvod.

Bistveni element postopka proizvodnje je izpolnjevanje strogih meril glede proizvodnje mleka (smernice o kakovosti za proizvajalce mleka).

To so zlasti:

—	Mleko lahko dobavljajo samo kmetijska gospodarstva z izključno ekstenzivnim upravljanjem travinja – brez proizvodnje silaže ali krmljenja z njo – oziroma samo mleko s takih kmetij se lahko uporabi za proizvodnjo sira ‚Vorarlberger Bergkäse‘.

—	Mleko se v sirarno dostavi vsaj enkrat dnevno in se predela neposredno tam (brez nadaljnjega prevoza iz ene sirarne v drugo).

Dejanska proizvodnja:

—	Dobavljeno surovo mleko (ki ni toplotno obdelano, pasterizirano ali sterilizirano s centrifugiranjem) je delno posneto (do vsebnosti maščobe približno 3,3 %).

—	Sesirjeno je s telečjim sirilom ter lastnimi domačimi sirotkinimi in mlečnokislinskimi kulturami (pri čemer so izkušnje sirarja ključne za ocenjevanje in gojenje te kulture). Zaradi uporabe kultur iz sirotke se sir ‚Vorarlberger Bergkäse‘ zelo razlikuje od drugih podobnih proizvodov.

—	Sirnina se nato segreje na približno 51–52,5 °C in stisne.

—

Hlebci sira se nato za dva do tri dni postavijo v slano kopel (vsebnost soli približno 20 %), potem pa zorijo v kleteh pri temperaturi 12–15 °C in relativni vlažnosti 90–95 %. Pri tem se siri redno obdelujejo s slanico, da nastane značilna skorja in se razvije okus (tj. dvakrat na teden se krtačijo ali natrejo s slano vodo z vsebnostjo soli približno 20 % in vrednostjo pH 5,25).

—	Sir ‚Vorarlberger Bergkäse‘ je pripravljen za uživanje najhitreje pri starosti 3–6 mesecev (glede na stopnjo zrelosti se lahko njegove lastnosti nekoliko razlikujejo: majhne razpoke v siru (dolge 0,5–1 cm), manj lukenj, izrazit okus).

Stalen samonadzor in zagotavljanje kakovosti na kmetijah zagotavljata visoko kakovost surovega mleka in proizvodnje sira ‚Vorarlberger Bergkäse‘. Skladnost z zagotavljanjem kakovosti preverja združenje ‚Qualitätsmanagementverein für Lebensmittel aus Vorarlberg‘ [Združenje za upravljanje kakovosti hrane iz zvezne dežele Predarlske]. Nadzor higiene kmetij in zaposlenih ter zdravja živali se zahteva z zakonodajo.“,

je preoblikovana tako:

4.5.2.   Proizvodnja

Surovo mleko se najprej delno posname in sesiri s telečjim sirilom in kulturo iz sirotke in/ali kulturo mlečnokislinskih bakterij. Tradicionalne mlečnokislinske bakterije iz divjih kultur so zdaj osnova založne kulture za domače kulture, ki se še naprej gojijo na kmetiji. Dodajanje konzervansov, stabilizatorjev in kemično proizvedenih aditivov ni dovoljeno. Zgoščeno (koagulirano) mleko se nato s sirarsko harfo razreže na želeno velikost. Nato nastopi naslednja faza izdelave sira: sirnina se nato nadalje razvija in poteka sinereza (pri kateri se sirotka loči od sirnine). Sirnina se segreje na temperaturo 51–54 °C ter se nato prenese v oblikovala in stisne. Glede na želeno velikost sira hlebci tehtajo 7–40 kg, preden se namočijo v slanici, v višino pa merijo 8–12 cm. Siri se nato za dva do tri dni postavijo v slano kopel z vsebnostjo soli najmanj 20 Bé°, da lahko sir absorbira sol, pri tem pa nastane skorja in oblikuje se struktura sira, zaradi česar je sir zunaj tesno zaprt, znotraj pa popolnoma in enakomerno dozori. Tako sir „Vorarlberger Bergkäse“ pridobi homogeno in kompaktno konsistenco. Siri nato glede na naravo skorje ter izkušnje predelovalca mleka zorijo vsaj tri mesece pri temperaturi 10–15 °C in več kot 80-odstotni vlažnosti. Med zorjenjem se siri redno vsaj dvakrat na teden obdelujejo (krtačijo ali zdrgnejo) s slanico (z vsebnostjo soli do 20 Bé°), da nastane značilna skorja in se razvije okus. Po najkrajšem obdobju zorjenja je sir „Vorarlberger Bergkäse“ pripravljen za uživanje.

4.5.3.   Strokovno znanje in izkušnje – poznavanje proizvodnje

Kakovost sira „Vorarlberger Bergkäse“ izhaja zlasti iz izkušenj lokalnih predelovalcev mleka pri upravljanju proizvodnje in zorjenja sira.

Umetnost sirarstva temelji na strokovnem znanju in izkušnjah predelovalcev mleka, ki so na različne načine vključeni v proizvodnjo glede na svojo posamezno vlogo v postopku, s katerim se doseže značilna kakovost sira „Vorarlberger Bergkäse“.

Začne se z uporabo in gojenjem kultur mlečnokislinskih bakterij. Na primer, določanje sestave kulture mlečnokislinskih bakterij, temperature, obdobja mirovanja, količin in dodanega deleža ter pogojev skladiščenja izhajajo iz izkušenj predelovalca mleka.

Njihove izkušnje med drugim vplivajo na posebno skladiščenje in zorjenje mleka na način, ki spodbuja nastajanje mlečnokislinskih bakterij, s čimer se znatno izboljšajo lastnosti sira v smislu roka uporabnosti, vonja in okusa. Količina telečjega sirila, čas in način razreza sesirjenega (koaguliranega) mleka in velikost sirnih zrn, poznejši razvoj sira ter segrevanje mešanice sirnine in sirotke izhajajo iz posebnih izkušenj sirarja in prispevajo h kakovosti sira „Vorarlberger Bergkäse“.

Sirar mora skrbno spremljati vse faze proizvodnje sira in ugotoviti primeren čas za posamezno fazo predelave. Na primer, previdno segrevanje sirnine za sir „Vorarlberger Bergkäse“ na temperaturi 51–54 °C po razrezu koaguliranega mleka je pomemben osnovni pogoj za dolg rok uporabnosti sira. Hkrati je treba mleko previdno obdelati, da se ohranijo aromatične in mikrobiološke lastnosti ter sestavine in s tem posebne lastnosti mleka. Poleg tega mleko zaradi pogojev krmljenja na planinskih pašnikih, ki se naravno spreminjajo, nima standardnih lastnosti, temveč njegova kakovost (na primer glede vsebnosti beljakovin ali druge sestave mleka) niha. Sirarjem, ki proizvajajo sir „Vorarlberger Bergkäse“, bogate izkušnje omogočajo, da ustrezno nadomestijo ta naravna nihanja.

Njihovo skrbno ravnanje v vseh fazah proizvodnje je ključno za preostali postopek zorjenja in s tem za kakovost končnega proizvoda. Med zorjenjem je treba posebno pozornost nameniti skrbnemu ravnanju s sirom. Sirar na podlagi svojih izkušenj nagonsko ve, kdaj je treba sir obrniti, ga skrtačiti in zdrgniti, in s tem pomembno vpliva na kakovost sira.

Z rednimi sestanki upravljavcev predelovalcev mleka in/ali sirarjev, na katerih si izmenjujejo pridobljeno znanje, se je oblikoval stalen postopek usposabljanja, ki prispeva k ohranjanju kakovosti in tradicije sira „Vorarlberger Bergkäse“.

Razlogi

Namen sprememb postopka proizvodnje je zagotoviti razpoznavno kakovost sira „Vorarlberger Bergkäse“, ki temelji zlasti na znanju proizvajalcev o tradicionalnih metodah proizvodnje. Skupaj z zdaj spremenjenim besedilom, ki je že vključeno v prvotno specifikacijo proizvoda, je ta tradicionalna metoda proizvodnje podrobneje opisana, zlasti z natančnejšo opredelitvijo metode predelave. Besedilo „3,3-odstotna vsebnost maščobe“ je črtano in ni nadomeščeno, ker je glede na obstoječe pravne zahteve nepotrebno.

Posamezne spremembe se nanašajo na naslednje točke:

—	Surovina – mleko

Da bi se zagotovila uravnotežena oskrba s hranili, ki je potrebna za dobrobit živali, neodvisno od izrednih podnebnih razmer, kot so suše, je zdaj mogoče kupiti drobljeno zrnje ter ga uporabiti kot nadomestno in dopolnilno krmo do 30-odstotnega deleža suhe snovi letno. Dopolnilna krma v obliki drobljenega zrnja do 30-odstotnega deleža je prav tako potrebna za dobrobit živali, da se zagotovi ustrezna krma v obdobjih velikega donosa mleka. Navedeno odstopanje za krmne dodatke ne vpliva na visoko in stalno kakovost mleka, saj mora biti večina voluminozne krme z razmejenega območja.

Nadaljnji prevoz iz ene mlekarne v drugo na opredeljenem območju bo v prihodnje dovoljen, ker glede na sedanje stanje tehnologije to ne vpliva več na kakovost. Poleg tega dnevna dobava mleka glede na sedanje stanje tehnologije ni odločilni parameter kakovosti, zato je to besedilo črtano iz prvotne specifikacije proizvoda. Prevoz mleka do druge pogodbenice mora biti tudi dokumentiran. Smernice o kakovosti za proizvajalce mleka iz priloge k specifikaciji proizvoda so črtane, saj je metoda proizvodnje zdaj predstavljena podrobneje in celoviteje, ocena kakovosti pa je zdaj opisana v točki 4.7 (Nadzor). Poleg tega združenje za upravljanje kakovosti hrane iz zvezne dežele Predarlske ne obstaja več.

—	Proizvodnja

Proizvodnja sira „Vorarlberger Bergkäse“ je opisana s podrobnimi koraki, od predelave surovega mleka do faze zorjenja pri sušenju na zraku. Navedeni so tehnični parametri, ki jih je treba upoštevati za zagotavljanje kakovosti

Sirnina se zdaj lahko segreje na 51–54 °C (namesto 51,5–52,5 °C, kot je veljalo prej). Širši razpon temperatur segrevanja je dovoljen, ker v primeru ročnega segrevanja ni mogoče določiti točne temperature, zato je potrebno večje odstopanje. Nov razpon odstopanja za temperaturo segrevanja nima negativnega vpliva na kakovost proizvoda. Dodajanje konzervansov, stabilizatorjev in kemično proizvedenih aditivov je še naprej prepovedano. Z natančnejšim besedilom je to še dodatno pojasnjeno.

V zvezi z lastnimi domačimi sirotkinimi ali mlečnokislinskimi kulturami je pojasnjeno, da se obstoječa osnovna kultura zdaj proizvaja centralizirano, nato pa se interno goji za nadaljnjo uporabo pri proizvodnji sira „Vorarlberger Bergkäse“. Izkušnje predelovalcev mleka so v tem pogledu ključne.

Vsebnost soli je pojasnjena in prilagojena praktično preverljivim merilom z uporabo stopinj Baumé (°Bé) kot merske enote. Vrednost pH solne kopeli, ki je bila prvotno vključena v specifikacijo proizvoda, v praksi zaradi tehničnih težav pri spremljanju ni pomembna, zato je kot merska enota nadomeščena s stopinjami Baumé (°Bé).

Zaradi tehnološkega napredka ni več potrebe po zorjenju v lastnih zorilnicah sirarja, ampak se lahko izvaja tudi v zunanjih zorilnicah na opredeljenem geografskem območju, kjer so tudi pogoji za uravnavanje parametrov, pomembnih za nadzor, optimalni.

Glede na različne lastnosti zorilnic in trende tržnih zahtev glede kakovosti v smislu daljšega zorjenja sira je bilo treba temperaturni razpon z 12–15 °C povečati na 10–15 °C, vlažnost pa nad 80 %. Posebno strokovno znanje upravljavca zorilnice zagotavljajo ohranjanje kakovosti sira „Vorarlberger Bergkäse“.

Dodatno sta pojasnjena oblikovanje skorje, značilne za sir „Vorarlberger Bergkäse“, in povezana kakovost sira ter navedeni so upravljanje s strani sirarja in klimatski pogoji za zorjenje.

—	Strokovno znanje – poznavanje proizvodnje

Ker obstoječa specifikacija proizvoda ni vsebovala ključnih ugotovitev o tradicionalnem znanju proizvajalcev, je specifikacija proizvoda v tem smislu zdaj konkretnejša, zagotovljeni pa so tudi opisi kvalifikacij strokovnjakov. Vključen je tudi opis stalnih dejavnosti, katerih namen je prenašati tradicijo za zagotavljanje kakovosti, s čimer se učinkovito preprečujeta izguba in slabšanje strokovnega znanja, ohranja pa se tradicionalno znanje o proizvodu. Združenje za upravljanje kakovosti hrane iz zvezne dežele Predarlska ne obstaja več. Za stalno usposabljanje in izmenjavo informacij je zdaj odgovorna skupina vložnikov. Zakonodaja na nacionalni ravni in ravni EU ureja kakovost surovine in upravljanje kakovosti v predelovalnem obratu, ki se redno spremljata.

5.   Povezava z geografskim območjem

Informacije, ki so bile prej vključene v točki 5(d) (Dokazilo o poreklu) in 5(f) (Povezava) prvotne specifikacije proizvoda, in dodatki k obema točkama so povzeti v točki 4.6 (Povezava z geografskim območjem).

Obseg proizvodnje in bibliografija o zgodovinskem razvoju sira sta črtana.

Razlogi

Specifikacija proizvoda je prilagojena zahtevam iz Uredbe (EU) št. 1151/2012 tako, da so zgodovinske navedbe, kot so listinski dokazi in stare tradicije v zvezi s sirom „Vorarlberger Bergkäse“, ki so bile prvotno vključene v oddelek o dokazilu o poreklu, prestavljene v točko 4.6 (Povezava z geografskim območjem).

Učinki podnebnih in človeških dejavnikov na geografskem območju so celovito opisani, pri čemer je zagotovljen podroben opis posebnega strokovnega znanja regionalnih proizvajalcev, ki je bilo v prejšnji specifikaciji proizvoda le bežno omenjeno, kot sta tradicionalno poznavanje posebnih tehnik shranjevanja ter visoka raven strokovnega znanja o tehnikah proizvodnje in upravljanju zorjenja, kar je ključno za izražanje organoleptičnih lastnosti sira.

Zmanjšanje obsega proizvodnje je posledica stalnih sprememb v proizvedenih količinah.

Zgodovinski razvoj sira je zdaj podrobno opisan v točki 4.6 (Povezava z geografskim območjem). Bibliografija o zgodovinskem razvoju sira je tako postala odvečna in je zato črtana, zlasti zaradi boljše berljivosti.

6.   Označevanje

Prvotno besedilo v točki 5(h) (Označevanje) specifikacije proizvoda in dodatki k tej točki so prestavljeni v točko 4.4 (Dokazilo o poreklu) in prilagojeni veljavnim zahtevam glede dokumentacije.

Na primer, zahteve v prvotni specifikaciji proizvoda (glede navedbe datuma proizvodnje in številke kmetijskega gospodarstva na proizvodu) so zaradi dokumentacije, ki jo je treba predložiti za dokazilo o poreklu, postale nepotrebne. Pojasnjena je kazeinska oznaka, ki jo je treba uporabiti. Namestitev te oznake na embalažo sira v kosih je postala nepotrebna, saj je v primeru kosov zagotovljena sledljivost serije.

Pravila o zasebnih blagovnih znamkah, določena v točki 5(h) (Označevanje) prvotne specifikacije proizvoda, so prestavljena v točko 4.8 (Označevanje).

„Uporaba zasebnih blagovnih znamk je dovoljena. Zasebna blagovna znamka ne sme biti taka, da zavaja potrošnika ali škoduje ugledu ZOP.“

Razlogi

Zahteve glede upravljanja zasebnih blagovnih znamk so pojasnjene in razširjene. Te znamke bodo še naprej dovoljene.

7.   Redakcijske spremembe

7.1.   Ime in podatki pristojnega organa države članice so posodobljeni.

7.2.   Ime in naslov skupine vložnikov sta posodobljena.

Razlogi

ARGE Milch Vorarlberg je pravni naslednik prvotne skupine vložnikov v zvezi z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz zaščitene označbe porekla sira „Vorarlberger Bergkäse“. Informacije o pristojnem organu so posodobljene.

7.3.   Nadzorni organ

Oddelek s kontaktnimi podatki inšpekcijskega organa je spremenjen, ker je navedeni organ zdaj zasebna družba, tj. Lacon GmbH.

7.4.   Spremembe postavitve/predstavitve specifikacije proizvoda

Ponovno oštevilčenje in sprememba nekaterih naslovov za večjo jasnost in točnost informacij.

7.5.   Nacionalne zahteve

Naslov „Nacionalne zahteve“ je črtan in ni nadomeščen, saj so te zahteve zaradi regulativnih zahtev nepotrebne.

ENOTNI DOKUMENT

„Vorarlberger Bergkäse“

EU št.: PDO-AT-1419-AM01 – 5. 4. 2022

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Vorarlberger Bergkäse“

2.   Država članica ali tretja država

Avstrija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

Skupina 1.3 Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Sir „Vorarlberger Bergkäse“ je trdi sir iz naravnega surovega mleka krav, ki niso krmljene s silažo, s planin ali dolin. Kmetije, ki mlado govedo krmijo s silažo (mešane kmetije), ne smejo dobavljati mleka. Hlebci sira tehtajo 7–40 kg, v višino merijo 8–12 cm in so zorjeni vsaj tri mesece.

Sir ima skorjo z rdečo mažo do osušeno zrnato rjavorumeno do rjavo skorjo ter čvrsto do gladko teksturo. Je slonokoščene do bledo rumene barve. Pri razrezu se pokažejo enakomerno razporejene, a redke okrogle luknjice, velike približno kot grah, ki so motne do sijoče. V siru lahko nastanejo majhne razpoke (dolge 0,5–1 cm). Okus je pikanten, s starostjo pa postaja oster.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Za proizvodnjo sira „Vorarlberger Bergkäse“ se lahko uporablja samo mleko s kmetij z upravljanjem travinja – brez proizvodnje silaže ali krmljenjem z njo.

Uporaba drobljenega zrnja kot nadomestne in dopolnilne krme z drugih območij je dovoljena do 30-odstotnega deleža suhe snovi letno.

Drobljeno zrnje se lahko kupi z drugih območij, saj to geografsko območje, ki je tipična gorska regija, za katero sta značilna travinje in plitva plast humusa, ni primerno za gojenje kmetijskih rastlin. To pomeni, da se žita ali podobne kmetijske rastline na njem skoraj ne gojijo ali proizvajajo, zato jih je treba kupiti z drugih območij.

Delež krme z geografskega območja torej ne sme biti manjši od 70 % skupne suhe snovi, s katero se letno krmijo krave v laktaciji. Delež drobljenega zrnja, ki izhaja z drugih območij, je dovoljen do 30-odstotnega deleža suhe snovi zadevnega obroka.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja, predelava in zorjenje surovine morajo potekati na opredeljenem območju.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Siri morajo biti označeni s kazeinsko oznako, na kateri je navedena serijska številka. Združenje vložnikov je odgovorno za upravljanje in dodelitev serijske številke.

4   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Sir „Vorarlberger Bergkäse“ se prideluje iz surovega mleka, proizvedenega v naslednjih regijah zvezne dežele Predarlska: Bregenzerwald, Kleinwalsertal, Großwalsertal, Leiblachtal (Pfänderstock), Walgau in Rheintal.

5   Povezava z geografskim območjem

Sir „Vorarlberger Bergkäse“ se na opredeljenem območju, ki je danes zvezna dežela Predarlska, proizvaja in uživa že več stoletij. Prvotno se je sir več stoletij proizvajal predvsem za lastno porabo in regionalno trženje.

Regionalni pogoji, kot so nadmorska višina, podnebje, rastlinstvo in živalstvo ter majhnost kmetij, so sredi 18. stoletja spodbudili razvoj proizvodnje mastnega sira s posebnimi sirarskimi postopki. To je omogočilo daljši rok uporabnosti in večjo dodano vrednost.

Tehnično znanje in izkušnje glede proizvodnje sira, ki so se zbirali na razmejenem geografskem območju (tehnologija proizvodnje, zorjenje, krmljenje živali in predelava mleka), so se prenašali iz generacije v generacijo. Ustanovitev združenj okoli leta 1890 je spodbudila boljše združevanje in razširjanje znanja. Ta združenja so nato nadomestile zadruge, ki obstajajo še danes.

Ciljno usmerjeno skladiščenje in zorjenje mleka sta bila ugodna za mlečnokislinske bakterije, zaradi česar so se znatno izboljšale lastnosti sira v smislu roka uporabnosti, vonja in okusa. Tradicionalne mlečnokislinske bakterije iz divjih kultur so zdaj osnova založne kulture za domače kulture, ki se še naprej gojijo na kmetiji. Uporaba telečjega sirila, čas in način rezanja koaguliranega mleka in velikost sirnih zrn, razvoj sira ter segrevanje mešanice sirnine in sirotke izhajajo iz posebnih izkušenj sirarja in prispevajo h kakovosti sira „Vorarlberger Bergkäse“. To znanje in spretnosti so se nadalje razvijali in na njih danes temelji proizvodnja sira „Vorarlberger Bergkäse“.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://www.patentamt.at/herkunftsangaben/vorarlbergerbergkaese/

Dostop je možen tudi neposredno na spletišču avstrijskega patentnega urada (www.patentamt.at) z izbiro: „Blagovne znamke / Geografske označbe / Seznam avstrijskih geografskih označb“. Besedilo je na voljo pod navedbo označbe kakovosti.

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.