Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2023/C 54/01)

Zadnja objava

UL C 45, 6.2.2023

Prejšnje objave

UL C 35, 30.1.2023

UL C 24, 23.1.2023

UL C 15, 16.1.2023

UL C 7, 9.1.2023

UL C 482, 19.12.2022

UL C 472, 12.12.2022

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. decembra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Consiglio di Stato – Italija) – AQ, BO, CP (C-40/20), AZ, BY, CX, DW, EV, FU, GJ (C-173/20)/Presidenza del Consiglio dei Ministri, Ministero dell’Istruzione, dell’Università e della Ricerca – MIUR, Università degli studi di Perugia

(Združeni zadevi C-40/20 in C-173/20) (1)

(Predhodno odločanje - Socialna politika - Delo za določen čas - Direktiva 1999/70/ES - Okvirni sporazum - Načelo prepovedi diskriminacije - Ukrepi za preprečevanje zlorab veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas - Delovno razmerje v javnem sektorju za določen čas - Univerzitetni raziskovalci)

(2023/C 54/02)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: AQ, BO, CP (C-40/20), AZ, BY, CX, DW, EV, FU, GJ (C-173/20)

Tožene stranke: Presidenza del Consiglio dei Ministri, Ministero dell’Istruzione, dell’Università e della Ricerca – MIUR, Università degli studi di Perugia

Ob udeležbi: Federazione Lavoratori della Conoscenza Cgil, Confederazione Generale Italiana del Lavoro (CGIL), Cipur – Coordinamento Intersedi Professori Universitari di Ruolo, Anief – Associazione Professionale e Sindacale (C-40/20), HS, IR, JQ, KP, LO, MN, NM, OZ, PK, QJ, RI, SH, TG, UF, WE, XC, YD (C-173/20)

Izrek

1.

Določbo 5 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je bil sklenjen 18. marca 1999 in ki je priložen Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki univerzam omogoča, da z raziskovalci sklepajo triletne pogodbe za določen čas, ki se lahko podaljšajo za največ dve leti – pri čemer sklenitev in podaljšanje teh pogodb nista pogojena z objektivnimi razlogi, povezanimi z začasnimi ali izrednimi potrebami – da bi se pokrile običajne in stalne potrebe zadevne univerze.

2.

Določbo 5 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je bil sklenjen 18. marca 1999 in ki je priložen Direktivi 1999/70, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki skupno trajanje pogodb o zaposlitvi, ki jih isti raziskovalec lahko sklene, tudi z različnimi univerzami in inštituti, določa na dvanajst let, vključno s prekinitvami.

3.

Določbo 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je bil sklenjen 18. marca 1999 in ki je priložen Direktivi 1999/70, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki pod nekaterimi pogoji omogoča ustalitev zaposlitve raziskovalcev pri javnih raziskovalnih organizacijah, ki so sklenili pogodbo za določen čas, vendar tega ne omogoča univerzitetnim raziskovalcem, ki so sklenili pogodbo za določen čas.

4.

Določbo 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je bil sklenjen 18. marca 1999 in ki je priložen Direktivi 1999/70, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki z odstopanjem, prvič, od splošnega pravila, ki se uporablja za vse uslužbence javnega in zasebnega sektorja ter v skladu s katerim je od leta 2018 najdaljše trajanje delovnega razmerja za določen čas določeno na 24 mesecev, vključno s podaljšanji in obnovitvami, ter drugič, od pravila, ki se uporablja za zaposlene v javni upravi in v skladu s katerim je uporaba te vrste razmerij pogojena z obstojem začasnih in izrednih potreb, univerzam omogoča, da z raziskovalci sklepajo triletne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki se lahko podaljšajo za največ dve leti, pri čemer sklenitev in podaljšanje teh pogodb nista pogojena s tem, da ima zadevna univerza začasne ali izredne potrebe, ter ki tem univerzam prav tako omogoča, da po izteku petih let z isto ali drugimi osebami sklenejo novo enakovrstno pogodbo o zaposlitvi za določen čas za zadovoljevanje enakih didaktičnih in raziskovalnih potreb, kot so tiste, povezane s prejšnjo pogodbo.

5.

Določbo 4, točka 1, okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je bil sklenjen 18. marca 1999 in ki je priložen Direktivi 1999/70, je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero imajo raziskovalci, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, možnost, da po pridobitvi nacionalne znanstvene habilitacije sodelujejo v posebnem postopku ocenjevanja za imenovanje v naziv izrednih profesorjev, medtem ko raziskovalci, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, te možnosti nimajo, niti kadar so tudi ti pridobili nacionalno znanstveno habilitacijo, če zadnjenavedeni opravljajo enake poklicne dejavnosti in zagotavljajo enake storitve izobraževanja študentov kot raziskovalci, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

---

(1)  UL C 161, 11.5.2020.

UL C 19, 18.1.2021.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 22. decembra 2022 – Evropska komisija/Kraljevina Španija

(Zadeva C-125/20) (1)

(Neizpolnitev obveznosti - Okolje - Direktiva 2008/50/ES - Kakovost zunanjega zraka - Člen 13(1) - Priloga XI - Sistematično in trajno preseganje mejnih vrednosti za dušikov dioksid (NO2) na nekaterih španskih območjih in v aglomeracijah - Člen 23(1) - Priloga XV - „Čim krajše“ obdobje preseganja - Ustrezni ukrepi)

(2023/C 54/03)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva A. C. Becker, M. Jauregui Gómez in M. Noll-Ehlers, nato M. Jauregui Gómez in M. Noll-Ehlers, in nazadnje M. Noll-Ehlers in E. Sanfrutos Cano, agenti)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopniki: sprva S. Jiménez García in M. J. Ruiz Sánchez, nato M. J. Ruiz Sánchez, agenta)

Izrek

1.

Kraljevina Španija — s tem, da ni zagotovila, da se ne bi sistematično in trajno presegala, na eni strani, letna mejna vrednost za dušikov dioksid (NO2) od leta 2010 do vključno leta 2018 na območjih ES 0901 Àrea de Barcelona in ES1301 Madrid, ter od leta 2010 do vključno leta 2017 na območju ES 0902 Vallès – Baix Llobregat, in, na drugi strani, urna mejna vrednost za NO2 od leta 2010 do vključno leta 2018 na območju ES1301 Madrid, ni izpolnila obveznosti iz člena 13(1) Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo v povezavi s Prilogo XI k tej direktivi, in — s tem, da od 11. junija 2010 ni sprejela ustreznih ukrepov za zagotovitev spoštovanja mejnih vrednosti za NO2 na območjih ES 0901 Àrea de Barcelona, ES 0902 Vallès – Baix Llobregat in ES 1301 Madrid, ni izpolnila obveznosti iz člena 23(1) te direktive v povezavi s Prilogo XV k tej direktivi, zlasti pa obveznosti, da zagotovi, da se v načrtih za kakovost zraka predvidijo ustrezni ukrepi, tako da bo obdobje preseganja teh vrednosti čim krajše.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Kraljevina Španija poleg svojih stroškov nosi devet desetin stroškov Evropske komisije.

4.	Evropska komisija nosi eno desetino svojih stroškov.

---

(1)  UL C 175, 25.5.2020.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. decembra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Riigikohus – Estonija) – AS Veejaam, OÜ Espo/AS Elering

(Zadeva C-470/20) (1)

(Predhodno odločanje - Državne pomoči - Podpora za energijo iz obnovljivih virov - Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014 – 2020 - Spodbujevalni učinek pomoči, za katero je bilo zaprošeno po začetku del na zadevnem projektu - Člen 108(3) PDEU - Obveznost priglasitve - Posledice kršitve obveznosti priglasitve)

(2023/C 54/04)

Jezik postopka: estonščina

Predložitveno sodišče

Riigikohus

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: AS Veejaam, OÜ Espo

Tožena stranka: AS Elering

Izrek

1.

Točki 49 in 50 Smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki uvaja shemo pomoči za energijo iz obnovljivih virov, ki prosilcu za pomoč omogoča, da doseže njeno izplačilo, čeprav je bila vloga predložena po začetku izvajanja del na zadevnem projektu.

2.

Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 je treba razlagati tako, da ima državna pomoč lahko spodbujevalni učinek, če naložbe, ki jo je gospodarski subjekt izvedel, da bi se prilagodil spremembi pogojev za pridobitev okoljskega dovoljenja, ki je nujno za dejavnost tega subjekta, verjetno ne bi bilo, če zadevna pomoč ne bi bila izplačana.

3.

Člen 1(b) in (c) Uredbe (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba razlagati tako, da je treba obstoječo shemo pomoči, katere združljivost z notranjim trgom je bila ugotovljena s sklepom Evropske komisije, opredeliti kot „novo pomoč“ v smislu člena 1(c) navedene uredbe, če se ta shema uporablja po datumu, ki ga je zadevna država članica v okviru postopka ocene pomoči, zaključenega s tem sklepom, Komisiji navedla kot datum prenehanja uporabe navedene sheme.

4.

Člen 108(3) PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se ugodi vlogi gospodarskega subjekta za izplačilo državne pomoči, izvedeni ob kršitvi obveznosti priglasitve iz te določbe, prvič, za obdobje pred sklepom Komisije o ugotovitvi združljivosti navedene pomoči z notranjim trgom, in drugič, če je navedeni gospodarski subjekt zaprosil za pomoč v času, ko je bila ta nezakonita, ker ni bila priglašena tej instituciji, medtem ko je bila naložba, s katero je bila pomoč povezana, izvedena v času, ko je bila navedena shema zakonita, ker je bila njena združljivost z notranjim trgom ugotovljena s sklepom Komisije, pod pogojem, da prejemnik pomoči v obeh primerih plača obresti na vse morebitne zneske, prejete za obdobje, v katerem se je pomoč štela za nezakonito.

---

(1)  UL C 433, 14.12.2020.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 22. decembra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Satversmes tiesa – Latvija) – „EUROAPTIEKA“ SIA

(Zadeva C-530/20) (1)

(Predhodno odločanje - Zdravila za uporabo v humani medicini - Direktiva 2001/83/ES - Člen 86(1) - Pojem „oglaševanje zdravil“ - Člen 87(3) - Smotrna uporaba zdravil - Člen 90 - Prepovedani elementi oglaševanja - Oglaševanje zdravil, za izdajo katerih zdravniški recept ni potreben in za katera ni mogoče uveljavljati nadomestila stroškov - Oglaševanje s ceno - Oglaševanje promocijskih ponudb - Oglaševanje paketnih prodaj - Prepoved)

(2023/C 54/05)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Satversmes tiesa

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka:„EUROAPTIEKA“ SIA

Ob udeležbi: Ministru kabinets

Izrek

1.

Člen 86(1) Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004, je treba razlagati tako, da razširjanje informacij, ki spodbujajo nakup zdravil z upravičevanjem potrebe po takem nakupu s ceno teh zdravil, z razglašanjem posebne prodaje ali z navajanjem, da se navedena zdravila prodajajo v paketu z drugimi zdravili – tudi po znižani ceni – ali z drugimi izdelki, spada pod pojem „oglaševanje zdravil“ v smislu te določbe, tudi kadar se te informacije ne nanašajo na določeno zdravilo, ampak na nedoločena zdravila.

2.

Člen 87(3) in člen 90 Direktive 2001/83, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/27, je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni določbi, ki prepoveduje, da so v oglaševanje zdravil, za izdajo katerih zdravniški recept ni potreben in za katera ni mogoče uveljavljati nadomestila stroškov, širši javnosti vključene informacije, ki spodbujajo nakup zdravil z upravičevanjem potrebe po takem nakupu s ceno teh zdravil, z razglašanjem posebne prodaje ali z navajanjem, da se navedena zdravila prodajajo v paketu z drugimi zdravili – tudi po znižani ceni – ali z drugimi izdelki.

---

(1)  UL C 443, 21.12.2020.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 22. decembra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour administrative d'appel de Versailles – Francija) – JP/Ministre de la Transition écologique, Premier ministre

(Zadeva C-61/21) (1)

(Predhodno odločanje - Okolje - Direktive 80/779/EGS, 85/203/EGS, 96/62/ES, 1999/30/ES in 2008/50/ES - Kakovost zraka - Mejne vrednosti, določene za mikrodelce (PM10) in za dušikov dioksid (NO2) - Prekoračitev - Načrti za kakovost zraka - Škoda, ki naj bi bila povzročena posamezniku zaradi poslabšanja zraka, ki je posledica prekoračitve teh mejnih vrednosti - Odgovornost zadevne države članice - Pogoji za uveljavljanje te odgovornosti - Zahteva, da je namen kršenega pravila prava Unije podeliti pravice oškodovancem - Neobstoj)

(2023/C 54/06)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour administrative d'appel de Versailles

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: JP

Toženi stranki: Ministre de la Transition écologique, Premier ministre

Izrek

Člena 3 in 7 Direktive Sveta z dne 15. julija 1980 o mejnih in priporočenih vrednostih kakovosti zraka za žveplov dioksid in suspendirane delce (80/779/EGS), člena 3 in 7 Direktive Sveta z dne 7. marca 1985 o standardih kakovosti zraka za dušikov dioksid (85/203 EGS), člena 7 in 8 Direktive Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka, člen 4(1) in člen 5(1) Direktive Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku ter člen 13(1) in člen 23(1) Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

je treba razlagati tako, da

njihov namen ni podeliti individualne pravice posameznikom, zaradi katerih lahko ti pridobijo pravico do odškodnine od države članice iz naslova načela odgovornosti države za škodo, povzročeno posameznikom s kršitvami prava Unije, za katere ta država odgovarja.

---

(1)  UL C 128, 12.4.2021.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 22. decembra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Consiglio di Stato – Italija) – Airbnb Ireland UC, Airbnb Payments UK Ltd/Agenzia delle Entrate

(Zadeva C-83/21) (1)

(Predhodno odločanje - Notranji trg - Člen 114(2) PDEU - Izključitev davčnih določb - Direktiva 2000/31/ES - Storitve informacijske družbe - Elektronsko poslovanje - Elektronska platforma za nepremičninsko posredovanje - Člen 1(5)(a) - Izključitev „področja obdavčitve“ - Direktiva 2006/123/ES - Storitve na notranjem trgu - Člen 2(3) - Izključitev „področja obdavčevanja“ - Direktiva (EU) 2015/1535 - Člen 1(1)(e) in (f) - Pojma „predpis o storitvah“ in „tehnični predpis“ - Obveznost, da morajo ponudniki storitev nepremičninskega posredovanja zbrati in davčni upravi posredovati podatke o najemnih pogodbah in pri viru odtegniti davek na izvedena plačila - Obveznost imenovanja davčnega zastopnika za ponudnike storitev, ki nimajo stalne poslovne enote v Italiji - Člen 56 PDEU - Omejevalni značaj - Legitimen cilj - Nesorazmernost obveznosti imenovanja davčnega zastopnika - Člen 267, tretji odstavek, PDEU - Prerogative nacionalnega sodišča, zoper odločitve katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva)

(2023/C 54/07)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Airbnb Ireland UC, Airbnb Payments UK Ltd

Tožena stranka: Agenzia delle Entrate

Ob udeležbi: Presidenza del Consiglio dei Ministri, Ministero dell’Economia e delle Finanze, Federazione delle Associazioni Italiane Alberghi e Turismo (Federalberghi), Renting Services Group Srls, Coordinamento delle Associazioni e dei Comitati di tutela dell’ambiente e dei diritti degli utenti e dei consumatori (Codacons)

Izrek

1.

Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da, — prvič, ne nasprotuje zakonodaji države članice, ki od ponudnikov storitev nepremičninskega posredovanja ne glede na kraj njihovega sedeža in način posredovanja zahteva, da glede dajanja v najem nepremičnin, ki ležijo na ozemlju te države članice, ki ne presega 30 dni, zbirajo in nato nacionalnim davčnim organom posredujejo podatke v zvezi z najemnimi pogodbami, sklenjenimi po njihovem posredovanju, in da, če so ti ponudniki storitev pobrali ustrezne najemnine ali protidajatve ali so posredovali pri njihovem pobiranju, pri viru odtegnejo davek na zneske, ki jih najemojemalci plačajo najemodajalcem, in ga plačajo v državni proračun navedene države članice; — drugič, nasprotuje zakonodaji države članice, ki ponudnikom storitev nepremičninskega posredovanja glede dajanja v najem nepremičnin, ki ležijo na ozemlju te države članice, ki ne presega 30 dni, če so ti ponudniki pobrali ustrezne najemnine ali protidajatve ali sodelovali pri njihovem pobiranju in imajo prebivališče ali sedež na ozemlju države članice, ki ni država članica obdavčitve, nalaga, da morajo imenovati davčnega zastopnika s prebivališčem ali sedežem na ozemlju države članice obdavčitve.

2.

Člen 267 PDEU je treba razlagati tako, da sta v primeru vprašanja razlage prava Unije, ki ga je postavila ena od strank v postopku v glavni stvari, določitev in oblikovanje vprašanj, ki jih je treba predložiti Sodišču, izključno v pristojnosti nacionalnega sodišča, te stranke pa ne morejo vsiliti ali spremeniti vsebine teh vprašanj.

---

(1)  UL C 182, 10.5.2021.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. decembra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas – Litva) – Regionų apygardos administracinio teismo Kauno rūmai

(Zadeva C-88/21) (1)

(Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Druga generacija schengenskega informacijskega sistema (SIS II) - Sklep 2007/533/PNZ - Razpis ukrepa v zvezi z iskano stvarjo - Člen 38 - Cilji razpisa ukrepa - Zaseg ali zagotovitev dokazov v kazenskem postopku - Člen 39 - Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa - Ukrepi, sprejeti v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic - Nacionalna ureditev, ki določa obveznost prepovedi registracije vozil, ki so predmet razpisov ukrepov v SIS II)

(2023/C 54/08)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Regionų apygardos administracinio teismo Kauno rūmai

Ob udeležbi: Lietuvos Respublikos vidaus reikalų ministerija

Izrek

Člen 39 Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) v povezavi s členom 38(1) tega sklepa

je treba razlagati tako, da

—	ne določa splošne obveznosti prepovedi registracije motornega vozila, ki je predmet razpisa ukrepa v schengenskem informacijskem sistemu druge generacije (SIS II);

—	od izvršitvene države članice ne zahteva, da določi splošna pravila, ki prepovedujejo dejanja v zvezi z najdeno stvarjo, ki niso dejanja, ki omogočajo doseganje ciljev tega člena 38(1);

—	ne nasprotuje temu, da ta država članica določi odstopanja od splošne prepovedi registracije takega vozila.

---

(1)  UL C 163, 3.5.2021.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 22. decembra 2022 – Oriol Junqueras i Vies/Evropski parlament

(Zadeva C-115/21 P) (1)

(Pritožba - Pravo institucij - Člani Evropskega parlamenta - Izguba pasivne volilne pravice zaradi kazenske obsodbe - Razglasitev sprostitve sedeža evropskega poslanca - Predlog za nujno obravnavo pobude za potrditev imunitete evropskega poslanca - Ničnostna tožba - Nedopustnost)

(2023/C 54/09)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnik: Oriol Junqueras i Vies (zastopnika: M. Marsal i Ferret in A. Van den Eynde Adroer, abogados)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament (zastopnika: N. Görlitz in J.-C. Puffer, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Oriol Junqueras i Vies poleg svojih stroškov nosi stroške Evropskega parlamenta.

3.	Kraljevina Španija nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 163, 3.5.2021.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 22. decembra 2022 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Tribunal d'arrondissement de Luxembourg – Luksemburg, Tribunal de l’entreprise francophone de Bruxelles – Belgija) – Christian Louboutin/Amazon Europe Core Sàrl (C-148/21), Amazon EU Sàrl (C-148/21), Amazon Services Europe Sàrl (C-148/21), Amazon.com Inc. (C-184/21), Amazon Services LLC (C-184/21)

(Združeni zadevi C-148/21 in C-184/21) (1)

(Predhodno odločanje - Znamka Evropske unije - Uredba (EU) 2017/1001 - Člen 9(2)(a) - Pravice, podeljene z blagovno znamko Evropske unije - Pojem „uporaba“ - Upravljavec spletnega prodajnega mesta, ki vključuje spletno tržnico - Oglasi, ki so jih na tej spletni tržnici objavili tretji prodajalci, ki v teh oglasih uporabljajo znak, ki je enak znamki druge osebe, za proizvode, ki so enaki tistim, za katere je registrirana ta znamka - Dojemanje tega znaka kot sestavnega dela komercialnega sporočanja navedenega upravljavca - Način predstavitve oglasov, ki ne omogoča jasnega razlikovanja med ponudbami navedenega upravljavca in ponudbami navedenih tretjih prodajalcev)

(2023/C 54/10)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal d'arrondissement de Luxembourg, Tribunal de l’entreprise francophone de Bruxelles

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Christian Louboutin

Tožene stranke: Amazon Europe Core Sàrl (C-148/21), Amazon EU Sàrl (C-148/21), Amazon Services Europe Sàrl (C-148/21), Amazon.com Inc. (C-184/21), Amazon Services LLC (C-184/21)

Izrek

Člen 9(2)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije

je treba razlagati tako, da

se za upravljavca spletnega prodajnega mesta, ki poleg lastnih ponudb tega upravljavca za prodajo vključuje tudi spletno tržnico, lahko šteje, da sam uporablja znak, ki je enak znamki Evropske unije druge osebe, za proizvode, ki so enaki tistim, za katere je bila ta znamka registrirana, kadar tretji prodajalci na tej tržnici brez soglasja imetnika navedene znamke ponujajo za prodajo take proizvode, označene s tem znakom, če običajno obveščen in razumno pozoren uporabnik tega spletnega mesta vzpostavi povezavo med storitvami tega upravljavca in zadevnim znakom, kar zlasti velja, če bi lahko tak uporabnik ob upoštevanju vseh elementov, ki opredeljujejo zadevni položaj, dobil vtis, da proizvode, označene z navedenim znakom, trži navedeni upravljavec sam, v svojem imenu in za svoj račun. V zvezi s tem so upoštevna dejstva, da ta upravljavec uporablja enoten način predstavitve ponudb, objavljenih na njegovem spletnem mestu, na katerem hkrati prikazuje oglase v zvezi s proizvodi, ki jih prodaja v svojem imenu in za svoj račun, ter oglase za proizvode, ki jih na navedeni spletni tržnici ponujajo tretji prodajalci, da v vseh teh oglasih prikazuje svoj logotip priznanega distributerja in da tretjim prodajalcem v okviru trženja proizvodov, označenih z zadevnim znakom, ponuja dodatne storitve, zlasti skladiščenje in odpremo teh proizvodov.

---

(1)  UL C 189, 17.5.2021.

UL C 217, 7.6.2021.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 22. decembra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht München – Nemčija) – Postopek za izročitev S. M.

(Zadeva C-237/21) (1)

(Predhodno odločanje - Državljanstvo Evropske unije - Člena 18 in 21 PDEU - Prošnja, ki jo je na državo članico naslovila tretja država, za izročitev državljana Unije, ki je državljan druge države članice in je izvrševal svojo pravico do prostega gibanja v prvi od teh držav članic - Prošnja, predložena zaradi izvršitve kazni odvzema prostosti - Prepoved izročitve, ki velja zgolj za lastne državljane - Omejitev prostega gibanja - Upravičitev, ki temelji na preprečevanju nekaznovanja - Sorazmernost)

(2023/C 54/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht München

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: S. M.

Ob udeležbi: Generalstaatsanwaltschaft München

Izrek

Člena 18 in 21 PDEU je treba razlagati tako, da

—

državi članici, ki ji tretja država poda prošnjo za izročitev zaradi izvršitve kazni odvzema prostosti v zvezi z državljanom druge države članice, ki stalno prebiva v prvi državi članici, katere nacionalno pravo prepoveduje zgolj izročitev njenih državljanov v države zunaj Evropske unije in določa možnost, da se ta kazen izvrši na njenem ozemlju, pod pogojem, da tretja država s tem soglaša, nalagata, da dejavno poskuša pridobiti to soglasje tretje države, ki je podala prošnjo za izročitev, tako da uporabi vse mehanizme sodelovanja in pomoči v kazenskih zadevah, ki jih ima na voljo v okviru svojih odnosov s to tretjo državo;

—

če tako soglasje ni pridobljeno, ne nasprotujeta temu, da v takih okoliščinah navedena prva država članica tega državljana Unije izroči v skladu z obveznostmi, ki jih ima na podlagi mednarodne konvencije, pod pogojem, da se s to izročitvijo ne kršijo pravice, zagotovljene z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

---

(1)  UL C 297, 26.7.2021.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 15. decembra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesarbeitsgericht – Nemčija) – CM/TimePartner Personalmanagement GmbH

(Zadeva C-311/21) (1)

(Predhodno odločanje - Zaposlovanje in socialna politika - Delo prek agencij za zagotavljanje začasnega dela - Direktiva 2008/104/ES - Člen 5 - Načelo enakega obravnavanja - Nujnost, da se v primeru odstopanja od tega načela zagotovi splošno varstvo delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela - Kolektivna pogodba, ki določa nižje plačilo, kot je plačilo osebja, ki je neposredno zaposleno pri podjetju uporabniku - Učinkovito sodno varstvo - Sodni nadzor)

(2023/C 54/12)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesarbeitsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: CM

Tožena stranka: TimePartner Personalmanagement GmbH

Izrek

1.

Člen 5(3) Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela je treba razlagati tako, da ta določba s sklicevanjem na pojem „splošno varstvo delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela“ ne zahteva, da se upošteva raven varstva, ki je lastna delavcem, zaposlenim pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in ki presega raven varstva, ki je za delavce na splošno določena z nacionalnim pravom in s pravom Unije o osnovnih delovnih pogojih in pogojih zaposlitve. Vendar če socialni partnerji na podlagi kolektivne pogodbe dovolijo različno obravnavanje na področju osnovnih delovnih pogojev in pogojev zaposlitve v škodo delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, mora ta kolektivna pogodba, da zagotovi splošno varstvo zadevnih delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, tem delavcem dati prednosti na področju osnovnih delovnih pogojev in pogojev zaposlitve, ki lahko izravnajo različno obravnavanje, ki so ga deležni.

2.

Člen 5(3) Direktive 2008/104 je treba razlagati tako, da je treba spoštovanje obveznosti zagotavljanja splošnega varstva delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, presojati konkretno, tako da se za dano delovno mesto osnovni delovni pogoji in pogoji zaposlitve, ki veljajo za delavce, zaposlene neposredno pri podjetju uporabniku, primerjajo s pogoji, ki se uporabljajo za delavce, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, da se tako lahko ugotovi, ali lahko izravnalne prednosti, ki se dodelijo v zvezi z navedenimi osnovnimi pogoji, izničijo učinke različnega obravnavanja, ki so ga zadnjenavedeni deležni.

3.

Člen 5(3) Direktive 2008/104 je treba razlagati tako, da obveznost zagotavljanja splošnega varstva delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, ne zahteva, da ima zadevni agencijski delavec z agencijo za zagotavljanje začasnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

4.

Člen 5(3) Direktive 2008/104 je treba razlagati tako, da da nacionalnemu zakonodajalcu ni treba določiti pogojev in meril za zagotovitev splošnega varstva delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, v smislu te določbe, kadar da zadevna država članica socialnim partnerjem možnost, da ohranijo ali sklenejo kolektivne pogodbe, ki dovoljujejo različno obravnavanje na področju osnovnih delovnih pogojev in pogojev zaposlitve v škodo navedenih delavcev.

5.

Člen 5(3) Direktive 2008/104 je treba razlagati tako, da morajo biti kolektivne pogodbe, ki na podlagi te določbe na področju osnovnih delovnih pogojev in pogojev zaposlitve dovoljujejo različno obravnavanje v škodo delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, lahko predmet učinkovitega sodnega nadzora, da se preveri, ali socialni partnerji spoštujejo svojo obveznost zagotavljanja splošnega varstva teh delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela.

---

(1)  UL C 320, 9.8.2021.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 15. decembra 2022 – Maxime Picard/Evropska komisija

(Zadeva C-366/21 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenci - Pokojnina - Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije - Reforma iz leta 2014 - Uredba (EU, Euratom) št. 1023/2013 - Priloga XIII k tem kadrovskim predpisom - Člen 21, drugi odstavek, in člen 22(1), drugi pododstavek - Prehodni ukrepi v zvezi z letno odmerno stopnjo pokojninskih pravic in upokojitveno starostjo - Ureditev, ki se uporablja za druge uslužbence Evropske unije - Priloga - Člen 1(1) - Uporaba teh prehodnih ukrepov po analogiji za druge uslužbence, ki so bili zaposleni na dan 31. decembra 2013 - Podpis nove pogodbe pogodbenega uslužbenca - Akt, ki posega v položaj - Učinkovito sodno varstvo)

(2023/C 54/13)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Maxime Picard (zastopnik: S. Orlandi, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: G. Gattinara in B. Mongin, agenta)

Izrek

1.	Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 24. marca 2021, Picard/Komisija (T-769/16, EU:T:2021:153), kakor je bila popravljena s sklepom z dne 16. aprila 2021, Picard/Komisija (T-769/16, EU:T:2021:200), se razveljavi.

2.

Odgovor upravitelja iz sektorja „Pokojnine“ Urada Evropske komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) z dne 4. januarja 2016 in odločba direktorja direktorata E generalnega direktorata za človeške vire pri Komisiji z dne 25. julija 2016 o zavrnitvi pritožbe Maxima Picarda z dne 4. aprila 2016 zoper ta odgovor se razglasita za nična.

3.	Evropski komisiji se naloži, da poleg svojih stroškov nosi še stroške, ki so Maximu Picardu nastali v pritožbenem postopku in postopku na prvi stopnji.

---

(1)  UL C 357, 6.9.2021.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 15. decembra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sofiyski gradski sad – Bolgarija) – LM, NO/HUK-COBURG-Allgemeine Versicherung AG

(Zadeva C-577/21) (1)

(Predhodno odločanje - Obvezno zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil - Direktiva 2009/103/ES - Člen 3, četrti odstavek - Pojem „telesne poškodbe“ - Kritje iz obveznega zavarovanja - Prometna nesreča - Smrt potnika - Pravica mladoletnih otrok do odškodnine - Nepremoženjska škoda - Trpljenje otroka zaradi smrti enega od staršev po tej nesreči - Odškodnina samo v primeru patološke škode)

(2023/C 54/14)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski gradski sad

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: LM, NO

Tožena stranka: HUK-COBURG-Allgemeine Versicherung AG

Izrek

Člen 3, četrti odstavek, Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za odškodnino zavarovatelja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil za nepremoženjsko škodo, ki jo utrpijo ožji družinski člani oškodovancev prometnih nesreč, določa pogoj, da je ta škoda povzročila patološko škodo pri teh ožjih družinskih članih.

---

(1)  UL C 513, 20.12.2021.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 15. decembra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – Instrubel NV/Montana Management Inc., BNP Paribas Securities Services (C-753/21), in Montana Management Inc./Heerema Zwijndrecht BV, BNP Paribas Securities Services (C-754/21)

(Združeni zadevi C-753/21 in C-754/21) (1)

(Predhodno odločanje - Skupna zunanja in varnostna politika - Uredba (ES) št. 1210/2003 - Posebne omejitve gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom - Člen 4 - Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo osebam, organizacijam in entitetam, povezanim z režimom nekdanjega predsednika Sadama Huseina - Člen 6 - Prenos na mehanizme nasledstva Razvojnega sklada za Irak - Lastništvo zamrznjenih sredstev in gospodarskih virov)

(2023/C 54/15)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Instrubel NV (C-753/21), Montana Management Inc. (C-754/21)

Tožene stranke: Montana Management Inc., BNP Paribas Securities Services (C-753/21), Heerema Zwijndrecht BV, BNP Paribas Securities Services (C-754/21)

Izrek

Člen 4(2), (3) in (4) ter člen 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 z dne 7. julija 2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2465/96, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 85/2013 z dne 31. januarja 2013,

je treba razlagati tako, da

zamrznjena sredstva in gospodarski viri do odločitve o prenosu na mehanizme nasledstva Razvojnega sklada za Irak ostanejo v lasti fizičnih in pravnih oseb, organizacij in entitet, povezanih z režimom nekdanjega predsednika Sadama Huseina, za katere velja zamrznitev.

---

(1)  UL C 95, 28.2.2022.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 15. decembra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD) – Portugalska) – Caxamar – Comércio e Indústria de Bacalhau SA/Autoridade Tributária e Aduaneira

(Zadeva C-23/22) (1)

(Predhodno odločanje - Državne pomoči - Uredba (EU) št. 651/2014 - Izjema za nekatere vrste pomoči, združljive z notranjim trgom - Smernice o regionalni državni pomoči - Področje uporabe - Izključitev - Sektor ribištva in akvakulture - Sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov - Pojem „kmetijski proizvodi“ - Uredba (EU) št. 1379/2013 - Skupna ureditev trgov za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture - Priloga I - Dejavnost predelave ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture - Nasoljena, zamrznjena in razsoljena trska)

(2023/C 54/16)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Caxamar – Comércio e Indústria de Bacalhau SA

Tožena stranka: Autoridade Tributária e Aduaneira

Izrek

Člen 1 ter člen 2, točki 10 in 11, Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 [PDEU] in Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 v povezavi s členom 2 ter členom 5(a) in (d) Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 in Prilogo I k tej uredbi

je treba razlagati tako, da

dejavnost predelave ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kot je proizvodnja nasoljene trske, zamrznjene trske in razsoljene trske, ni dejavnost predelave kmetijskih proizvodov, ki je s področja uporabe Uredbe št. 651/2014 izključena na podlagi člena 1(3)(c) te uredbe, ampak dejavnost, ki spada v sektor ribištva in akvakulture, ki je s področja uporabe navedene uredbe izključena na podlagi člena 1(3)(a) te uredbe.

---

(1)  UL C 165, 19.4.2022.

Pritožba, ki jo je 19. avgusta 2022 vložila Vtesse Harlow Ltd zoper sklep Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 14. junija 2022 v zadevi T-64/22, Vtesse Harlow/Komisija

(Zadeva C-559/22 P)

(2023/C 54/17)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Vtesse Harlow Ltd (zastopnik: H. Mercer KC)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Sodišče (osmi senat) je s sklepom z dne 19. decembra 2022 odločilo, da se pritožba zavrne kot očitno neutemeljena in da družba Vtesse Harlow Ltd nosi svoje stroške.

Tožba, vložena 15. decembra 2022 — Evropska komisija/Republika Latvija

(Zadeva C-762/22)

(2023/C 54/18)

Jezik postopka: latvijščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Tricot in I. Rubene, agenta)

Tožena stranka: Republika Latvija

Predloga

—

Ugotovi naj se, da Republika Latvija s tem, da najpozneje do 6. februarja 2018 ni sprejela vseh zakonskih in drugih predpisov, potrebnih za to, da bi v celoti izvedla Direktivo Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom, (1) oziroma vsekakor s tem, da jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 106 navedene direktive.

—	Republiki Latviji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V skladu s členom 106 Direktive 2013/59 bi morale države članice zakonske in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, sprejeti in objaviti najpozneje do 6. februarja 2018. Države članice bi morale prav tako Komisiji sporočiti besedilo predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Ker Republika Latvija v svojo zakonodajo še ni vključila vseh ukrepov za prenos, ki so potrebni za uskladitev z navedeno direktivo, oziroma jih vsekakor ni sporočila Komisiji, se je Komisija 29. septembra 2022 odločila, da pri Sodišču vloži to tožbo, da bi to v skladu s členom 258, drugi odstavek, PDEU ugotovilo, da Republika Latvija ni izpolnila obveznosti iz člena 106 navedene direktive.

---

(1)  UL 2014, L 13, str. 1.

Tožba, vložena 19. decembra 2022 – Evropska komisija/Madžarska

(Zadeva C-769/22)

(2023/C 54/19)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: V. Di Bucci, K. Talabér-Ritz, L. Malferrari, J. Tomkin, agenti)

Tožena stranka: Madžarska

Predlog

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi prava Unije, ker je sprejela a pedofil bűnelkövetőkkel szembeni szigorúbb fellépésről, valamint a gyermekek védelme érdekében egyes törvények módosításáról szóló 2021. évi LXXIX. törvény (zakon št. LXXIX iz leta 2021 o strožjih ukrepih proti pedofilnim storilcem kaznivih dejanj in spremembi nekaterih zakonov zaradi varstva otrok), in sicer:

(1)

— je Madžarska s tem, da je prepovedala, da bi se mladoletnikom omogočil dostop do vsebin, v katerih se promovira ali prikazuje odklon od spolne identitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, sprememba spola ali homoseksualnost, kršila člen 3(2) Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju (1), člena 16 in 19 Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu (2), člen 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člene 1, 7, 11 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. — je Madžarska s tem, da je prepovedala, da bi se mladoletnikom omogočil dostop do oglasov, v katerih se promovira ali prikazuje odklon od spolne identitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, sprememba spola ali homoseksualnost, kršila člen 9(1)(c)(ii) Direktive 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah (3), člen 3(2) Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju, člena 16 in 19 Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu, člen 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člene 1, 7, 11 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. — je Madžarska z naložitvijo obveznosti ponudnikom linearnih avdiovizualnih medijskih storitev, da vse progame, katerih bistven element je promocija ali prikazovanje odklona od spolne identitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembe spola ali homoseksualnosti, uvrstijo v kategorijo V in posledično predvajajo med 22. in 5. uro; in z izključitvijo opredelitve takih programov kot obvestila v javnem interesu ali oglasa, povezanega z javnim vprašanjem, kršila člen 6a(1) Direktive 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah ter člene 1, 7, 11 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. — je Madžarska s tem, da je Médiatanács (svet za medije) naložila obveznost, da od države članice, pod pristojnost katere spada ponudnik medijskih storitev, zahteva, naj sprejme učinkovite ukrepe in stori korake za prenehanje kršitev, ki jih je ugotovil svet za medije, kršila člena 2 in 3(1) Direktive 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah. — je Madžarska s tem, da je prepovedala, da bi bile dejavnosti v zvezi s spolno kulturo, spolnim življenjem, spolno usmerjenostjo in spolnim razvojem lahko namenjene promociji odklona od spolne identitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembe spola ali homoseksualnosti, kršila člena 16 in 19 Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu, člen 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člene 1, 7, 11 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(2)	je Madžarska s sprejetjem določb, navedenih v točki 1, kršila člen 2 Pogodbe o Evropski uniji.

(3)

je Madžarska s tem, da je organu, ki ima neposredni dostop do registriranih podatkov, naložila obveznost, da za to upravičenim osebam dovoli seznanitev z registriranimi podatki storilcev kaznivih dejanj zoper spolno svobodo in spolno nedotakljivost, katerih žrtve so otroci, kršila člen 10 Uredbe (EU) 2016/679 o splošnem varstvu podatkov in člen 8(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(4)	Madžarski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Madžarski parlament je 15. junija 2021 sprejel a pedofil bűnelkövetőkkel szembeni szigorúbb fellépésről, valamint a gyermekek védelme érdekében egyes törvények módosításáról szóló 2021. évi LXXIX. törvény (zakon št. LXXIX iz leta 2021 o strožjih ukrepih proti pedofilnim storilcem kaznivih dejanj in spremembi nekaterih zakonov zaradi varstva otrok), ki je začel veljati 8. julija 2021. Zakon vsebuje spremembe vrste različnih predpisov, ki se raztezajo med drugim na medijske storitve, oglaševanje, elektronsko poslovanje in izobraževanje. S spremembami so naložene številne prepovedi in omejitve glede promocije in/ali prikazovanja odklona od spolne identitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembe spola ali homoseksualnosti.

Komisija je 15. julija 2021 proti Madžarski začela postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonom št. LXXIX iz leta 2021.

Ker Komisija z odgovorom Madžarske ni bila zadovoljna, je prešla v naslednjo fazo postopka za ugotavljanje kršitev in je 2. decembra 2021 Madžarski poslala obrazloženo mnenje.

Ker je Komisija štela, da tudi odgovor na obrazloženo mnenje ni zadovoljiv, se je odločila, da zadevo predloži Sodišču Evropske unije, da bi to ugotovilo, da Madžarska ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi členov 2, 3(1), 6a(1), in 9(1)(c)(ii) Direktive 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah, člena 3(2) Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju, členov 16 in 19 Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu, člena 10 Uredbe (EU) 2016/679 o splošnem varstvu podatkov, člena 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije, členov 1, 7, 8(2), 11 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter člena 2 Pogodbe o Evropski uniji.

---

(1)  Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL 2000, L 178, str. 1).

(2)  UL 2006., L 376, str. 36.

(3)  Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (UL 2010, L 95, str. 1).

Tožba, vložena 20. decembra 2022 – Evropska komisija/Slovaška republika

(Zadeva C-773/22)

(2023/C 54/20)

Jezik postopka: slovaščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Armati, R. Lindenthal in M. Mataija, agenti)

Tožena stranka: Slovaška republika

Predlog tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Slovaška republika s tem, da v svoj pravni red ni pravilno prenesla člena 2(3), člena 6, prvi odstavek, točka (b), člena 7(4), člena 14(1) in (4), člena 35(3), člena 41(1)(c), člena 42(2), (a), (c), (f) in (j), člena 50(1) v povezavi s točko 1(d) Priloge VII in člena 55a(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (1) ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi teh členov direktive.

—	Slovaški republiki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2005/36/ES je potekel 20. oktobra 2007, rok za prenos Direktive 2013/55/EU (2), s katero je bila Direktiva 2005/36/ES spremenjena, pa 18. januarja 2016. Slovaška republika ni pravilno prenesla ali ni prenesla člena 2(3), člena 6, prvi odstavek, točka (b), člena 7(4), člena 14(1) in (4), člena 35(3), člena 41(1)(c), člena 42(2), (a), (c), (f) in (j), člena 50(1) v povezavi s točko 1(d) Priloge VII in člena 55a(2) Direktive 2005/36/ES.

---

(1)  UL 2005, L 255, str. 22.

(2)  Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (UL. 2013, L 354, str. 132).

Sklep Splošnega sodišča z dne 6. decembra 2022 – G.J. Riedel/EUIPO – BrewDog (Punk)

(Zadeva T-720/21) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Umik ugovora - Ustavitev postopka)

(2023/C 54/21)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: G.J. Riedel GmbH (Kufstein, Avstrija) (zastopnik: D. Terheggen, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: I. Harrington in D. Gája, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: BrewDog plc (Ellon, Združeno kraljestvo)

Predmet

Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 12. julija 2021 (zadeva R 291/2020-1).

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Družbi G.J. Riedel GmbH se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov, ki so nastali Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

---

(1)  UL C 11, 10.1.2022.

Tožba, vložena 12. decembra 2022 – TJ in drugi/Svet

(Zadeva T-775/22)

(2023/C 54/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: TJ in 7 drugih tožečih strank (zastopnik: J. Janssen, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlog

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	dopusti in ugodi predlogom za razglasitev ničnosti iz te tožbe;

—	poglavje III Uredbe Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (1) (v nadaljevanju: izpodbijana uredba) razglasi za nično;

—	podredno, člen 15 izpodbijane uredbe razglasi za ničen v delu, v katerem dopušča retroaktiven obračun solidarnostnega prispevka za leto 2022 in

—	Svetu naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva razloga.

1.	Prvi tožbeni razlog: izpodbijana uredba ni bila pravilno sprejeta na podlagi člena 122(1) PDEU in bi jo moral po posebnem zakonodajnem postopku po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejeti Svet, ker so v izpodbijani uredbi določeni fiskalni ukrepi.

2.

Drugi tožbeni razlog: z izpodbijano uredbo se krši lastninska pravica, kot je določena v členu 1 Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in členu 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ter načeli Unije o zakonitosti in pravni varnosti, ker izpodbijana uredba dopušča retroaktivno uporabo.

---

(1)  UL 2022, L 261 I, str. 1.

Tožba, vložena 20. decembra 2022 – TV in TW/Svet

(Zadeva T-795/22)

(2023/C 54/23)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: TV in TW (zastopnik: J. Janssen, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlog

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	dopusti in ugodi predlogu za razglasitev ničnosti iz te tožbe;

—	člen 15 Uredbe Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (1) (v nadaljevanju: izpodbijana uredba) razglasi za ničen v delu, v katerem dopušča retroaktiven obračun solidarnostnega prispevka za leto 2022 in

—	Svetu naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlog in bistvene trditve

Tožeči stranka v utemeljitev tožbe navajata en razlog, in sicer da se z izpodbijano uredbo krši lastninska pravica, kot je določena v členu 1 Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in členu 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ter načeli Unije o zakonitosti in pravni varnosti, ker izpodbijana uredba dopušča retroaktivno uporabo.

---

(1)  UL 2022, L 261 I, str. 1.

Tožba, vložena 21. decembra 2022 – Drinks Prod/EUIPO – Coolike-Regnery (VIVIASEPT)

(Zadeva T-796/22)

(2023/C 54/24)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Drinks Prod Srl (Păntășești, Romunija) (zastopnika: I. Speciac in V. Stănese, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Coolike-Regnery GmbH (Bensheim, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije VIVIASEPT – zahteva za registracijo št. 18 329 344

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 29. septembra 2022 v zadevi R 488/2022-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži, da nadaljuje s postopkom registracije znamke Evropske unije št. 18 329 344 („VIVIASEPT“) za vse zahtevane proizvode in storitve iz razredov 3 in 5.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 22. decembra 2022 – Palírna U Zeleného stromu/EUIPO – Bacardi (B42V)

(Zadeva T-800/22)

(2023/C 54/25)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Palírna U Zeleného stromu a.s. (Ústí nad Labem, Češka republika) (zastopnik: J. Kindl, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Bacardi & Co. Ltd (Meyrin, Švica)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava znamke Evropske unije B42V – zahteva za registracijo št. 17 987 536

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 3. oktobra 2022 v zadevi R 1240/2021-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

spremeni izpodbijano odločbo tako, da se a. odločba št. B 3 077 353 oddelka za ugovore z dne 20. maja 2021 razveljavi v delu, v katerem je ugodeno ugovoru, ki ga je vložila druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe proti prijavi zadevne znamke, in b. ugovor, ki ga je vložila druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe proti prijavi zadevne znamke, zavrne v celoti;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—

Odbor za pritožbe (in oddelek za ugovore) je storil napake pri uporabi člena 47(2) in (3) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, ker je ugotovil, da se je prejšnja znamka št. 999 938 resno in dejansko uporabljala; dokazi, ki jih je predložila druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe, niso omogočali ugotovitve resne in dejanske uporabe pri nobeni od prejšnjih znamk;

—

odbor za pritožbe (in oddelek za ugovore) je storil napake pri uporabi člena 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, ker je ugotovil podobnost med zadevnimi znamkami; zadevna znamka in prejšnje pravice si niso podobne na podlagi člena 8(1)(b), (4) in (5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 23. decembra 2022 – 3M/EUIPO (Prikaz dveh svetlečih rumenih trakov s srebrno sivim trakom vmes)

(Zadeva T-801/22)

(2023/C 54/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: 3M Company (St. Paul, Minnesota, Združene države) (zastopnika: T. de Haan in S. Vandezande, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije (Prikaz dveh svetlečih rumenih trakov s srebrno sivim trakom vmes) – zahteva za registracijo št. 16 438 962

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 11. oktobra 2022 v zadevi R 1151/2018-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov, vključno s stroški tožeče stranke pred prvim odborom za pritožbe pri EUIPO.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(e)(ii) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 28. decembra 2022 – ExxonMobil Producing Netherlands in Mobil Erdgas-Erdöl/Svet

(Zadeva T-802/22)

(2023/C 54/27)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: ExxonMobil Producing Netherlands BV (Breda, Nizozemska), Mobil Erdgas-Erdöl GmbH (Hamburg, Nemčija) (zastopniki: O. Brouwer, W. Knibbeler in A. Pliego Selie, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlog

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

člene 14, 15 in 16 Uredbe Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (1) razglasi za nične v delu, v katerem se s temi določbami solidarnostni prispevek priznava le podjetjema EMPN in MEEG, ki sta podjetji s sedežem v Uniji in stalni poslovni enoti, ki opravljata dejavnosti v sektorjih surove nafte, zemeljskega plina, premoga in v rafineriji;

—	Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov tožečih strank, vključno s stroški morebitnih intervenientov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata sedem razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev pravil o pristojnosti, ker se s členi 14, 15 in 16 Uredbe (EU) 2022/1854 krši načelo prenosa pristojnosti iz členov 4(1) in 5(1) Pogodbe o Evropski uniji.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev pravil o pristojnosti, ker člen 122(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije ni veljavna pravna podlaga.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev določb Pogodb, ker se s členi 14, 15 in 16 Uredbe (EU) 2022/1854 krši splošno načelo enakega obravnavanja, ki je določeno tudi v členih 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev določb Pogodb, ker se s členi 14, 15 in 16 Uredbe (EU) 2022/1854 krši člen 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev določb Pogodb, ker se s členi 14, 15 in 16 Uredbe (EU) 2022/1854 krši člen 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

6.	Šest tožbeni razlog: kršitev načela zakonitosti v zvezi z določbami Pogodb, ker se s členi 14, 15 in 16 Uredbe (EU) 2022/1854 krši splošno načelo sorazmernosti, določeno v členu 5(4) Pogodbe o Evropski uniji.

7.	Sedmi tožbeni razlog: kršitev načela zakonitosti v zvezi z določbami Pogodb, ker se s členi 14, 15 in 16 Uredbe (EU) 2022/1854 kršita splošno načelo pravne varnosti in domneva o prepovedi retroaktivnosti.

---

(1)  UL 2022, L 261 I, str. 1.

Tožba, vložena 4. januarja 2023 – Enmacc/Komisija

(Zadeva T-1/23)

(2023/C 54/28)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Enmacc GmbH (München, Nemčija) (zastopniki: A. von Bonin, A. Pliego Selie in T. van Helfteren, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

izpodbijani sklep Komisije z dne 12. decembra 2022 o začetku postopka s pogajanji brez predhodne objave razpisa za oddajo javnega naročila, o tem, da se tožeče stranke ne povabi k sodelovanju v razpisnem postopku ENER/2022/NP/0041, in o izrecni zavrnitvi zahteve tožeče stranke, da se jo povabi k sodelovanju v tem razpisnem postopku, razglasi za ničen;

—	podredno, v delu v katerem izpodbijani sklep ne izraža odločitve Komisije, da začne postopek s pogajanji brez predhodne objave razpisa za oddajo javnega naročila in da tožeče stranke ne povabi k sodelovanju v razpisnem postopku ENER/2022/NP/0041, ta sklep razglasi za ničen; in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: z izpodbijanim sklepom se kršijo člen 164(5)(f) in točka 11.1(c) Priloge 1 k Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. (1)

2.	Drugi tožbeni razlog: z izpodbijanim sklepom se kršita načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

3.	Tretji tožbeni razlog: izpodbijani sklep ni obrazložen, kar je v nasprotju s členom 41(2), tretja alinea, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 296(2) PDEU.

---

(1)  UL 2018, L 193, str. 1.