ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 89

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 66
10. marec 2023


Vsebina

Stran

 

III   Pripravljalni akti

 

EVROPSKA CENTRALNA BANKA

2023/C 89/01

Mnenje Evropske centralne banke z dne 16. januarja 2023 o predlogu direktive o energijski učinkovitosti stavb (prenovitev) (CON/2023/2)

1


 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2023/C 89/02

Obvestilo za subjekt, za katerega veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2010/413/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu

7

2023/C 89/03

Obvestilo subjektu, za katerega veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1999 in Uredbe Sveta (EU) 2020/1998 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic

8

 

Evropska komisija

2023/C 89/04

Menjalni tečaji eura – 9. marec 2023

9

 

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

2023/C 89/05

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava (Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)

10

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2023/C 89/06

Uradno obvestilo v skladu z zakonikom o schengenskih mejah – Ministrstvo za notranje zadeve Republike Hrvaške

14

 

INFORMACIJE TRETJIH DRŽAV

 

Evropska komisija

2023/C 89/07

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11044 – DERICHEBOURG / ELIOR) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

16


 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Evropska komisija

2023/C 89/08

Obvestilo v skladu s členom 29(2) Kadrovskih predpisov – Objava prostega delovnega mesta namestnika/namestnice generalnega direktorja Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje (razred AD 15) – COM/2023/10428

18

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2023/C 89/09

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11020 – KKR/APRIL) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

19

2023/C 89/10

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11063 – CVC CAPITAL / SCAN GLOBAL LOGISTICS) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

21

 

DRUGI AKTI

 

Evropska komisija

2023/C 89/11

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

23


 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


III Pripravljalni akti

EVROPSKA CENTRALNA BANKA

10.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/1


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 16. januarja 2023

o predlogu direktive o energijski učinkovitosti stavb (prenovitev)

(CON/2023/2)

(2023/C 89/01)

Uvod in pravna podlaga

Evropska komisija je 15. decembra 2021 objavila predlog direktive o energijski učinkovitosti stavb (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva).

Evropska centralna banka (ECB) se je odločila, da o predlagani direktivi poda mnenje na lastno pobudo. Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter člena 25.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), saj se predlagana direktiva nanaša na (a) temeljno nalogo Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da opredeli in izvaja denarno politiko, v skladu s členom 127(2) PDEU, (b) naloge ECB v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij v skladu s členom 127(6) PDEU in (c) prispevek ECB k harmonizaciji pravil in običajnih postopkov glede zbiranja, urejanja in razpošiljanja statističnih podatkov s področij v njeni pristojnosti, kadar je to potrebno, v skladu s členom 5.3 Statuta ESCB. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1.

ECB na splošno podpira predlagano direktivo, katere cilj je povečati stopnjo in obseg prenove stavb v Uniji, izboljšati informacije o energijski učinkovitosti stavb ter zagotoviti, da bodo vse stavbe v skladu podnebnimi cilji Unije. Predlagana direktiva ne bo le prispevala k podnebnim ciljem Unije, temveč bo okrepila tudi prizadevanja Unije za zagotovitev energijske varnosti. Predlagana direktiva bo z odpravo ovir za prenovo in opredelitvijo ciljev za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb prispevala k zmanjšanju odvisnosti Unije od fosilnih goriv in povpraševanja po zemeljskem plinu. Z zmanjšanjem porabe energije v stavbah se bo prav tako povečala odpornost gospodinjstev in podjetij na rast cen energije, srednjeročno in dolgoročno pa bo prispevala k zmanjšanju cenovne občutljivosti na nihanja cen fosilnih goriv. Predlagana direktiva bo zagotovila tudi večjo gotovost glede hitrosti in časovnice trajnostnega prehoda Unije, zato bodo lahko to kreditne in finančne institucije upoštevale pri svojih odločitvah o razporejanju portfeljev in srednjeročnem financiranju.

1.2.

ECB pozdravlja cilj predlagane direktive, da se izboljša dostop do energijskih izkaznic po vsej Uniji. S predlaganimi ukrepi bi se finančnim institucijam zagotovil celovit dostop do energijskih izkaznic, s čimer bi se odpravile precejšnje težave v zvezi z dostopom do teh informacij, s katerimi se trenutno soočajo kreditne in nasploh finančne institucije. Ti ukrepi bi kreditnim in finančnim institucijam omogočili, da izboljšajo ocene tveganja v zvezi s podnebnim prehodom pri svojih nepremičninskih sredstvih. Takšno izboljšanje je za ECB, Eurosistem in ESCB pomembno iz več razlogov. Prvič, ker posojila v zvezi z nepremičninami predstavljajo pomemben delež bančne knjige nadzorovanih kreditnih institucij, so te informacije zelo pomembne za ECB in njene funkcije bančnega nadzora. Drugič, ker znaten delež zavarovanja, ki ga v operacijah denarne politike uporabljajo nasprotne stranke, tvorijo finančna sredstva, zavarovana s hipotekami na nepremičninah, bi zagotovitev popolnega dostopa kreditnih in finančnih institucij do informacij iz energijskih izkaznic okrepila zmožnost Eurosistema, da – pri izvajanju mandata za ohranjanje stabilnosti cen – prepozna, spremlja in zmanjšuje tveganja, povezana z njegovimi nasprotnimi strankami, zavarovanjem, ki ga sprejme v svojih operacijah refinanciranja, in imetji finančnega premoženja na podlagi dokončnih transakcij. Tretjič, zaradi podpore statističnim nalogam ESCB, vključno z razvojem statističnih kazalnikov za analizo tveganja podnebnih sprememb, je potreben širši dostop do podrobnih informacij iz energijskih izkaznic. To pa bi pomagalo ECB pri njenem prispevku k harmonizaciji pravil in običajnih postopkov glede zbiranja, urejanja in razpošiljanja statističnih podatkov s področij v njeni pristojnosti.

1.3.

Ima pa ECB pomisleke glede predlagane metodologije za opredelitev novih razredov energijskih izkaznic in poziva k večji harmonizaciji po vsej Uniji. Predlagana direktiva opredeljuje le skupna merila za najboljše in najslabše energijske izkaznice za vsako državo članico brez celovite harmonizacije osnovnih opredelitev in metodologij, ki se določijo na nacionalni ravni. Z vidika tveganja bo to zmanjšalo primerljivost med državami članicami in uporabnost energijskih izkaznic kot izraza tveganosti določene nepremičnine. Bolj harmonizirana metodologija bi ECB v okviru njenih nalog bonitetnega nadzora pomagala, da bi lahko na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov ter skupnih in standardiziranih opredelitev na ravni Unije oceni vpliv energijske učinkovitosti na izpostavljenosti kreditnih institucij do nepremičnin. Prav tako bi se okrepila zmožnost Eurosistema, da ustrezno spremlja in ocenjuje vpliv finančnih tveganj v zvezi s podnebjem na sredstva v svoji bilanci stanja, ter zagotovi ustrezno zaščito bilance stanja Eurosistema pred tveganji.

1.4.

Predlagana direktiva upravičeno priznava interes finančne panoge za dostop do informacij o energijski učinkovitosti stavb. V predlagani direktivi bi bilo treba pojasniti, da njeno področje uporabe zajema kreditne institucije, ki so glavni vir hipotekarnih posojil.

1.5.

Kakor je podrobneje navedeno v nadaljevanju, se ECB zavzema zlasti za (a) bolj harmonizirano metodologijo za označevanje z energijskimi izkaznicami po vsej Uniji, (b) celovit in pravočasen dostop kreditnih in finančnih institucij do podatkovnih baz energijskih izkaznic, da lahko upravljajo svoja tveganja v zvezi s podnebnim prehodom, in (c) prenos predlagane direktive pred letom 2025.

Posebne pripombe

2.   Metodologija za opredelitev novih razredov energijskih izkaznic

2.1.

Ker nekatere države članice uporabljajo standarde za energijske izkaznice na regionalni ravni, se ECB zavzema za harmonizacijo postopka označevanja z energijskimi izkaznicami in osnovnih pragov znotraj držav članic. Poleg tega bi bilo treba s predlagano direktivo omejiti izjeme, za katere velja nacionalna diskrecijska pravica (v nekaterih državah članicah na primer za samostojne stavbe s skupno uporabno tlorisno površino manj kot 50 m2 ne veljajo zahteve glede energijskih izkaznic), da se zagotovita najvišja raven razpoložljivosti energijskih izkaznic na trgu in skupni pristop na ravni Unije.

2.2.

Kar zadeva opredelitev energijskih izkaznic, ECB sicer ceni, da se s predlagano direktivo skuša povečati primerljivost razredov energijskih izkaznic po vsej Uniji v primerjavi z sedanjim stanjem, jo pa skrbi, da se s predlagano metodologijo ne bo dosegla potrebna stopnja harmonizacije.

Prvič, kot je razvidno iz podnebnega stresnega testa, ki ga je ECB izvedla leta 2022, trenutno veljavni heterogeni nacionalni predpisi o energijskih izkaznicah, zlasti različne metodologije, ki jih države članice uporabljajo za izračun energijske učinkovitosti stavb, ne omogočajo natančnega združevanja podatkov na ravni Unije (2).

Drugič, predlagana direktiva določa le skupna merila za opredelitev najboljših in najslabših stavb. Natančneje, stavbe razreda energijske učinkovitosti G bodo opredeljene kot 15 % najslabših stavb v posamezni državi članici v smislu energijske učinkovitosti ob uvedbi novih energijskih izkaznic. To pomeni, da bi bila dejanska energijska učinkovitost pri najslabših 15 % stavb v državah članicah zelo različna, kar znatno zmanjšuje resnično primerljivost na ravni celotne Unije.

Tretjič, predlagana direktiva za harmonizacijo sistema označevanja ne uvaja enotnih pragov po vsej Uniji, temveč opredelitev energijskih izkaznic prepušča državam članicam. Čeprav bi bilo mogoče s tem pristopom povečati preglednost relativne energijske učinkovitosti stavb v posamezni državi članici in doseči primerljiva prizadevanja za prenovo po vsej Uniji, pa bi lahko ta pristop povzročil tudi neučinkovito razporejenost kapitala v Uniji (3). Poleg tega bi lahko energijske izkaznice, kakor bi bile opredeljene v posameznih državah članicah, in z njimi povezani cilji prenove vplivali na vrednotenje nepremičnin, kadar takšno vrednotenje ni neposredno povezano z energijsko učinkovitostjo in s tem povezanimi posledicami stroškov energije. To z vidika nadzora in upravljanja tveganj ni zaželeno, saj bi otežilo povezovanje vrednotenja nepremičnin s parametri kreditnega tveganja in posojilnimi standardi.

Četrtič, glede na trenutno omejeno pokritost z energijskimi izkaznicami in pomanjkanje podatkov o energijski učinkovitosti stavbnega fonda bi lahko pragovi za posamezne države, ki temeljijo na obstoječih informacijah iz energijskih izkaznic, privedli tudi do neustrezno umerjenih pragov, zlasti v državah članicah, v katerih je pokritost z energijskimi izkaznicami omejena. Ob neustrezni umerjenosti pragov podatki iz energijskih izkaznic morda ne bi odražali splošne porazdelitve energijske učinkovitosti po stavbah in bi povzročali neupravičene razlike med državami članicami.

2.3.

Iz zgoraj navedenih razlogov ECB meni, da je – zlasti dolgoročno – primernejša enotnejša metodologija na ravni Unije. ECB priznava, da je izbira med pragovi na ravni držav članic in na ravni Unije navsezadnje politična odločitev, pri kateri je treba upoštevati tudi vrsto drugih vidikov, na primer primerljivo prizadevanje za prenovo v posameznih državah članicah, ne glede na stanje prvotnega stavbnega fonda, ali uporabnost za najemnike in kupce. Kljub temu bi moral biti cilj predlagane direktive, da se lestvica pri energijskih izkaznicah sčasoma med državami članicami zbliža. S takim pristopom bi se zagotovila enotnejša opredelitev po vsej Uniji in okrepila vsebinska informativnost energijskih izkaznic kot podlage za razlikovanje tveganosti nepremičnin na podlagi energijske učinkovitosti stavb (4).

2.4.

Če sprememba metodologije za harmonizacijo energijskih izkaznic nazadnje ne bi bila mogoča, bi lahko s statističnim vzorčenjem na podlagi drugih lastnosti stavb in podatkov o stavbah iz vseh držav članic izboljšali umerjanje pragov energijske učinkovitosti. V idealnem primeru bi se umerjanje izvedlo na ravni Unije, da se prepreči razdrobljenost metodologij ocenjevanja. Z več podatki o velikosti naključnih vzorcev, ki jih je treba uporabiti (5) v smislu deleža nacionalnih nepremičnin, bi bilo še posebej mogoče povečati skladnost metodologij po državah članicah.

2.5.

Če takih sprememb ni mogoče doseči, je ključno zagotoviti vsaj javno dostopnost podatkov, ki se uporabljajo za izračun energijskih izkaznic, kot je poudarjeno v nadaljevanju.

3.   Dostop zainteresiranih strani do podatkov o energijski učinkovitosti

3.1.

ECB odločno podpira cilj predlagane direktive, da se kreditnim in finančnim institucijam zagotovi dostop do energijskih izkaznic. Dostop do podatkov o energijski učinkovitosti stavb je bistven predpogoj za oceno tveganj v zvezi s podnebnim prehodom in ogljičnega odtisa nepremičnin, saj vplivajo na kreditne institucije in finančne institucije, zlasti na njihove hipotekarne portfelje. Dostop bi zato pripomogel k preprečitvi morebitnega prelivanja v finančni sistem Unije. Pristojni organi za nadzor kreditnih in finančnih institucij, vključno z ECB, bi morali imeti celovit dostop do energijskih izkaznic, da bi lahko ocenili povezana podnebna tveganja.

3.2.

Poleg kreditnih institucij, finančnih institucij in centralnih bank tudi drugi udeleženci na finančnem trgu, ki vlagajo v produkte, ki temeljijo na nepremičninah, na primer hipotekarne portfelje, listinjene vrednostne papirje ali krite obveznice, potrebujejo dostop do podatkov o energijski učinkovitosti zadevnih nepremičnin za lastne ocene in razkritja podnebnih tveganj, zlasti v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnim financiranjem), ter za oceno usklajenosti gospodarskih dejavnosti v zvezi z nepremičninami z merili za blažitev podnebnih sprememb iz Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji). S predlagano direktivo bi bilo zato treba zagotoviti dostop tretjih vlagateljev, ki neposredno vlagajo v sredstva, ki temeljijo na nepremičninah, ali jih sprejemajo kot zavarovanje, do informacij iz energijskih izkaznic za te nepremičnine.

3.3.

Podatki iz energijskih izkaznic, vključno z informacijami o potrebah po primarni energiji, kreditnim in finančnim institucijam ne bi smeli biti na voljo le v okviru neposrednih naložb ali hipotekarnih posojil za gradnjo ali nakup hiše, temveč tudi za posojila za celovito prenovo. To bi kreditnim in finančnim institucijam omogočilo, da ocenijo vpliv takih prenov na vrednost zavarovanja in izvedejo ustrezno analizo tveganja. Predlagana direktiva brez takih določb ne bo odpravila ene od glavnih ugotovljenih podatkovnih vrzeli pri kreditnih in finančnih institucijah za zbiranje informacij, ki se zahtevajo v skladu z uredbo o taksonomiji (8).

3.4.

Glede na omejitve sedanje metodologije za izračun standardov za energijske izkaznice (glej odstavek 2.2 zgoraj), zlasti ker ni bolj harmonizirane metodologije za nove razrede energijskih izkaznic, bi bilo treba s predlagano direktivo zagotoviti vsaj to, da bi bile vse ključne lastnosti in področja, zajeta v energijskih izkaznicah (npr. poraba primarne energije v kWh/m2 na leto), na voljo vsem zainteresiranim stranem, vključno s kreditnimi institucijami in finančnimi institucijami. Dostop do dovolj podrobnih informacij (npr. poraba primarne energije v kWh/m2 na leto) in ne le do zbirnih informacij je ključen za premagovanje omejitev, ki izhajajo iz razlik v razredih energijskih izkaznic med državami članicami, in za zagotavljanje njihove primerljivosti.

3.5.

Enolična identifikacija je ključna za povezovanje informacij iz različnih virov, kar omogoča interoperabilnost in preprečuje podvajanje zahtev za poročanje. Zato bi bilo treba s predlagano direktivo zagotoviti tudi, da bi se lahko podatki iz energijskih izkaznic povezali z natančno lokacijo stavbe, njenimi fizičnimi lastnostmi ali ustreznimi finančnimi informacijami prek enolične identifikacije stavbe in v skladu s smernicami, pripravljenimi v okviru infrastrukture za prostorske informacije v Evropi (INSPIRE) (9), s čimer bi se vlagateljem, centralnim bankam in nadzornim organom omogočila kar najboljša ocena tveganja prehoda in fizičnih tveganj, povezanih s stavbami.

3.6.

V predlagani direktivi bi bilo treba pojasniti, da bi bilo treba prenos informacij iz nacionalnih podatkovnih zbirk v opazovalnico Unije za stavbni fond ali drugo namensko platformo razumeti tako, da vključuje podrobne informacije, brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: splošna uredba o varstvu podatkov) in druga pravna jamstva. Poleg tega bi bilo treba javno dostopne informacije iz nacionalnih podatkovnih zbirk in tiste, posredovane opazovalnici za stavbni fond ali drugi namenski platformi, zaradi zagotovitve najnovejših informacij vsem zainteresiranim stranem posodabljati pogosteje kot enkrat ali dvakrat letno, kot je trenutno predvideno v predlagani direktivi (11).

4.   Časovnica za novo metodologijo za energijske izkaznice

4.1.

ECB predlaga zgodnejši prenos predlagane direktive do konca leta 2024 in ne do konca leta 2025, in sicer iz naslednjih razlogov.

Prvič, nadzor, ki ga je ECB izvedla leta 2022, je pokazal, da je količina podatkov iz energijskih izkaznic, ki jih predložijo kreditne institucije, ključno vprašanje. Kreditne institucije so kot enega od temeljnih vzrokov navedle omejen dostop do registrov energijskih izkaznic v nekaterih državah članicah (12), prav tako niso poročale smiselnih približkov. V tem smislu bi s tem, ko bi kreditnim institucijam in finančnim institucijam čim prej zagotovili dostop do podrobnih podatkov iz energijskih izkaznic, izboljšali njihove obstoječe prakse in strategije za upravljanje tveganj v zvezi s tveganji, povezanimi s podnebnim prehodom, zlasti za stanje njihove knjige nepremičninskih posojil.

Drugič, pravočasna razpoložljivost podatkov o energijski učinkovitosti na ravni Unije je bistvena za ustrezno izpolnjevanje zahtev predlagane direktive glede nadgradnje. Predlagana direktiva določa, da bi bilo treba stavbe in stavbne enote v lasti javnih organov ter nestanovanjske stavbe in stavbne enote izboljšati tako, da bodo na podlagi novih standardov za energijske izkaznice najpozneje do leta 2027 dosegle vsaj razred energijske učinkovitosti F. Te cilje je težko doseči brez predhodnega sprejetja novih standardov za energijske izkaznice (13). Države članice morajo predlagano direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo do leta 2025, kar pomeni, da imajo za dokončanje potrebnih prenov na voljo zgolj dve leti.

4.2.

Če prenosa ni mogoče pospešiti, ECB predlaga, da se pospeši izvedba nekaterih določb predlagane direktive, in sicer s konca leta 2025 na konec leta 2024.

5.   Način harmonizacije energijskih izkaznic

5.1.

Ker bodo na novo izdane energijske izkaznice veljale do 10 let, bodo po sprejetju predlagane direktive po letu 2025 precej časa sočasno obstajali dve generaciji energijskih izkaznic. Zato bi bilo treba pri prenosu predlagane direktive pojasniti razmerje med temi starimi in novimi generacijami energijskih izkaznic, ali bi jih bilo treba za regulativne namene obravnavati enako in kako bodo lastniki prejeli posodobljene energijske izkaznice na podlagi standardov Unije, ker to vpliva na vrednost stavb. Brezemisijske stavbe so na primer v skladu s predlagano direktivo povezane z razredom energijske učinkovitosti A, vendar ni jasno, ali bodo stavbe, ki so v skladu z obstoječo direktivo dosegle razred energijske učinkovitosti A, obravnavane kot brezemisijske stavbe. Še posebej pomembno je to vprašanje obravnavati v povezavi z drugimi pravnimi akti Unije, na primer uredbo o taksonomiji in uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnim financiranjem, ki se sklicujejo na energijske izkaznice ter opredelitve brezemisijskih stavb in „skoraj nič-energijskih stavb“ (14).

5.2.

Poleg tega bi morale države članice opredeliti najprimernejše rešitve za spodbuditev lastnikov stavb k pravočasni posodobitvi energijskih izkaznic, s čimer bi se povečala ozaveščenost o priporočenih stroškovno učinkovitih prenovah za izboljšanje energijske učinkovitosti.

6.   Standardi hipotekarnega portfelja

6.1.

Predlagana direktiva državam članicam nalaga, da spodbujajo uvedbo omogočitvenih orodij za financiranje in finančnih orodij, med drugim prek standardov hipotekarnega portfelja, ki hipotekarne posojilodajalce spodbujajo k povečanju energijske učinkovitosti njihovega portfelja (15). Vendar je predlagana opredelitev „standardov hipotekarnega portfelja“ razmeroma široka in vsebuje le malo smernic o tem, kako bi bilo treba te standarde opredeliti na nacionalni ravni (16). Po prenosu bi lahko ta opredelitev privedla do raznolikih neharmoniziranih standardov hipotekarnega portfelja po državah članicah. V predlagani direktivi ali novem delegiranem aktu Komisije bi bilo mogoče podrobneje določiti minimalne zahteve, s katerimi bi se standardi hipotekarnega portfelja harmonizirali po vsej Uniji. Prav tako je izjemno pomembno standarde hipotekarnega portfelja zasnovati tako, da bodo enostavno uporabni pri izdaji finančnih in dolžniških instrumentov. S takšno zasnovo bi se lahko olajšale čezmejne naložbe v hipoteke, ki povečujejo energetsko učinkovitost – tudi v okviru unije kapitalskih trgov –, in povečal prispevek finančnih trgov, s čimer bi se zmanjšala odvisnost od bančnih posojil in državnih podpornih shem.

6.2.

Standardi hipotekarnega portfelja bi morali po idealnem scenariju sčasoma postati vse strožji zaradi izboljšanja povprečne ravni energijskih izkaznic pri nepremičninah. Standarde hipotekarnega portfelja bi bilo torej treba zaradi upoštevanja izboljšanja energijske učinkovitosti fonda nepremičnin redno pregledovati, da se ohrani finančna spodbuda za nadaljnje izboljševanje energijske učinkovitosti hipotekarnih portfeljev.

7.   Standardizacija podatkovnih zbirk

7.1.

Predlagana direktiva zagotavlja, da se v nacionalne podatkovne zbirke uvedejo povezave z drugimi nizi podatkov, povezanimi s stavbami. Za to sta potrebna interoperabilnost in povezovanje nacionalnih podatkovnih zbirk za energijsko učinkovitost stavb z drugimi upravnimi podatkovnimi zbirkami, ki vsebujejo informacije o stavbah, kot so nacionalni kataster stavb in digitalni dnevniki stavb. ECB za povečanje uporabnosti zbranih informacij pri odločanju predlaga, da se v predlagani direktivi predvidi tudi revizija tehničnih izvedbenih standardov, potrebnih za tako interoperabilnost in povezovanje, ki presega nacionalno raven.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana direktiva spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletišču EUR-Lex.

V Frankfurtu na Majni, 16. januarja 2023

Predsednica ECB

Christine LAGARDE


(1)  COM(2021) 802 final.

(2)  Glej 2022 climate risk stress test, julij 2022, dostopno na spletišču bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu

(3)  Lastniki v državah članicah z relativno visoko ravnjo energijske učinkovitosti (ob upoštevanju lokalnega podnebja) bi morali svojo stavbo prenoviti, čeprav je stavba z vidika celotne Unije relativno energijsko učinkovita. Res je, da bi bila lahko v nekaterih državah članicah omejujoč dejavnik razpoložljivost (večinoma lokalne) delovne sile.

(4)  Natančnejša – a enostavna – metodologija za harmonizacijo energijskih izkaznic bi lahko bila določitev skupnega kazalnika na ravni Unije, ki bi bil glavni dejavnik, na primer poraba primarne energije v kWh/(m2 na leto) ali emisije CO2 ali po možnosti kombinacija obojega, ki bi se potem izračunal za vse stavbe, rezultati pa bi se razdelili v sedem razredov. Kot dopolnitev informacij iz energijskih izkaznic o energijski učinkovitosti na podlagi porabe primarne energije v kWh/(m2 na leto) bi lahko razmislili o zgornji meji sprejemljivih emisij toplogrednih plinov (kgCO2eq/m2 na leto) za vsak razred energijskih izkaznic, da se zagotovi hitrejše razogljičenje nepremičnin.

(5)  Glej odstavek 2 Priloge VI k predlagani direktivi.

(6)  Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(7)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1) določa naslednje merilo za bistven prispevek za dejavnost „prenova obstoječih stavb“: prenova stavbe izpolnjuje zahteve, ki se uporabljajo za večje prenove. Alternativno vodi do najmanj 30-odstotnega zmanjšanja potreb po primarni energiji.

(9)  Glej zbirko znanja infrastrukture za prostorske informacije v Evropi, dostopno na naslovu https://inspire.ec.europa.eu.

(10)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(11)  Glej člen 19(3) in (4) predlagane direktive.

(12)  Glej 2022 climate risk stress test, julij 2022, dostopno na spletišču bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu

(13)  Glej člen 9 predlagane direktive.

(14)  Glej Prilogo I, oddelek 7.1, k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139; Prilogo I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 z dne 6. aprila 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vsebino in prikaz informacij o načelu, „da se ne škoduje bistveno“, vsebino, metodologije in prikaz informacij o kazalnikih trajnostnosti in škodljivih vplivih na trajnostnost ter vsebini in prikazu informacij o spodbujanju okoljskih ali socialnih značilnosti in ciljev trajnostnih naložb v predpogodbenih dokumentih, na spletnih mestih in v periodičnih poročilih (UL L 196, 25.7.2022, str. 1).

(15)  Glej člen 15(4) predlagane direktive.

(16)  Glej člen 2, točka 36, predlagane direktive.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet

10.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/7


Obvestilo za subjekt, za katerega veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2010/413/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu

(2023/C 89/02)

Naslednje informacije so namenjene Fajr Aviation Composite Industries (št. 12), subjektu, navedenem v delu I Priloge II k Sklepu Sveta 2010/413/SZVP (1) in delu I Priloge IX k Uredbi Sveta (EU) št. 267/2012 (2) o omejevalnih ukrepih proti Iranu.

Svet namerava ohraniti omejevalne ukrepe proti navedenemu subjektu na podlagi nove utemeljitve. Zadevni subjekt obveščamo, da lahko do 17. marca 2023 Svetu pošlje prošnjo za pridobitev predvidene utemeljitve za njegovo uvrstitev na seznam na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu


(1)  UL L 195, 27.7.2010, str. 39.

(2)  UL L 88, 24.3.2012, str. 1.


10.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/8


Obvestilo subjektu, za katerega veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1999 in Uredbe Sveta (EU) 2020/1998 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic

(2023/C 89/03)

Skupino Wagner Group, ki je subjekt, za katerega veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge k Sklepu Sveta 2020/1999/SZVP (1) in Priloge I k Uredbi Sveta (EU) št.2020/1998 (2) o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic, obveščamo o naslednjem:

Svet namerava navedeni subjekt dodati na seznam iz Priloge k Sklepu Sveta 2014/145/SZVP (3) in Priloge I k Uredbi Sveta (EU) št. 269/2014 (4) o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.

Zadevni subjekt obveščamo, da lahko do 17. marca 2023 Svetu pošlje prošnjo za pridobitev predvidene utemeljitve za njegovo uvrstitev na seznam, in sicer na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu


(1)  UL L 410 I, 7.12.2020, str. 13.

(2)  UL L 410 I, 7.12.2020, str. 1.

(3)  UL L 78, 17.3.2014, str. 16.

(4)  UL L 78, 17.3.2014, str. 6.


Evropska komisija

10.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/9


Menjalni tečaji eura (1)

9. marec 2023

(2023/C 89/04)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,0554

JPY

japonski jen

143,82

DKK

danska krona

7,4421

GBP

funt šterling

0,88814

SEK

švedska krona

11,3365

CHF

švicarski frank

0,9911

ISK

islandska krona

149,90

NOK

norveška krona

11,2715

BGN

bolgarski lev

1,9558

CZK

češka krona

23,626

HUF

madžarski forint

379,10

PLN

poljski zlot

4,6785

RON

romunski lev

4,9150

TRY

turška lira

20,0026

AUD

avstralski dolar

1,5965

CAD

kanadski dolar

1,4574

HKD

hongkonški dolar

8,2848

NZD

novozelandski dolar

1,7232

SGD

singapurski dolar

1,4279

KRW

južnokorejski won

1 395,00

ZAR

južnoafriški rand

19,6578

CNY

kitajski juan

7,3515

IDR

indonezijska rupija

16 294,30

MYR

malezijski ringit

4,7715

PHP

filipinski peso

58,237

RUB

ruski rubelj

 

THB

tajski bat

37,066

BRL

brazilski real

5,4202

MXN

mehiški peso

18,9237

INR

indijska rupija

86,6215


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


Evropski nadzornik za varstvo podatkov

10.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/10


Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava

(2023/C 89/05)

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)

Evropska komisija je 7. decembra 2022 objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava. Cilj predloga je določiti pravila za povečanje konvergence nekaterih vidikov zakonodaje držav članic o postopkih v primeru insolventnosti nebančnih podjetij.

To mnenje ENVP je izdano kot odgovor na posvetovanje Evropske komisije dne 13. decembra 2022 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov (1). Osredotoča se na določbe, ki lahko vplivajo na temeljno pravico do varstva podatkov.

ENVP pozdravlja zaščitne ukrepe, ki so zagotovljeni za dostop imenovanih sodišč držav članic do informacij v nacionalnih centraliziranih registrih bančnih računov.

Vendar je podal naslednja priporočila:

Prvič, ENVP v zvezi z dostopom stečajnih upraviteljev do nacionalnih registrov premoženja priporoča, da se namen takega dostopa ne določi samo v preambuli, temveč tudi v normativnih določbah prihodnje direktive.

Drugič, ENVP priporoča, da se na ravni EU uvedejo potrebni zaščitni ukrepi za nov dostop stečajnih upraviteljev, vzpostavljen s predlogom, do osebnih podatkov iz registrov dejanskega lastništva in nacionalnih registrov premoženja.

Poleg tega ENVP v zvezi s povezovanjem dražbenih platform predlaga, naj se pojasni, da je pravna podlaga takšnega povezovanja prihodnja direktiva, in ne izvedbeni akti Komisije.

ENVP poleg tega priporoča, da se zagotovi, da bodo izvedbeni akti Komisije, ki jih je treba sprejeti za vzpostavitev tega povezovanja, vzpostavljeni, ko se bodo začeli uporabljati prihodnja direktiva in zakoni držav članic, s katerimi se ta direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.

Nazadnje, ENVP v zvezi z elektronsko komunikacijo predlaga, naj se po potrebi pojasni, ali bi se prihodnja uredba o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah opirala na elektronsko komunikacijo, predvideno v predlogu.

1.   UVOD

1.

Evropska komisija je 7. decembra 2022 objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava (v nadaljnjem besedilu: predlog) (2).

2.

Cilj predloga je določiti pravila za povečanje konvergence nekaterih vidikov zakonodaje držav članic o postopkih v primeru insolventnosti nebančnih podjetij (3). Iz poročila o oceni učinka je razvidno, da so posvetovanja z deležniki opozorila na težave, povezane z izsleditvijo premoženja (4), zlasti kadar je premoženje v drugi državi članici, kot je tista, v kateri je bil postopek uveden. Učinkovitost izsleditve premoženja je ključnega pomena za povečanje vrednosti stečajne mase, saj imajo dolžniki težnjo za umik premoženja iz stečajne mase. Sredstva, ki so na voljo stečajnim upraviteljem za izsleditev in zamrznitev premoženja iz stečajne mase v drugi državi članici, so nezadostna ali neustrezna, kar pogosto pripelje do izginitve tega premoženja, preden se ukrepa. Bistvene informacije za namene izsleditve premoženja so vključene v nacionalne registre, vendar ti registri niso dostopni in/ali pa jih stečajni upravitelji ne razumejo (zaradi jezikovnih ovir). Poleg tega ima vsaka država članica svoja pravila in stečajnim upraviteljem zaupa različna pooblastila v zvezi z izsleditvijo premoženja. Pomanjkljive ali zahtevnejše možnosti za izsleditev premoženja zmanjšujejo zmogljivosti sodišč, stečajnih upraviteljev ali drugih strank z upravičenimi interesi, da ugotovijo in locirajo premoženje, proučijo prihodke, ustvarjene s pogosto goljufivimi dejavnostmi, in jim sledijo (5).

3.

Naslov III predloga o izsleditvi premoženja, ki je del stečajne mase, določa:

dostop posebej imenovanih pristojnih nacionalnih sodišč (6) do nacionalnega centraliziranega registra bančnih računov (7), vzpostavljenega v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (8) o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (v nadaljnjem besedilu: direktiva o preprečevanju pranja denarja), in zlasti do informacij o bančnih računih iz člena 32a(3) navedene direktive (9). Dostop bi se odobril na zahtevo stečajnega upravitelja, (10) imenovanega v tekočih postopkih v primeru insolventnosti, kadar je to potrebno za namene identifikacije in izsleditve premoženja, ki je del stečajne mase dolžnika v navedenem postopku, vključno s tistim, ki je predmet zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj. Prihodnja direktiva bi državam članicam naložila obveznost zagotovitve, da imajo tovrstna sodišča pooblastilo za dostop do informacij, ki so na voljo v drugi državi članici prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, ki bi bila vzpostavljena z novo direktivo o preprečevanju pranja denarja, ko bo sprejeta (11) (členi 13 do 16).

posreden dostop stečajnih upraviteljev do teh informacij, tako da imenovana sodišča v državi članici zaprosijo za dostop in izvedbo iskanja (uvodna izjava 16),

neposreden dostop stečajnih upraviteljev do informacij o dejanskem lastništvu (člen 17);

neposreden dostop stečajnih upraviteljev do nacionalnih registrov premoženja (člen 18).

4.

Poleg tega bi morale države članice v skladu s predlogom (člen 40) zagotoviti, da se lahko v poenostavljenih postopkih prenehanja za insolventna mikropodjetja vsa komunikacija med pristojnim organom in po potrebi stečajnim upraviteljem na eni strani ter strankami v takih postopkih na drugi strani izvaja z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 28 Direktive (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in odpustom dolgov ter spremembi Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (13).

5.

Nazadnje bi predlog določal, da države članice vzpostavijo in vzdržujejo eno ali več elektronskih dražbenih platform za prodajo premoženja, ki je del stečajne mase, v poenostavljenem postopku prenehanja (člen 50) in da Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi njihovo povezovanje (člen 51).

6.

Ta pobuda, ki je bila napovedana septembra 2020, je del prednostne naloge Komisije za napredek unije kapitalskih trgov (14), ključnega projekta za nadaljnje finančno in gospodarsko povezovanje v Evropski uniji (15).

7.

To mnenje ENVP je podano kot odgovor na posvetovanje Evropske komisije dne 13. decembra 2022 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov. ENVP pozdravlja sklic na to posvetovanje v uvodni izjavi 63 predloga. V zvezi s tem pozitivno ocenjuje tudi dejstvo, da je bilo z njim že opravljeno neuradno posvetovanje v skladu z uvodno izjavo 60 uredbe EU o varstvu podatkov.

5.   SKLEPNE UGOTOVITVE

22.

Glede na navedeno ENVP podaja naslednja priporočila:

(1)

v normativnem delu prihodnje direktive naj se pojasni, da je dostop stečajnih upraviteljev do nacionalnih registrov premoženja dovoljen le, kadar je to potrebno za namene identifikacije in izsleditve premoženja, ki je del stečajne mase dolžnika, v tekočem postopku v primeru insolventnosti;

(2)

na ravni EU naj se uvedejo potrebni zaščitni ukrepi za nov dostop stečajnih upraviteljev, vzpostavljen s predlogom, do osebnih podatkov v registrih dejanskega lastništva in nacionalnih registrih premoženja;

(3)

pojasni naj se, da bo prihodnja direktiva vzpostavila povezovanje nacionalnih elektronskih dražbenih sistemov;

(4)

zagotovi naj se, da bodo izvedbeni akti, ki jih bo Komisija sprejela za vzpostavitev povezovanja elektronskih dražbenih sistemov, vzpostavljeni v času, ko se bo uporabljala nacionalna zakonodaja, ki to direktivo prenaša, tako da bodo vzpostavljeni tudi zaščitni ukrepi za varstvo podatkov, ki bodo določeni s temi izvedbenimi akti;

(5)

odvisno od primera naj se pojasni, ali se bo prihodnja uredba o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopu do pravnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah opirala na elektronsko komunikacijo, predvideno v predlogu.

V Bruslju, 6. februarja 2023

Wojciech Rafał WIEWIÓROWSKI


(1)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter o prostem pretoku teh oseb podatkov ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Odločbe št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(2)  COM(2022) 702 final.

(3)  Glej poročilo o oceni učinka (SWD(2022) 395 final), str. 7.

(4)  Glej stran 172: „izsleditev premoženja“ je orodje za sledenje denarju, ki sodiščem, stečajnim upraviteljem ali strankam, ki so izkazale upravičen interes, omogoča, da ugotovijo in locirajo premoženje, proučijo prihodke, ustvarjene s pogosto goljufivimi dejavnostmi, in jim sledijo. „Izsleditev premoženja“ je pravni postopek za prepoznavanje in lociranje nezakonito pridobljenega premoženja ali prihodkov (vrednosti) iz stečajne mase. Vključuje obdržanje (zamrznitev) identificiranega premoženja in repatriacijo (če je premoženje najdeno v drugi državi)“. [„UNCITRAL“, Civil asset tracing and recovery in insolvency proceedings. Obvestilo sekretariata z dne 4. oktobra 2021 (A/CN.9/WG.V/WP.175), točka 29. Glej prejšnje poročilo „Report of the Colloquium on Civil Asset Tracing and Recovery“ (Dunaj, 6. december 2019) (A/CN/9/1008). Dokumenti so na voljo na naslovu: www.uncitral.org’].

(5)  Glej poročilo o oceni učinka, str. 26–28 in 172.

(6)  V skladu s členom 2(b) sodišče pomeni pravosodni organ države članice.

(7)  V skladu s členom 2(d) predloga „centralizirani registri bančnih računov“ pomenijo centralizirane avtomatizirane mehanizme, kot so osrednji registri ali osrednji elektronski sistemi za pridobivanje podatkov, uvedeni v skladu s členom 32a(1) Direktive (EU) 2015/849.

(8)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(9)  V skladu s členom 32a(3) direktive o preprečevanju pranja denarja [so] „naslednje informacije dostopne in jih je možno poiskati prek centraliziranih mehanizmov iz odstavka 1:

za stranko-imetnika računa in katero koli osebo, ki deluje v imenu stranke: ime in bodisi drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe, s katerimi se prenese točka (a) člena 13(1), bodisi edinstvena identifikacijska številka;

za dejanskega lastnika stranke-imetnika računa : ime in bodisi drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe, s katerimi se prenese točka (b) člena 13(1), bodisi edinstvena identifikacijska številka;

za bančni ali plačilni račun: številka IBAN ter datum odprtja in zaprtja računa;

za sef: ime najemnika in bodisi drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo bodisi nacionalne določbe, s katerimi se prenese člen 13(1), bodisi edinstvena identifikacijska številka, ter trajanje najema“.

(10)  Člen 2(a) predloga opredeljuje stečajnega upravitelja kot „upravitelja, ki ga sodni ali upravni organ imenuje v postopkih glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov iz člena 26 Direktive (EU) 2019/1023“.

(11)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (COM(2021) 423 final).

(12)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o nekaterih vidikih prava družb (kodifikacija) (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(13)  Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, o odpustu dolgov in izključitvah ter o ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in odpustom dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (UL L 172, 26.6.2019, str. 18).

Člen 28 Uporaba elektronskih sredstev komunikacije: „Države članice zagotovijo, da lahko v postopkih glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov stranke v postopku, upravitelj in sodni ali upravni organ z uporabo elektronskih sredstev komunikacije opravijo, tudi v čezmejnih primerih, vsaj naslednja dejanja:

(a)

prijavo terjatev;

(b)

predložitev načrtov prestrukturiranja ali načrtov za odplačilo dolgov;

(c)

uradna obvestila upnikom;

(d)

vložitev izpodbijanj in pritožb“.

(14)  COM(2020) 590 final.

(15)  Obrazložitveni memorandum k predlogu, str. 6.


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

10.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/14


Uradno obvestilo v skladu z zakonikom o schengenskih mejah

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Hrvaške

(2023/C 89/06)

Obvestilo v skladu s členom 42: Posodobljene nacionalne določbe v zvezi z zakonsko določeno obveznostjo posedovanja ali nošenja dokazil in listin

Člen 167 Zakona o tujcih (Narodne novine (Uradni list Republike Hrvaške) št. 133/20, 114/22, 151/22) določa, da mora državljan tretje države imeti pri sebi in na zahtevo uradne osebe predložiti veljavno tujo potno listino ali osebno izkaznico, dovoljenje za prebivanje ali drugo javno listino s fotografijo. Državljan tretje države mora na zahtevo uradne osebe predložiti potno ali drugo listino, ki se uporablja za prehod državne meje.

Člen 35(1) Zakona o državljanih držav članic Evropskega gospodarskega prostora in njihovih družinskih članih (Narodne novine št. 66/19, 53/20, 144/20, 114/22) določa, da morata odrasli državljan države članice EGP in njegov polnoletni družinski član, ki ni državljan EGP, imeti pri sebi veljavno tujo osebno izkaznico ali tujo potno listino, drugo javno listino s fotografijo ali dovoljenje za prebivanje, če morata takšno listino imeti v skladu z določbami tega zakona, in jo predložiti osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi pri opravljanju svojih dolžnosti pooblaščene za pregled potne listine ali osebne izkaznice.

Člen 16(1) Zakona o osebni izkaznici (Narodne novine št. 62/15, 42/20, 144/20, 114/22) določa, da mora polnoletna oseba ali oseba, ki je dopolnila 16 let ter ji sodišče v nepravdnem postopku dovoli sklenitev zakonske zveze in je to sklenila, če ima stalno prebivališče v Republiki Hrvaški, pri sebi imeti osebno izkaznico in jo predložiti osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi pri opravljanju svojih dolžnosti pooblaščene, da pregledajo osebno izkaznico za namen ugotavljanja ali preverjanja identitete njenega imetnika.

Obvestilo v skladu s členom 42: Posodobljene nacionalne določbe v zvezi z obveznostjo državljanov tretjih držav, da se prijavijo na ozemlju Republike Hrvaške

Člen 177 Zakona o tujcih (Narodne novine št. 133/20, 114/22, 151/22) določa obveznost, da nastanitev državljana tretje države za kratkoročno bivanje prijavi pravna in fizična oseba, ki je državljanu tretje države zagotovila nastanitev, in sicer v enem dnevu od prihoda državljana tretje države na kraj nastanitve. Enaka obveznost velja za zdravstvene ustanove, pisarne turistične organizacije in ponudnike storitev priveza v pristanišču, kadar je državljan tretje države nastanjen na plovilu. Če nastanitve ni mogoče izvesti na zgoraj opisani način, mora državljan tretje države, ki je na kratkoročnem bivanju, sam prijaviti svojo nastanitev v dveh dneh po vstopu v Republiko Hrvaško oziroma po spremembi nastanitve.

Obvestilo v skladu s členom 42: Posodobljene nacionalne določbe glede sankcij v zvezi z nedovoljenim prehodom zunanjih meja izven mejnih prehodov ali izven določenega delovnega časa

Člen 42 Zakona o nadzoru državne meje (Narodne novine št. 83/13, 27/16, 114/22, 151/22) določa, da se fizična oseba za prekršek kaznuje z zaporno kaznijo 30 dni ali denarno kaznijo od 260 EUR do 1 320 EUR, če:

1.

prečka ali poskuša prečkati zunanjo mejo izven mejnega prehoda ali prek mejnega prehoda izven delovnega časa mejnega prehoda;

2.

se izogne mejni kontroli ali zapusti območje mejnega prehoda pred zaključkom izvajanja mejne kontrole.

Člen 249 Zakona o tujcih (Narodne novine št. 133/20, 114/22, 151/22) v odstavku 8 določa: „Z zaporno kaznijo do 60 dni ali denarno kaznijo v višini 3 050 EUR za vsakega državljana tretje države, ki mu je bila nudena pomoč, se kaznuje fizična oseba, ki pomaga ali poskuša pomagati državljanu tretje države pri nezakonitem prehodu, tranzitu in prebivanju v Republiki Hrvaški.“ V odstavku 9 pa določa: „Za prekrške iz odstavka 8 tega člena se vedno odredi zaplemba predmetov in sredstev, če je oseba, ki je pomagala ali poskušala pomagati državljanu tretje države, lastnik prevoznega sredstva.“


INFORMACIJE TRETJIH DRŽAV

Evropska komisija

10.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/16


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.11044 – DERICHEBOURG / ELIOR)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 89/07)

1.   

Komisija je 2. marca 2022 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

skupino Groupe Derichebourg („Derichebourg“, Francija),

skupino Elior Group SA („Elior“, Francija).

Skupina Derichebourg pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotno skupino Elior.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

skupina Derichebourg je dejavna, predvsem v Franciji, v sektorjih okoljskih storitev (zbiranje in predelava odpadkov, javne storitve, kot je zbiranje gospodinjskih odpadkov) ter storitev za podjetja in javne službe (čiščenje, storitve agencij za zagotavljanje začasnega dela, zunanje letalske storitve, upravljanje tehničnih zmogljivosti v stavbah itd.),

skupina Elior je dejavna predvsem v Franciji v sektorjih javne prehrane in storitev za podjetja, uprave in javne organe, in sicer na področjih čiščenja, tehničnega in upravnega vodenje stavb ali upravljanja objektov (sprejemna služba, vratarska služba, rutinsko vzdrževanje itd.) ter upravljanje zelenih površin.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.11044 – DERICHEBOURG / ELIOR

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

e-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

faks +32 22964301

poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Evropska komisija

10.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/18


OBVESTILO V SKLADU S ČLENOM 29(2) KADROVSKIH PREDPISOV

Objava prostega delovnega mesta namestnika/namestnice generalnega direktorja Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje (razred AD 15)

COM/2023/10428

(2023/C 89/08)

Evropska komisija je objavila razpis prostega delovnega mesta (COM/2023/10428) namestnika/namestnice generalnega direktorja Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje (razred AD 15).

Za besedilo razpisa prostega delovnega mesta v 24 jezikih in prijavo obiščite to namensko spletno stran na spletišču Evropske komisije: https://europa.eu/!TkmWYM


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

10.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/19


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.11020 – KKR/APRIL)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 89/09)

1.   

Komisija je 28. februarja 2023 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

KKR & Co. Inc. („KKR“, ZDA),

April S.A.S. („April“, Francija).

Podjetje KKR pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem April.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

KKR je globalno investicijsko podjetje, ki ponuja rešitve na področju upravljanja premoženja, kapitalskih trgov in zavarovanja. KKR ima v lasti +Simple, ki je leta 2015 ustanovljeno francosko podjetje za grosistično zavarovalno posredništvo in upravlja digitalno platformo za zavarovalno posredništvo za podjetja v Franciji, Nemčiji, Italiji in, od nedavnega, Avstriji,

April je podjetje za zavarovalno posredništvo s sedežem v Lyonu v Franciji, ki se osredotoča na osebna zavarovanja na področju zdravja, premoženja, tveganj in nezgod, hipotekarna zavarovanja in mednarodna zdravstvena zavarovanja.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.11020 – KKR/APRIL

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

e-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.


10.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/21


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.11063 – CVC CAPITAL / SCAN GLOBAL LOGISTICS)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 89/10)

1.   

Komisija je 3. marca 2023 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:

CVC Capital Partners SICAV-FIS S.A. („CVC“, Luksemburg),

SGL TransGroup US Corp (Združene države) in Scan (Jersey) TopCo Ltd (Jersey), skupaj Scan Global Logistics, ki ga obvladuje podjetje AEA Investors SBF LP („AEA“, Združene države).

Podjetje CVC pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem Scan Global Logistics.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

CVC zagotavlja svetovanje investicijskim skladom in upravlja investicijske sklade z deleži v vrsti podjetij, dejavnih v različnih panogah po svetu, zlasti v Evropi, Združenih državah Amerike in azijsko-pacifiški regiji,

Scan Global Logistics po vsem svetu zagotavlja mednarodne špediterske storitve, ki zahtevajo malo sredstev. Trenutno ga obvladuje podjetje AEA, ki je dejavno na področju naložb v zasebni kapital.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.11063 – CVC CAPITAL / SCAN GLOBAL LOGISTICS

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

e-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.


DRUGI AKTI

Evropska komisija

10.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/23


Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 89/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda / Manzanilla“

PDO-ES-A1482-AM04

Datum obvestila: 12. decembra 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Vključitev zaščitene označbe

Opis

Izraz „Manzanilla“ se kot tak zaščiti.

Ta sprememba se nanaša na oddelek A specifikacije proizvoda in ne vpliva na enotni dokument.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT). Natančneje, ne pomeni spremembe označb, ki se zaščitijo, ker je bil izraz „Manzanilla“ že zaščiten na podlagi prava Unije. Čeprav ta samostojni izraz v specifikaciji proizvoda ni bil uporabljen kot tak, je bil v enotni dokument že vključen kot označba, ki naj se zaščiti.

Razlog

Poleg tega, da se izraz „Manzanilla“ na etiketah in drugih materialih pogosto samostojno uporablja, je izraz „Manzanilla“ označbi „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“ enakovreden že od objave Uredbe Sveta (ES) št. 1426/96 z dne 26. junija 1996.

2.   Spremembe opisa proizvoda

Opis

1.

Oddelek B.1 Analitske lastnosti proizvoda je bil spremenjen.

a)

Spremenjena sta bila naslov in številka tega oddelka. Zdaj se glasi: B.2 Analitske lastnosti.

b)

Najnižja vsebnost sladkorja je bila s 5 gramov na liter znižana na 4 grame na liter.

Razlog

Vsebina specifikacije proizvoda je bila prilagojena in preoblikovana.

Sklic na vsebnost sladkorja kot „reducirajočega sladkorja“ (ki vključuje več drugih spojin) je bil spremenjen, da se nanaša le na vsebnost glukoze in fruktoze, saj je to s tehničnega vidika točnejše.

2.

Oddelek B.2 Organoleptične lastnosti je bil spremenjen.

a)

Številka tega oddelka je bila spremenjena v B.3 Organoleptične lastnosti.

b)

Organoleptični opis vina je bil izboljšan in racionaliziran.

c)

Odstavek o vinu „Manzanilla pasada“ je bil premaknjen v oddelek C.3 Staranje ali zorenje.

Razlog

Vsebina specifikacije proizvoda je bila prilagojena in preoblikovana.

Vključeni so bili sklici na lastnosti videza, vonja in okusa, ki jih lahko certificira odbor za pokušnjo.

Zdi se bolj smiselno, da je odstavek o vinu „Manzanilla pasada“ vključen v oddelek C.3.

Ta sprememba se nanaša na oddelek B specifikacije proizvoda in oddelek 4 enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT).

3.   Spremembe posebnih enoloških postopkov in uvedenih omejitev

Opis

1.

Naslov tega oddelka je bil spremenjen v: (C) POSEBNI ENOLOŠKI POSTOPKI IN UVEDENE OMEJITVE.

Razlog

Uskladitev s pravno terminologijo.

2.

Oddelek C.1 Opredelitev pojmov je bil črtan.

Razlog

Opredelitev različnih pojmov se po potrebi navede v ustreznih oddelkih in odstavkih.

3.

Oddelek C.2 Metoda pridelave vina je bil spremenjen.

a)

Naslov in številka oddelka C.2 Metoda pridelave vina sta bila spremenjena. Zdaj se glasi: C.1 Pridelava vina.

Razlog

Odstavki v specifikaciji proizvoda so bili prilagojeni in preoblikovani. Vključena je bila opredelitev pridelave vina.

b)

Sklic na proizvodne omejitve za dodatne proizvode je bil črtan.

Razlog

Uporabljajo se zakonsko določene omejitve.

c)

Vključena je bila možnost dokisanja s kalcijevim sulfatom v skladu z omejitvami iz veljavne zakonodaje.

Razlog

S to spremembo se vključi tradicionalni postopek, ki je dovoljen za ZOP „Sanlúcar de Barrameda“.

4.

Vključen je bil oddelek C.2 Alkoholizacija.

a)

Dodani so bili oddelek C.2 Alkoholizacija, opredelitev postopka alkoholizacije in pojasnilo, zakaj se uporablja. Te informacije so bile prej navedene v oddelku C.4 Alkoholizacija (špansko Encabezado).

Razlog

Besedilo je bilo izboljšano, da izraža dovoljene postopke. Španski izraz, ki se uporablja za alkoholizacijo, je zdaj fortificación, ki nadomešča prej uporabljeno sopomenko encabezado.

b)

Sklic na „vinski alkohol“ je bil nadomeščen z „alkoholom iz proizvodov vinske trte“.

Razlog

Ta sprememba je upravičena na podlagi proizvodov, ki jih dovoljuje veljavna zakonodaja EU.

c)

V ta oddelek je bil premaknjen sklic, prej vključen v oddelek D.1, na možnost, da alkohol izvira iz grozdja, pridelanega zunaj območja.

Razlog

To je boljši način strukturiranja informacij.

5.

Oddelek C.3 Staranje ali zorenje je bil spremenjen.

a)

Vključene so bile opredelitve pojmov zorenje, bota, biološko zorenje, film kvasovk flor, oksidacijsko zorenje, sistem criaderas y solera, sacas, rocios, solera, criadera in sistem añadas ter izrazov „Manzanilla pasada“ in „añada“.

Razlog

Namen je jasno opredeliti tehnike staranja, uporabljene za vina, zajeta z ZOP „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“.

b)

Sklic na „lesene sode“ je bil spremenjen v „hrastove sode“.

Razlog

Uskladitev s terminologijo, uporabljeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019.

c)

Navedba, da se lahko zaradi staranja z biološkim zorenjem delež alkohola vin zmanjša na manj kot 15 vol. %, je bila črtana.

Razlog

Navedba se ne uporablja, ker mora proizvod izpolnjevati pogoje, kadar ga certificira proizvajalec.

d)

Navedba, da morajo biti vina v povprečju stara dve leti, je bila črtana.

Razlog

To je splošno pravilo za vina generoso (alkoholizirana), vključeno med zahteve v opisu vina iz oddelka B.

e)

Omejitev v višini 40 % zalog v posamezni kategoriji zorenja, ki jo je mogoče na začetku leta sprostiti v porabo, in druga pravila o kvoti (več kot 10-odstotno povečanje zalog) so bili črtani. Vključena je bila formula za izračun povprečne starosti.

Razlog

Ta sprememba je upravičena z vključitvijo natančnejše formule, ki omogoča izračun najnižje povprečne starosti.

f)

Za vino „Manzanilla pasada“ je bila vključena posebna zahteva glede starosti (sedem let).

Razlog

Prejšnji sklic na „podaljšano zorenje“ je bil zato nadomeščen z natančnejšo zahtevo.

g)

Sklica na podaljšani dobi zorenja, dolgi 12 let in 15 let, sta bila črtana.

Razlog

Biološko zorenje ne poteka toliko let, zato se ti posebni starostni kategoriji za to specifikacijo proizvoda ne uporabljata.

6.

Oddelek C.4 Alkoholizacija (Encabezado) je bil črtan.

Razlog

Besedilo je bilo prilagojeno in preoblikovano.

Ta sprememba se nanaša na oddelek C specifikacije proizvoda in oddelek 5.1 enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT).

4.   Spremembe geografskega območja

Opis

1.

Oddelek D.1 Proizvodno območje je bil spremenjen.

a)

Španski naslov, uporabljen za oddelek D.1, je bil iz Área de producción spremenjen v Zona de producción.

Razlog

Naslov oddelka je bil spremenjen, da je bil usklajen z veljavno zakonodajo.

b)

Pojasnilo možnosti, da je dodatni proizvod iz oddelka C.4 proizveden iz grozdja, ki izvira z zunaj proizvodnega območja, je bilo premaknjeno v oddelek C.2 Alkoholizacija.

Razlog

Vsebina specifikacije proizvoda je bila preoblikovana.

c)

Vključena so bila vinorodna območja občine San José del Valle zahodno od poldnevnika 5°49' zahodno od Greenwicha.

Razlog

Občina San José del Valle, kot je znana danes, je bila včasih del občine Jerez de la Frontera. Že obstoječa vinorodna območja je treba vključiti v razmejeno območje.

2.

Oddelek D.2 Območje zorenja je bil spremenjen.

a)

Ta oddelek je bil preimenovan v D.2 Manjše geografske enote na razmejenem območju.

Razlog

Razlog za to spremembo je, da je bila specifikacija proizvoda preoblikovana in izboljšana.

b)

Naveden je sklic na manjše vinorodne kraje, tradicionalno znane kot pagos, dodana pa je bila tudi priloga z vsemi vinorodnimi kraji, vključenimi v razmejeno območje.

Razlog

Vinorodni kraji so znak kakovosti vin „Manzanilla“. Vendar do leta 2015 niso bile popolnoma geografsko razmejene, tako da je bilo mogoče poreklo grozdja certificirati šele od takrat.

3.

Dodan je bil oddelek D.3 Vinska trta na območju „Jerez superior“.

Razvrstitev vinske trte na območju „Jerez superior“, prej vključena v oddelek C.1, ni več omejena na nekatere občine (kot je bilo prej navedeno v oddelku Opredelitev pojmov obstoječe specifikacije proizvoda). Ta razvrstitev se zdaj uporablja za celotno razmejeno območje, o njej pa se odloča na podlagi študij, ki jih oceni odbor strokovnjakov.

Opredelitev pojmov.

Razlog

Ta sprememba temelji na potrebi po preoblikovanju besedila specifikacije proizvoda, do nje pa je prišlo, ker je omejevanje razvrstitve na nekatere občine diskriminatorno in ker ga iz tehničnih razlogov ni mogoče upravičiti.

4.

Vključen je bil oddelek D.4 Območje zorenja. To je bil prej oddelek D.2.

Razlog

Razlog za to spremembo je, da je bila specifikacija proizvoda preoblikovana in izboljšana. Ta sprememba se nanaša na oddelek D specifikacije proizvoda in oddelek 6 enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT).

5.   Spremembe največjega donosa na hektar

Opis

1.

Sklic na največji donos v višini 80 hektolitrov, ki izpolnjuje pogoje, je bil črtan.

2.

Možnost namakanja vinske trte, namenjene uporabi pri proizvodnji dodatnih proizvodov, je bila črtana.

3.

Posebne omejitve donosa za vinsko trto na nedavno zasajenih vinorodnih območjih se niso spremenile, le premaknjene so bile v oddelek H Dodatni pogoji. Ta sprememba se nanaša na oddelek E specifikacije proizvoda in oddelek 5.2 enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT).

Razlog

Sklice na donose bi bilo treba izraziti izključno v kilogramih na hektar. Sklic na namakanje ni potreben. To je boljši način strukturiranja informacij.

6.   Spremembe v sortah vinske trte, iz katerih izvira vino

Opis

1.

Sorte vinske trte so zdaj omejene izključno na listán blanco (ali palomino fino) in palomino. To pomeni, da sta bili sorti pedro ximenez in moscatel črtani ter da je bila sorta palomino razdeljena na dve, in sicer palomino in palomino fino.

2.

Zahteva, da mora vsaj 60 % grozdja izvirati iz vinogradov na območju „Jerez superior“, je bila črtana.

Ta sprememba se nanaša na oddelek F specifikacije proizvoda in oddelek 7 enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT).

Razlog

Ta sprememba temelji na tem, da se v praksi uporabljata le sorti vinske trte listán blanco (ali palomino fino) in palomino. Namen je tudi ohraniti identiteto vin „Manzanilla“.

Kar zadeva zahtevo, da mora vsaj 60 % grozdja izvirati z območja „Jerez superior“, bi ta omejitev v praksi pomenila, da imen vinorodnih krajev ne bi bilo mogoče vključiti v etikete vin „Manzanilla“, proizvedenih iz grozdja, ki v celoti izvira iz vinorodnih krajev, ki niso del območja „Jerez superior“.

7.   Spremembe ubeseditve oddelka o vzročni povezavi med geografskim območjem in kakovostjo vin

Opis

Ubeseditev je bila izboljšana, informacije pa preoblikovane, da je mogoče ustrezno utemeljiti povezavo med lastnostmi proizvoda in razmejenim območjem.

1.

Oddelka G.1 Človeški dejavniki in G.2 Naravni dejavniki sta bila spremenjena.

a)

Naslov oddelka je bil spremenjen v G.1 Značilni dejavniki geografskega območja, v oddelku pa so združene informacije, ki so bile prej določene v oddelkih G.1 Človeški dejavniki in G.2 Naravni dejavniki.

Razlog

To je boljši način strukturiranja informacij z navedbo posebnih lastnosti vin, zajetih z ZOP „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“.

b)

Dodan je bil oddelek G.2 Lastnosti zaščitenih vin, ki so v bistvu ali izključno rezultat geografskega območja.

Razlog

To je boljši način strukturiranja informacij.

c)

Dodan je bil oddelek G.3 Vzročna povezava med geografskim območjem in lastnostmi vin.

Razlog

To je boljši način strukturiranja informacij. To je nov oddelek o povezavi med lastnostmi vin in okoljem.

Ta sprememba se nanaša na oddelek G specifikacije proizvoda in ne vpliva na enotni dokument.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT). Ne razveljavlja povezave, saj pomeni le izboljšanje besedila.

8.   Spremembe oddelka zahteve regulativnega sveta

Opis

1.

Naslov tega oddelka je bil spremenjen v H Dodatni pogoji. Sklici na postopkovne zahteve ali splošno zakonodajo so bili v celotnem oddelku črtani.

Razlog

Sedanji naslov Zahteve regulativnega odbora ni skladen s predlogami Evropske komisije. Sklici so bili črtani, ker jih ni smiselno vključiti v specifikacijo proizvoda.

2.

Oddelek H.1 Registri je bil spremenjen.

Podroben seznam registrov je bil črtan in nadomeščen s sklicem na registre, navedene v pravilniku regulativnega odbora. Opredeljene so bile dejavnosti, ki jih izvajajo upravljavci, ki morajo biti registrirani pri regulativnem odboru.

Razlog

Ubeseditev je bila spremenjena, da je bila usklajena z registri iz poslovnika regulativnega sveta.

3.

Oddelek H.2 Zahteve za pridelavo grozdja je bil spremenjen.

a)

Sklic na člen 9 zakona 24/2003 z dne 10. julija 2003 o vinski trti in vinu je bil črtan, saj je bila ta zakonodaja razveljavljena. Tudi možnost namakanja pri trtah za pridelavo dodatnih proizvodov je bila črtana. Možnost namakanja je omejena na trte za proizvodnjo alkohola za alkoholizacijo, saj niso namenjena za pridelavo osnovnih vin.

Razlog

Sklic na člen 9 zakona 24/2003 z dne 10. julija 2003 o vinski trti in vinu je bil črtan, saj je bila ta zakonodaja razveljavljena.

Namakanje je mogoče pri trtah za proizvodnjo alkohola, saj se zahteve glede proizvodnje zaščitenega vina ne uporabljajo.

b)

Dodan je bil nov pododdelek, tj. pododdelek (c) Donosi. Te informacije so bile prej vključene v oddelek E Največji donos na hektar.

Razlog

Specifikacija proizvoda je bila preoblikovana in izboljšana.

4.

Kar zadeva oddelek H.3 Zahteve za registrirane vinarne,

a)

je bila minimalna zahteva glede zalog za vinarne črtana.

Razlog

Ta zahteva ne vpliva na kakovost in povzroča nepošteno diskriminacijo.

b)

Zahteva glede shranjevanja zalog vina, ki biološko zorijo ter pripadajo označbam porekla „Jerez-Xérès-Sherry“ in „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“, v fizično ločenih prostorih je bila črtana.

Razlog

To je vprašanje postopkovnega nadzora in ne stanje proizvoda, ki ga je mogoče certificirati.

Zaloge, ki biološko zorijo v mestu Sanlúcar de Barrameda, se označijo le z označbo porekla „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“. Vendar je običajna praksa uporabe dela teh zalog za proizvodnjo vin „Jerez-Xérès-Sherry“ dovoljena, če se vina ne certificirajo kot vina „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“.

5.

Oddelek H.4 Stekleničenje in označevanje:

a)

Na splošno so bile preoblikovane informacije in izboljšana ubeseditev, vsebina pa se ni znatno spremenila. Vključen je bil sklic na novo Prilogo 3, v katerem so navedeni predpisi o označevanju.

Razlog

Informacije so bile preoblikovane, da omogočajo boljše spremljanje proizvoda.

b)

Oddelek o zahtevi glede stekleničenja pri viru je bil razširjen in pojasnjuje, da zahtevo upravičuje potreba po zaščiti ugleda zaščitenih vin z okrepitvijo spremljanja njihovih posebnih lastnosti in kakovosti. Zdaj je treba uporabljati posebne posode, ki jih je odobril regulativni svet, da se omogoči oskrba živilske industrije z vinom, ki se lahko uporablja kot sestavina, namesto z neustekleničenim vinom, kot je bilo prej navedeno v besedilu.

Razlog

Razlogi za zahtevo glede stekleničenja pri viru so bili podrobneje pojasnjeni, pravila o oskrbi živilske industrije z vinom, ki se lahko uporablja kot sestavina za živila in pijačo, pa so bila spremenjena.

c)

Dodani so bili pododdelki o oskrbi odobrenih obratov živilske industrije ter obratov za pripravo in dostavo hrane z vinom ter o prodaji splošnim uporabnikom v prostorih registriranih vinarn.

Razlog

Namen te spremembe je regulativnemu odboru omogočiti, da tradicionalne prodajne postopke prilagodi potrebam sektorja.

Ta sprememba se nanaša na oddelek H specifikacije proizvoda in oddelek 9 enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT). Natančneje, ne pomeni spremembe zahteve glede stekleničenja pri viru, ki je že veljala.

9.   Nadzorni organ

Opis

V tem oddelku so bili spremenjeni naslednji elementi: veljavna zakonodaja, pristojni organ in povezava z informacijami o nadzornem organu, odgovornem za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda.

Ta sprememba se nanaša na oddelek I specifikacije proizvoda in ne vpliva na enotni dokument.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT).

Razlog

Posodobitev informacij.

10.   Spremembe Priloge 2 Seznam imen vinorodnih krajev v označbi porekla

Opis

1.

Priloga je bila preimenovana v PRILOGO 2. Seznam imen vinorodnih krajev na razmejenem območju.

2.

Seznam je bil razširjen za vključitev vseh vinorodnih krajev (pagos), ki jih je opredelil regulativni odbor.

Ta sprememba se nanaša na Prilogo 2 specifikacije proizvoda in oddelek 6 enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT).

Razlog

Terminologija je bila usklajena s terminologijo iz veljavne zakonodaje. Dodane so bile informacije, ki opredeljujejo geografsko razmejenost vseh manjših geografskih enot. Območje je bilo razmejeno leta 2015 in šele od takrat je mogoče certificirati poreklo grozdja.

11.   Vključitev PRILOGE 3

Opis

Vključena je bila nova PRILOGA 3 Označevanje vin z označbo „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“.

Priloga 3 je bila k specifikaciji proizvoda dodana kot novo besedilo, pri čemer je bil ustrezno spremenjen oddelek 9 enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT).

Razlog

Vključitev novih navedb o označevanju in prerazvrstitev navedb, vključenih v prejšnjo različico specifikacije proizvoda.

Ta sprememba določa obvezne navedbe, kot so zaščitena označba, identiteta vinarne, ki izdaja vino, in vrsta vina, ter neobvezne navedbe, kot so znamka, sklici na kategorije staranja vina, barva, vinorodni kraj in drugi opisni izrazi, ki se lahko uporabljajo v skladu z veljavno zakonodajo.

12.   Vključitev dodatnih prehodnih določb

Opis

Za nekatere zahteve v specifikaciji proizvoda so bile opredeljene dodatne prehodne določbe.

To so informacije. ki so na novo vključene v specifikacijo proizvoda in ne vplivajo na enotni dokument.

To je standardna sprememba, ker ne izpolnjuje meril iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT).

Razlog

Uvedba nekaterih sprememb specifikacije proizvoda bo trajala nekaj časa.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda

Manzanilla

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvoda vinske trte

1.

Likersko vino

4.   OPIS VINA

Likerska vina

KRATEK OPIS

Vina, zaščitena z označbo porekla „Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda“ in tradicionalno znana pod imenom vina „Manzanilla“, so vina generoso (alkoholizirana), njihove lastnosti pa so rezultat posebnega, vsaj dveletnega biološkega zorenja v vinarnah v občini Sanlúcar de Barrameda.

Vina „Manzanilla“ so slamnato rumene do jantarne barve, njihov značilen vonj in okus pa sta rezultat biološkega zorenja.

Njihove značilne lastnosti izhajajo iz tega, da celotno zorenje poteka pod plastjo ali filmom kvasovk flor.

Vsebnost sladkorja teh vin mora biti nižja od 4 gramov na liter, delež alkohola pa mora biti najmanj 15-odstoten, vendar ne sme presegati 17 vol. %.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) 15

Najnižja vsebnost skupnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

a.   Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Največja količina za proizvodnjo vin s to označbo je omejena na 70 litrov vina na 100 kg grozdja.

Vse zaloge vina, ki se stara, je treba shranjevati v hrastovih sodih s prostornino največ 1 000 litrov. Vsa vina morajo biti v povprečju stara najmanj dve leti, da se štejejo kot primerna za sprostitev v porabo.

Vina je mogoče na kateri koli točki proizvodnje ali staranja alkoholizirati z vinskim alkoholom.

Za dokisanje je mogoče dodati kalcijev sulfat v mejah iz veljavne zakonodaje.

b.   Največji donosi

11 428 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Razmejeno geografsko območje zajema ozemlje občin Sanlúcar de Barrameda, Jerez de la Frontera, El Puerto de Santa María, Trebujena, Chipiona, Rota, Puerto Real, Chiclana de la Frontera in Lebrija ter ozemlje občine San José del Valle, ki ga na vzhodu razmejuje poldnevnik 5°49' zahodno od Greenwicha, na severu pa severni vzporednik 36°58'.

Zaščitena vina se morajo starati v vinarnah v občini Sanlúcar de Barrameda.

7.   Glavni sorti vinske trte

 

PALOMINO

 

PALOMINO FINO - LISTÁN BLANCO

8.   Opis povezave

Likersko vino

Za razvoj tehnike uporabe kvasne prevleke flor in sistema solera obstajajo zgodovinski razlogi, povezana pa sta s starodavno tradicijo vinarstva v občini Sanlúcar de Barrameda in njeno edinstveno geografsko lego. Zaradi pridelovalnih postopkov, razvitih na vinorodnih območjih, in prizadevanj za opredelitev najustreznejših okoljskih pogojev za biološko zorenje v vinarni vina odlično izražajo lastnosti vinorodnega prostora, nanje pa močno vplivajo posebnosti edinstvenih kvasovk flor, značilnih za občino Sanlúcar. Bližina morja in velika vlažnost povzročata dolgotrajno in intenzivno dejavnost kvasovk, ki vinom „Manzanilla“ dajejo edinstvene lastnosti.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja: pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Da se ohranijo posebne lastnosti in kakovost vin ter prepreči morebitno poslabšanje organoleptičnih lastnosti, ki je posledica prevoza na druga območja, mora stekleničenje potekati na razmejenem proizvodnem območju.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Označevanje zaščitenih vin mora biti v skladu z določbami iz veljavne zakonodaje in Prilogo 3 k specifikaciji proizvoda. To se nanaša na obvezne in neobvezne navedbe na etiketah.

Po pravilih, ki jih je določil regulativni odbor, morajo biti na steklenicah žigi kakovosti, ki jih izda regulativni odbor, ali sekundarne etikete s posebno oznako in alfanumerično identifikacijsko oznako. Neobvezno se lahko navede večja geografska enota „Andalucía“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://lajunta.es/3vpjr


(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.