ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 399
European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 65
17. oktober 2022

Vsebina

Stran

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2022/C 399/01

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču – Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za proračunsko leto 2021

1

2022/C 399/02

Izjava o zanesljivosti, ki jo Evropsko računsko sodišče predloži Evropskemu parlamentu in Svetu – poročilo neodvisnega revizorja

240

SL

 

IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

17.10.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 399/1

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU

Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2022/C 399/01)

VSEBINA

PREDGOVOR 2
GLAVNI FINANČNI POUDARKI LETA 3
IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU 31
KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA 32
BILANCA STANJA 33
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 34
IZKAZ DENARNIH TOKOV 35
IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH 37
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 38
POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA IN POJASNILA 146
GLOSAR 232
SEZNAM KRATIC 236

PREDGOVOR

V letu 2021 je Evropa kljubovala trenutni pandemiji. Solidarnost je bila ključna za obvladovanje izziva COVID-19 ter blaženje njegovega gospodarskega in socialnega učinka. Evropski proračun je uporabil vsa razpoložljiva sredstva, da bi se zagotovila podpora državljanom, podjetjem in državam članicam ter omogočilo, da bo Evropa pripravljena na prihodnost: da bo bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša.

Evropska unija je začela izvajati namenski instrument za okrevanje NextGenerationEU, da bi podprla okrevanje Evrope in bila kos trenutnim in prihodnjim izzivom. Z izjemnimi zneski financiranja, zbranimi na finančnih trgih od junija 2021, je proračun EU ponovno dokazal, da je pomembno orodje, ki je na voljo Uniji za spopadanje s kriznimi razmerami in zagotavljanje jasne dodatne vrednosti življenju ljudi.

Poleg tega je program SURE (evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah) v državah članicah še naprej pomagal ohranjati zaposlitev in delovna mesta za ljudi, ki jih je prizadela pandemija.

Poleg reševanja krize s hitrimi odzivi in stalnimi prilagoditvami na politične in finančne razmere je Evropska unija izpolnila obljubo in uresničila cilje svoje politike. Zato je na najboljši način izkoristila proračun za leto 2021, ki je prvi v sedanjem večletnem finančnem okviru, pri čemer je izvrševanje proračuna znašalo 268,3 milijarde EUR v prevzetih obveznostih.

Veseli me, da vam lahko predstavim zaključni račun Evropske unije za leto 2021. V njem je predstavljen popoln pregled financiranja EU in izvrševanja proračuna EU v preteklem letu, vključno s podatki o pogojnih obveznostih, finančnih obveznostih in drugih obveznostih Unije. Konsolidirani zaključni račun Evropske unije je del celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti Komisije ter bistven del našega visoko razvitega sistema davčne preglednosti in odgovornosti.

Johannes HAHN

komisar za proračun in človeške vire

GLAVNI FINANČNI POUDARKI LETA

Cilj tega oddelka finančnih poudarkov, ki se pripravi na podlagi načel, opisanih v smernicah priporočene prakse št. 2 „Razprava o računovodskih izkazih in njihova analiza“ Odbora za mednarodne računovodske standarde za javni sektor, je pomagati bralcem, da razumejo, kako se operativne, finančne in naložbene dejavnosti EU odražajo v različnih elementih konsolidiranih računovodskih izkazov EU. Informacije, predstavljene v tem oddelku, niso bile revidirane.

Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo.

KAZALO

1.

 KLJUČNI PODATKI IN GLAVNI POUDARKI LETA 4

2.

 VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027 IN INSTRUMENT NextGenerationEU 6

2.1

 Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in instrument NextGenerationEU – Ključni podatki 6

2.2

 Instrument NextGenerationEU – pregled 7

2.3

 Finančni položaj instrumenta NextGenerationEU na dan 31. decembra 2021 8

3.

 POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 13

3.1

 Prihodki 13

3.2

 Odhodki 15

4.

 FINANČNI INSTRUMENTI IN PRORAČUNSKA JAMSTVA 16

4.1

 Finančni instrumenti, ki se financirajo iz proračuna EU 16

4.2

 Proračunska jamstva: Finančna sredstva v jamstvenih skladih 17

4.3

 Posojila in z njimi povezana najeta posojila za programe finančne pomoči 17

4.4

 Proračunske pogojne obveznosti za programe finančne pomoči 21

5.

 ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 21

5.1

 PRIHODKI 21

5.2

 ODHODKI 23

5.3

 SREDSTVA 23

5.4

 OBVEZNOSTI 26

6.

 POLITIČNI IN FINANČNI OKVIR, UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST EU 27

6.1

 POLITIČNI IN FINANČNI OKVIR 27

6.2

 UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST 29

1.   KLJUČNI PODATKI IN GLAVNI POUDARKI LETA

Konsolidirani računovodski izkazi

Konsolidirani računovodski izkazi EU zajemajo več kot 50 subjektov (vključno z Evropskim parlamentom, Svetom, Komisijo in agencijami EU) in se pripravijo v skladu z najvišjimi razpoložljivimi standardi, tj. mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor (MRSJS).

Leto 2021, ki je bilo prvo leto večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, je bilo izjemno v številnih pogledih. Kot je razvidno iz bilance stanja spodaj in nadaljnjih podrobnosti v analizi računovodskih izkazov (oddelek 5), sta na konsolidirane računovodske izkaze EU za leto 2021 vplivala zlasti uspešen začetek izvajanja instrumenta NextGenerationEU v letu 2021 (71,6 milijarde EUR, izplačanih državam članicam) ter dodatno najemanje in dajanje posojil v okviru instrumenta SURE (50,0 milijarde EUR):

(v milijardah EUR)

 

2021

2020

SREDSTVA

 

 

Finančna sredstva

188,6

113,1

Predhodno financiranje

93,4

62,7

Terjatve

72,4

74,5

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

44,9

16,7

Opredmetena osnovna sredstva in druga sredstva

14,7

13,0

Skupaj

414,1

280,0

OBVEZNOSTI

 

 

Pozaposlitveni prejemki

122,5

116,0

Finančne obveznosti

246,1

95,0

Obveznosti iz poslovanja

46,4

32,4

Vnaprej vračunani stroški

78,1

64,6

Druge obveznosti

3,3

5,4

Skupaj

496,4

313,5

ČISTA SREDSTVA

 

 

Rezerve

1,3

5,1

Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic

(83,6 )

(38,5 )

Skupaj

(82,3 )

(33,4 )

⇨

glej Analiza računovodskih izkazov, oddelek 5

Uspešen začetek izvajanja instrumenta NextGenerationEU

Izplačila v okviru instrumenta NextGenerationEU – 71,6 milijarde EUR, razdeljenih med:

Image 1

⇨

 glej Finančni položaj instrumenta NextGenerationEU na dan 31. decembra 2021, oddelek 2.3

2.   VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027 IN INSTRUMENT NextGenerationEU

2.1   VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027 IN INSTRUMENT NextGenerationEU – KLJUČNI PODATKI

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 znaša skupaj z instrumentom za okrevanje NextGenerationEU 2,018 bilijona EUR v tekočih cenah (1,8 bilijona EUR v cenah iz leta 2018). Ta finančni odziv na krizo, kakršnega še ni bilo, bo pomagal popraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter usmerjati prehod na bolje zeleno, digitalno in trajnostno Evropo.

Sveženj sestavljajo dolgoročni proračun, večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki zajema 1,211 bilijona EUR v tekočih cenah (1,074 bilijona EUR v cenah iz leta 2018), skupaj z začasnim instrumentom za okrevanje NextGenerationEU v višini 806,9 milijarde EUR v tekočih cenah (750 milijard EUR v cenah iz leta 2018).

Image 2

To je resnično posodobljen proračun:

—

več kot 50 % skupnega zneska naslednjega dolgoročnega proračuna in instrumenta NextGenerationEU bo podpiralo posodobitev Evropske unije z raziskavami in inovacijami, pravičnim podnebnim in digitalnim prehodom, pripravljenostjo ter ukrepi za okrevanje in odpornost.

—

30 % sredstev iz proračuna EU bo porabljenih za boj proti podnebnim spremembam, kar je največji delež do zdaj največjega proračuna EU.

—

20 % sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), kar predstavlja 90 % instrumenta NextGenerationEU, bo vloženih v digitalno preobrazbo.

—

V letih 2026 in 2027 bo 10 % letnih izdatkov v okviru dolgoročnega proračuna prispevalo k zaustavitvi in obrnitvi trenda zmanjševanja biotske raznovrstnosti ter

—

prvič doslej imajo nove in okrepljene prednostne naloge največji delež v dolgoročnem proračunu, tj. 32 %.

Politične prednostne naloge, na katerih temelji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027

Politične prednostne naloge so opredeljene v političnih usmeritvah, ki jih določi predsednik oz. predsednica Komisije. Komisija predsednice Ursule von der Leyen, ki je nastopila mandat 1. decembra 2019, se osredotoča na naslednjih šest glavnih ciljev:

6 GLAVNIH CILJEV

Evropski zeleni dogovor

—

postati prva podnebno nevtralna celina

Evropa, pripravljena na digitalno dobo

—

opolnomočiti ljudi s tehnologijami nove generacije

Gospodarstvo za ljudi

—

prizadevanje za socialno pravičnost in blaginjo

Močnejša Evropa v svetu

—

večje ambicije Evrope z okrepitvijo naše edinstvene blagovne znamke odgovornega svetovnega voditelja

Spodbujanje evropskega načina življenja

—

zgraditi Unijo enakosti, v kateri imamo vsi enake priložnosti

Nova spodbuda za evropsko demokracijo

—

spodbujanje, varovanje in krepitev naše demokracije

2.2   INSTRUMENT NextGenerationEU – PREGLED

Instrument NextGenerationEU s proračunom v višini 806,9 milijarde EUR je namenjen pomoči pri odpravi neposredne gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, tako da se bo zgradila Evropa, ki bo bolj zelena, bolj digitalna, odpornejša ter bolje pripravljena na današnje in prihodnje izzive.

Del sredstev v višini do 338,0 milijarde EUR je zagotovljenih v obliki nepovratne podpore ali nepovratnih sredstev. Drugi del v višini do 385,8 milijarde EUR je porabljen za posojila Unije posameznim državam članicam. Ta posojila bodo šele po obdobju večletnega finančnega okvira začele odplačevati tiste države članice, trenutna posojila katerih zapadejo na primer šele leta 2051 (glej oddelek 2.3.3), odplačevanje pa bo trajalo daljše časovno obdobje.

Poleg tega instrument NextGenerationEU krepi številne obstoječe programe in politike EU, kot so:

—

kohezijska politika v okviru pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU) za pomoč pri obravnavanju gospodarskih posledic COVID-19 v prvih letih okrevanja;

—

Sklad za pravični prehod, da bi prehod na podnebno nevtralnost ustrezal vsem;

—

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja za dodatno podporo kmetom;

—

program InvestEU za podporo našim podjetjem pri naložbenih prizadevanjih;

—

program Obzorje Evropa, da bi lahko EU financirala še več odličnosti na področju raziskav ter

—

rescEU, ki zagotavlja, da bi se lahko mehanizem EU na področju civilne zaščite odzival na izredne razmere velikega obsega.

Image 3

2.3   FINANČNI POLOŽAJ INSTRUMENTA NextGenerationEU NA DAN 31. DECEMBRA 2021

2.3.1   Pregled

Komisija je od začetka izvajanja financiranja v okviru instrumenta NextGenerationEU dne 15. junija 2021 do konca leta 2021 zbrala 71,0 milijarde EUR za dolgoročno financiranje predvsem z izdajo obveznic v obliki sindiciranih transakcij. Poleg tega ima Komisija od decembra 2021 neporavnane kratkoročne menice EU v višini 20 milijard EUR. Do konca leta 2021 je Komisija izplačala skupno 71,6 milijarde EUR finančne podpore. Večina tega zneska, tj. 64,3 milijarde EUR, je bila izplačana 20 državam članicam v okviru RRF (od tega 46,4 milijarde EUR v obliki nepovratne podpore in 18,0 milijarde EUR v obliki posojil). Nadaljnjih 7,2 milijarde EUR je bilo izplačanih v obliki plačil večletnega finančnega okvira na podlagi obstoječih programov. Preostala likvidna sredstva v višini 19,4 milijarde EUR so zadržana na bančnem računu instrumenta NextGenerationEU pri ECB in na osrednjem zakladniškem računu Komisije do izplačila v proračun za programe večletnega finančnega okvira.

Instrument NextGenerationEU – neporavnana najeta posojila in izplačila na dan 31. decembra 2021

Image 4

2.3.2   Najeta posojila

Komisija za izpolnitev potreb po financiranju v okviru instrumenta NextGenerationEU izdaja vrednostne papirje na mednarodnih kapitalskih trgih. Na podlagi diverzificirane strategije financiranja združuje uporabo različnih instrumentov in tehnik financiranja ter odprto in pregledno komunikacijo z udeleženci na trgu.

Leta 2021 je letni sklep o zadolževanju (1) Komisiji omogočil, da je lahko izdala do 125 milijard EUR dolgoročnega financiranja in da so terjatve znašale največ 60 milijard EUR v obliki kratkoročnega financiranja.

Dolgoročno financiranje – sindicirane transakcije in prodaja obveznic EU na dražbi

Komisija si je od 31. decembra 2021 s petimi izdajami obveznic v obliki sindiciranih transakcij (vključno z eno transakcijo v dveh tranšah) izposodila 66,0 milijarde EUR, s prodajo obveznic EU na dražbi pa tudi 5,0 milijarde EUR:

(v milijardah EUR)

Transakcije dolgoročnega financiranja (vključno s posebnimi izdajami)

Zapadlost

Izdane/zbrano

Odplačana posojila ob koncu leta skupaj

Neodplačana posojila ob koncu leta

Instrument NextGenerationEU#1

4.7.2031

20,0

0,0

20,0

Instrument NextGenerationEU#2a (vključno s posebnimi izdajami)

6.7.2026

11,5

0,0

11,5

Instrument NextGenerationEU#2b

6.7.2051

6,0

0,0

6,0

Instrument NextGenerationEU#3

4.7.2041

10,0

0,0

10,0

Instrument NextGenerationEU#4 (vključno s posebnimi izdajami)

4.10.2028

11,5

0,0

11,5

Zelena obveznica instrumenta NextGenerationEU #1

4.2.2037

12,0

0,0

12,0

Skupaj

 

71,0

0,0

71,0

S prvo sindicirano transakcijo junija 2021 je bilo zbranih 20,0 milijarde EUR. To je bila doslej največja izdaja institucionalnih obveznic v Evropi, največja institucionalna transakcija posamezne tranše in največji znesek, ki ga je EU doslej zbrala v eni sami transakciji.

Komisija je oktobra 2021 izdala prvo zeleno obveznico instrumenta NextGenerationEU, s katero je zbrala 12,0 milijarde EUR, ki se bodo uporabili izključno za zelene in trajnostne naložbe po vsej EU. S to izdajo, ki je predstavljala doslej največjo izdajo zelenih obveznic na svetu, je bila ustvarjena prepoznavnost zelenih politik, financiranih z zelenimi obveznicami, podprta pa sta bila evropski zeleni dogovor in zeleni prehod. Izdaja zelenih obveznic zahteva izvajanje poročanja o natančni porabi prihodkov zelene obveznice in o vplivu naložb, ki se financirajo z zelenimi obveznicami.

Kratkoročno financiranje – prodaja menic EU na dražbi

Neporavnani znesek kratkoročnega financiranja, ki je bil zbran s prodajo menic EU na dražbi, katerih zapadlost znaša tri ali šest mesecev, je dne 31. decembra 2021 znašal 20,0 milijarde EUR:

(v milijardah EUR)

Prodaja menic EU na dražbi

Neodplačana posojila ob koncu leta

Zapadlost 3 mesecev

8,5

Zapadlost 6 mesecev

11,5

Skupaj

20,0

Medtem ko bodo sindicirane transakcije ostale temelj programa izdaje instrumenta NextGenerationEU, bo vsaj v začetnih fazah zmogljivost za hitro in poceni zbiranje denarja s prodajo na dražbi znatno povečala zmožnost Komisije, da zadosti svojim potrebam po plačilih v okviru instrumenta NextGenerationEU pod najugodnejšimi pogoji za proračun Unije in/ali upravičene države članice.

Poleg tega je bilo kratkoročno financiranje v višini 16 milijard EUR zbrano s transakcijami denarnega trga, pri čemer se bile vse ob koncu leta odplačane.

2.3.3   Izplačila

Komisija je do konca leta 2021 prejela načrte za okrevanje in odpornost 26 držav članic, od katerih jih je bilo 22 ocenjenih pozitivno, pozneje pa jih je odobril Svet (Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Portugalska, Francija, Irska, Italija, Latvija, Luksemburg, Avstrija, Slovaška, Litva, Malta, Slovenija, Romunija, Estonija in Finska). Štiri nadaljnje države članice (Bolgarija, Madžarska, Poljska in Švedska) so predložile načrte, ki so se ob koncu leta še ocenjevali. En nadaljnji načrt (Nizozemska) pa še ni bil predložen. Skupna finančna podpora, odobrena na podlagi 22 odobrenih načrtov, je znašala 291,2 milijarde EUR nepovratne podpore (od katere so sporazumi o financiranju, podpisani do konca leta, zajemali 195,4 milijarde EUR) in 153,9 milijarde EUR podpore v obliki finančnih posojil (od katere so sporazumi o posojilu, podpisani do konca leta, zajemali 153,2 milijarde EUR).

Nepovratna podpora

Komisija je leta 2021 izplačala skupaj 46,4 milijarde EUR nepovratne podpore 20 od 22 držav članic s predloženimi in odobrenimi načrti za okrevanje in odpornost. Od tega zneska je bilo 36,4 milijarde EUR plačanih v obliki predhodnega financiranja. Potem ko je Španija izpolnila mejnike, je bilo pred koncem leta izplačanih nadaljnjih 10 milijard EUR, pri čemer je bilo obračunanih 1,5 milijarde EUR prvotnega predhodnega financiranja. Nadaljnjih 0,3 milijarde EUR v obliki predhodnega financiranja, povezanega z nepovratno podporo Finski, ob koncu leta še ni bilo izplačanih. V primeru Irske je bila odobrena nepovratna podpora v višini 1,0 milijarde EUR, vendar pa ob koncu leta ni bil podpisan noben sporazum o financiranju.

(v milijardah EUR)

Država članica

Največja nepovratna podpora (2)

Skupaj podpisana na dan 31.12.2021

Proračunske obveznosti leta 2021

Skupaj izplačana na dan 31.12.2021

Avstrija

3,5

2,2

1,1

0,4

Belgija

5,9

3,6

1,8

0,8

Hrvaška

6,3

4,6

2,3

0,8

Ciper

1,0

0,8

0,4

0,1

Češka

7,0

3,5

1,8

0,9

Danska

1,6

1,3

0,6

0,2

Estonija

1,0

0,8

0,4

0,1

Finska

2,1

— (†)

0,8

— (†)

Francija

39,4

24,3

12,0

5,1

Nemčija

25,6

16,3

8,1

2,3

Grčija

17,8

13,5

6,7

2,3

Irska

1,0

— (‡)

0,5

—

Italija

68,9

47,9

23,7

9,0

Latvija

1,8

1,6

0,8

0,2

Litva

2,2

2,1

1,0

0,3

Luksemburg

0,1

0,1

0,0

0,0

Malta

0,3

0,2

0,1

0,0

Portugalska

13,9

9,8

4,8

1,8

Romunija

14,2

10,2

5,1

1,9

Slovaška

6,3

4,6

2,3

0,8

Slovenija

1,8

1,3

0,6

0,2

Španija

69,5

46,6

23,1

19,0

Odobrena

291,2

195,4

98,0

46,4

Bolgarija

6,3

—

—

—

Madžarska

7,2

—

—

—

Nizozemska

6,0

—

—

—

Poljska

23,9

—

—

—

Švedska

3,3

—

—

—

Še neodobrena

46,6

—

—

—

Skupaj

338,0

195,4

98,0

46,4

Posojila

Komisija je leta 2021 izplačala skupaj 18,0 milijarde EUR v obliki predhodnega financiranja štirim državam članicam (Ciper, Grčija, Italija in Portugalska), kar ustreza 13 % njihovih zadevnih dodeljenih posojil. Nadaljnjih 1,9 milijarde EUR v obliki predhodnega financiranja, povezanega s podporo Romuniji v obliki finančnih posojil, ob koncu leta še bilo izplačanih. V primeru Slovenije je bila odobrena podpora v obliki finančnih posojil v višini 0,7 milijarde EUR, vendar pa ob koncu leta ni bil podpisan noben sporazum o posojilu:

(v milijardah EUR)

Država članica

Največja podpora v obliki finančnih posojil

Skupaj podpisana na dan 31.12.2021

Skupaj izplačana na dan 31.12.2021

Skupaj odplačana na dan 31.12.2021

Skupaj neodplačana na dan 31.12.2021

Ciper

0,2

0,2

0,0

—

0,0

Grčija

12,7

12,7

1,7

—

1,7

Italija

122,6

122,6

15,9

—

15,9

Portugalska

2,7

2,7

0,4

—

0,4

Romunija

14,9

14,9

— (1)

—

—

Slovenija

0,7

— (†)

—

—

—

Odobrena

153,9

153,2

18,0

—

18,0

Rezerva

231,9

—

—

—

—

Skupaj

385,8

153,2

18,0

—

18,0

V skladu s sporazumi o posojilu bodo države članice vsako leto odplačale 5 % izplačanih zneskov, prvič deset let po dnevu izplačila. Tako bodo Portugalska, Grčija, Italija in Ciper začeli posojila odplačevati od leta 2032, pri čemer bodo posojila zapadla leta 2051. Načrt odplačevanja nominalnih zneskov, ki niso poravnani ob koncu leta, je:

(v milijonih EUR)

Država članica

Odplačilna doba

Letno odplačilo

Odplačilo skupaj

Ciper

2032–2051

1

26

Grčija

2032–2051

83

1 655

Italija

2032–2051

797

15 938

Portugalska

2032–2051

18

351

Skupaj

 

899

17 970

Prispevek instrumenta NextGenerationEU za druge programe v okviru proračuna EU

Komisija je ob koncu leta 2021 izplačala skupaj 7,2 milijarde EUR v obliki plačil za druge programe na podlagi večletnega finančnega okvira, ki so povezana predvsem z REACT-EU, ki financira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS):

(v milijardah EUR)

Program večletnega finančnega okvira

Odobreni prispevki večletnega finančnega okvira skupaj

Proračunske obveznosti v letu 2021

Skupaj izplačani na dan 31.12.2021

REACT-EU

50,6

39,5

7,0

—

od tega ESRR

31,5

24,0

4,9

—

od tega ESS

19,2

15,4

2,1

Sklad za pravični prehod

10,9

0,0

0,0

Razvoj podeželja (EKSRP)

8,1

2,4

0,1

Program InvestEU

6,1

1,7

0,2

Obzorje Evropa

5,4

1,8

0,0

RescEU

2,1

0,1

0,0

Skupaj

83,1

45,5

7,2

2.3.4   Likvidnost

Za posojila, zagotovljena v okviru instrumenta NextGenerationEU, ne velja strogo vzajemno načelo drugih instrumentov za finančno pomoč. Namesto tega je bila za instrument NextGenerationEU razvita diverzificirana in združena strategija financiranja, ki je zahtevala izvajanje učinkovitega upravljanja likvidnosti. Cilj likvidnosti instrumenta NextGenerationEU je zagotoviti, da zneski, ki so na bančnem računu instrumenta NextGenerationEU, zadostujejo za izpolnjevanje vseh prihodnjih potreb po izplačilih in ohranjanje opredeljenega varovala, hkrati pa preprečujejo kakršna koli presežna sredstva. Komisija je za upravljanje likvidnosti razvila orodje IT, ki omogoča vsakodnevno spremljanje računa instrumenta NextGenerationEU. Ob koncu leta 2021 so skupna sredstva na zunajproračunskem računu instrumenta NextGenerationEU znašala 18,0 milijarde EUR. Poleg tega je bilo 1,4 milijarde EUR zadržanih na osrednjem zakladniškem računu Komisije do izplačila v proračun za programe večletnega finančnega okvira.

3.

 POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

3.1   PRIHODKI

V prvotnem sprejetem proračunu EU, ki ga je predsednik Evropskega parlamenta podpisal 18. decembra 2020, je skupni znesek odobritve plačil za leto 2021 znašal 166 060 milijonov EUR, z lastnimi sredstvi pa naj bi se skupaj financiralo 156 867 milijonov EUR. Ocene prihodkov in odhodkov v prvotnem proračunu se med proračunskim letom navadno spreminjajo s spremembami proračuna. Popravki lastnih sredstev iz naslova BND zagotavljajo, da se v proračunu predvideni prihodki natanko ujemajo s predvidenimi odhodki. S tem se spoštuje načelo uravnoteženosti proračuna, zneski proračunskih prihodkov in odhodkov (odobritev plačil) pa so enaki.

Leta 2021 je bilo sprejetih šest sprememb proračuna. Ob upoštevanju teh sprememb so končni sprejeti prihodki v proračunu za leto 2021 znašali 168 011 milijonov EUR, skupni znesek, ki se je financiral z lastnimi sredstvi, pa je znašal 156 993 milijonov EUR. Prispevki držav članic so leta 2021 ostali stabilni. Povečanje odobritev plačil (1 950 milijonov EUR) se je financiralo predvsem s presežkom iz prejšnjega leta.

Prihodki prihajajo iz šestih virov (naslovov):

Naslov 1: Lastna sredstva

Zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev (158 632 milijonov EUR) je bilo 1,0 % večje od zneskov v proračunu (156 993 milijonov EUR). To pa predvsem zaradi zbranega zneska, ki je bil v zadnjih dveh mesecih leta večji, kot se je pričakovalo.

Končna plačila držav članic iz naslova DDV, BND in plačil iz naslova odpadne plastične embalaže so bila prav tako blizu končne proračunske ocene. Razlike med napovedanimi in dejansko vplačanimi zneski so posledica razlik med tečaji eura, uporabljenimi za namene proračuna, in veljavnimi tečaji v času, ko so države članice, ki niso članice euroobmočja, dejansko izvedle plačila.

Naslov 2: Presežki, neporabljena sredstva in popravki

Presežek preteklega leta je znašal 1 769 milijonov EUR. Ta znesek je bil vpisan v proračun za leto 2021 na podlagi spremembe proračuna, prispevek lastnih sredstev držav članic pa je bil ustrezno zmanjšan.

Za salda DDV in BND so pravila določena v členu 10b uredbe o dajanju lastnih sredstev na razpolago (Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014) (3). V skladu s temi pravili je skupni seštevek stanja izračunan tako, da je učinek na proračun EU enak nič („sistem pobota“), postopek pa ne vključuje spremembe proračuna. Komisija zato zahtevke za plačilo neto zneskov predloži državam članicam neposredno.

Naslov 3: Upravni prihodki

Ta naslov zajema prihodke iz davkov in dajatev na osebne prejemke osebja, ki znašajo 2 230 milijonov EUR.

Naslov 4: Finančni prihodki, zamudne obresti in globe

V naslovu 4 se razlika med proračunskim zneskom (515 milijonov EUR) in realizacijo (1 633 milijonov EUR) nanaša predvsem na globe na področju konkurence.

Naslov 5: Proračunska jamstva, najemanje in dajanje posojil

Ta naslov se je precej povečal z uvedbo instrumenta NextGenerationEU. Sredstva instrumenta NextGenerationEU v tem naslovu so namenski prejemki. Naslov 5 zajema prihodke v zvezi z jamstvi in obrestmi ter odplačanimi odobrenimi posojili. Prav tako usmerja sredstva (za nepovratno podporo instrumenta NextGenerationEU v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter za okrepitev programov večletnega finančnega okvira) iz namenskih prejemkov, ki jih države članice prejemajo v okviru Instrumenta Evropske unije za okrevanje. Za celovit pregled instrumenta NextGenerationEU glej glavne finančne poudarke leta, oddelka 2.2 in 2.3.

Naslov 6: Prihodki, prispevki in nadomestila, povezani s politikami Unije

Ta naslov se nanaša predvsem na prihodke iz finančnih popravkov, povezanih s strukturnimi in kmetijskimi skladi (skladi ESI, EKJS in EKSRP). Vključuje tudi sodelovanje tretjih držav v raziskovalnih programih, potrditev obračunov v zvezi s kmetijskimi skladi ter druge prispevke in nadomestila za programe/dejavnosti EU. Pomemben del tega zneska so namenski prejemki, ki povzročijo vnos dodatnih odobritev na strani odhodkov.

Skupni znesek proračunskih prihodkov v letu 2021 je znašal 239 596 milijonov EUR.

Image 5

3.2   ODHODKI

3.2.1   Izvrševanje proračuna

V letu 2021, prvem letu novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, je končni sprejeti proračun znašal 166,8 milijarde EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 168,0 milijarde EUR v odobritvah plačil. Instrument NextGenerationEU je okrepil ključne programe z dodatnimi 421,1 milijarde EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 55,5 milijarde EUR v odobritvah plačil, vključenih v proračun EU kot zunanji namenski prejemki (4).

Na izvrševanje proračuna za leto 2021 so precej vplivale zamude pri sprejetju novih pravnih podlag in novih pravil za strukturne sklade. Večina odobritev za prevzem obveznosti v letu 2021 za strukturne sklade (z novo neto vrednostjo v višini 49 milijard EUR) je bila v skladu s členom 7 uredbe o večletnem finančnem okviru prerazporejena v obdobje 2022–2025. V primerih, ki jih dovoljujejo finančna uredba in/ali nove pravne podlage, so se neizvršene odobritve prenesle v leto 2022: 4,1 milijarde EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 4,2 milijarde EUR v odobritvah plačil. V letu 2021 je bila možnost prenosa neporabljenih sprejetih proračunskih odobritev v naslednje leto uporabljena za Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa) (5), (6). Podobne določbe se uporabljajo in so bile uporabljene za rezervo za prilagoditev na brexit ter rezervo za solidarnost in nujno pomoč.

Izvršene skupne odobritve za prevzem obveznosti v letu 2021 so znašale 268,3 milijarde EUR:

—

113,4 milijarde EUR iz končnega sprejetega proračuna;

—

0,6 milijarde EUR iz odobritev, prenesenih iz leta 2020;

—

154,3 milijarde EUR iz odobritev, ki izhajajo iz namenskih prejemkov;

—

od tega 143,5 milijarde EUR iz instrumenta NextGenerationEU.

Skupna plačila v letu 2021 so znašala 228,0 milijarde EUR:

—

163,6 milijarde EUR iz končnega sprejetega proračuna;

—

1,8 milijarde EUR iz odobritev, prenesenih iz leta 2020;

—

62,6 milijarde EUR iz odobritev, ki izhajajo iz namenskih prejemkov;

—

od tega 53,6 milijarde EUR iz instrumenta NextGenerationEU.

Izvršene skupne odobritve za prevzem obveznosti v letu 2021 za posamezne cilje politike EU

Image 6

Leta 2021 je bilo izvrševanje za vse vrste odobritev (proračun, prenosi iz prejšnjega leta in namenski prejemki) 44-odstotno za obveznosti in 92-odstotno za plačila. Stopnje izvrševanja za leto 2021 brez namenskih prejemkov so pokazale 68 % pri odobritvah za prevzem obveznosti in 97 % pri odobritvah plačil. Pomemben delež plačil, izvršenih v letu 2021, je bil povezan z zaključkom večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

Ob dodatnem upoštevanju prenosov in obveznosti v okviru deljenega upravljanja, ki so bile prerazporejene v skladu s členom 7 uredbe o večletnem finančnem okviru, bi izvrševanje izglasovanega proračuna doseglo skoraj 100 % pri odobritvah za prevzem obveznosti in tudi pri odobritvah plačil.

Izvrševanje odobritev za instrument NextGenerationEU je doseglo 34 % pri skupnih odobritvah za prevzem obveznosti in 97 % pri skupnih odobritvah plačil, vključenih v proračun. Znesek prevzetih obveznosti za instrument NextGenerationEU je predstavljal 87 % odobrenega zneska (7) za obveznosti v letu 2021, ki je znašal 164,6 milijarde EUR.

3.2.2   Neporavnane obveznosti

Neporavnane obveznosti (splošno imenovane tudi RAL, tj. „reste à liquider“), ki so zneski, za katere so bile prevzete obveznosti, vendar še niso bili plačani, so konec leta 2021 znašale 341,6 milijarde EUR. Neporavnane obveznosti so se v primerjavi z letom 2020 povečale (za 38,4 milijarde EUR), vendar pa je bilo to povečanje manjše od prvotne napovedi, saj je bila večina obveznosti za programe v okviru deljenega upravljanja (z neto vrednostjo v višini 49 milijard EUR), načrtovanih za leto 2021, v skladu s členom 7 uredbe o večletnem finančnem okviru odložena na leto 2022 in naslednja leta. Prerazporeditev izvrševanja proračuna z deljenim upravljanjem bo prispevala k nadaljnjemu povečanju neporavnanih obveznosti v prihodnjih letih.

Glavni razlog za povečanje neporavnanih obveznosti v letu 2021 je bil začetek izvrševanja (nepovratnega dela) instrumenta NextGenerationEU, ki je prispeval 89,9 milijarde EUR (26 %) k skupnim neporavnanim obveznostim konec leta 2021. Namenski prejemki iz instrumenta NextGenerationEU bodo povzročili povečanje neporavnanih obveznosti v prihodnjih letih, saj bodo vse obveznosti prevzete do 31. decembra 2023 in izpolnjene s plačili do 31. decembra 2026 v skladu s členom 3(4) in (9) uredbe o instrumentu NextGenerationEU (8).

3.2.3   Proračunski rezultat

Proračunski rezultat (presežek) se je zaradi večjih pričakovanih prejemkov iz carin in glob povečal z 1,8 milijarde EUR v letu 2020 na 3,2 milijarde EUR v letu 2021.

4.   FINANČNI INSTRUMENTI IN PRORAČUNSKA JAMSTVA

4.1   FINANČNI INSTRUMENTI, KI SE FINANCIRAJO IZ PRORAČUNA EU

Finančni instrumenti, ki se financirajo iz proračuna EU, obstajajo v obliki jamstvenih instrumentov, lastniških instrumentov in posojilnih instrumentov. Pričakovati je, da se bo v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 povečala uporaba proračunskih jamstev v primerjavi z uporabo finančnih instrumentov, ki se v celoti financirajo iz proračuna EU, ali se zanje v proračunu EU v celoti oblikujejo rezervacije. Zlasti se bo v okviru programa InvestEU skupini EIB in drugim finančnim institucijam zagotovilo 26,2 milijarde EUR v jamstvih EU za podporo različnim ciljem politike Unije v okviru poslov financiranja in naložb. Osnovna ideja tega pristopa v nasprotju s tradicionalno metodo izvrševanja proračuna, tj. dodeljevanjem nepovratnih sredstev in subvencij, je, da za vsak euro, porabljen iz proračuna prek finančnih instrumentov, končni upravičenec prejme več kot 1 EUR finančne podpore zaradi učinka vzvoda.

V okviru te vrste izvrševanja proračuna so sredstva že izplačana na fiduciarne račune, ki jih upravljajo pooblaščeni subjekti, in ostanejo razpoložljiva (kot denarna sredstva in njihovi ustrezniki, dolžniški vrednostni papirji ali naložbe v sklade denarnega trga ali v združene portfelje sredstev) za kritje prihodnjih unovčitev jamstev ali pa so bila naložena v lastniški kapital. Pomen in obseg finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna EU v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, sta se v zadnjih letih povečevala.

4.2   PRORAČUNSKA JAMSTVA: FINANČNA SREDSTVA V JAMSTVENIH SKLADIH

V okviru te vrste izvrševanja proračuna EU nasprotnim strankam zagotovi jamstva, za katera se prek jamstvenih skladov, ki jih je ustanovila Komisija, oblikujejo zgolj delne rezervacije, pri čemer nastanejo pogojne obveznosti za proračun EU, če oblikovanje rezervacij ne zadostuje za kritje unovčitev jamstev. EU je skupini EIB zagotovila jamstva za posojila, odobrena zunaj EU (t. i. zunanji mandat EIB), ter za dolžniške in lastniške operacije, ki jih krije jamstvo EFSI, skupini EIB in drugim finančnim institucijam pa je zagotovila jamstva za operacije, ki jih krijeta EFSD in jamstvo za zunanje delovanje v okviru NDICI – Globalna Evropa.

Rezervacije, oblikovane prek jamstvenih skladov, od leta 2021 vsebuje skupni sklad za rezervacije. Skupni sklad za rezervacije je ustanovljen s finančno uredbo (9), da vsebuje rezervacije (tj. vsebovana sredstva) za kritje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in posojil finančne pomoči večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Vključuje tudi nekatera sredstva rezervacij za kritje finančnih obveznosti iz prejšnjih večletnih finančnih okvirov.

Skupni sklad za rezervacije je ustanovljen in deluje kot posamezni portfelj, ki trenutno združuje rezervacije za različna proračunska jamstva EU in programe finančne pomoči. Sredstva skupnega sklada za rezervacije se dodelijo oddelkom, da je mogoče izslediti zneske, povezane z različnimi prispevajočimi instrumenti skupnega sklada za rezervacije (proračunska jamstva in programi finančne pomoči).

Po začetku veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 so se čista sredstva iz Jamstvenega sklada EFSI s 1. januarjem 2021 prenesla v skupni sklad za rezervacije. Čista sredstva iz Jamstvenega sklada ESFD in Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe so se prenesla v skupni sklad za rezervacije v teku leta 2021.

Komisija ima na dan 31. decembra 2021 finančna sredstva v skupnem skladu za naslednje oddelke:

—

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe – 2,7 milijarde EUR;

—

Jamstveni sklad EFSI – 8,5 milijarde EUR;

—

Jamstveni sklad EFSD – 0,8 milijarde EUR ter

—

Jamstveni sklad InvestEU – 0,3 milijarde EUR.

Poleg tega je 92 milijonov EUR v osrednji zakladnici Komisije kot likvidnostna rezerva za kritje neposrednih unovčitev jamstev.

4.3   POSOJILA IN Z NJIMI POVEZANA NAJETA POSOJILA ZA PROGRAME FINANČNE POMOČI

Najemanje in dajanje posojil EU za programe finančne pomoči ne spada med proračunske operacije. Pridobljena sredstva se na splošno in razen za instrument NextGenerationEU uporabijo za posojilo državi upravičenki v obliki vzajemnega posla (kritno posojilo), tj. z enakim kuponom, zapadlostjo in v enakem znesku. Ne glede na metodologijo vzajemnosti pa je servisiranje dolga instrumentov financiranja pravna obveznost EU, ki bo zagotovila, da bodo vsa izplačila izvedena v celoti in pravočasno. Komisija je uvedla postopke za zagotovitev vračila najetih posojil tudi v primeru neodplačevanja posojila.

Komisija finančno podporo za države članice in tretje države v obliki dvostranskih posojil, ki se financirajo na kapitalskih trgih z jamstvom iz proračuna EU, zagotavlja na podlagi sklepov Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija, ki deluje v imenu EU, je leta 2021 upravljala pet glavnih programov, v okviru katerih lahko odobri posojila:

—

plačilnobilančno pomoč;

—

pomoč v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EMFS);

—

makrofinančno pomoč;

—

pomoč v okviru instrumenta SURE ter

—

instrument NextGenerationEU – za dodatne informacije o instrumentu NextGenerationEU glej oddelek 2.

Na dan 31. decembra 2021 so nominalni zneski posojil, odobrenih za finančno pomoč, brez instrumenta NextGenerationEU (glej oddelek 2), znašali:

(v milijardah EUR)

 

Odobrena posojila skupaj

Izplačana posojila ob koncu leta skupaj

Odplačana posojila ob koncu leta skupaj

Neodplačana posojila ob koncu leta

SURE

 

 

 

 

Belgija

8,2

8,2

—

8,2

Bolgarija

0,5

0,5

—

0,5

Hrvaška

1,0

1,0

—

1,0

Ciper

0,6

0,6

—

0,6

Češka

2,0

2,0

—

2,0

Estonija

0,2

0,2

—

0,2

Grčija

5,3

5,3

—

5,3

Madžarska

0,5

0,5

—

0,5

Irska

2,5

2,5

—

2,5

Italija

27,4

27,4

—

27,4

Latvija

0,3

0,3

—

0,3

Litva

1,0

1,0

—

1,0

Malta

0,4

0,4

—

0,4

Poljska

11,2

8,2

—

8,2

Portugalska

5,9

5,4

—

5,4

Romunija

4,1

3,0

—

3,0

Slovaška

0,6

0,6

—

0,6

Slovenija

1,1

1,1

—

1,1

Španija

21,3

21,3

—

21,3

 

94,3

89,6

—

89,6

EMFS

 

 

 

 

Irska

22,5

22,5

—

22,5

Portugalska

24,3

24,3

—

24,3

 

46,8

46,8

—

46,8

Makrofinančna pomoč

 

 

 

 

Ukrajina

5,0

5,0

(0,6 )

4,4

Tunizija

1,4

1,1

—

1,1

Jordanija

1,1

0,9

—

0,9

Drugo

1,5

1,2

(0,2 )

1,0

 

9,0

8,2

(0,8 )

7,4

Plačilnobilančna posojila

 

 

 

 

Latvija

2,9

2,9

(2,7 )

0,2

 

2,9

2,9

(2,7 )

0,2

Skupaj

153,0

147,5

(3,5 )

144,0

Načrt odplačevanja zneskov, ki niso poravnani ob koncu leta, je:

(v milijardah EUR)

 

SURE

EMFS

Makrofinančna pomoč

Plačilnobilančna posojila

SKUPAJ

2022

—

2,7

—

—

2,7

2023

—

3,5

0,1

—

3,6

2024

—

2,6

0,6

—

3,2

2025

8,0

2,4

—

0,2

10,6

2026

8,0

4,0

0,1

 

12,1

2027

—

3,0

0,2

 

3,2

2028

10,0

2,3

0,2

 

12,5

2029

8,1

1,4

0,9

 

10,4

2030

10,0

—

0,1

 

10,1

2031

—

7,3

1,2

 

8,5

2032

—

3,0

0,1

 

3,1

2033

—

2,1

0,5

 

2,6

2034

—

—

0,1

 

0,1

2035

8,5

2,0

2,0

 

12,5

2036

9,0

5,7

1,3

 

16,0

2037

—

—

—

 

—

2038

—

1,8

—

 

1,8

2039

 

 

 

 

—

2040

7,0

—

—

 

7,0

2041

 

 

 

 

—

2042

—

3,0

—

 

3,0

2043

 

 

 

 

—

2044

 

 

 

 

—

2045

 

 

 

 

—

2046

5,0

 

 

 

5,0

2047

6,0

 

 

 

6,0

2048

 

 

 

 

—

2049

 

 

 

 

—

2050

10,0

 

—

 

10,0

2051

—

 

 

 

—

Skupaj

89,6

46,8

7,4

0,2

144,0

SURE

Instrument SURE je bil ustanovljen leta 2020 za zagotovitev finančne pomoči državam članicam, ki se spopadajo z resnimi gospodarskimi motnjami zaradi pandemije COVID-19 na svojem ozemlju oziroma ki jih te motnje resno ogrožajo. Instrument dopolnjuje nacionalne ukrepe, ki jih izvajajo prizadete države članice. Najvišji znesek finančne pomoči ne sme preseči 100 milijard EUR za vse države članice.

Konec leta 2021 so države članice podpisale sporazume o posojilih v vrednosti 94,3 milijarde EUR: od tega zneska je bilo izplačanih 89,6 milijarde EUR do konca leta 2021. Znesek novih posojil, izplačanih leta 2021, je znašal 50,1 milijarde EUR. Posojila imajo različno zapadlost, tj. 5, 10, 15, 20 in 30 let.

EMFS

EMFS je bil vzpostavljen za zagotavljanje finančne pomoči vsem državam članicam, ki se soočajo z resnimi ekonomsko-finančnimi težavami ali jih takšne težave ogrožajo zaradi izrednih dogodkov, nad katerimi nimajo nikakršnega nadzora. EMFS je bil uporabljen za zagotovitev finančne pomoči Irski in Portugalski med letoma 2011 in 2014, pri čemer je bila finančna pomoč odvisna od izvedbe reform. Ta program je potekel, dodatnih posojil pa ni več mogoče pridobiti, čeprav se še izvaja za posebne naloge, kot sta podaljšanje rokov zapadlosti za posojila Irski in Portugalski ter zagotavljanje premostitvenih posojil. Leta 2021 je bil znesek v višini 9,8 milijarde EUR, zapadlega med letom, podaljšan do leta 2036 (3 milijarde EUR za Irsko in 1,8 milijarde EUR za Portugalsko) in do leta 2031 (5 milijard EUR za Portugalsko).

Znesek, odobren Portugalski, je bil zmanjšan s 26 milijard EUR na 24,3 milijarde EUR, saj je znesek v višini 1,7 milijarde EUR zapadel, nadaljnja izplačila pa niso bila več mogoča. Decembra 2021 je Portugalska zahtevala podaljšanje zapadlosti za 2,2 milijarde EUR od skupnih 2,7 milijarde EUR posojila, zapadlega aprila 2022. Komisija si je februarja 2022 izposodila 2,2 milijarde EUR za obnovitev posojila, ki je bilo podaljšano za 4 leta in pol.

Makrofinančna pomoč

Program makrofinančne pomoči je oblika finančne pomoči, ki jo EU zagotovi partnerskim državam zunaj EU, ki imajo težave s svojo plačilno bilanco (vključno s 4,4 milijarde EUR, neporavnanih Ukrajini). Zagotavlja se v obliki srednjeročnih/dolgoročnih posojil ali nepovratnih sredstev ali kombinacije tega ter je na voljo samo državam, vključenim v program izplačil Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

Komisija je leta 2020 sprejela predlog za sveženj makrofinančne pomoči desetim partnericam v okviru širitvene politike in sosedske politike v višini 3 milijard EUR, da bi jim pomagala omejiti gospodarske posledice pandemije koronavirusne bolezni. Evropski parlament in Svet sta sklep sprejela 25. maja 2020. Komisija je na podlagi tega sklepa leta 2021 devetim upravičenkam do makrofinančne pomoči izplačala 10 novih posojil v skupnem nominalnem znesku 1,7 milijarde EUR. Posojila imajo različno zapadlost, tj. 10 in 15 let.

Plačilnobilančna posojila

Plačilnobilančna pomoč je program pomoči, namenjen državam zunaj euroobmočja, ki imajo težave v zvezi s svojo plačilno bilanco ali jim take težave grozijo. Plačilnobilančna pomoč se izvaja v obliki srednjeročnih posojil, odvisnih od izvedbe politik, namenjenih reševanju osnovnih gospodarskih težav. Praviloma se plačilnobilančna pomoč EU zagotavlja v sodelovanju z MDS in drugimi mednarodnimi institucijami ali državami.

Znesek, odobren Latviji v okviru plačilnobilančnih posojil, je bil zmanjšan s 3,1 milijarde EUR na 2,9 milijarde EUR, saj je razpoložljivi znesek v višini 0,2 milijarde EUR zapadel in ga ni bilo več mogoče izplačati. V letu 2021 ni bilo novih poslov niti odplačanih posojil.

4.4   PRORAČUNSKE POGOJNE OBVEZNOSTI ZA PROGRAME FINANČNE POMOČI

Najeta posojila EU so neposredne in brezpogojne obveznosti EU, za katere jamčijo države članice EU (proračunske pogojne obveznosti). Posojila, najeta za financiranje posojil tretjim državam, krije Jamstveni sklad za zunanje ukrepe. Če država članica prejemnica postane plačilno nesposobna, se bodo za servisiranje dolga črpala razpoložljiva sredstva v zakladnici Komisije, če bo to mogoče. Če to takrat ne bo mogoče, bo Komisija vpoklicala potrebna sredstva od držav članic. Države članice EU so v skladu z zakonodajo o virih lastnih sredstev EU (člen 14 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014) zakonsko zavezane, da dajo na voljo zadostna sredstva za izpolnjevanje obveznosti EU. Tako so vlagatelji izpostavljeni samo kreditnemu tveganju EU, ne pa kreditnemu tveganju prejemnice financiranih posojil. Dajanje posojil v obliki vzajemnih poslov zagotavlja, da proračun EU ne prevzema obrestnega ali valutnega tveganja.

Posojila, zagotovljena državam članicam v okviru instrumenta SURE, temeljijo na sistemu prostovoljnih jamstev držav članic v višini 25 % najvišjega zneska finančne pomoči. Prispevek vsake države članice k skupnemu znesku jamstva ustreza njenemu relativnemu deležu v skupnem bruto nacionalnem dohodku (BND) Evropske unije na podlagi proračuna EU za leto 2020.

V sklepih Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije se za program za vsako državo določijo skupni znesek svežnja posojil, število obrokov za izplačilo posojila in največja (povprečna) zapadlost v plačilo. Nato se Komisija in zadevna država članica dogovorita o parametrih posojila/financiranja, zlasti o zapadlosti obrokov. Poleg tega so vsi obroki posojila razen prvega odvisni od izpolnjevanja pogojev politike v okviru skupne finančne pomoči EU/MDS, kar je še en dejavnik, ki vpliva na časovni okvir financiranja. To pomeni, da sta časovni okvir in zapadlost izdaje posojil odvisna od s tem povezanih dejavnosti dajanja posojil EU. Financiranje je izraženo izključno v eurih, razpon zapadlosti pa je med 3 in 30 leti.

5.   ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

5.1   PRIHODKI

Konsolidirani prihodki EU vključujejo zneske, povezane z menjalnimi in nemenjalnimi posli, pri čemer so zadnji najpomembnejši. Petletni trend glavnih kategorij nemenjalnih prihodkov (ki vključuje sredstva iz naslova BND, tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV, nova lastna sredstva iz naslova odpadne plastične embalaže, globe in izterjavo odhodkov) je naslednji:

Petletni trend prihodkov iz glavnih nemenjalnih poslov (10)

Image 7

Ker bi morali biti proračunski prihodki enaki proračunskim odhodkom (ali jih presegati), so glavni razlog za zgornje gibanje prihodkov vsakoletna plačila.

Konsolidirani prihodki – glavni razvoj dogodkov leta 2021

V letu 2021 so konsolidirani prihodki, ki vključujejo vse kategorije prihodkov, znašali 178,9 milijarde EUR, v primerjavi z 224,0 milijarde EUR v prejšnjem letu. Glavni razlog za zmanjšanje v višini 45,1 milijarde EUR oz. 20,1 % je bila posledica zmanjšanja zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, ki je povečal prihodke v letu 2020 za 47,5 milijarde EUR, vendar prispeval le 1,1 milijarde EUR k prihodkom v letu 2021. Brez teh posebnih prihodkov konsolidirani prihodki v letu 2021 znašajo 177,8 milijarde EUR, kar je primerljivo s prilagojenimi konsolidiranimi prihodki v prejšnjem letu (176,5 milijarde EUR).

V zvezi s preostalimi kategorijami prihodkov so glavni dogodki vključevali uvedbo novih virov lastnih sredstev iz naslova plastike, povečanje prihodkov iz naslova glob in zmanjšanje prihodkov iz naslova BND:

—

prihodki iz novih virov lastnih sredstev iz naslova plastike, ki so bili uvedena leta 2021 z začetkom veljavnosti novega Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (11) o virih lastnih sredstev, so znašali 5,8 milijarde EUR. Enotna vpoklicna stopnja v višini 0,80 EUR na kilogram se uporablja za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže, nastale v posamezni državi članici. Odpadna plastična embalaža, ki v danem letu ni reciklirana, se izračuna kot razlika med odpadno plastično embalažo, ki je nastala, in odpadno plastično embalažo, ki je bila reciklirana v navedenem letu v državi članici. Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Španija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška so upravičene do uporabe določenega letnega pavšalnega zmanjšanj njihovih zadevnih prispevkov iz virov lastnih sredstev iz naslova plastike;

—

prihodki od glob so se povečali z 0,5 milijarde EUR v letu 2020 na 2,0 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 1,5 milijarde EUR je bilo posledica večjega števila in višjih zneskov glob, naloženih v letu 2021. Največje naložene globe v letu 2021 so bile: 875 milijonov EUR, naloženih podjetju BMW in skupini Volkswagen (Volkswagen, Audi in Porsche) zaradi tajnega dogovarjanja o tehničnem razvoju na področju čiščenja emisij dušikovega oksida, in 371 milijonov EUR, naloženih bankam Nomura, UBS in UniCredit zaradi sodelovanja skupine trgovcev v kartelu na primarnem in sekundarnem trgu evropskih državnih obveznic;

—

prihodki iz sredstev iz naslova BND (bruto nacionalni dohodek), ki so poglaviten element prihodkov EU iz poslovanja, so se zmanjšali s 125,4 milijarde EUR v letu 2020 na 116,0 milijarde EUR v letu 2021. Zmanjšanje za 9,4 milijarde EUR oz. 7,5 % je povezano s povečanjem drugih kategorij prihodkov (in prihodki iz novih virov lastnih sredstev iz naslova plastike), saj se s prihodki iz naslova BND financira del proračuna, ki se ne krije z drugimi viri dohodka.

5.2   ODHODKI

Glavna sestavina odhodkov, pripoznanih v konsolidiranih računovodskih izkazih, so odhodki v okviru deljenega upravljanja, ki vključujejo naslednje sklade: (i) Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), (ii) Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in druge instrumente za razvoj podeželja, (iii) Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad (KS) ter (iv) Evropski socialni sklad (ESS). Ti skladi so predstavljali 119,9 milijarde EUR oz. 54,3 % skupnih odhodkov v višini 221,0 milijarde EUR, nastalih v letu 2021 (leta 2020: 109,7 milijarde EUR, 65,9 % skupnih odhodkov). Razčlenitev odhodkov v okviru deljenega upravljanja in njihove relativne uteži so predstavljene spodaj:

Glavni odhodki v okviru deljenega upravljanja za finančno leto 2021

Image 8

Povečanje odhodkov v okviru deljenega upravljanja je predvsem posledica povečanih odhodkov, ki se nanašajo na ESRR in Kohezijski sklad (5,8 milijarde EUR) ter ESS (3,0 milijarde EUR). To izraža povečano izvrševanje proti koncu programskega obdobja večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, pa tudi začasno povečanje stopnje sofinanciranja po izvajanju ukrepov naložbene pobude v odziv na koronavirus CRII+. Odhodki, ki se nanašajo na EKSRP in druge instrumente za razvoj podeželja ter EKJS, so se povečali za 1,0 milijarde EUR oz. 0,3 milijarde EUR.

Po uspešnem začetku izvajanja instrumenta NextGenerationEU (glej oddelek 2) so se odhodki v okviru neposrednega upravljanja, ki predstavlja izvrševanje proračuna s strani Komisije, izvajalskih agencij in skrbniških skladov, povečali z 22,1 milijarde EUR v letu 2020 na 63,0 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 40,9 milijarde EUR je predvsem posledica nepovratne podpore, odobrene v okviru RRF instrumenta NextGenerationEU, ki je znašala 42,9 milijarde EUR. Odhodki v okviru neposrednega upravljanja, ki se nanašajo na programe cepljenja proti COVID-19, so se zmanjšali z 1,6 milijarde EUR v letu 2020 na 0,7 milijarde EUR v letu 2021.

Odhodki v okviru posrednega upravljanja predstavljajo izvrševanje proračuna s strani agencij EU, organov EU, tretjih držav, mednarodnih organizacij in drugih subjektov. V letu 2021 so stroški v okviru posrednega upravljanja znašali 10,9 milijarde EUR, kar je podobno kot prejšnje leto, ko so znašali 11,0 milijarde EUR.

5.3   SREDSTVA

Na dan 31. decembra 2021 so skupna sredstva znašala 414,1 milijarde EUR (leta 2020: 280,0 milijarde EUR) – znatno povečanje je predvsem posledica nadaljnjih posojil iz instrumenta SURE ter posojil in predujmov, plačanih v okviru novega instrumenta NextGenerationEU. Najpomembnejše postavke so bila finančna sredstva razen denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (188,6 milijarde EUR), predhodno financiranje (93,4 milijarde EUR), terjatve in izterljivi zneski (72,4 milijarde EUR) ter denarna sredstva in njihovi ustrezniki (44,9 milijarde EUR). Druga sredstva, ki znašajo 14,7 milijarde EUR, so vključevala predvsem opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva.

Sestava sredstev na dan 31. decembra 2021

Image 9

Znatno povečanje skupnih sredstev za 134,0 milijarde EUR ali 47,9 % iz prejšnjega leta je bilo predvsem posledica naslednjih učinkov:

—

neporavnana posojila so se povečala z 93,3 milijarde EUR v letu 2020 na 163,6 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 70,3 milijarde EUR oz. 75,3 % je mogoče pripisati predvsem izdaji nadaljnjih posojil za finančno pomoč v okviru instrumenta SURE (50,1 milijarde EUR) in izdaji posojil v okviru novega instrumenta RRF (18,0 milijarde EUR);

—

skupno predhodno financiranje se je povečalo z 62,7 milijarde EUR v letu 2020 na 93,4 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 30,7 milijarde EUR oz. 49,0 % je mogoče pripisati predvsem nepovratni finančni podpori, odobreni v okviru instrumenta RRF (30,8 milijarde EUR);

—

denarna sredstva in njihovi ustrezniki so se povečali s 16,7 milijarde EUR v letu 2020 na 44,9 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 28,2 milijarde EUR je predvsem posledica likvidnosti, ki se nanaša na instrument NextGenerationEU (18,0 milijarde EUR, zadržanih na računu instrumenta NextGenerationEU, pa tudi 1,4 milijarde EUR sredstev, zadržanih na osrednjem zakladniškem računu Komisije do izplačila v proračun za programe večletnega finančnega okvira). Preostalo povečanje je povzročil večji znesek neizvršenih odobritev plačil v letu 2021, glob, ki so ob koncu leta postale dokončne, ter dodatnih tradicionalnih lastnih sredstev, ki je bil plačan, vendar ob koncu leta še ni bil vnesen v proračun.

Izstop Združenega kraljestva iz EU

Združeno kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije. Pogoji za izstop so opredeljeni v Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, znanem tudi kot „sporazum o izstopu“. V okviru tega dogovora se je Združeno kraljestvo strinjalo, da bo spoštovalo vse finančne obveznosti, prevzete v času članstva v EU. Sporazum je začel veljati 31. januarja 2020. Združeno kraljestvo bo še naprej prispevalo v proračun EU ter koristilo sredstva iz programov EU iz obdobja pred letom 2021 in odhodke, kot da bi bilo država članica. Prejelo bo tudi določena opredeljena denarna sredstva, vplačana v proračun EU, ali denarna sredstva, prejeta v proračun EU, ki so povezana z njegovim obdobjem članstva. EU dvakrat letno Združenemu kraljestvu sporoča neporavnane zneske, Združeno kraljestvo pa jih plačuje vsak mesec. Poročilo se posodobi vsako leto na podlagi trenutnih podatkov.

Z obveznostmi na podlagi sporazuma o izstopu se ustvarjajo obveznosti in terjatve za EU, ki jih je treba izračunati in upoštevati v zaključnem računu EU, zajemajo pa zlasti naslednja področja:

—

lastna sredstva (člen 136);

—

neporavnane obveznosti (člen 140);

—

globe zaradi kršitev pravil konkurence (člen 141);

—

obveznosti Unije (člen 142);

—

pogojne finančne obveznosti in finančni instrumenti (člena 143 in 144);

—

neto sredstva Evropske skupnosti za premog in jeklo (člen 145);

—

naložbe EU v Evropski investicijski sklad (EIS) (člen 146);

—

pogojne obveznosti v zvezi s pravnimi zadevami (člen 147).

(v milijonih EUR)

 

Člen 140

Člen 142

Drugo

31.12.2021

31.12.2020

Dolg Združenega kraljestva

28 620

14 751

610

43 982

49 579

Dolg do Združenega kraljestva

—

—

(2 229 )

(2 229 )

(2 122 )

Skupaj

28 620

14 751

(1 618 )

41 753

47 456

Nekratkoročno

17 064

14 486

(711)

30 839

40 629

Kratkoročno

11 556

265

(908)

10 913

6 827

Predhodno financiranje

V letu 2021 je predhodno financiranje brez drugih predujmov državam članicam in prispevkov v skrbniška sklada Bêkou in za Afriko znašalo 86,2 milijarde EUR (leta 2020: 55,5 milijarde EUR) ter se skoraj v celoti nanašalo na dejavnosti Komisije. Povečanje v višini 30,7 milijarde EUR oz. 55,3 % se je skoraj v celoti nanašalo na nepovratno podporo, odobreno v okviru instrumenta RRF, povzročilo pa je povečanje predhodnega financiranja, ki se nanaša na neposredno upravljanje, in sicer s 14,3 milijarde EUR v letu 2020 na 43,7 milijarde EUR v letu 2021:

Predhodno financiranje Komisije po načinih upravljanja

Image 10

Na raven predhodnega financiranja v okviru programov večletnega finančnega okvira bistveno vpliva cikel zadevnega večletnega finančnega okvira – na primer, na začetku obdobja večletnega finančnega okvira se pričakujejo veliki predujmi, ki se izplačajo državam članicam v okviru kohezijske politike, ti zneski pa ostanejo na voljo državam članicam do zaključka programov. Izplača se tudi letno predhodno financiranje, ki ga je treba uporabiti v enem letu ali vrniti naslednje leto v okviru letnega cikla zaključka računov. Komisija poskuša storiti največ, kar je mogoče, da bi predhodno financiranje ohranila na ustrezni ravni. Vzpostaviti je treba ravnovesje med zagotavljanjem zadostnega financiranja za projekte in pravočasnim pripoznavanjem odhodkov.

5.4   OBVEZNOSTI

Na dan 31. decembra 2021 so skupne obveznosti znašale 496,4 milijarde EUR (leta 2020: 313,5 milijarde EUR) – ogromno povečanje je posledica posojil, pridobljenih leta 2021 v okviru instrumentov SURE in NextGenerationEU. Najpomembnejše postavke so bila najeta posojila za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč (236,7 milijarde EUR), obveznosti iz naslova pokojnin in druge obveznosti za pozaposlitvene prejemke (122,5 milijarde EUR), pasivne časovne razmejitve (78,1 milijarde EUR) in obveznosti iz poslovanja do tretjih oseb (46,4 milijarde EUR):

Sestava obveznosti na dan 31. decembra 2021

Image 11

Znatno povečanje za 82,9 milijarde EUR oz. 58,3 % v prejšnjem letu je bilo predvsem posledica naslednjih učinkov:

—

najeta posojila so se povečala s 93,2 milijarde EUR v letu 2020 na 236,7 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 143,5 milijarde EUR se nanaša predvsem na instrument RRF (91,0 milijarde EUR) in dodatna najeta posojila v okviru instrumenta SURE (50,1 milijarde EUR);

—

pasivne časovne razmejitve so se povečale s 64,6 milijarde EUR v letu 2020 na 78,1 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 13,5 milijarde EUR oz. 20,9 % se nanaša predvsem na novi instrument RRF (8,2 milijarde EUR) in izvrševanje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v okviru ESRR in Kohezijskega sklada (1,9 milijarde EUR);

—

obveznosti iz poslovanja so se povečale z 32,4 milijarde EUR v letu 2020 na 46,4 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 14,0 milijarde EUR oz. 43,2 % je predvsem posledica instrumenta RRF (19,1 milijarde EUR) in zmanjšanja obveznosti na področju kohezije, kjer je bil znesek zahtevkov za povračilo stroškov, prejetih pred koncem leta, nižji kot v prejšnjem letu (5,3 milijarde EUR).

Skupni znesek prejetih zahtevkov za povračilo stroškov in računov, ki so v bilanci stanja pripoznani v postavki „obveznosti iz poslovanja“

Image 12

Čista sredstva

Presežek obveznosti nad sredstvi je na dan 31. decembra 2021 znašal 82,3 milijarde EUR (leta 2020: 33,4 milijarde EUR). Razlog za znatno povečanje za 48,9 milijarde EUR so predvsem najeta posojila v zvezi z nepovratno podporo, pridobljena v okviru instrumenta NextGenerationEU v letu 2021 (kar je povzročilo povečanje odhodkov v okviru neposrednega upravljanja za 42,9 milijarde EUR). Opozoriti je treba, da presežek obveznosti nad sredstvi ne pomeni, da so institucije in organi EU v finančnih težavah, temveč da bodo nekatere obveznosti financirane iz prihodnjih letnih proračunov. Veliko odhodkov je po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka pripoznanih v tekočem letu, čeprav bodo morda dejansko plačani v naslednjih letih in financirani iz prihodnjih proračunov, z njimi povezani prihodki pa bodo obračunani šele v prihodnjih obdobjih. Poleg najetih posojil za instrument NextGenerationEU, ki bodo odplačana med letoma 2028 in 2051, ter obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, ki bodo plačane v več desetletjih, se najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, nanašajo na dejavnosti v zvezi z EKJS, ki jih je večina običajno plačanih v prvem četrtletju naslednjega leta.

6.   POLITIČNI IN FINANČNI OKVIR, UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST EU

Evropska unija (EU) je unija, na katero so države članice prenesle pristojnosti za uresničevanje skupnih ciljev. Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne državam članicam v družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.

6.1   POLITIČNI IN FINANČNI OKVIR

Pogodbi EU

Krovni cilji in načela, ki usmerjajo Unijo in evropske institucije, so opredeljeni v Pogodbah. Unija in institucije EU lahko delujejo le v mejah pristojnosti, ki jih imajo v skladu s Pogodbama za uresničevanje v njih določenih ciljev, pri tem pa morajo upoštevati načeli (12) subsidiarnosti in sorazmernosti. Da bi dosegla svoje cilje in izvedla svoje politike, si Unija sama zagotovi potrebna finančna sredstva. Komisija je odgovorna za spodbujanje splošnega interesa Unije, kar vključuje izvrševanje proračuna in upravljanje programov v sodelovanju z državami članicami in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

EU uresničuje cilje iz Pogodbe s številnimi orodji, med katerimi je tudi proračun EU. Druga so na primer skupni zakonodajni okvir ali skupne politične strategije.

Večletni finančni okvir in programi za porabo sredstev

Politike, ki jih podpira proračun EU, se izvajajo v skladu z večletnim finančnim okvirom ter ustrezno sektorsko zakonodajo, ki določa programe in instrumente za porabo sredstev. Z njimi se politične prednostne naloge EU pretvorijo v ukrepe financiranja, ki se izvajajo v dovolj dolgem obdobju, da se zagotovita učinkovitost in usklajena dolgoročna perspektiva za upravičence do sredstev EU in nacionalne organe, ki zagotavljajo sofinanciranje. Določeni so najvišji letni zneski (zgornje meje) za odhodke EU kot celoto in za glavne kategorije odhodkov (razdelki). S seštevkom zneskov zgornjih mej vseh razdelkov se lahko izračuna skupna zgornja meja odobritev za prevzem obveznosti. Svet sprejme večletni finančni okvir s soglasjem vseh držav članic in Evropskega parlamenta. Sedanji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 je bil sprejet 17. decembra 2020. Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 dopolnjuje začasni instrument za okrevanje NextGenerationEU.

Letni proračun

Letni proračun pripravi Komisija, dokončno pa se v skladu s postopkom iz člena 314 PDEU o njem dogovorita Evropski parlament in Svet (običajno do sredine decembra). V skladu z načelom uravnoteženosti proračuna morajo biti skupni prihodki enaki skupnim odhodkom (odobritvam plačil) v danem proračunskem letu.

Glavni viri financiranja EU so prihodki iz lastnih sredstev EU, ki jih dopolnjujejo drugi prihodki. Obstajajo štiri vrste lastnih sredstev: tradicionalna lastna sredstva (predvsem carine), lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV), viri lastnih sredstev na podlagi nereciklirane plastične odpadne embalaže (uvedeni leta 2021) in lastna sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND). Drugi prihodki, ki se ustvarijo pri dejavnostih EU (npr. globe zaradi kršitev pravil konkurence), običajno predstavljajo manj kot 10 % skupnih prihodkov.

Načini upravljanja

Proračun EU se izvršuje prek treh načinov upravljanja, ki določajo, kako se denar izplačuje in upravlja:

—

Deljeno upravljanje: velik del proračuna (približno tri četrtine) se upravlja v okviru sistema deljenega upravljanja Komisije v sodelovanju z državami članicami, zlasti na področju strukturnih skladov in kmetijstva.

—

Neposredno upravljanje: Komisija upravlja programe tudi sama in lahko za izvajanje posebnih programov pooblasti tudi izvajalske agencije.

—

Posredno upravljanje: odločitve glede odhodkov se lahko posredno upravljajo tudi prek drugih organov znotraj ali zunaj EU. V finančni uredbi in/ali sporazumih o prispevku so določeni potrebni mehanizmi nadzora in poročanja, ki jih morajo uporabljati ti subjekti, ter nadzor Komisije, kadar se naloge izvrševanja proračuna zaupajo nacionalnim agencijam, skupini Evropske investicijske banke, tretjim državam, mednarodnim organizacijam (npr. Svetovni banki ali Združenim narodom) in drugim subjektom (npr. decentraliziranim agencijam EU, skupnim podjetjem).

Finančna uredba

Finančna uredba (13), ki se uporablja za splošni proračun, je osrednji akt regulativne strukture financ EU. Podrobno opredeljuje finančna pravila, ki se uporabljajo za izvrševanje proračuna EU, in vloge različnih akterjev, ki sodelujejo pri zagotavljanju, da se denar uporablja dobro in dosega zastavljene cilje.

6.2   UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST

6.2.1   Institucionalna struktura

EU ima institucionalni okvir, prek katerega namerava uveljavljati svoje vrednote, uresničevati svoje cilje, služiti svojim interesom, interesom svojih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto svojih politik in ukrepov. Njeno organizacijsko strukturo sestavljajo institucije, agencije in drugi organi EU. Finančna uredba skupaj z veljavnimi računovodskimi pravili določa, kateri od teh subjektov so vključeni v konsolidirani zaključni račun EU (glej pojasnilo 9 konsolidiranega zaključnega računa EU za seznam subjektov, vključenih v obseg konsolidacije).

Evropski parlament skupaj s Svetom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Komisija politično odgovarja Evropskemu parlamentu. Svet prav tako opravlja funkcije usklajevanja politik in usklajevanja v okviru splošne politične usmeritve in prednostnih nalog Unije, ki jih je določil Evropski svet.

Evropska komisija je izvršna veja Evropske unije. Spodbuja splošni interes EU in v ta namen sprejema ustrezne pobude. Zagotavlja uporabo Pogodb in skrbi za uporabo prava Unije v državah članicah pod nadzorom Sodišča Evropske unije. Opravlja usklajevalno, izvršilno in upravljavsko funkcijo, izvršuje proračun in upravlja programe.

Komisija izvršuje proračun in pri tem v veliki meri sodeluje z državami članicami. (14) Skupaj zagotavljajo, da se odobrena proračunska sredstva porabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja. Uredbe določajo obveznosti držav članic v zvezi z revizijo in nadzorom pri deljenem izvrševanju proračuna in nastalih obveznostih. Za vsako institucijo EU določajo tudi obveznosti in podrobna pravila, ki se nanašajo na njene odhodke.

6.2.2   Upravljavska struktura Komisije

Ureditve upravljanja Komisije in način, s katerimi zagotavljajo, da Komisija deluje kot sodobna, odgovorna in v uspešnost usmerjena institucija, so opisani v Sporočilu (15) o upravljanju v Evropski komisiji.

Komisija izvaja svoje funkcije pod vodstvom kolegija komisarjev, ki določa prednostne naloge in prevzema splošno politično odgovornost za delo Komisije. Komisija kot kolegij deluje pod političnim vodstvom svojega predsednika oz. predsednice, ki cilje, za katere si bo prizadeval/-a, predstavi v okviru svojega imenovanja Evropskemu parlamentu v obliki političnih usmeritev. Predsednik oz. predsednica odloča o notranji organizaciji Komisije, s čimer zagotavlja, da deluje usklajeno, učinkovito in kot kolegij.

Kolegij delegira operativno izvrševanje proračuna in finančno poslovodenje generalnim direktorjem in vodjem služb, ki vodijo upravno strukturo Komisije. Ta decentralizirani pristop ustvarja upravno kulturo, ki uradnike spodbuja k prevzemanju odgovornosti za dejavnosti, ki jih nadzirajo, in od njih zahteva dajanje zagotovil glede dejavnosti, za katere so odgovorni.

Interni upravni odbor pod vodstvom predsednika oz. predsednice in v tesnem sodelovanju s člani Komisije, odgovornimi za proračun, človeške vire in upravo, ter z vključitvijo predsedniških in osrednjih služb zagotavlja usklajevanje, nadzor, svetovanje in strateške usmeritve.

Notranje ureditve določajo usklajen nabor trdnih kontrol in orodij za upravljanje, ki kolegiju komisarjev omogočajo, da prevzame politično odgovornost za delo Komisije. (16)

6.2.3   Finančno poslovodenje Komisije

V Komisiji so vloge in pristojnosti na področju finančnega poslovodenja jasno opredeljene (npr. v finančni uredbi in notranjih pravilih (17)) in se ustrezno izvajajo. Generalni direktorji in vodje služb Komisije so kot odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil odgovorni za dobro finančno upravljanje virov EU, upoštevanje določb finančne uredbe, obvladovanje tveganj in vzpostavitev ustreznega okvira notranje kontrole.

Odredbodajalci so odgovorni za celotno upravljanje od določanja, kaj je treba narediti za uresničitev ciljev politik, ki jih je zastavila institucija, do upravljanja dejavnosti z operativnega vidika in vidika dobrega finančnega poslovodenja. Naloge se lahko nadalje prenesejo na direktorje, vodje enot in druge, ki tako postanejo odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Vsak odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko ima enega ali dva direktorja, odgovorna za obvladovanje tveganj in notranjo kontrolo, za pomoč pri nadzorovanju in spremljanju izvajanja sistemov notranje kontrole.

Osrednje službe Komisije zagotavljajo smernice in nasvete ter spodbujajo dobre prakse, tudi prek dela internega upravnega odbora.

Finančna uredba zahteva, da vsak odredbodajalec pripravi letno poročilo o dejavnostih, ki podrobno opisuje dosežke, izvajanje notranje kontrole in dejavnosti finančnega poslovodenja med letom. Letno poročilo o dejavnostih vključuje izjavo, da so bila sredstva porabljena na podlagi načel dobrega finančnega poslovodenja in da so vzpostavljeni kontrolni postopki, ki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij. Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU (18) je glavni instrument, s katerim kolegij komisarjev prevzame politično odgovornost za finančno upravljanje proračuna EU.

Računovodja Komisije je na centralni ravni odgovoren za upravljanje zakladnice, postopke izterjave, določanje računovodskih pravil na podlagi mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS), potrjevanje računovodskih sistemov ter pripravo zaključnega računa Komisije in konsolidiranega zaključnega računa EU. Poleg tega mora računovodja podpisati zaključni račun z izjavo, da v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja finančno stanje, rezultate poslovanja in denarne tokove Unije. Zaključni račun sprejme kolegij komisarjev. Funkcija računovodje je neodvisna funkcija in ima veliko odgovornost pri finančnem poročanju Komisije.

Tudi funkcija notranjega revizorja Komisije je centralizirana in neodvisna, pri čemer notranji revizor zagotavlja neodvisne nasvete, mnenja in priporočila v zvezi s kakovostjo in delovanjem sistemov notranje kontrole v Komisiji, agencijah EU in drugih neodvisnih organih.

Odbor za spremljanje poteka revizij zagotavlja neodvisnost notranjega revizorja ter spremlja kakovost notranjih revizij in nadaljnje ukrepanje služb Komisije na podlagi priporočil notranje in zunanje revizije ter ugotovitev in priporočil Evropskega računskega sodišča v zvezi z razrešnico glede zanesljivosti letnega konsolidiranega zaključnega računa EU. S svetovalno vlogo odbor prispeva k splošnemu nadaljnjemu izboljšanju uspešnosti in učinkovitosti Komisije pri doseganju njenih ciljev ter olajšuje nadzor kolegija nad praksami Komisije na področju upravljanja, obvladovanja tveganja in notranje kontrole.

6.2.4   Postopek zunanje revizije in razrešnice

V skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja je treba sredstva upravljati na uspešen, učinkovit in gospodaren način. Vzpostavljen je okvir odgovornosti, ki temelji na celovitem poročanju, zunanji reviziji in političnem nadzoru, da se zagotovi razumno zagotovilo, da se sredstva EU ustrezno porabijo.

Evropski parlament se po priporočilu Sveta odloči, ali bo Komisiji za način, kako je izvrševala proračun EU v zadevnem letu, dal končno odobritev (podelitev razrešnice). Letni postopek razrešnice zagotavlja, da je Komisija politično odgovorna za izvrševanje proračuna EU.

Evropsko računsko sodišče vsako leto preuči zanesljivost računovodskih izkazov, ali so bili vsi prihodki prejeti in ali so vsi odhodki nastali na zakonit in pravilen način ter ali so bili finančno poslovodenje in kvalitativni vidiki oblikovanja proračuna, vključno z vidikom smotrnosti, dobri. Objava letnega poročila Evropskega računskega sodišča je izhodišče za postopek razrešnice. Revizorji pripravijo tudi posebna poročila o posebnih področjih porabe ali politike ali zadevah v zvezi s proračunom ali upravljanjem.

Sklep o razrešnici temelji tudi na celovitem finančnem poročanju Komisije in poročanju Komisije o odgovornosti, zaslišanjih komisarjev v Evropskem parlamentu in odgovorih na pisna vprašanja, naslovljena na Komisijo.

IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU

Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za leto 2021 je bil pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih predložile institucije in organi v skladu s členom 246(2) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije. Izjavljam, da je bil pripravljen v skladu z naslovom XIII navedene finančne uredbe ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz pojasnil k računovodskim izkazom.

Od računovodij teh institucij in organov, ki potrjujejo zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobila vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropske unije ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem na podlagi teh podatkov in preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa Evropske komisije, pridobila razumno zagotovilo, da zaključni račun v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja finančno stanje, rezultate poslovanja in denarne tokove Evropske unije.

Rosa ALDEA BUSQUETS

računovodja Evropske komisije

17. junij 2022

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA (2)

KAZALO

BILANCA STANJA 33
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 34
IZKAZ DENARNIH TOKOV 35
IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH 37
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 38

1.

 POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE 38

2.

 POJASNILA K BILANCI STANJA 57

3.

 POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 99

4.

 POGOJNE OBVEZNOSTI IN SREDSTVA 109

5.

 PRORAČUNSKE IN PRAVNE OBVEZNOSTI 116

6.

 OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ 120

7.

 RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK 141

8.

 DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA 143

9.

 OBSEG KONSOLIDACIJE 143

BILANCA STANJA

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

 

Neopredmetena sredstva

2.1

769

620

Opredmetena osnovna sredstva

2.2

12 669

11 682

Naložbe, ki se obračunajo po kapitalski metodi

2.3

1 192

588

Finančna sredstva

2.4

181 874

99 214

Predhodno financiranje

2.5

60 792

34 519

Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski

2.6

40 642

45 813

 

 

297 938

192 434

KRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

 

Finančna sredstva

2.4

6 744

13 881

Predhodno financiranje

2.5

32 656

28 229

Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski

2.6

31 796

28 681

Zaloge

2.7

84

80

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

2.8

44 860

16 742

 

 

116 141

87 613

SREDSTVA SKUPAJ

 

414 078

280 047

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

 

Pokojnine in drugi prejemki zaposlenih

2.9

(122 466 )

(116 020 )

Rezervacije

2.10

(2 950 )

(3 878 )

Finančne obveznosti

2.11

(214 974 )

(84 399 )

 

 

(340 391 )

(204 297 )

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

 

Rezervacije

2.10

(398)

(1 527 )

Finančne obveznosti

2.11

(31 149 )

(10 649 )

Obveznosti iz poslovanja

2.12

(46 372 )

(32 408 )

Pasivne časovne razmejitve

2.13

(78 068 )

(64 584 )

 

 

(155 987 )

(109 167 )

OBVEZNOSTI SKUPAJ

 

(496 377 )

(313 464 )

ČISTA SREDSTVA

 

(82 299 )

(33 418 )

Rezerve

2.14

1 325

5 062

Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic  (3)

2.15

(83 624 )

(38 480 )

ČISTA SREDSTVA

 

(82 299 )

(33 418 )

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

2021

2020

PRIHODKI

 

 

 

Prihodki iz nemenjalnih poslov

 

 

 

Sredstva iz naslova BND

3.1

115 955

125 393

Tradicionalna lastna sredstva

3.2

20 590

19 559

Sredstva iz naslova DDV

3.3

18 340

17 858

Lastna sredstva iz naslova odpadne plastične embalaže

3.4

5 831

—

Globe

3.5

1 990

452

Izterjava odhodkov

3.6

1 794

1 355

Sporazum o izstopu Združenega kraljestva

3.7

1 122

47 456

Drugo

3.8

6 737

7 116

 

 

172 357

219 190

 

 

 

 

Prihodki iz menjalnih poslov

 

 

 

Finančni prihodki

3.9

5 092

3 434

Drugo

3.10

1 497

1 404

 

 

6 589

4 838

Prihodki skupaj

 

178 946

224 028

ODHODKI

 

 

 

Izvedle države članice

3.11

 

 

Evropski kmetijski jamstveni sklad

 

(40 829 )

(40 461 )

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in drugi instrumenti za razvoj podeželja

 

(15 451 )

(14 467 )

Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad

 

(46 932 )

(41 118 )

Evropski socialni sklad

 

(16 727 )

(13 677 )

Drugo

 

(4 835 )

(2 701 )

Izvedli Komisija, izvajalske agencije in skrbniški skladi

3.12

(63 000 )

(22 094 )

Izvedli druge agencije in organi EU

3.13

(3 154 )

(3 530 )

Izvedle tretje države in mednarodne organizacije

3.13

(4 512 )

(4 178 )

Izvedli drugi subjekti

3.13

(3 225 )

(3 257 )

Stroški zaposlenih in pokojnin

3.14

(12 417 )

(11 995 )

Stroški financiranja

3.15

(4 201 )

(2 188 )

Drugi odhodki

3.16

(5 762 )

(6 946 )

Odhodki skupaj

 

(221 046 )

(166 612 )

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO

 

(42 100 )

57 416

IZKAZ DENARNIH TOKOV

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

Poslovni izid za zadevno leto

(42 100 )

57 416

Poslovanje

 

 

Odplačevanje

116

113

Amortizacija

1 054

1 047

(Razveljavitev) izgube zaradi oslabitve naložb

—

—

(Povečanje)/zmanjšanje posojil

(70 259 )

(40 624 )

(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja

(30 699 )

(11 301 )

(Povečanje)/zmanjšanje menjalnih terjatev in nemenjalnih izterljivih zneskov

2 055

(50 519 )

(Povečanje)/zmanjšanje zalog

(4)

(12)

Povečanje/(zmanjšanje) pokojnin in drugih prejemkov zaposlenih

6 447

18 360

Povečanje/(zmanjšanje) rezervacij

(2 057 )

581

Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti (razen najetih posojil v okviru instrumenta NextGenerationEU)

60 075

40 531

Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja

13 964

5 166

Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev

13 484

(2 645 )

Proračunski presežek iz prejšnjega leta, obravnavan kot nedenarni prihodki

(1 769 )

(3 218 )

Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih (gibanje nedenarnih sredstev ni vključeno v izkaz poslovnega izida)

(3 257 )

(15 155 )

Drugo gibanje nedenarnih sredstev

(1 757 )

63

Naložbenje

 

 

(Povečanje)/zmanjšanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev

(2 307 )

(1 566 )

(Povečanje)/zmanjšanje naložb, obračunanih po kapitalski metodi

(604)

3

(Povečanje)/zmanjšanje neizvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja  (19)

(4 636 )

(1 180 )

(Povečanje)/zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

(629)

(62)

Dejavnosti financiranja

 

 

Povečanje/(zmanjšanje) najetih posojil, ki se nanašajo na instrument NextGenerationEU

91 000

 

ČISTI DENARNI TOK

28 118

(3 004 )

Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

28 118

(3 004 )

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta

16 742

19 745

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta

44 860

16 742

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

(v milijonih EUR)

 

Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic Skupni presežek/(primanjkljaj)

Druge rezerve

Rezerva za pošteno vrednost

Čista sredstva

STANJE NA DAN 31.12.2019

(77 560 )

4 646

391

(72 523 )

Gibanje rezerve za Jamstveni sklad

(173)

173

—

—

Gibanje poštene vrednosti

—

—

105

105

Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih

(15 155 )

—

—

(15 155 )

Drugo

210

(252)

—

(42)

Proračunski rezultat za leto 2019, knjižen v dobro držav članic

(3 218 )

—

—

(3 218 )

Poslovni izid za zadevno leto

57 416

—

—

57 416

STANJE NA DAN 31.12.2020

(38 480 )

4 566

496

(33 418 )

Vpliv spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 (glej pojasnilo 1)

1 719

(3 043 )

(496)

(1 820 )

STANJE NA DAN 1.1.2021

(36 761 )

1 523

—

(35 238 )

Gibanje rezerve za Jamstveni sklad

—

—

—

—

Gibanje poštene vrednosti

—

—

—

—

Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih

(3 257 )

—

—

(3 257 )

Drugo

262

(198)

—

63

Proračunski rezultat za leto 2020, knjižen v dobro držav članic

(1 769 )

—

—

(1 769 )

Poslovni izid za zadevno leto

(42 100 )

—

—

(42 100 )

STANJE NA DAN 31.12.2021

(83 624 )

1 325

—

(82 299 )

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

V naslednjih razpredelnicah so zneski, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo v zvezi z večletnimi finančnimi okviri do konca leta 2020, še vedno prikazani v razdelku Države članice, saj kljub izstopu Združenega kraljestva iz Unije 1. februarja 2020 v skladu s sporazumom o izstopu njegov finančni odnos z Unijo še vedno ustreza odnosu države članice za ta obdobja.

1.   POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1   PRAVNA PODLAGA IN RAČUNOVODSKA PRAVILA

Računovodstvo EU se vodi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

Evropska unija v skladu s členom 80 finančne uredbe pripravi računovodske izkaze na temelju pravil računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS). Računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, morajo uporabljati vse institucije in organi EU, ki spadajo v obseg konsolidacije, da je zagotovljena notranja usklajenost konsolidiranih računovodskih izkazov EU.

Uporaba novih in spremenjenih računovodskih pravil Evropske unije (European Union accounting rules – EAR)

Nova EAR, ki so bila sprejeta, vendar 31. decembra 2021 še niso veljala

Novih EAR, ki bi bila sprejeta, vendar 31. decembra 2021 še ne bi veljala, ni.

Spremenjena EAR veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje

Računovodja Evropske komisije je 17. decembra 2020 sprejel spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 „Finančni instrumenti“, ki določa načela za finančno poročanje o finančnih sredstvih in finančnih obveznostih in temelji na novem MRSJS 41 „Finančni instrumenti“, spremenjenem MRSJS 28 „Finančni instrumenti: predstavitev“ in spremenjenem MRSJS 30 „Finančni instrumenti: razkritja“ (izdani avgusta 2018).

Spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 je obvezno od 1. januarja 2021 z vsemi spremembami od začetne prošnje, obračunane na navedeni datum, s čimer se ne zahteva preračun zneskov iz predhodnega obdobja. Zato so se finančna sredstva, finančne obveznosti, menjalne terjatve, prihodki od obresti/odhodki za obresti, kot so bili na dan 31. decembra 2020 predstavljeni v tem računu, obračunali v skladu z računovodskimi usmeritvami, kot je navedeno v računovodskih izkazih EU za leto 2020 v pojasnilih 1.5.5, 1.5.8 (le za menjalne posle), 1.5.12 in 1.6.1 (le za menjalne posle).

Glavne spremembe in njihov vpliv na zaključni račun EU za leto 2021 so:

Nova načela za razvrstitev in merjenje finančnih sredstev

S spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 se v razvrstitev finančnih sredstev uvaja pristop na podlagi načel in zahteva uporaba dveh meril: modela upravljanja, ki ga subjekt uporablja za upravljanje svojih finančnih sredstev, in značilnosti pogodbenih denarnih tokov navedenih sredstev. Finančna sredstva so glede na ti merili razvrščena v naslednje kategorije: „finančna sredstva po odplačni vrednosti“, „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala“ ali „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja“.

1. januarja 2021 so se na podlagi uporabe novih meril vse kapitalske naložbe in dolžniški vrednostni papirji prerazvrstili iz „razpoložljivih za prodajo“ v finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja. Povezana rezerva za pošteno vrednost je bila prerazvrščena – znotraj čistih sredstev – v skupni presežek ali primanjkljaj.

Novi model oslabitve

Medtem ko je prejšnji model oslabitve temeljil na nastalih izgubah, pa je bil s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 uveden v prihodnost usmerjen model oslabitve, ki temelji na pričakovanih kreditnih izgubah v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva. Pri pričakovani kreditni izgubi se upoštevajo možni dogodki neplačila in razvoj kreditne kakovosti finančnih sredstev. Novi model oslabitve se uporablja za vsa finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala, pa tudi za obveznosti iz kreditov in pogodbe o finančnem jamstvu.

1. januarja 2021 je uporaba novega modela oslabitve za finančna sredstva, razvrščena po odplačni vrednosti, povzročila zlasti pripoznanje oslabitve posojil za finančno pomoč, zagotovljeno partnerskim državam v okviru programa makrofinančne pomoči in programa Euratom.

Računovodenje na podlagi finančnega jamstva

Na podlagi prejšnjega računovodskega pravila EU št. 11 je bila večina finančnih jamstev, zlasti tistih, ki so zagotovljena brez vsakega prispevka ali s simboličnim prispevkom, obračunanih v skladu z načeli računovodskega pravila EU št. 10 „Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva“, zato so bila pripoznana kot rezervacije ali razkrita kot pogojne obveznosti, odvisno od verjetnosti izgube.

V skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 je treba zahteve glede računovodenja na podlagi finančnega jamstva uporabljati za vse pogodbe o finančnem jamstvu. Merjenje obveznosti iz finančnih jamstev temelji na pošteni vrednosti jamstva ob začetnem pripoznanju in gibanju pričakovanih kreditnih izgub iz zajamčenega dolžniškega portfelja. Glej pojasnilo 1.5.12.

Zato so bile 1. januarja 2021 obstoječe pogodbe o finančnem jamstvu prerazvrščene iz kategorije finančnih rezervacij v kategorijo obveznosti iz finančnih jamstev in ponovno izmerjene v skladu z zahtevami spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11. Sprememba je povzročila povečanje finančnih obveznosti, zlasti v zvezi z jamstvi, zagotovljenimi skupini EIB v okviru mandata za dajanje zunanjih posojil. Po spremembi računovodskega obravnavanja in pripoznanju obveznosti pogodbe o finančnem jamstvu za mandat za dajanje zunanjih posojil je bila rezerva za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe – v čistih sredstvih do 31. decembra 2020 – sproščena za skupni presežek ali primanjkljaj.

Naslednja razpredelnica kaže prvotne kategorije merjenja v okviru računovodskega pravila EU št. 11, kot se je uporabljalo za računovodske izkaze EU za leto 2020, in nove kategorije merjenja v okviru spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 za finančna sredstva in obveznosti Evropske unije na dan 1. januarja 2021:

(v milijonih EUR)

 

Kategorija merjenja pred računovodskim pravilom EU št. 11

Čista knjigovodska vrednost na dan 31.12.2020

Kategorija merjenja spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11

Čista knjigovodska vrednost na dan 1.1.2021

Finančna sredstva

 

 

 

 

Posojila

Posojila in terjatve

93 309

Odplačna vrednost

93 575

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj

2

Dolžniške in lastniške naložbe

Razpoložljive za prodajo

19 587

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj

19 587

Izvedena sredstva

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj

199

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj

199

Terjatve

Posojila in terjatve

3 450

Odplačna vrednost

3 485

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj

3 482

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Razpoložljivi za prodajo

16 742

Odplačna vrednost

16 742

Finančne obveznosti

 

 

 

 

Finančna jamstva

Obveznosti iz finančnih jamstev

(90)

Obveznosti iz finančnih jamstev

(7 889 )

Rezervacije (računovodsko pravilo EU št. 10)

(2 523 )

Najeta posojila

Odplačna vrednost

(93 192 )

Odplačna vrednost

(93 521 )

Druge finančne obveznosti

Odplačna vrednost

(1 761 )

Odplačna vrednost

(1 761 )

Izvedene obveznosti

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj

(4)

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj

(4)

Obveznosti iz poslovanja

Odplačna vrednost

(32 408 )

Odplačna vrednost

(32 408 )

Naslednja razpredelnica vsebuje analizo učinka prehoda na spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 za finančna sredstva, terjatve, finančne rezervacije in finančne obveznosti Evropske unije. Vsebuje uskladitev knjigovodskih vrednosti iz prejšnje kategorije merjenja v okviru računovodskega pravila EU št. 11, kot se je uporabljalo za računovodske izkaze EU za leto 2020, z njihovimi novimi kategorijami merjenja po prehodu na spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 1. januarja 2021:

(v milijonih EUR)

 

Stanje na dan 31.12.2020

Prerazvrstitev

Ponovno merjenje

Stanje na dan 1.1.2021

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

 

 

 

 

Prenesena začetna bilanca

19 587

 

 

 

Prerazporeditev z razpoložljivosti za prodajo na finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

 

(19 587 )

 

 

Prilagojena začetna bilanca

 

 

 

—

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

 

 

 

 

Prenesena začetna bilanca

199

 

 

 

Prerazporeditev z razpoložljivosti za prodajo na finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

 

19 587

 

 

Prerazporeditev s posojil na finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

 

2

 

 

Prilagojena začetna bilanca

 

 

 

19 788

Finančna sredstva po odplačni vrednosti (v računu za leto 2020: posojila)

 

 

 

 

Prenesena začetna bilanca

93 309

 

 

 

Ponovno merjenje: Veljavna obrestna mera

 

 

329

 

Ponovno merjenje: Pričakovane kreditne izgube

 

 

(60)

 

Prerazvrstitev na finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

 

(2)

 

 

Prilagojena začetna bilanca

 

 

 

93 575

Finančna sredstva skupaj

(pojasnilo 2.4)

113 095

—

269

113 363

Terjatve

 

 

 

 

Prenesena začetna bilanca

3 450

 

 

 

Ponovno merjenje: Pričakovane kreditne izgube

 

 

33

 

Pogodbe o finančnem jamstvu – prejemni del: ponovno merjenje

 

 

3 484

 

Prilagojena začetna bilanca

 

 

 

6 967

Terjatve skupaj

(pojasnilo 2.6.2)

3 450

—

3 517

6 967

Finančne rezervacije

 

 

 

 

Prenesena začetna bilanca

(2 523 )

 

 

 

Prerazporeditev na obveznosti iz finančnih jamstev

 

2 522

 

 

Prilagojena začetna bilanca

 

 

 

(1)

Finančne rezervacije skupaj

(pojasnilo 2.10)

(2 523 )

2 522

—

(1)

Obveznosti iz finančnih jamstev

 

 

 

 

Prenesena začetna bilanca

(90)

 

 

 

Prerazporeditev s finančnih rezervacij

 

(2 522 )

 

 

Pogodbe o finančnem jamstvu – plačilni del: ponovno merjenje

 

 

(5 277 )

 

Prilagojena začetna bilanca

 

 

 

(7 889 )

Finančne obveznosti po odplačni vrednosti

 

 

 

 

Prenesena začetna bilanca

(94 954 )

 

 

 

Ponovno merjenje: Veljavna obrestna mera

 

 

(329)

 

Prilagojena začetna bilanca

 

 

 

(95 283 )

Finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

 

 

 

 

Prenesena začetna bilanca

(4)

 

 

 

Prilagojena začetna bilanca

 

 

 

(4)

Finančne obveznosti skupaj

(pojasnilo 2.11)

(95 048 )

(2 522 )

(5 606 )

(103 175 )

Učinek spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 skupaj

 

 

(1 820 )

 

Naslednja razpredelnica vsebuje analizo učinka prehoda na spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 za čista sredstva Evropske unije na dan 1. januarja 2021:

(v milijonih EUR)

 

Stanje na dan 31.12.2020

Sprostitev rezerv

Drugi učinki na čista sredstva

Stanje na dan 1.1.2021

Rezerve

 

 

 

 

Prenesena začetna bilanca

5 062

 

 

 

Sprostitev rezerve za pošteno vrednost

 

(496)

 

 

Sprostitev rezerve za Jamstveni sklad

 

(3 043 )

 

 

Prilagojena začetna bilanca

 

 

 

1 523

Skupni presežek/(primanjkljaj)

 

 

 

 

Prenesena začetna bilanca

(38 480 )

 

 

 

Sprostitev rezerve za pošteno vrednost

 

496

 

 

Sprostitev rezerve za Jamstveni sklad

 

3 043

 

 

Ponovno merjenje sredstev in obveznosti

 

 

(1 820 )

 

Prilagojena začetna bilanca

 

 

 

(36 761 )

Čista sredstva skupaj

(33 418 )

—

(1 820 )

(35 238 )

Naslednja razpredelnica vsebuje uskladitev nadomestila za končno oslabitev iz prejšnjega obdobja, merjeno v skladu z računovodskim pravilom EU št. 11, kot se je uporabljalo za računovodske izkaze EU za leto 2020 in finančne rezervacije, merjene v skladu z računovodskim pravilom EU št. 10, z novim nadomestilom za oslabitev, merjeno v skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 na dan 1. januarja 2021:

(v milijonih EUR)

 

31.12.2020

1.1.2021

Nadomestilo za oslabitev/ Finančne rezervacije

12-mesečne pričakovane kreditne izgube

pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja

Nadomestilo za oslabitev skupaj

Finančna sredstva po odplačni vrednosti, od teh

(739)

(49)

(25)

(73)

Prenesena posojila  (20)

(726)

—

—

—

Druga posojila

(13)

(49)

(25)

(73)

Terjatve

(190)

 

(156)

(156)

Pogodbe o finančnem jamstvu

(2 523 )

(859)

(5 143 )

(6 002 )

1.2   RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, smotrnosti in denarnih tokovih posameznega subjekta, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri EU kot osebi javnega prava je njihov namen zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno oseba javnega prava ravna s sredstvi, ki so ji zaupana. Ta dokument je bil pripravljen ob upoštevanju teh ciljev.

Splošna izhodišča (tj. računovodska načela), ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov, so določena v računovodskem pravilu EU št. 1 „Računovodski izkazi“ in so enaka tistim, ki so opisana v MRSJS 1: pošteno predstavljanje, računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka, časovna neomejenost delovanja, doslednost predstavljanja, pomembnost, združevanje, pobotanje in primerjalne informacije.

Kvalitativne značilnosti finančnega poročanja so ustreznost, pošteno predstavljanje (zanesljivost), razumljivost, pravočasnost, primerljivost in preverljivost.

1.3   KONSOLIDACIJA

Obseg konsolidacije

Konsolidirani računovodski izkazi EU zajemajo vse pomembne nadzorovane subjekte, skupne aranžmaje in pridružene subjekte. Popoln seznam subjektov, vključenih v obseg konsolidacije, ki zdaj obsega 55 nadzorovanih subjektov in en pridružen subjekt (leta 2020: 52 nadzorovanih subjektov in en pridružen subjekt) je naveden v pojasnilu 9. Med nadzorovanimi subjekti so institucije EU (vključno s Komisijo, ne pa Evropsko centralno banko) in agencije EU (razen agencij skupne in zunanje varnostne politike). Tudi za Evropsko skupnost za premog in jeklo v likvidaciji (ESPJ v l.) velja, da je nadzorovani subjekt. Edini pridruženi subjekt EU je Evropski investicijski sklad (EIS).

Subjektov, ki spadajo v obseg konsolidacije, vendar niso pomembni za konsolidirani zaključni račun EU kot celoto, ni treba konsolidirati ali o njih poročati po kapitalski metodi, če bi to povzročilo pretirano porabo časa ali pretirane stroške za EU. Ti subjekti so navedeni kot „manjši subjekti“ in so posebej navedeni v pojasnilu 9. Leta 2021 je bilo med take manjše subjekte razvrščenih osem subjektov (leta 2020: osem subjektov).

Nadzorovani subjekti

Za določitev obsega konsolidacije se uporablja koncept nadzora. Nadzorovani subjekti so subjekti, za katere je Evropska unija izpostavljena različnim koristim od svoje udeležbe ali ima pravice do njih lahko vpliva na naravo in znesek teh koristi prek svoje pristojnosti nad drugim subjektom. Ta pristojnost mora biti izvršljiva takoj in se mora nanašati na zadevne dejavnosti subjekta. Nadzorovani subjekti so v celoti vključeni v konsolidacijo, ki se začne s prvim dnem obstoja nadzora in konča, ko takega nadzora ni več.

Najpogostejši kazalniki nadzora znotraj EU so: ustanovitev subjekta na podlagi ustanovnih pogodb ali sekundarne zakonodaje, financiranje subjekta iz proračuna EU, obstoj glasovalnih pravic v upravnih organih, revizija, ki jo izvaja Evropsko računsko sodišče, in razrešnica, ki jo podeli Evropski parlament. Vsak subjekt posebej se oceni, da se ugotovi, ali za sprožitev nadzora zadostuje eno ali vsa zgornja merila.

Vsi pomembni medsebojni posli in stanja med nadzorovanimi subjekti EU se izločijo, medtem ko so neiztrženi dobički in izgube iz takšnih poslov neznatni ter zato niso izločeni.

Skupni aranžmaji

Skupni aranžma je aranžma, ki ga skupaj obvladujeta EU in ena ali več strank. Skupno obvladovanje je dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja z zavezujočim dogovorom, ki obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki skupaj obvladujejo aranžma. Skupni aranžmaji so lahko skupna podjetja ali skupne dejavnosti. Skupno podjetje je skupni aranžma, strukturiran prek ločenega nosilca, v katerem imajo stranke, ki skupno obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja. Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi (glej pojasnilo 1.5.4). Skupna dejavnost je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem. Deleži v skupnih dejavnostih se obračunajo tako, da se v računovodskih izkazih EU pripoznajo njena sredstva, obveznosti, prihodki in odhodki ter njen delež sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov, ki jih ima v skupni posesti ali so nastali skupaj.

Pridruženi subjekti

Pridruženi subjekti so subjekti, na katere ima EU znaten neposreden ali posreden vpliv, vendar jih ne obvladuje sama ali z drugim subjektom. Obstoj znatnega vpliva se predpostavlja, če ima EU v njih neposredno ali posredno najmanj 20 % glasovalnih pravic. Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi (glej pojasnilo 1.5.4).

Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo in katerih sredstva upravlja Komisija

Sredstva skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja za osebje EU, Evropskega razvojnega sklada in Jamstvenega sklada za udeležence v imenu teh subjektov upravlja Komisija, vendar teh subjektov EU ne nadzoruje in zato niso konsolidirani v njenih računovodskih izkazih.

1.4   PODLAGA ZA PRIPRAVO

Računovodski izkazi se vsako leto predstavijo v skladu s členom 243 finančne uredbe. Obračunsko leto se začne 1. januarja in konča 31. decembra.

1.4.1   Valuta in osnova za preračunavanje

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v milijonih eurov, razen če je navedeno drugače, saj je euro funkcijska valuta EU.

Posli in stanja

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Drugačne metode preračunavanja se uporabijo za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki ohranijo svojo vrednost v eurih po tečaju na dan, ko so bila nabavljena.

Stanja denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izražena v tujih valutah, se preračunajo v eure po deviznih tečajih Evropske centralne banke (ECB), ki veljajo na dan 31. decembra:

Devizni tečaj eura

Valuta

31.12.2021

31.12.2020

Valuta

31.12.2021

31.12.2020

BGN

1,9558

1,9558

PLN

4,5969

4,5597

CZK

24,8580

26,2420

RON

4,949

4,8683

DKK

7,4364

7,4409

SEK

10,2503

10,0343

GBP

0,8403

0,8990

CHF

1,0331

1,0802

HRK

7,5156

7,5519

JPY

130,3800

126,4900

HUF

369,1900

363,8900

USD

1,1326

1,2271

1.4.2   Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu z MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah poslovodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene med drugim vključujejo zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, finančno tveganje v zvezi s terjatvami in zneske, razkrite v pojasnilih v zvezi s finančnimi instrumenti, nadomestilo za oslabitev za finančna sredstva po odplačni vrednosti in za obveznosti iz pogodbe o finančnem jamstvu, prehodno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, rezervacije, stopnjo oslabitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, čisto iztržljivo vrednost zalog, pogojna sredstva in obveznosti. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se prikažejo v obdobju, v katerem postanejo znane, če sprememba vpliva samo na navedeno obdobje, ali v navedenem obdobju in prihodnjih obdobjih, če sprememba vpliva na oboje.

1.5   BILANCA STANJA

1.5.1   Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno sredstvo je opredeljivo nedenarno sredstvo brez fizičnega obstoja. Sredstvo je opredeljivo, če ga je mogoče ločiti (tj. mogoče ga je ločiti ali oddeliti od subjekta, npr. s prodajo, prenosom, licenciranjem, najemom ali izmenjavo, posamično ali skupaj s povezano pogodbo, opredeljivim sredstvom ali obveznostjo, ne glede na to, ali namerava subjekt to storiti) ali pa izhaja iz zavezujočih ureditev (vključno s pravicami iz pogodb ali drugimi pravnimi pravicami), ne glede na to, ali je te pravice mogoče prenesti ali ločiti od subjekta ali od drugih pravic in obveznosti.

Pridobljena neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgube zaradi oslabitve. Notranje razvita neopredmetena sredstva so usredstvena, kadar so izpolnjena ustrezna merila iz računovodskih pravil EU za to, odhodki pa se nanašajo izključno na razvojno fazo sredstva. Stroški, ki jih je mogoče usredstviti, zajemajo vse neposredno pripisljive stroške, potrebne za ustvarjanje, proizvajanje in pripravo sredstva, da lahko deluje tako, kot je nameravalo poslovodstvo. Stroški, povezani z raziskovalnimi dejavnostmi, stroški razvoja, ki jih ni mogoče usredstviti, in stroški vzdrževanja se pripoznajo kot odhodki, ko nastanejo.

Neopredmetena sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjeni dobi koristnosti (3 do 11 let). Ocenjena doba koristnosti neopredmetenih sredstev je odvisna od njihove specifične ekonomske ali pravne življenjske dobe, določene v sporazumu.

1.5.2   Opredmetena osnovna sredstva

Vsa opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgube zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi, gradnji ali prenosu sredstva.

Poznejši stroški se vključijo v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznajo kot ločeno sredstvo, kakor je primerno, le, kadar je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, povezane s to postavko, pritekale v EU in je mogoče te stroške zanesljivo izmeriti. Stroški popravil in vzdrževanja se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v proračunskem obdobju, v katerem so nastali.

Zemljišča se ne amortizirajo, ker se šteje, da imajo neomejeno dobo koristnosti. Sredstva v gradnji se ne amortizirajo, ker še niso na razpolago za uporabo. Amortizacija drugih sredstev se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški odštejejo od njihove preostale vrednosti v ocenjeni dobi koristnosti:

Vrsta sredstva

Stopnja enakomernega časovnega amortiziranja

Zgradbe

4 % do 10 %

Vesoljska sredstva

8 % do 25 %

Naprave in oprema

10 % do 25 %

Pohištvo in vozila

10 % do 25 %

Računalniška strojna oprema

25 % do 33 %

Drugo

10 % do 33 %

Dobički ali izgube pri odtujitvah se določijo s primerjavo iztržka, zmanjšanega za odhodke za prodajo, s knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva in so zajeti v izkazu poslovnega izida.

Najemi

Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo ali niz plačil pravico do uporabe sredstva za dogovorjen čas. Najemi so razvrščeni kot finančni najemi ali poslovni najemi.

Finančni najemi so najemi, pri katerih se skoraj vsa tveganja in koristi, povezani z lastništvom, prenesejo na najemnika. Če ima subjekt vlogo najemnika v finančnem najemu, od začetka najema pripoznava sredstva, pridobljena na podlagi finančnega najema, kot sredstva, povezane obveze iz najema pa kot obveznosti. Sredstva in obveznosti se pripoznajo po zneskih, ki so enaki pošteni vrednosti najetega premoženja ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjših plačil najemnine, pri čemer se obe določita na začetku najema. Med trajanjem najema se sredstva v finančnem najemu amortizirajo v dobi koristnosti sredstva ali v obdobju trajanja najema, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij. Najmanjša plačila najemnine so razdeljena na finančni strošek (element obresti) in zmanjšanje neporavnane obveznosti (element kapitala). Finančni strošek se dodeli vsakemu obdobju med trajanjem najema, tako da se oblikuje stalna obrestna mera za preostali saldo obveznosti, ki se izkazuje kot kratkoročen/nekratkoročen, kakor je ustrezno. Pogojne najemnine se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem nastanejo.

Poslovni najem je najem, ki ni finančni najem, tj. najem, pri katerem najemodajalec zadrži skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva. Če ima subjekt vlogo najemnika v poslovnem najemu, med obdobjem trajanja najema plačila za poslovni najem časovno enakomerno pripoznava kot odhodke v izkazu poslovnega izida, pri čemer niti najetega sredstva niti obveznosti iz naslova zakupa ne prikazuje v izkazu finančnega položaja.

1.5.3   Oslabitev nefinančnih sredstev

Oslabitev pomeni izgubo prihodnjih gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti sredstva, ki presega sistematično pripoznanje izgube prihodnjih gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti sredstva z amortizacijo. Sredstva, ki imajo neomejeno dobo koristnosti, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Sredstva, ki so predmet amortizacije, se preverijo glede oslabitve, kadar na datum poročanja obstajajo znaki, da bi lahko bilo sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

Preostala vrednost in doba koristnosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se preverita ter, kadar je to primerno, popravita vsaj enkrat na leto. Če razlogi za oslabitev, ki je bila pripoznana v prejšnjih letih, ne obstajajo več, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve ustrezno razveljavi.

1.5.4   Naložbe, ki se obračunajo po kapitalski metodi

Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih

Naložbe, obračunane po kapitalski metodi, se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti, pri čemer se začetna knjigovodska vrednost naknadno poveča ali zmanjša, da se pripoznajo dodatni prispevki, delež EU v presežku ali primanjkljaju subjekta, v katerega se vlaga, oslabitve in dividende. Začetna nabavna vrednost skupaj z vsemi spremembami predstavlja knjigovodsko vrednost naložbe v računovodskih izkazih na datum bilance stanja. Delež EU v presežku ali primanjkljaju subjekta, v katerega se vlaga, se pripozna v izkazu poslovnega izida, delež v gibanju lastniškega kapitala subjekta, v katerega se vlaga, pa se pripozna v rezervah v čistih sredstvih. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička naložbe, zmanjša knjigovodsko vrednost sredstva.

Če je delež EU pri primanjkljajih naložbe, obračunan z uporabo kapitalske metode, enak ali večji od njenega deleža v naložbi, EU preneha pripoznavati svoj delež nadaljnjih izgub (v nadaljnjem besedilu: nepripoznane izgube). Potem ko se delež EU zmanjša na nič, se dodatne izgube opredelijo in obveznost se pripozna le v obsegu, za katerega ima EU pravno ali posredno obvezo ali je opravila plačila v imenu pridruženega podjetja.

V primeru znamenj oslabitve je potreben odpis do višine nižje nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost se določi, kakor je opisano v pojasnilu 1.5.3. Če razlog za oslabitev pozneje preneha obstajati, se izguba zaradi oslabitve razveljavi na knjigovodsko vrednost, ki bi bila določena, če ne bi bila priznana izguba zaradi oslabitve.

V primerih, ko ima EU najmanj 20-odstotni delež v skladu investicijskega kapitala, si ne prizadeva znatno vplivati na sklad. Taki skladi se zato obravnavajo kot finančni instrumenti in so razvrščeni kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja.

Pridruženi subjekti in skupna podjetja, razvrščeni kot manjši subjekti (glej pojasnilo 1.3), niso obračunani po kapitalski metodi. Prispevki EU za te subjekte se obračunajo kot odhodki v zadevnem obdobju.

1.5.5   Finančna sredstva

Razvrstitev ob začetnem pripoznanju

Razvrstitev je odvisna od dveh meril:

—

modela upravljanja finančnih sredstev. To zahteva oceno, kako EU upravlja finančna sredstva, da ustvari denarne tokove in doseže svoje cilje, in kako vrednoti uspešnost na podlagi finančnih sredstev;

—

značilnosti pogodbenih denarnih tokov sredstev. To zahteva oceno, ali so pogodbeni denarni tokovi izključno plačila glavnice in obresti na neporavnano glavnico. Obresti so nadomestilo za časovno vrednost denarja, kreditno tveganje in druga osnovna tveganja in stroške, ki so povezani s posojanjem.

Na podlagi ocene, ki temelji na teh merilih, se lahko finančna sredstva razvrstijo v tri kategorije: „finančna sredstva po odplačni vrednosti“, „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala“ ali „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja“.

Finančna sredstva s pogodbenimi denarnimi tokovi, ki predstavljajo izključno glavnico in obresti, so razvrščena glede na model upravljanja, ki ga subjekt uporablja. Če je cilj modela upravljanja posedovanje finančnih sredstev zaradi prejemanja pogodbenih denarnih tokov, so finančna sredstva razvrščena po odplačni vrednosti. Če je cilj modela upravljanja posedovanje finančnih sredstev zaradi prejemanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje finančnih sredstev, so razvrščena po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala. Če se model upravljanja razlikuje od teh dveh modelov (npr. finančna sredstva se posedujejo za trgovanje ali v portfelju, ki se upravlja in vrednoti na podlagi poštene vrednosti), so finančna sredstva razvrščena kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja.

Finančna sredstva s pogodbenimi denarnimi tokovi, ki ne predstavljajo le glavnice in obresti, temveč uvajajo izpostavljenost tveganjem in nestanovitnosti, ki niso tista, ki so prisotna v osnovnem posojilnem dogovoru (npr. spremembe cen lastniških instrumentov), so ne glede na model upravljanja razvrščena kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja.

EU ob začetnem pripoznanju razvrsti finančna sredstva na naslednji način:

(i)   Finančna sredstva po odplačni vrednosti

EU v to kategorijo razvrsti:

—

denarna sredstva in njihove ustreznike;

—

posojila (vključno z vezanimi vlogami s prvotno zapadlostjo več kot tri mesece);

—

menjalne terjatve, razen prejemnega dela pogodbe o finančnem jamstvu, ki je razvrščen kot finančno sredstvo po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja.

Ta neizvedena finančna sredstva izpolnjujejo dva pogoja: cilj modela upravljanja EU je njihovo posedovanje zaradi prejemanja pogodbenih denarnih tokov. Poleg tega obstajajo na določene dneve pogodbeni denarni tokovi, ki predstavljajo le glavnico in obresti na neporavnano glavnico.

Finančna sredstva po odplačni vrednosti so vključena v kratkoročna sredstva, razen tistih s prvotno zapadlostjo več kot 12 mesecev od datuma poročanja.

(ii)   Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala

Ta neizvedena finančna sredstva imajo pogodbene denarne tokove, ki predstavljajo le glavnico in obresti na neporavnano glavnico. Poleg tega je cilj modela upravljanja posedovanje finančnih sredstev zaradi prejemanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje finančnih sredstev.

Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot gibljiva sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma poročanja.

EU na dan 31. decembra 2021 takih sredstev ne poseduje.

(iii)   Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

EU razvrsti naslednja finančna sredstva kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, saj pogodbeni denarni tokovi ne predstavljajo le glavnice in obresti na glavnico:

—

izvedene finančne instrumente;

—

kapitalske naložbe in naložbe v sklade denarnega trga ali v združena portfeljska sredstva;

—

druge lastniške naložbe (npr. posli rizičnega kapitala).

Poleg tega EU razvrsti dolžniške vrednostne papirje, ki jih poseduje, kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, saj se portfelji dolžniških vrednostnih papirjev upravljajo in vrednotijo na podlagi poštene vrednosti portfelja (npr. skupni sklad za rezervacije v skladu s členom 212 finančne uredbe).

Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot gibljiva sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma poročanja.

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala in po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja se pripozna na datum trgovanja – datum, na katerega se EU zaveže, da bo kupila sredstvo. Ustrezniki denarnih sredstev in posojila se pripoznajo, ko so denarna sredstva položena pri finančni ustanovi ali nakazana posojilojemalcem.

Finančna sredstva se na začetku merijo po pošteni vrednosti. Za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, se stroški posla dodajo pošteni vrednosti ob začetnem pripoznanju. Za finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, so stroški posla prikazani kot odhodki v izkazu poslovnega izida.

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla, razen če ne gre za posel pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. brez vsakega prispevka ali s simboličnim prispevkom za namene javne politike. V tem primeru je razlika med pošteno vrednostjo finančnega instrumenta in ceno posla nemenjalna sestavina, ki se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. V tem primeru se poštena vrednost finančnega sredstva izpelje iz trenutnih tržnih poslov za neposredno enakovreden instrument. Če ni delujočega trga za instrument, se poštena vrednost izpelje iz tehnike vrednotenja, pri kateri se uporabljajo podatki z opazovanih trgov.

Kadar se odobri dolgoročno brezobrestno posojilo ali posojilo z obrestmi, nižjimi od tržnih, se lahko njegova poštena vrednost oceni kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument s podobno bonitetno oceno.

Posojila, odobrena v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, in posojila za finančno pomoč se na začetku izmerijo glede na nominalni znesek, cena posla pa se šteje kot poštena vrednost posojila. Razlogi za to so:

—

„tržno okolje“ za posojila, ki jih daje EU, je zelo posebno in se močno razlikuje od kapitalskega trga, na katerem se izdaja poslovni ali javni dolg. Posojilodajalci na teh trgih lahko namreč izbirajo med alternativnimi naložbami in ta možnost se odraža v tržnih cenah. EU pa te možnosti izbire med alternativnimi naložbami nima, saj ne sme vlagati denarja na kapitalskih trgih; finančna sredstva si izposoja samo za dajanje posojil. To pomeni, da za izposojene zneske nima možnosti alternativnega posojila ali naložbe. Tako ni oportunitetnih stroškov in s tem ni podlage za primerjavo s tržnimi obrestnimi merami. Dejansko posojila, ki jih daje EU, predstavljajo trg. V bistvu, ker ni mogoče določiti oportunitetnih stroškov, tržna cena ne odraža ustrezno bistva dajanja posojil EU. Zato ni primerno določati poštene vrednosti posojil EU glede na podjetniške ali državne obveznice;

—

prav tako ni delujočega trga ali podobnih poslov, ki bi se lahko uporabili za primerjavo, zato bi morala biti obrestna mera, ki jo EU uporablja pri oceni poštene vrednosti posojil, dejansko zaračunana obrestna mera.

Poznejše merjenje

Finančna sredstva po odplačni vrednosti se pozneje izmerijo po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala se pozneje merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube iz sprememb poštene vrednosti se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost, razen razlik pri prevedbi tujih valut pri denarnih sredstvih, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja se pozneje merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube iz sprememb poštene vrednosti (vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevedbe tujih valut in morebitnih natečenih obresti) so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.

Poštena vrednost pri poznejšem merjenju

Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje zunaj organiziranega trga) ne deluje, EU določi pošteno vrednost z uporabo metod vrednotenja. Te obsegajo uporabo zadnjih poslov pod običajnimi tržnimi pogoji, sklicevanje na druge instrumente, ki imajo podobne bistvene značilnosti, analizo diskontiranih denarnih tokov, modele za določanje vrednosti opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu.

Naložbe v sklade tveganega kapitala, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, se vrednotijo po pripisani čisti vrednosti sredstva, ki se šteje kot enakovredna njihovi pošteni vrednosti.

Oslabitev finančnih sredstev

EU pripozna in meri izgubo zaradi oslabitve za pričakovane kreditne izgube pri finančnih sredstvih, ki se merijo po odplačni vrednosti in pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala.

Pričakovana kreditna izguba je sedanja vrednost razlike med pogodbenimi denarnimi tokovi in denarnimi tokovi, ki jih EU namerava prejeti. Vključuje razumne in sprejemljive informacije, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj na datum poročanja.

Pričakovana kreditna izguba se meri s tristopenjskim modelom, pri katerem se upoštevata verjetnost tehtanih dogodkov neplačila v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva in gibanje kreditnega tveganja od izdaje finančnega sredstva. Pri posojilih se za izdajo šteje datum nepreklicne obveznosti iz kreditov.

Če od izdaje ni znatnega povečanja kreditnega tveganja („1. stopnja“), je izguba zaradi oslabitve pričakovana kreditna izguba zaradi možnih dogodkov neplačila v naslednjih 12 mesecih od datuma poročanja („12-mesečna pričakovana kreditna izguba“). Če se je kreditno tveganje od izdaje znatno povečalo („2. stopnja“) ali če obstajajo nepristranski dokazi o kreditni oslabitvi („3. stopnja“), je izguba zaradi oslabitve enaka pričakovani kreditni izgubi zaradi možnih dogodkov neplačila v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva („pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja“) (glej pojasnilo 6.5).

Za sredstva po odplačni vrednosti se knjigovodska vrednost sredstva zmanjša za znesek izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida. Za sredstva po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala se popravek vrednosti za izgubo pripozna v čistih sredstvih/lastniškem kapitalu in ne zmanjša knjigovodske vrednosti finančnega sredstva v izkazu finančnega položaja. Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

(a)   Posojila državam

Ocena oslabitve posojil EU temelji na okviru narave financiranja EU in njenega edinstvenega institucionalnega statusa.

Za oslabitev posojil državam nečlanicam EU izračuna pričakovane kreditne izgube z uporabo podatkov o zunanji kreditni kakovosti, vendar ob upoštevanju svojega statusa prednostnega upnika, kar zmanjšuje kreditno tveganje. Za izračun sedanje vrednosti je diskontna stopnja izvirna efektivna obrestna mera posojila. Če je obrestna mera posojila spremenljiva, je diskontna stopnja trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo.

Za posojila državam članicam v EU nikoli niso nastale izgube zaradi oslabitve, niti se ni srečala z neplačili. EU pri teh posojilih poleg statusa prednostnega upnika upošteva odnose z državami članicami. Ta dva elementa načeloma jamčita popolno povrnitev posojil državam članicam ob zapadlosti. Zato EU pričakovane kreditne izgube iz posojil državam članicam šteje za zanemarljive, statistični pristop k izračunu pričakovanih kreditnih izgub pa za neprimeren za ta posojila. V izkazu poslovnega izida pričakovane kreditne izgube za posojila državam članicam zato niso pripoznane.

(b)   Terjatve

EU meri izgubo zaradi oslabitve po znesku pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja z uporabo praktičnih rešitev (npr. matrika rezervacij).

(c)   Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

EU poseduje denarna sredstva in njihove ustreznike na tekočih bančnih računih in vezanih vlogah do treh mesecev. Denarna sredstva so v bankah z zelo visokimi bonitetnimi ocenami (glej pojasnilo 6.5), zato imajo zelo majhne verjetnosti neplačila. Glede na kratko trajanje in majhne verjetnosti neplačila so pričakovane kreditne izgube zaradi denarnih sredstev in njihovih ustreznikov zanemarljive. Zato za denarne ustreznike nadomestilo za oslabitev ni pripoznano.

Odprava pripoznanja

Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali je EU prenesla večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, na drugo stranko. Prodaja finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala ali prek presežka ali primanjkljaja se pripozna na datum trgovanja.

1.5.6   Zaloge

Zaloge so izkazane po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Nabavna vrednost se določi po metodi zaporednih cen (FIFO). Nabavna vrednost dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje zajema stroške surovin in lastne delovne sile ter druge neposredno pripisljive stroške in z njimi povezane splošne proizvodne stroške (na podlagi običajne delovne zmogljivosti). Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena v rednem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in odhodke za prodajo. Kadar se zaloge hranijo za brezplačno distribucijo ali distribucijo po simbolični ceni, se izmerijo po nabavni vrednosti ali dnevni nadomestitveni vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Dnevna nadomestitvena vrednost so stroški, ki bi jih imela EU za pridobitev sredstva na datum poročanja.

1.5.7   Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je lahko razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v dani pogodbi, sklepu, sporazumu ali temeljnem aktu. Likvidna sredstva ali predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predhodno financiranje vrniti EU. Ker EU ohrani nadzor nad predhodnim financiranjem in je upravičena do nadomestila za neupravičeni del, je znesek izkazan kot sredstvo.

Predhodno financiranje se prvotno pripozna v bilanci stanja, ko se denarna sredstva prenesejo prejemniku. Meri se po znesku danega nadomestila. Predhodno financiranje se v poznejših obdobjih meri po prvotno pripoznanem znesku v bilanci stanja, zmanjšanem za upravičene odhodke (vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno), nastale v obdobju.

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od natečenih obresti in se vključi v bilanco stanja.

Drugi predujmi državam članicam, ki izhajajo iz zneskov, ki so jih države članice plačale kot predujme svojim upravičencem in jih je EU povrnila (vključno s „finančni instrumenti v okviru deljenega upravljanja“), se pripoznajo kot sredstva in predstavijo v postavki „predhodno financiranje“. Drugi predujmi državam članicam se nato izmerijo po prvotno pripoznanem znesku v bilanci stanja, zmanjšanem za najboljšo oceno upravičenih stroškov, ki so nastali pri končnih upravičencih, izračunanih na podlagi razumnih in sprejemljivih predpostavk.

Prispevki v skrbniške sklade EU (ustanovljene v skladu s členom 234 finančne uredbe), ki niso konsolidirani v Evropski komisiji, ali druge subjekte, ki niso zajeti v konsolidacijo, so razvrščeni kot predhodno financiranje, ker je njihov namen skrbniškemu skladu zagotoviti likvidna sredstva za financiranje posebnih ukrepov, določenih v ciljih skrbniškega sklada. Prispevki EU v skrbniške sklade se merijo po prvotnem znesku prispevka EU, zmanjšanem za upravičene stroške, vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno, ki so nastali pri skrbniškem skladu v poročevalskem obdobju in so bili dodeljeni prispevku EU v skladu s temeljnim sporazumom.

1.5.8   Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski

Računovodska pravila EU zahtevajo ločeno izkazovanje menjalnih in nemenjalnih poslov. Za razlikovanje med obema kategorijama se za menjalne posle uporablja izraz „terjatve“, za „nemenjalne posle“, tj. ko EU prejme vrednost od drugega subjekta, ne da bi v zameno neposredno dala približno enako vrednost, pa se uporablja izraz „izterljivi zneski“ (npr. izterljivi zneski, ki jih dolgujejo države članice v zvezi z lastnimi sredstvi).

Terjatve iz menjalnih poslov so finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, razen nekaterih zneskov prejemnega dela pogodbe o finančnem jamstvu, ki so razvrščeni kot finančno sredstvo po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja (glej pojasnilo 1.5.5).

Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov so izkazani po pošteni vrednosti na datum prevzema, zmanjšani za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve izterljivih zneskov iz nemenjalnih poslov se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da EU ne bo mogla izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za izterljive zneske iz nemenjalnih poslov. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Na podlagi preteklih izkušenj se opravi tudi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu. Glej pojasnilo 1.5.14 glede obravnave prehodno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta. Zneski, prikazani in razkriti kot izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov, niso finančni instrumenti, ker ne izhajajo iz pogodbe, na podlagi katere bi nastala finančna obveznost ali lastniški instrument. Vendar so v pojasnilih k računovodskim izkazom izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov razkriti skupaj s terjatvami iz menjalnih poslov, kadar je to primerno.

1.5.9   Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančna sredstva po odplačni vrednosti in zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic ali kratkoročne vloge ter druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

1.5.10   Prejemki zaposlenih

EU zaposlenim zagotavlja sklop prejemkov (prejemki in socialna varnost). Za računovodske namene jih je treba razvrstiti v kratkoročne in pozaposlitvene prejemke.

Kratkoročni prejemki zaposlenih

Kratkoročni prejemki zaposlenih so prejemki, ki jih je treba poravnati v 12 mesecih po koncu poročevalskega obdobja, v katerem so zaposleni opravili storitev, kot so plače, letni dopusti, plačana odsotnost z dela zaradi bolezni in druge kratkoročne pravice. Pripoznajo se kot odhodek, ko se opravi povezana storitev. Za znesek, ki bo po pričakovanjih plačan, se pripozna obveznost, če ima EU sedanjo pravno ali posredno obvezo za plačilo zaradi pretekle storitve, ki jo je opravil zaposleni, in če je obveznost mogoče zanesljivo oceniti.

Pozaposlitveni prejemki

EU zaposlenim zagotavlja sklop pozaposlitvenih prejemkov, ki vključujejo starostno, invalidsko in družinsko pokojnino v okviru pokojninskega sistema za evropske uradnike (PSEO) ter zdravstveno zavarovanje v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja (glej pojasnilo 2.9). Ti prejemki se zagotavljajo na podlagi enotnega programa (ki je sicer razdeljen na dva sistema) in jih je treba obravnavati podobno, da bi bilo stanje pošteno predstavljeno in da bi se odražala gospodarska stvarnost:

i.

pokojninski sistem za evropske uradnike: prejemki, dodeljeni v okviru tega hipotetično financiranega (21) sistema, se nanašajo na delovno dobo, invalidnost, preživetje, družinske dodatke in smrt pred upokojitvijo za zaposlene, ki delajo ali so delali v institucijah, agencijah in drugih organih EU ali so preživeli družinski člani umrlih uradnikov ali upokojencev. Zaposleni prispevajo tretjino pričakovanih stroškov teh prejemkov od svojih plač;

ii.

skupni sistem zdravstvenega zavarovanja: EU v okviru tega sistema zagotavlja zdravstveno zavarovanje za osebje Evropske komisije, institucij, agencij in drugih organov EU s povračilom stroškov zdravstvene oskrbe. Prejemki, dodeljeni „nedejavnim osebam“ v okviru tega sistema (upokojencem, sirotam itd.), so razvrščeni kot „pozaposlitveni prejemki zaposlenih“.

EU zagotavlja pozaposlitvene prejemke članom in nekdanjim članom institucij EU tudi prek ločenih pokojninskih sistemov. Ti so prikazani v postavki „Drugi pokojninski sistemi“. EU v okviru teh sistemov zagotavlja pokojninske prejemke članom Komisije, Sodišča, Računskega sodišča, Sveta, Evropskega parlamenta, evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. EU zagotavlja zdravstveno varstvo članom institucij EU prek skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja.

Navedeni pozaposlitveni prejemki se štejejo za obveznosti EU za določene prejemke in se izračunajo na vsak datum poročanja tako, da se oceni znesek prihodnjih prejemkov, ki so jih zaposleni zaslužili v tekočem in prejšnjih obdobjih, nato pa se ta znesek diskontira in od njega se odšteje poštena vrednost kakršnih koli sredstev sistemov. Obveznost za določene prejemke se vsako leto izračuna po metodi predvidenih kreditnih točk. Sedanja vrednost obveznosti za določene prejemke se določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih odlivov po obrestnih merah za državne obveznice, ki so izražene v valuti, v kateri bodo pokojnine izplačane, in katerih roki zapadlosti so podobni rokom zapadlosti z njimi povezanih pokojninskih obveznosti.

Pozaposlitveni prejemki, zagotovljeni osebju EU, so vključeni v enotni program, ki zajema tako pokojninski sistem za evropske urednike kot tudi skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, pri čemer je pravica do kritja v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja odvisna od pridobitve pravice do kritja v okviru pokojninskega sistema za evropske uradnike. V skladu s pogoji tega enotnega programa, kot so določeni v kadrovskih predpisih, se nekatere pravice, kot je pravica do odložene in zmanjšane pokojnine na podlagi pokojninskega sistema za evropske uradnike, pridobijo po 10 letih službovanja. Vendar so pravice, ki jih zaposleni na podlagi enotnega programa pridobi z nadaljnjim službovanjem, bistveno višje od teh začetnih pravic, kar se odraža v poznejših letnih pokojninskih pravicah.

Da bi se prikazala ekonomska vsebina osnovnega posla, kot to zahteva kvalitativna značilnost poštenega predstavljanja pri finančnem poročanju v skladu z EAR št. 1 in temeljnim okvirom v MRSJS, so nastali stroški službovanja časovno enakomerno razporejeni v predvidenem obdobju delovne aktivnosti zaposlenih, tj. v obdobju od datuma, ko službovanje zaposlenega najprej privede do prejemkov na podlagi programa (ne glede na to, ali so prejemki odvisni od nadaljnjega službovanja), do datuma, ko nadaljnje službovanje zaposlenega ne privede več do pomembnega zneska nadaljnjih prejemkov na podlagi načrta, razen do dodatnega povečanja plače. Ta pristop se dosledno uporablja za prejemke, zagotovljene na podlagi enotnega programa.

Ponovno merjenje čistih obveznosti za določene prejemke vključuje aktuarske dobičke in izgube ter donos sredstev programa ter se takoj pripozna v čistih sredstvih.

EU pripozna čiste odhodke za obresti (ali prihodke od obresti) in druge odhodke, povezane s programi z določenimi zaslužki, v izkazu poslovnega izida pod postavko „Stroški zaposlenih in pokojnin“.

Kadar se zagotovljeni prejemki spremenijo ali omejijo, se iz tega izhajajoča sprememba prejemkov, ki se nanaša na preteklo službovanje, ali dobiček ali izguba pri omejevanju takoj pripozna v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube pri poravnavi se pripoznajo, ko se izvede poravnava. Stroški preteklega službovanja se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida, razen če so spremembe odvisne od tega, da morajo zaposleni ostati v delovnem razmerju določen čas.

1.5.11   Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima EU sedanjo pravno ali posredno obvezo do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odliv sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).

Rezervacije za kočljive pogodbe se merijo po sedanji vrednosti pričakovanih stroškov prekinitve pogodbe ali pričakovanih neto stroškov nadaljevanja pogodbe, odvisno od tega, kar je nižje.

1.5.12   Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so razvrščene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, finančne obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti, ali obveznosti iz pogodbe o finančnem jamstvu.

Najeta posojila sestavljajo posojila, najeta pri kreditnih institucijah, in dolgovi, dokazljivi s potrdili (obveznice EU, vloge EU, menice EU). Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza njihovemu čistemu prihodku (poštena vrednost prejetih plačil), brez nastalih stroškov posla, pozneje pa se izkažejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; morebitne razlike med prejetimi sredstvi, zmanjšanimi za stroške posla, in odkupno vrednostjo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju najetih posojil po metodi efektivnih obresti. Stroški posla, ki jih ima EU in se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, so nepomembni in se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Finančne obveznost po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, vključujejo izvedena finančna sredstva z negativno pošteno vrednostjo. Računovodsko se obravnavajo enako kot finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj (glej pojasnilo 1.5.5).

EU pripozna obveznost iz pogodbe o finančnem jamstvu, kadar sklene pogodbo, v skladu s katero mora EU opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku jamstva povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila ob zapadlosti v skladu s prvotnimi ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta. Kadar mora EU v skladu s pogodbo o jamstvu opraviti plačila kot odziv na spremembe cen finančnih instrumentov ali spremembe drugih osnovnih instrumentov, je pogodba o jamstvu izvedeni finančni instrument, tj. finančna obveznost po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj. Vse druge pogodbe o jamstvu se obračunajo kot finančne rezervacije.

Obveznosti iz pogodbe o finančnem jamstvu se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. To ustreza čisti sedanji vrednosti dolgovane premije, če je to pod tržnimi pogoji. Če jamstvena premija ni zaračunana ali če nadomestilo ni poštena vrednost, se poštena vrednost določi na podlagi kotiranih cen na delujočem trgu za pogodbe o finančnem jamstvu, ki so neposredno enakovredne navedeni prevzeti obveznosti iz finančnih jamstev, če je na voljo, ali z uporabo tehnike vrednotenja. Če ni mogoče določiti nobenega zanesljivega merjenja poštene vrednosti niti z neposrednim opazovanjem delujočega trga niti z drugo tehniko vrednotenja, se obveznost iz pogodbe o finančnem jamstvu sprva izmeri po znesku pričakovane kreditne izgube v obdobju trajanja.

Poznejše merjenje je odvisno od gibanja izpostavljenosti kreditnega tveganja zaradi finančnega jamstva. Če ni znatnega povečanja kreditnega tveganja („1. stopnja“), se obveznosti iz finančnih jamstev merijo po višji vrednosti od 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub in prvotno pripoznanem znesku, ki se po potrebi zmanjša za nabrano amortizacijo. Če se je kreditno tveganje znatno povečalo („2. stopnja“), se obveznosti iz finančnih jamstev merijo po višji vrednosti pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja in prvotno pripoznanem znesku, ki se po potrebi zmanjša za nabrano amortizacijo (glej pojasnilo 6.5).

Finančne obveznosti so razvrščene kot nekratkoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja. Pogodbe o finančnem jamstvu so razvrščene kot kratkoročne obveznosti, razen če ima EU brezpogojno pravico, da poravnavo obveznosti odloži vsaj za dvanajst mesecev po datumu poročanja.

Skrbniški skladi EU, ki se obravnavajo kot del operativnih dejavnosti Komisije (tj. skrbniška sklada Madad in Kolumbija), so obračunani v računovodskih izkazih Komisije in nato konsolidirani v zaključnem računu EU. Zato prispevki drugih donatorjev v skrbniške sklade EU izpolnjujejo merila za prihodke iz nemenjalnih poslov pod pogoji in so prikazani kot finančne obveznosti, dokler se ne izpolnijo pogoji, na katere so vezani preneseni prispevki, tj. dokler ne nastanejo upravičeni stroški skrbniškega sklada. Skrbniški sklad mora financirati specifične projekte in ob prenehanju vrniti preostala sredstva. Na datum bilance stanja se neporavnane obveznosti pri prispevkih merijo po prejetih prispevkih, zmanjšanih za stroške, ki jih je imel skrbniški sklad, vključno z ocenjenimi zneski, kadar je to potrebno. Za namene poročanja so neto stroški dodeljeni prispevkom drugih donatorjev sorazmerno s čistimi prispevki, plačanimi do 31. decembra. Ta dodelitev prispevkov je zgolj okvirna. Ob prenehanju delovanja sklada njegov odbor odloči o dejanski razdelitvi preostalih sredstev.

1.5.13   Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti EU iz poslovanja so neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do nepovratnih sredstev ali drugih sredstev EU (nemenjalni posli). Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek. Po preveritvi in priznanju upravičenih stroškov pa se obveznosti iz poslovanja vrednotijo po upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni upravičeni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih EU sprejme.

1.5.14   Aktivne in pasivne časovne razmejitve

Posli in dogodki se pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, EU pa je že opravila zadevno storitev ali dobavila zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (npr. na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki. Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

Tudi odhodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotavljati, da računovodski izkazi prikazujejo natančno sliko gospodarskih in drugih dogodkov, ki naj bi jih predstavljali. Po analogiji se odhodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju, če je plačilo za storitve ali blago, ki še niso bili prejeti, izvršeno vnaprej.

1.6   IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.6.1   Prihodki

PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV

Velika večina prihodkov EU se nanaša na nemenjalne posle:

Sredstva iz naslova BND, DDV in viri lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže

Prihodki se pripoznajo za obdobje, za katero Komisija vpokliče sredstva od držav članic in zahteva njihove prispevke. Prihodki se izmerijo glede na vpoklicani znesek. Ker sredstva iz naslova DDV, BND in viri lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže temeljijo na ocenah podatkov za zadevno proračunsko leto, se lahko popravijo od pojava sprememb in dokler države članice ne izdajo končnih podatkov. Učinek spremembe ocene se vključi, ko se določa čisti presežek ali primanjkljaj za obdobje, v katerem se je pojavila sprememba.

Tradicionalna lastna sredstva

Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko so od držav članic prejeti ustrezni mesečni izkazi o računih A (ki vključujejo pobrane dajatve ter zapadle zneske, ki so zajamčeni in se ne izpodbijajo). Na datum poročanja se prihodki, ki jih države članice zberejo za zadevno obdobje, vendar še niso plačani Komisiji, ocenijo in pripoznajo kot prehodno nezaračunani prihodki. Četrtletni izkazi o računih B (vključno z nepobranimi in nezajamčenimi dajatvami ter zajamčenimi zneski, ki jih dolžnik izpodbija), prejeti od držav članic, se pripoznajo kot prihodki, zmanjšani za stroške zbiranja, do katerih so države članice upravičene. Poleg tega se pripozna zmanjšanje vrednosti za znesek ocenjene vrzeli pri izterjavah.

Globe

Prihodki od glob se pripoznajo, ko je sprejet sklep EU o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Po sklepu o naložitvi globe lahko oglobljeni subjekti v dveh mesecih od datuma obvestila o zadevnem sklepu:

a)

sprejmejo sklep in morajo v tem primeru plačati globo v za to določenem roku, EU pa dokončno pobere zadevni znesek ali

b)

zavrnejo sklep in ga izpodbijajo v skladu s pravom EU.

Vendar je treba tudi v primeru pritožbe globo plačati v predpisanem trimesečnem roku, saj pritožba nima odložilnega učinka (člen 278 PDEU). Prejeta denarna sredstva se uporabijo za poravnavo izterljivega zneska. Vendar lahko podjetje na podlagi privolitve računovodje Komisije namesto tega predloži bančno jamstvo za zadevni znesek. V tem primeru se globa še naprej obravnava kot izterljivi znesek. Če se ne prejmejo niti denarna sredstva niti bančno jamstvo in obstajajo dvomi glede plačilne sposobnosti podjetja, se pripozna zmanjšanje vrednosti upravičenosti.

Če se podjetje pritoži zoper sklep in je že začasno plačalo globo, se znesek razkrije kot pogojna obveznost, če se zdi verjetno, da Splošno sodišče ne bo odločilo v prid EU, pa se pripozna rezervacija za kritje tega tveganja. Če je namesto tega dano jamstvo, se neporavnani izterljivi znesek odpiše.

Skupne obresti, ki jih prejme Komisija na bančnih računih, na katere se nakazujejo prejeta plačila, se pripoznajo kot prihodki, morebitne pogojne obveznosti pa se ustrezno povečajo.

Od leta 2010 vse začasno plačane globe upravlja Komisija v posebej za to ustanovljenem skladu (sklad BUFI), v okviru katerega se vlagajo v finančne instrumente.

PRIHODKI IZ MENJALNIH POSLOV

Prihodki od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.

Prihodki od obresti in odhodki za obresti

Prihodki od obresti in odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere EU oceni denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (na primer možnosti predčasnega plačila), ne upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vse provizije in obrestne mere, plačane ali prejete med pogodbenicama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla ter vse druge premije ali popuste.

Ko se kreditna kakovost finančnega sredstva ali skupine podobnih finančnih sredstev šteje za poslabšano („3. stopnja“), se prihodki od obresti pripoznajo po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube zaradi oslabitve.

Prihodki od dividend

Prihodki od dividend in podobne razdelitve se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.

Prihodki in odhodki od finančnih sredstev prek presežka ali primanjkljaja

To se nanaša na dobičke poštene vrednosti (prihodki) in izgube poštene vrednosti (odhodki) od teh finančnih sredstev, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevedbe tujih valut. Pri finančnih sredstvih, ki se obrestujejo, to vključuje tudi obresti. Glej tudi opombo 3.9.

Prihodki od pogodb o finančnem jamstvu

Prihodki od pogodb o finančnem jamstvu (jamstvena premija) se pripoznajo v obdobju, v katerem je EU pripravljena imetniku pogodbe o finančnem jamstvu nadomestiti kreditno izgubo, ki lahko nastane. Pri uporabljenem amortizacijskem načrtu se upoštevata potek časa in obseg zajamčene izpostavljenosti. Prihodki od pogodb o finančnem jamstvu vključujejo tudi amortizacijo obveznosti iz pogodb o finančnem jamstvu v primerih, ko je bilo jamstvo zagotovljeno brez vsakega prispevka ali s simboličnim prispevkom.

1.6.2   Odhodki

Večino odhodkov EU predstavljajo odhodki iz nemenjalnih poslov. Nanašajo se na prenose na upravičence in so lahko treh vrst: (i) upravičenosti, (ii) prenosi po pogodbi, pa tudi (iii) nepovratna sredstva, prispevki in donacije po lastnem preudarku.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so povzročili prenos, če obstaja uredba (finančna uredba, kadrovski predpisi ali druge uredbe), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.

Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

Odhodki iz menjalnih poslov, ki nastanejo pri nabavi blaga in storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih EU sprejme. Vrednotijo se po njihovi nabavni vrednosti. Poleg tega se na datum bilance stanja odhodki, povezani s storitvami, zagotovljenimi v danem obdobju, za katere račun še ni bil prejet ali sprejet, ocenijo in pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

1.7   POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

1.7.1   Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom EU. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti verjeten.

1.7.2   Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom EU; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, ali (v redkih okoliščinah) kadar zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo. Pogojna obveznost se razkrije, razen če je verjetnost odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, zelo majhna.

1.8   IZKAZ DENARNIH TOKOV

Podatki o denarnih tokovih se uporabljajo kot osnova za oceno sposobnosti EU, da ustvari denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno njenih potreb po uporabi teh denarnih tokov.

Izkaz denarnih tokov se pripravi po posredni metodi. To pomeni, da se poslovni izid za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih poslov, morebitne časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja in prihodkovne ali odhodkovne postavke, povezane z denarnimi tokovi pri naložbenju.

Denarni tokovi, ki nastanejo pri poslih v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti EU (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po menjalnem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.

Izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove v zadevnem obdobju, in sicer razčlenjene na denarne tokove pri poslovanju, naložbenju in dejavnostih financiranja).

Poslovanje zajema dejavnosti EU, ki ne vključujejo naložbenja ali dejavnosti financiranja. To pomeni večino izvajanih dejavnosti.

Naložbenje je pridobitev in odtujitev neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter drugih naložb, ki niso vključene med denarne ustreznike. Naložbenje ne vključuje posojil, odobrenih upravičencem, saj je del splošnih ciljev in s tem vsakodnevnih poslov EU. Cilj tega dela je prikazati dejanske naložbe EU.

Dejavnosti financiranja so dejavnosti, ki so posledica sprememb obsega in sestave najetih posojil, ki niso najeta posojila, odobrena upravičencem na podlagi vzajemnih posojil ali za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev (ki so vključene v poslovanje).

2.   POJASNILA K BILANCI STANJA

SREDSTVA

2.1   NEOPREDMETENA SREDSTVA

(v milijonih EUR)

Bruto knjigovodska vrednost na dan 31.12.2020

1 409

Povečanja

276

Odtujitve

(32)

Prerazporeditev med kategorijami sredstev

0

Druge spremembe

(18)

Bruto knjigovodska vrednost na dan 31.12.2021

1 636

Nabrana amortizacija na dan 31.12.2020

(789)

Stroški amortizacije za zadevno leto

(119)

Ponovno vknjižena amortizacija

3

Odtujitve

36

Prerazporeditev med kategorijami sredstev

0

Druge spremembe

3

Nabrana amortizacija na dan 31.12.2021

(867)

Čista knjigovodska vrednost na dan 31.12.2021

769

Čista knjigovodska vrednost na dan 31.12.2020

620

Zgornji zneski se nanašajo predvsem na računalniško programsko opremo.

2.2   OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Kategorija „vesoljska sredstva“ vključuje operativna osnovna sredstva, povezana z vesoljskima programoma EU: globalnim navigacijskim satelitskim sistemom (GNSS), ki zajema sistem Galileo in skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), ter evropski program za opazovanje Zemlje Copernicus. Sredstva za vesoljske sisteme, ki še niso operativni, so vključena v postavko „Sredstva v gradnji“. Sredstva, povezana z vesoljskima programoma EU, se gradijo s pomočjo Evropske vesoljske agencije (ESA).

V zvezi s sistemom Galileo sta bila decembra 2021 izstreljena dva satelita. Pričakuje se, da bosta razglašena za operativna v prvem polletju leta 2022. Hkrati se je začela uspešno uporabljati nova generacija 1.7 zemeljske infrastrukture. Konstelacija trenutno zajema 26 satelitov. Ko bo dokončana, bo konstelacijo sistema Galileo sestavljalo 30 satelitov (vključno s šest rezervnimi). Operativna osnovna sredstva Galileo, ki zajemajo tako satelite kot zemeljske objekte, so na dan 31. decembra 2021 znašala 3 413 milijonov EUR, in sicer brez nabrane amortizacije (leta 2020: 2 145 milijonov EUR). Preostala sredstva v gradnji skupaj znašajo 1 344 milijonov EUR (leta 2020: 1 872 milijonov EUR).

V zvezi s programom Copernicus je bil satelit 6A razglašen za operativen junija 2021. Skupna vrednost operativnih osnovnih sredstev programa Copernicus je 937 milijonov EUR (leta 2020: 877 milijonov EUR), in sicer brez nabrane amortizacije. Dodatnih 2 115 milijonov EUR, povezanih s sateliti Copernicus, je pripoznanih kot sredstva v gradnji (leta 2020: 1 894 milijonov EUR).

Osnovna sredstva, povezana z zemeljsko infrastrukturo storitve EGNOS, v višini 130 milijonov EUR (leta 2020: 24 milijonov EUR) so prav tako vključena v postavko „Vesoljska sredstva“. Poleg tega sredstva v gradnji za EGNOS znašajo 189 milijonov EUR (leta 2020: 273 milijonov EUR).

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

(v milijonih EUR)

 

Zemljišča in zgradbe

Vesoljska sredstva

Naprave in oprema

Pohištvoin vozila

Računalniška strojna oprema

Drugo

Finančni najemi

Sredstva v gradnji

Skupaj

Bruto knjigovodska vrednost na dan 31.12.2020

5 924

5 670

546

272

727

332

2 650

4 748

20 868

Povečanja

100

269

45

19

114

20

9

1 472

2 049

Odtujitve

(12)

—

(24)

(12)

(60)

(7)

(7)

—

(122)

Prerazporeditev med kategorijami sredstev

535

1 791

1

1

(0)

2

(0)

(2 329 )

0

Druge spremembe

—

—

—

—

(0)

0

—

(1)

(1)

Bruto knjigovodska vrednost na dan 31.12.2021

6 547

7 730

568

281

781

347

2 651

3 890

22 793

Nabrana amortizacija na dan 31.12.2020

(3 676 )

(2 625 )

(465)

(203)

(557)

(259)

(1 402 )

 

(9 186 )

Stroški amortizacije za zadevno leto

(187)

(625)

(38)

(16)

(84)

(23)

(92)

 

(1 065 )

Ponovno vknjižena amortizacija

5

—

0

0

6

0

—

 

10

Odtujitve

12

—

24

11

55

7

7

 

116

Prerazporeditev med kategorijami sredstev

(0)

—

(0)

—

(0)

0

0

 

(0)

Druge spremembe

0

—

0

—

(0)

(1)

—

 

(1)

Nabrana amortizacija na dan 31.12.2021

(3 846 )

(3 250 )

(479)

(208)

(581)

(276)

(1 487 )

 

(10 126 )

ČISTA KNJIGOVODSKA VREDNOST NA DAN 31.12.2021

2 701

4 480

89

73

199

72

1 164

3 890

12 669

ČISTA KNJIGOVODSKA VREDNOST NA DAN 31.12.2020

2 249

3 045

81

69

170

73

1 248

4 748

11 682

2.3   NALOŽBE, KI SE OBRAČUNAJO PO KAPITALSKI METODI

Delež EU, ki jo zastopa Komisija, v Evropskem investicijskem skladu (v nadaljnjem besedilu: EIS) se obravnava kot delež v pridruženem subjektu z uporabo kapitalske metode obračunavanja. EIS je finančna institucija EU, specializirana za zagotavljanje rizičnega kapitala in jamstev za mala in srednja podjetja. Sedež ima v Luksemburgu in deluje kot javno-zasebno partnerstvo, katerega članice so Evropska investicijska banka (EIB), EU in skupina finančnih institucij.

Leta 2021 so delničarji EIS odobrili povečanje kapitala s 4,5 milijarde EUR na 7,4 milijarde EUR. Vpisani kapital na dan 31. decembra 2021 znaša 7,3 milijarde EUR (medtem ko je dodatnih 70 milijonov EUR odobrenih, vendar še ne vpisanih). To povečanje bo EIS omogočilo, da bo imel ključno vlogo pri izvajanju programa InvestEU, investicijskega programa EU za obdobje 2021–2027 (glej pojasnilo 4.1.1). Prispeval bo tudi k odzivu na krizo zaradi COVID-19, v zvezi s čimer EIS prav tako vzpostavlja obsežne svežnje za podporo malim podjetjem po vsej Evropi. EU je sodelovala pri povečanju kapitala s prispevkom v višini 372 milijonov EUR. Na dan 31. decembra 2021 je imela v lastniškem kapitalu EIS 30-odstotni lastniški delež (leta 2020: 29,7 %) in 30 % glasovalnih pravic (leta 2020: 29,7 %). EIS mora v skladu s svojim statutom v statutarno rezervo dodeliti vsaj 20 % svojega letnega čistega rezultata, dokler skupna rezerva ne znaša 10 % vpisanega kapitala. Ta rezerva ni na voljo za razdeljevanje.

(v milijonih EUR)

 

Evropski investicijski sklad

Delež na dan 31.12.2020

588

Prispevki

372

Prejete dividende

—

Delež v čistem rezultatu

169

Delež v čistih sredstvih

63

Delež na dan 31.12.2021

1 192

EU je na podlagi njene udeležbe mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

EIS skupaj

EIS skupaj

Sredstva

5 187

3 256

Obveznosti

(1 213 )

(1 277 )

Prihodki

781

322

Odhodki

(217)

(194)

Presežek/(primanjkljaj)

564

129

Po uskladitvi zgoraj povzetih finančnih podatkov s knjigovodsko vrednostjo deleža v EIS so vrednosti naslednje:

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Čista sredstva pridruženega subjekta

3 974

1 979

Lastniški delež EK v EIS

30,0  %

29,7  %

Knjigovodska vrednost

1 192

588

EU, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2021 vplačala 20 % svojega vpisanega deleža v kapitalu EIS, pri čemer je nevpoklicani znesek, kot sledi:

(v milijonih EUR)

 

Kapital EIS skupaj

Kapital, ki ga je vpisala EU

Osnovni kapital skupaj

7 300

2 190

Vplačan

(1 460 )

(438)

Nevpoklican

5 840

1 752

2.4   FINANČNA SREDSTVA

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

Nekratkoročna

 

 

 

Finančna sredstva po odplačni vrednosti

2.4.1

160 214

82 887

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj  (22)

2.4.2

21 660

16 327

 

 

181 874

99 214

Kratkoročna

 

 

 

Finančna sredstva po odplačni vrednosti

2.4.1

3 353

10 422

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj  (22)

2.4.2

3 391

3 459

 

 

6 744

13 881

Skupaj

 

188 618

113 095

2.4.1   Finančna sredstva po odplačni vrednosti

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

Posojila za instrument RRF (NextGenerationEU) in finančno pomoč

2.4.1.1

163 392

93 193

Druga posojila

2.4.1.2

176

116

Skupaj

 

163 568

93 309

Nekratkoročna

 

160 214

82 887

Kratkoročno

 

3 353

10 422

2.4.1.1   Posojila za instrument RRF (NextGenerationEU) in finančno pomoč

(v milijonih EUR)

 

Instrument RRF (NextGenerationEU)

SURE

EMFS

Plačilnobilančna posojila

Makrofinančna pomoč

Euratom

Skupaj

Skupaj na dan 31.12.2020

—

39 503

47 396

201

5 813

279

93 193

Sprememba računovodskega pravila EU št. 11

—

420

(114)

(1)

(27)

(1)

276

Nova posojila (nominalno)

17 970

50 137

9 750

—

1 665

100

79 622

Odplačila

—

—

(9 750 )

—

(14)

(29)

(9 793 )

Spremembe knjigovodske vrednosti

8

507

(144)

0

(24)

—

347

Spremembe v oslabitvah

—

—

—

—

(243)

(11)

(254)

Skupaj na dan 31.12.2021

17 978

90 567

47 138

201

7 170

338

163 392

Nekratkoročna

17 970

90 502

43 969

200

7 132

314

160 087

Kratkoročna

8

65

3 169

1

38

24

3 305

Nominalna vrednost posojil na dan 31. decembra 2021 znaša 162 394 milijonov EUR, od tega se 144 424 milijonov EUR nanaša na posojila za finančno pomoč (leto 2020: 92 565 milijonov EUR) in 17 970 milijonov EUR za instrument RRF (leta 2020: jih ni). Razlog znatnega povečanja glede na prejšnje leto so nadaljnja posojila, dana v okviru instrumenta SURE, in začetek izvajanja instrumenta RRF (NextGenerationEU) v letu 2021.

Vrstica „Sprememba računovodskega pravila EU št. 11“ kaže učinek spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 na zneske posojil na dan 1. januarja 2021. V zvezi z instrumentom SURE, EMFS in plačilnobilančnimi posojili se učinek nanaša na uporabo metode efektivne obrestne mere. V zvezi z makrofinančno pomočjo in Euratomom se učinek nanaša na uporabo efektivne obrestne mere in nadomestila za oslabitev na dan 1. januarja 2021.

—

Učinek efektivne obrestne mere: zgoraj navedeni programi razen instrumenta RRF (NextGenerationEU) delujejo na podlagi „vzajemnih“ posojil. To pomeni, da se premije, popusti, obresti in stroški poslov, ki jih ima EU z najemanjem, prenesejo v breme upravičenca do posojila. Posledično je efektivna obrestna mera posojila efektivna obrestna mera zadevnega najetega posojila, s katerim se je financiralo dano posojilo. Premije ali popusti za najemanje posojil in njihovo prenašanje v breme upravičencev do posojil so bili prej v izkazu poslovnega izida prikazani takoj. Z uporabo metode efektivne obrestne mere so bili neamortizirane premije in popusti na dan 1. januarja 2021 dodani k neporavnanim danim in najetim posojilom. Neto učinek na skupne rezultate je enak nič. Neamortizirane premije in popusti se bodo zdaj amortizirali do zapadlosti.

—

Učinek nadomestila za oslabitev: to se je izračunalo z uporabo modela pričakovane kreditne izgube, pri čemer so bile uporabljene politike za oslabitev posojil (glej pojasnilo 6.5). Komisija je zato pripoznala nadomestilo za oslabitev za pričakovane kreditne izgube zaradi posojil v obliki makrofinančne pomoči in posojil Euratom na dan 1. januarja 2021.

Vrstica „Spremembe v oslabitvah“ ustreza ponovnemu merjenju pričakovanih kreditnih izgub na dan 31. decembra 2021.

Vrstica „Spremembe knjigovodske vrednosti“ ustreza spremembi natečenih obresti in spremembi premij/popustov (nove premije/popusti in amortizacija).

Mehanizem za okrevanje in odpornost

V letu 2021 je EU vzpostavila instrument RRF kot začasni instrument za pomoč gospodarstvom držav članic, da bodo okrevala po pandemiji COVID-19 in postala odporna na zeleni in digitalni prehod. Komisija si v okviru instrumenta NextGenerationEU izposoja sredstva, ki jih instrument RRF uporablja za financiranje reform in naložb držav članic. Te morajo biti v skladu s prednostnimi nalogami EU in morajo obravnavati izzive, opredeljene v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik. Financiranje lahko poteka v obliki posojila (povratna podpora) ali nepovratnih sredstev (nepovratna podpora, glej pojasnilo 2.5). Države članice lahko financiranje prejemajo do višine predhodno dogovorjene dodelitve posojil in nepovratnih sredstev. Da bi lahko izkoristile podporo, morajo Evropski komisiji predložiti nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Vsak načrt določa reforme in naložbe, ki se bodo izvajale do konca leta 2026, pri čemer opredeljuje jasne mejnike in cilje, ki jih mora analizirati Evropska komisija, odobriti pa Evropski svet. Posojila instrumenta RRF se lahko izplačajo do 31. decembra 2026 šele potem, ko so dogovorjeni mejniki in cilji doseženi. Da bi se gospodarsko okrevanje začelo, pa je Komisija do 31. decembra 2021 lahko izplačala predujme v višini do 13 % odobrenih zneskov posojil.

Na dan 31. decembra 2021 so bili podpisani sporazumi o posojilu v višini 153,2 milijarde EUR. Komisija je od teh izplačala 18 milijard EUR. Med posojili instrumenta RRF in najetimi posojili instrumenta NextGenerationEU ni vzajemne povezave (glej pojasnilo 2.11).

Evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE)

SURE je evropski instrument, ki pomaga ohranjati zaposlitev in delovna mesta za ljudi, ki jih je prizadela pandemija COVID-19. Instrument državam članicam omogoča, da zaprosijo za finančno pomoč EU za podporo pri financiranju nenadnega in znatnega povečanja javnofinančnih odhodkov, povezanega z nacionalnimi ureditvami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, vključno za samozaposlene osebe, ali z nekaterimi zdravstvenimi ukrepi, zlasti na delovnem mestu kot odziv na krizo. Prizadetim državam članicam lahko zagotovi finančno pomoč do 100 milijard EUR v obliki posojil. Instrument je podprt s 25 milijardami EUR jamstev, ki so jih države članice zagotovile Komisiji za vračilo z njimi povezanih najetih posojil. V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/672 (23) lahko Komisija sklene sporazum o posojilu z državo članico šele, ko Komisija predlaga in Svet sprejme izvedbeni sklep za finančno pomoč instrumenta SURE.

Na dan 31. decembra 2021 je Svet odobril, Komisija pa podpisala sporazume o posojilu v višini 94,3 milijarde EUR finančne pomoči. Od teh je Komisija državam članicam izplačala 89,6 milijarde EUR (nominalni zneski). Preostali zneski v okviru podpisanih sporazumov o posojilu se izplačujejo v letu 2022.

Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM)

EMFS je omogočil dodelitev finančne pomoči državi članici, ki je v težavah ali ji zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave. Pomoč je lahko v obliki posojila ali kreditne linije. S sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 9. maja 2010 je bil ta mehanizem omejen na 60 milijard EUR, vendar pravno določena omejitev omejuje obseg neodplačanih posojil ali kreditnih linij na varnostno rezervo, ki je na razpolago v okviru zgornje meje lastnih sredstev. Ni predvideno, da bo EMFS izvajal nove programe financiranja ali sklepal nove sporazume o posojilih. Iz podpisanih sporazumov o posojilu ni nečrpanih zneskov.

Plačilnobilančna posojila

To je na politikah temelječ finančni instrument, ki zagotavlja srednjeročno finančno pomoč državam članicam, ki niso prevzele eura. Omogoča odobravanje posojil državam članicam, ki imajo težave s plačilno bilanco ali pretokom kapitala ali za katere obstaja resna nevarnost, da bi zašle v tovrstne težave. Terjatve iz posojil, ki se odobrijo na podlagi tega instrumenta, so omejene na največ 50 milijard EUR. Iz podpisanih sporazumov o posojilu ni nečrpanih zneskov.

Makrofinančna pomoč

Makrofinančna pomoč je oblika finančne pomoči EU za partnerske države, ki imajo težave s svojo plačilno bilanco. Daje se v obliki srednjeročnih ali dolgoročnih posojil ali subvencij ali ustrezne kombinacije obeh in ponavadi dopolnjuje financiranje, zagotovljeno v okviru programa prilagajanja in reform, ki ga podpira MDS. Najeta posojila za ta posojila jamči Jamstveni sklad za zunanje ukrepe, nato pa proračun EU.

V letu 2021 so bila izplačana dodatna posojila v višini 1,7 milijarde EUR, vključno z 0,6 milijarde EUR Ukrajini. Višina pogojno nečrpanih zneskov iz podpisanih sporazumov o posojilu znaša 0,6 milijarde EUR.

Na dan 31. decembra 2021 znaša nadomestilo za oslabitev za posojila v obliki makrofinančne pomoči 293 milijonov EUR, od tega se 197 milijonov EUR nanaša na posojila Ukrajini (v skupni višini 4,4 milijarde EUR (nominalna vrednost) ob koncu leta). V skladu z računovodskimi pravili EU (in MRSJS) se pri tem nadomestilu za oslabitev ne upoštevajo nepopravljalni dogodki po datumu bilance stanja v zvezi z vojno v Ukrajini v letu 2022 (glej pojasnilo 8), temveč le znatno povečanje tveganja, ugotovljeno konec leta 2021.

Posojila Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom)

Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom, ki ga zastopa Komisija) daje posojila državam članicam in državam nečlanicam ter subjektom iz držav članic in nečlanic za financiranje projektov v zvezi z energetskimi objekti. Med vsemi na dan 31. decembra 2021 neporavnanimi posojili Euratoma se 300 milijonov EUR (nominalna vrednost) nanaša na posojila z Ukrajino, za katera je bilo pripoznano nadomestilo za oslabitev v višini 13 milijonov EUR. Na dan 31. decembra 2021 je Komisija od tretjih oseb prejela jamstva v višini 350 milijonov EUR (leta 2020: 279 milijonov EUR) za kritje posojil Euratom. Iz podpisanih sporazumov o posojilu ni nečrpanih zneskov.

Efektivne obrestne mere posojil (izražene kot razpon obrestnih mer)

 

31.12.2021

31.12.2020

Instrument RRF (NextGenerationEU)

0,11  % do 0,12  %

—

SURE

(0,48  %) do 0,77  %

0,00  % do 0,30  %

EMFS

(0,03  %) do 3,79  %

0,50  % do 3,75  %

Plačilnobilančna posojila

2,95  %

2,88  %

Makrofinančna pomoč

(0,14  %) do 3,70  %

0,00  % do 3,69  %

Euratom

(0,08  %) do 1,66  %

0,00  % do 5,76  %

Podatki za leto 2020 se nanašajo na nominalno obrestno mero, medtem ko gre pri podatkih za leto 2021 v skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 za efektivne obrestne mere.

2.4.1.2   Druga posojila

Ta vključujejo tri vrste posojil:

a)

posojila v višini 74 milijonov EUR na dan 31. decembra 2021 (leta 2020: 75 milijonov EUR), odobrena iz proračunskih programov EU (npr. program MEDA evro-sredozemskega partnerstva in Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije);

b)

neodplačana posojila, ki so jih prvotno odobrili izvajalski partnerji, pri katerih je Komisija plačala unovčitev jamstva in ima zdaj pravice do izterjave (prenesena posojila). Na dan 31. decembra 2021 ima Komisija pravice do izterjave takih posojil v višini 855 milijonov EUR (vključno z natečenimi obrestmi). Vendar po upoštevanju pričakovanih kreditnih izgub znaša knjigovodska vrednost, pripoznana v bilanci stanja, 48 milijonov EUR. Ta posojila je odobrila EIB, zanje pa jamčijo programi EFSI in programi v okviru mandata za zunanja posojila.

c)

Vezane vloge v višini 54 milijonov EUR vključujejo zneske z zapadlostjo nad tremi meseci, ki ne ustrezajo opredelitvi denarnih ustreznikov.

2.4.2   Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – neizvedena finančna sredstva  (24)

2.4.2.1

24 223

19 587

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – izvedena finančna sredstva

2.4.2.2

828

199

Skupaj

 

25 051

19 786

Nekratkoročna

 

21 660

16 327

Kratkoročna

 

3 391

3 459

2.4.2.1   Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – neizvedena finančna sredstva

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – neizvedena finančna sredstva po vrstah

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Dolžniški vrednostni papirji

19 326

14 862

Skladi denarnega trga in naložbe v združene portfelje

2 513

3 038

Druge kapitalske naložbe

2 384

1 686

Skupaj

24 223

19 587

Nekratkoročna

20 834

16 134

Kratkoročna

3 390

3 453

Podatki za leto 2020 se nanašajo na zneske, ki so bili prej v konsolidiranem zaključnem računu EU za leto 2020 razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva sredstva.

Dolžniški vrednostni papirji so predvsem državne in podjetniške obveznice. Te naložbe so v skladih (portfeljih), ki jih upravlja Komisija ali EIB v imenu EU in se nanašajo predvsem na skupni sklad za rezervacije, program Obzorje 2020, sklad BUFI ter sklad za inovacije (glej spodaj). Uspešnost portfeljev sredstev se vrednoti na podlagi poštene vrednosti (tržna vrednost).

Skladi denarnega trga so vzajemni skladi, ki vlagajo v kratkoročne dolžniške vrednostne papirje (npr. enotni sklad EIB). Naložbe v združene portfelje so sredstva EU iz programov Instrumenta za povezovanje Evrope in Obzorje 2020, združena s sredstvi držav članic iz programa NER 300. Uporabljajo se za zagotavljanje jamstev EIB za posle financiranja in naložb.

„Druge kapitalske naložbe“ se nanašajo predvsem na vlaganje proračunskega denarja EU – prek izvajalskih partnerjev – v sklade tveganega kapitala in druge vrste investicijskih skladov za uresničevanje ciljev politik EU. Na primer, s povečanjem dostopa do financiranja za zagonska MSP, raziskav in razvoja, pa tudi infrastrukture znotraj in zunaj EU.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – neizvedena finančna sredstva po programih

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Sklad za inovacije

4 195

—

Naložbe sklada BUFI

1 257

1 598

ESPJ v likvidaciji

1 382

1 445

Evropska banka za obnovo in razvoj

188

188

Pokojninski načrt za lokalne uslužbence ESZD

69

73

 

7 091

3 304

Sredstva proračunskih jamstev:

 

 

Skupni sklad za rezervacije

11 272

—

Jamstveni sklad EFSI

—

7 526

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe

—

2 794

Jamstveni sklad EFSD

—

692

 

11 272

11 012

Finančni instrumenti, ki se financirajo iz proračuna EU:

 

 

Obzorje 2020

3 342

3 097

Instrument za povezovanje Evrope

762

764

Kapitalske sheme EU za MSP

684

533

Evropski sklad za jugovzhodno Evropo

213

163

Sklad za zeleno rast

146

143

Finančni mehanizem za energetsko učinkovitost

107

104

Drugo

606

467

 

5 861

5 271

Skupaj

24 223

19 587

Nekratkoročna

20 834

16 134

Kratkoročna

3 390

3 453

Podatki za leto 2020 se nanašajo na zneske, ki so bili prej v konsolidiranem zaključnem računu EU za leto 2020 razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva sredstva.

Sklad za inovacije

Sklad za inovacije je bil ustanovljen z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (25) o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji. Podpira inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v nekaterih gospodarskih sektorjih. Financira se s prihodki iz postopne monetizacije 450 milijonov pravic in tudi z morebitnimi neporabljenimi sredstvi iz 300 milijonov pravic, ki so na voljo za program NER300 (glej pojasnilo 3.8). Delovati je začel leta 2020, vendar so bili zneski v obliki denarnih sredstev. Od leta 2021 EBI upravlja denarna sredstva sklada za inovacije, tako da jih vlaga v obveznice.

Naložbe sklada BUFI

Komisija je ustanovila Sklad „Budget Fines“ (proračunske globe – BUFI) za upravljanje denarja, ki ga začasno prejme za globe zaradi kršitev pravil konkurence, zoper katere je bila vložena pritožba. Komisija do končne sodne odločbe denar vlaga v dolžniške instrumente.

ESPJ v likvidaciji

Pogodba ESPJ je prenehala veljati 23. julija 2002, vsa sredstva ESPJ pa so se prenesla na Evropsko unijo in bila namenjena za raziskave v sektorjih, povezanih z industrijo premoga in jekla. Komisija upravlja portfelj in opravlja naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki so denominirani v eurih in kotirajo na delujočih trgih.

Evropska banka za obnovo in razvoj

EU ima finančno naložbo v kapitalu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), v kateri je imela na dan 31. decembra 202190 044 delnic (leta 2020: 90 044 delnic), ki pomenijo 3 % skupnega vpisanega osnovnega kapitala. EU je vpisala skupni znesek osnovnega kapitala v višini 900 milijonov EUR, od tega je 713 milijonov EUR zdaj nevpoklicanih. V skladu s sporazumom o ustanovitvi EBRD veljajo za delničarje nekatere pogodbene omejitve, kot je dejstvo, da delnice niso prenosljive, zgornja meja za njihov odkup pa je največja izvirna nakupna vrednost. EU meri svoje naložbe v EBRD po pošteni vrednosti. Izvirna nakupna vrednost se šteje za najboljšo oceno poštene vrednosti, zlasti zaradi zgoraj navedenih pogodbenih omejitev. Čeprav delnice EBRD ne kotirajo na nobeni borzi, nedavni posli v zvezi z lastniškim kapitalom subjekta, v katerega se vlaga (izdaja kapitala po nominalni vrednosti), kažejo, da v tem primeru nabavna vrednost pomeni najboljšo oceno poštene vrednosti.

Skupni sklad za rezervacije

EU jamči za kapitalske naložbe in posojila, ki jih izvajalski partnerji zagotavljajo državam in družbam. Za plačilo zahtevkov zaradi neplačil ali drugih izgub se v skladu s pravnimi akti iz proračuna EU postopoma rezervira denar za kapitalsko rezervo, tj. skupni sklad za rezervacije. Skupni sklad za rezervacije krije tudi najeta posojila, ki jih Komisija izdaja za financiranje posojil v obliki makrofinančne pomoči in posojil Euratom državam nečlanicam.

Do leta 2020 je za vsako proračunsko jamstvo obstajal ločen sklad (Jamstveni sklad EFSI, Jamstveni sklad EFSD, Jamstveni sklad za zunanje ukrepe, iz katerih so se krila tudi posojila finančne pomoči tretjim državam v okviru makrofinančne pomoči in Euratoma).

Komisija je 1. januarja 2021 v skladu s finančno uredbo vzpostavila skupni sklad za rezervacije za upravljanje kapitalske rezerve („oblikovanje rezervacij“) za vsa proračunska jamstva in posojila finančne pomoči tretjim državam v enem skupnem portfelju. Poleg oblikovanja rezervacij v proračunu EU skupni sklad za rezervacije prejema izterjave iz neizpolnjevanja obveznosti iz operacij, donose svojih naložb in prejemke iz nadomestil za proračunska jamstva EU. Skupni sklad za rezervacije lahko prejema tudi prostovoljne prispevke od držav članic in drugih donatorjev, ki na ta način povečujejo razpoložljiva proračunska jamstva EU.

Skupni sklad za rezervacije dodeljuje vhodne prispevke oddelkom, pri čemer se vsak oddelek nanaša na en prispevajoči program. Na dan 31. decembra 2021 skupni sklad za rezervacije sestavljajo štirje oddelki. Od teh se trije nanašajo na obstoječe instrumente, vzpostavljene v okviru prejšnjih večletnih finančnih okvirov (EFSI, EFSD in mandat za zunanja posojila). Ti trije prispevajoči programi so svoje obstoječe oblikovane rezervacije prenesli na dan pridružitve skupnemu skladu za rezervacije. Poleg tega obstaja oddelek za program InvestEU, tj. novi instrument, vzpostavljen v okviru trenutnega večletnega finančnega okvira. Pravni akti teh instrumentov določajo potrebno oblikovanje rezervacij za zagotovljena jamstva. Proračun EU združi te posamezne rezervacije v skupnem skladu za rezervacije in optimizira upravljanje sredstev.

Na dan 31. decembra 2021 so sredstva skupnega sklada za rezervacije znašala 12,3 milijarde EUR, od tega je bilo 11,3 milijarde EUR vloženih v finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja – neizvedena finančna sredstva (dolžniški vrednostni papirji).

Obzorje 2020

V skladu z uredbo EU o vzpostavitvi programa Obzorje 2020 – okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – so bili vzpostavljeni novi finančni instrumenti za izboljšanje dostopa do financiranja za subjekte, ki se ukvarjajo z raziskavami in inovacijami. Ti instrumenti so:

—

storitev za posojila in jamstva za raziskave in inovacije InnovFin, v okviru katere Komisija deli finančno tveganje, povezano s portfeljem novih poslov financiranja, ki jih je sklenila EIB;

—

jamstvo InnovFin za MSP in instrument neomejenega jamstva pobude za MSP (SIUGI), tj. jamstvena instrumenta, ki ju upravlja EIS ter zagotavljata jamstva in posredna osebna jamstva finančnim posrednikom za nove portfelje posojil (v okviru SIUGI Komisija deli finančno tveganje, povezano z danim jamstvom, z državami članicami, EIS in EIB);

—

kapitalska shema za raziskave in inovacije InnovFin, ki zagotavlja naložbe v sklade tveganega kapitala in jo upravlja EIS, ter

—

sklad Evropskega sveta za inovacije, ki zagotavlja financiranje lastniškega kapitala za pospešitev inovacij in ukrepov uvedbe na trg. Sklad Evropskega sveta za inovacije se bo financiral predvsem iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 znotraj okvirnega programa Obzorje Evropa. Vendar je Komisija do zdaj uporabljala sredstva, ki so na voljo v okviru programa Obzorje 2020.

Instrument za povezovanje Evrope

V skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (26) je bil ustanovljen dolžniški instrument Instrument za povezovanje Evrope (IPE) za omogočanje lažjega dostopa do financiranja za infrastrukturne projekte v sektorjih prometa, telekomunikacij in energetike. Upravlja ga EIB na podlagi sporazuma z EU. Ta nudi delitev tveganja za dolžniško financiranje v obliki prednostnega in podrejenega dolga ali jamstev ter podporo za projektne obveznice, za katere jamči EU.

Kapitalske sheme EU za MSP

To so lastniški instrumenti, ki se financirajo iz programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME), okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP), večletnega programa za podjetja in podjetništvo (MAP) ter pobude za rast in zaposlovanje, ki so pod skrbništvom EIS ter podpirajo ustanavljanje in financiranje MSP v EU v zgodnji (zagonski) fazi in fazi rasti z vlaganjem v primerne specializirane sklade tveganega kapitala.

Hierarhija poštene vrednosti neizvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj (v letu 2020 razvrščena kot za prodajo razpoložljiva sredstva)

(v milijonih EUR)

Vrsta finančnih instrumentov

31.12.2021

31.12.2020

Raven 1: Kotirane cene na delujočih trgih

19 336

15 383

Raven 2: Opazovani vhodni podatki, razen kotiranih cen

2 698

2 706

Raven 3: Tehnike vrednotenja z vhodnimi podatki, ki ne temeljijo na podatkih z opazovanih trgov

2 190

1 498

Skupaj

24 223

19 587

V danem obdobju ni bilo prenosov med ravnjo 1 in ravnjo 2 hierarhije poštene vrednosti.

Uskladitev neizvedenih finančnih sredstev, merjenih s tehnikami vrednotenja z vhodnimi podatki, ki ne temeljijo na podatkih z opazovanih trgov (raven 3)

(v milijonih EUR)

Gibanje poštene vrednosti

 

Začetna bilanca na dan 1.1.2021

1 498

Sprememba računovodskega pravila EU št. 11

2

Naložbe v obdobju

505

Odplačila glavnice

(111)

Poravnani prihodki

(30)

Dobički ali izgube za zadevno obdobje v presežku ali primanjkljaju

326

Prenosi na raven 3

—

Prenosi z ravni 3

—

Drugo

—

Končna bilanca na dan 31.12.2021

2 190

Čisti dobički neizvedenih sredstev ravni 3 v posesti konec leta 2021 so znašali 295 milijonov EUR. Vključeni so kot finančni prihodki v vrstici „Dobički na finančna sredstva ali obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – neizvedena finančna sredstva“ (glej pojasnilo 3.9) in kot stroški financiranja v vrstici „Izgube iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – neizvedena finančna sredstva“ (glej pojasnilo 3.15).

2.4.2.2   Finančna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – izvedena finančna sredstva

Finančna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – izvedena finančna sredstva po vrstah

(v milijonih EUR)

Vrsta izvedenega finančnega instrumenta

31.12.2021

31.12.2020

Nominalni znesek

Sredstvo po pošteni vrednosti

Obveznost po pošteni vrednosti

Nominalni znesek

Sredstvo po pošteni vrednosti

Obveznost po pošteni vrednosti

Valutna nestandardizirana terminska pogodba

646

2

—

417

6

—

Jamstvo za portfelj lastniških instrumentov

4 148

826

(1)

3 412

193

(1)

Jamstva za valutno tveganje

28

—

(4)

14

—

(4)

Skupaj

4 822

828

(5)

3 843

199

(4)

Nekratkoročna

 

826

(5)

 

193

(4)

Kratkoročna

 

2

—

 

6

(0)

Valutna nestandardizirana terminska pogodba

EU sklepa valutne nestandardizirane terminske pogodbe, da bi se zavarovala pred valutnim tveganjem, povezanim z dolžniškimi vrednostnimi papirji, izraženimi v ameriških dolarjih, ki jih ima v posesti Jamstveni sklad EFSI. EU v skladu z valutnimi nestandardiziranimi terminskimi pogodbami na datum zapadlosti plača pogodbeno dogovorjen nominalni znesek v tuji valuti („plačilni del“), kot je predstavljen v razpredelnici zgoraj, in prejme nominalni znesek v eurih („prejemni del“). Take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih se merijo po pošteni vrednosti na dan bilance stanja in se razvrstijo bodisi kot finančna sredstva bodisi kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, odvisno od tega, ali je njihova poštena vrednost pozitivna ali negativna.

Jamstva za portfelje lastniških instrumentov

Postavka „Jamstvo za portfelj lastniških instrumentov“ sestavljajo jamstva, ki jih je dala EU finančnim institucijam za portfelje kapitalskih naložb. Ta jamstva so razvrščena kot izvedeni finančni instrumenti in obračunana kot finančno sredstvo ali finančna obveznost po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj, ker ne ustrezajo opredelitvi obveznosti iz finančnih jamstev – glej pojasnilo 1.5.12. Finančna obveznost EU se meri na podlagi vrednosti osnovnih naložb.

Skupni znesek predstavlja predvsem jamstvo EFSI, ki ga je EU dala skupini EIB, pri čemer znašajo osnovne kapitalske naložbe, zagotovljene s strani EIB in EIS, 3 068 milijonov EUR (leta 2020: 2 223 milijonov EUR). Poštena vrednost jamstva EU za portfelje lastniških instrumentov EFSI je znašala 763 milijonov EUR (leta 2019: 164 milijonov EUR).

Jamstvo za valutno tveganje

Jamstva EU za valutno tveganje v okviru Jamstvenega sklada EFSD, ki jamči za pogodbe o zamenjavi in nestandardizirane terminske pogodbe, ki so namenjene varovanju pred valutnimi tveganji za naložbene posle na nastajajočih trgih. EU krije tudi devalvacijo tuje valute (UHA) v zvezi s posojili, ki so jih finančne institucije dale MSP v Ukrajini v okviru finančnega mehanizma za MSP v državah vzhodnega partnerstva.

Hierarhija poštene vrednosti izvedenih finančnih sredstev in obveznosti

(v milijonih EUR)

Vrsta izvedenega finančnega instrumenta

31.12.2021

31.12.2020

Sredstvo po pošteni vrednosti

Obveznost po pošteni vrednosti

Sredstvo po pošteni vrednosti

Obveznost po pošteni vrednosti

Raven 1: Kotirane cene na delujočih trgih

—

—

—

—

Raven 2: Opazovani vhodni podatki, razen kotiranih cen

2

(2)

6

(4)

Raven 3: Tehnike vrednotenja z vhodnimi podatki, ki ne temeljijo na podatkih z opazovanih trgov

826

(2)

193

(1)

Skupaj

828

(5)

199

(4)

V danem obdobju ni bilo prenosov med ravnjo 1 in ravnjo 2. Izvedena finančna sredstva na ravni 3 poštene vrednosti vključujejo predvsem jamstva za portfelje lastniških instrumentov.

Uskladitev izvedenih finančnih sredstev in obveznosti, merjenih s tehnikami vrednotenja z vhodnimi podatki, ki ne temeljijo na podatkih z opazovanih trgov (raven 3)

(v milijonih EUR)

Gibanje poštene vrednosti

 

Sredstvo/(obveznost) začetne bilance na dan 1.1.2021

192

Plačani zahtevki za unovčitev jamstva

5

Vrnjene unovčitve jamstva

(1)

Prihodki iz poravnanega jamstva

(160)

Dobički ali izgube za zadevno obdobje v presežku ali primanjkljaju

788

Prenosi na raven 3

—

Prenosi z ravni 3

—

Drugo

—

Končna bilanca na dan 31.12.2021

824

Čisti dobički izvedenih sredstev ravni 3 v posesti konec leta 2021 so znašali 777 milijonov EUR. Ta znesek je prikazan kot finančni prihodki in vključen v vrstico „Dobički na finančna sredstva ali obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – izvedena finančna sredstva“ (glej pojasnilo 3.9).

2.5   PREDHODNO FINANCIRANJE

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

Nekratkoročno

 

 

 

Predhodno financiranje

2.5.1

57 764

30 574

Drugi predujmi državam članicam

2.5.2

2 901

3 825

Prispevek za skrbniške sklade

 

126

119

 

 

60 792

34 519

Kratkoročno

 

 

 

Predhodno financiranje

2.5.1

28 427

24 902

Drugi predujmi državam članicam

2.5.2

4 229

3 327

 

 

32 656

28 229

Skupaj

 

93 447

62 748

Obseg predhodnega financiranja v različnih programih mora zadostovati, da se upravičencu zagotovijo potrebna sredstva za začetek in napredovanje projekta, hkrati pa je treba zagotoviti zaščito finančnih interesov EU ter upoštevati pravne in operativne omejitve ter omejitve zaradi stroškovne učinkovitosti.

Znatno povečanje glede na prejšnje leto je predvsem posledica začetka izvajanja instrumenta RRF (NextGenerationEU) v letu 2021, v okviru katerega je bilo prvotno izplačanih 36,4 milijarde EUR predhodnega financiranja.

2.5.1   Predhodno financiranje

(v milijonih EUR)

 

Bruto znesek

Obračunano prek časovnih razmejitev

Čisti znesek na dan 31.12.2021

Bruto znesek

Obračunano prek časovnih razmejitev

Čisti znesek na dan 31.12.2020

Deljeno upravljanje

 

 

 

 

 

 

EKSRP in drugi instrumenti za razvoj podeželja

3 172

(208)

2 965

3 193

—

3 193

ESRR in KS

23 531

(4 571 )

18 960

23 074

(3 846 )

19 229

ESS

9 085

(1 823 )

7 263

8 222

(1 348 )

6 874

Drugo

4 836

(2 263 )

2 572

4 192

(1 520 )

2 672

 

40 624

(8 865 )

31 760

38 681

(6 713 )

31 967

Neposredno upravljanje

 

 

 

 

 

 

Izvedli:

 

 

 

 

 

 

Komisija

46 494

(11 970 )

34 525

17 031

(10 648 )

6 382

od tega instrument RRF (NextGenerationEU)

34 879

(4 065 )

30 814

—

—

—

Izvajalske agencije EU

23 931

(15 030 )

8 901

18 565

(10 931 )

7 633

Skrbniški skladi

1 140

(847)

293

1 121

(843)

278

 

71 565

(27 847 )

43 718

36 716

(22 423 )

14 294

Posredno upravljanje

 

 

 

 

 

 

Izvedli:

 

 

 

 

 

 

Druge agencije in organi EU

1 657

(687)

971

1 243

(781)

462

Tretje države

1 874

(1 261 )

614

1 515

(1 043 )

471

Mednarodne organizacije

9 545

(5 955 )

3 590

9 068

(6 020 )

3 048

Drugi subjekti

12 992

(7 453 )

5 539

11 665

(6 432 )

5 233

 

26 069

(15 356 )

10 713

23 491

(14 276 )

9 215

Skupaj

138 258

(52 068 )

86 191

98 888

(43 412 )

55 476

Nekratkoročno

57 764

—

57 764

30 574

—

30 574

Kratkoročno

80 494

(52 068 )

28 427

68 314

(43 412 )

24 902

Predhodno financiranje pomeni izplačana denarna sredstva in s tem izvrševanje odobritev plačil. Kot je pojasnjeno v pojasnilu 1.5.7, so to predujmi in še niso prikazani kot odhodki. Zato predhodno financiranje kljub temu, da zmanjšuje neporavnane obveznosti (glej pojasnilo 5.1), predstavlja odhodke, ki še morajo biti sprejeti in še niso pripoznani v izkazu poslovnega izida.

Pri deljenem upravljanju se skoraj vse predhodno financiranje nanaša na programsko obdobje 2014–2020. Navedeni so začetni zneski predhodnega financiranja, ki ne bodo obračunani (tj. pripoznani v izkazu poslovnega izida) pred zaključkom programskega obdobja in so prikazani kot nekratkoročno predhodno financiranje.

Za področje kohezije so navedeni tudi zneski letnega predhodnega financiranja, ki se obračunajo na letni osnovi in so prikazani kot kratkoročno predhodno financiranje. Nova plačila predhodnega financiranja na področju kohezije vključujejo letno predhodno financiranje za leto 2021 (7,3 milijarde EUR) in tudi plačila iz Solidarnostnega sklada EU (0,8 milijarde EUR). Nova plačila so izravnali naknadno obračunani zneski približno podobnih vrednosti, zato ostaja raven neporavnanega predhodnega financiranja za to področje na splošno stabilna.

Največji zneski predhodnega financiranja za neposredno upravljanje so tisti, ki so povezani z nepovratno podporo v zvezi z instrumentom RRF, ki se je začel izvajati v letu 2021, in sicer 30,8 milijarde EUR neto ob koncu leta. Drugi pomembni zneski v višini 8,5 milijarde EUR (leta 2020: 9,3 milijarde EUR) se nanašajo na področje raziskav (predvsem programa Obzorje 2020 in Obzorje Evropa, ki ju izvajajo izvajalske agencije EU in Komisija).

Za posredno upravljanje se iz predhodnega financiranja krijejo predvsem programi notranje politike, kot sta programa Galileo in EGNOS (vesoljska programa), pa tudi instrumenti v zvezi z Evropo v svetu (vključno z instrumenti za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje). Najopaznejše povečanje predhodnega financiranja iz te postavke je povezano z vesoljskima programoma.

Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem

To so jamstva, ki jih Komisija v nekaterih primerih zahteva od upravičencev, ki niso države članice, ob plačilu predujmov (predhodnega financiranja). Pri tej vrsti jamstev je treba razkriti dve vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Nominalna vrednost je povezana z obstojem jamstva. Tekoča vrednost je znesek predhodnega financiranja, ki se izplača proti jamstvu, ki se nato zmanjša za naknadno obračunane zneske. Na dan 31. decembra 2021 je nominalna vrednost jamstev, prejetih v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 433 milijonov EUR, njihova tekoča vrednost pa 383 milijona EUR (leta 2020: 466 milijonov EUR oziroma 402 milijonov EUR).

Nekateri zneski predhodnega financiranja, ki so bili plačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7. OP) in programa Obzorje 2020 ter programa Obzorje Evropa, se krijejo iz mehanizma vzajemnega zavarovanja, ki je bil v preteklosti znan kot Jamstveni sklad za udeležence. Mehanizem vzajemnega zavarovanja je instrument vzajemne koristi in je bil vzpostavljen za kritje tveganj, ki se nanašajo na neplačila zneskov upravičencev med izvajanjem posrednih ukrepov v okviru navedenih programov. Vsi udeleženci posrednih ukrepov, ki prejemajo nepovratna sredstva EU, prispevajo 5 % najvišjega prispevka EU h kapitalu mehanizma vzajemnega zavarovanja, ki ga Komisija vlaga v finančne trge za vzbujanje zanimanja. Interes se lahko uporabi za kritje dolgov udeleženca, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti do Unije. Na koncu posrednih ukrepov se prispevki vrnejo udeležencem. EU (ki jo zastopa Komisija) deluje kot pooblaščenka udeležencev mehanizma vzajemnega zavarovanja, sklad sam pa je v lasti udeležencev. Mehanizem vzajemnega zavarovanja je torej ločen subjekt, ki ni konsolidiran v tem zaključnem računu EU.

Na dan 31. decembra 2021 je višina zneskov predhodnega financiranja, ki jih krije mehanizem vzajemnega zavarovanja, dosegla 2,4 milijarde EUR (leta 2020: 2,3 milijarde EUR). Skupna sredstva mehanizma vzajemnega zavarovanja, vključno s finančnimi sredstvi, ki jih upravlja Komisija, so znašala 2,5 milijarde EUR (leta 2020: 2,4 milijarde EUR).

2.5.2   Drugi predujmi državam članicam

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Predujmi državam članicam za finančne instrumente v okviru deljenega upravljanja

3 647

3 520

Sheme pomoči

3 483

3 633

Skupaj

7 130

7 153

Nekratkoročni

2 901

3 825

Kratkoročni

4 229

3 327

Predujmi državam članicam za finančne instrumente v okviru deljenega upravljanja

V okviru programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) je mogoče državam članicam nakazati predujme iz proračuna EU, da lahko prispevajo v finančne instrumente (tj. posojila, lastniške naložbe ali jamstva). Za vzpostavitev in upravljanje teh finančnih instrumentov so odgovorne države članice in ne Komisija. Kljub temu so denarna sredstva, ki ob koncu leta v okviru teh instrumentov niso porabljena, last EU (tako kot vse predhodno financiranje) in se zato obravnavajo kot sredstvo v bilanci stanja EU.

Obdobje 2014–2020:

V okviru kohezijske politike se ocenjuje, da je bilo od plačanih 14 692 milijonov EUR na dan 31. decembra 2021 neporabljenih 3 547 milijonov EUR. To vključuje prispevek držav članic k pobudi za MSP, tj. instrumentu, namenjenemu spodbujanju dodatnih posojil bančnega sektorja malim in srednjim podjetjem (izplačanih 1 326 milijonov EUR, brez zneskov, ki so še predmet predhodnega financiranja, od katerih se za 366 milijonov EUR ocenjuje, da še niso bili porabljeni).

Za razvoj podeželja je bilo ob koncu leta neporabljenih 97 milijonov EUR.

Obdobje 2007–2013:

Šteje se, da so bili vsi zneski, povezani s kohezijsko politiko, izvršeni ali prerazporejeni drugim ukrepom, zato na dan 31. decembra 2021 ni bilo preostalih sredstev v bilanci stanja. Opozoriti je treba, da bo dejansko izvajanje po različnih instrumentih pregledano v okviru postopka zaključevanja programov v prihodnjih letih.

Sheme pomoči

Podobno kot zgoraj se dobropisi za zneske predujmov, ki so jih plačale države članice za različne sheme pomoči (državna pomoč, tržni ukrepi v okviru EKJS ali naložbeni ukrepi EKSRP) in ob koncu leta niso porabljeni, v bilanci stanja EU evidentirajo kot sredstva (predujmi). Komisija je ocenila vrednost teh predujmov na podlagi informacij, ki so jih zagotovile države članice; zadevni zneski so vključeni v zgornje podpostavke „Sheme pomoči“.

Obdobje 2014–2020:

Ob koncu leta so neporabljeni zneski po ocenah znašali 1 768 milijonov EUR za kohezijsko politiko in 1 649 milijonov EUR za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Obdobje 2007–2013:

Ocenjuje se, da je 66 milijonov EUR, plačanih v okviru razvoja podeželja, ob koncu leta 2021 še neporabljenih.

2.6   MENJALNE TERJATVE IN NEMENJALNI IZTERLJIVI ZNESKI

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

Nekratkoročni

 

 

 

Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov

2.6.1

34 892

44 128

Terjatve iz menjalnih poslov

2.6.2

5 750

1 685

 

 

40 642

45 813

Kratkoročni

 

 

 

Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov

2.6.1

29 473

26 915

Terjatve iz menjalnih poslov

2.6.2

2 323

1 766

 

 

31 796

28 681

Skupaj

 

72 438

74 493

2.6.1   Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

Nekratkoročni

 

 

 

Države članice

2.6.1.1

2 497

2 237

Sporazum o izstopu Združenega kraljestva

2.6.1.2

30 839

40 629

Aktivne časovne razmejitve

2.6.1.4

1 556

1 261

Drugi izterljivi zneski

 

—

1

 

 

34 892

44 128

Kratkoročni

 

 

 

Države članice

2.6.1.1

5 682

7 213

Sporazum o izstopu Združenega kraljestva

2.6.1.2

10 913

6 827

Globe zaradi kršitev pravil konkurence

2.6.1.3

11 698

11 295

Aktivne časovne razmejitve

2.6.1.4

1 097

787

Drugi izterljivi zneski

2.6.1.5

83

792

 

 

29 473

26 915

Skupaj

 

64 365

71 043

2.6.1.1   Izterljivi zneski, ki jih dolgujejo države članice

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

TLS – računi A

6 137

5 297

TLS – ločeni računi

1 405

1 460

Lastna sredstva, ki jih je treba še prejeti

15

2 188

Oslabitev

(875)

(892)

Drugo

—

—

Izterljivi zneski v zvezi z lastnimi sredstvi

6 683

8 053

Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)

1 525

1 378

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in drugi instrumenti za razvoj podeželja

668

720

Oslabitev

(843)

(837)

Izterljivi zneski v zvezi z EKJS in razvojem podeželja

1 350

1 260

Izterjava zneskov predhodnega financiranja

26

53

Izterljiv plačani DDV

45

35

Drugi izterljivi zneski, ki jih dolgujejo države članice

73

49

Skupaj

8 178

9 450

Nekratkoročni

2 497

2 237

Kratkoročni

5 682

7 213

Največji znesek, vključen med nekratkoročne zneske, se nanaša na zneske, ki jih dolgujejo države članice, zlasti 2,1 milijarde EUR, povezane s postopkom za ugotavljanje kršitev v zvezi z Združenim kraljestvom (pojasnjeno v nadaljevanju). Med nekratkoročne so tako kot v prejšnjih letih vključeni tudi zneski, ki se nanašajo na neizvršene sklepe o potrditvi skladnosti za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Zneski, ki se nanašajo na te sklepe, se izterjajo v letnih obrokih.

Izterljivi zneski v zvezi z lastnimi sredstvi

„Računi A“ se nanašajo na mesečne izkaze, v katerih države članice sporočijo upravičene zneske tradicionalnih lastnih sredstev (TLS). V razpredelnici so navedeni zneski „računov A“, ki še niso bili plačani Komisiji. TLS so predvsem carine, ki jih države članice pobirajo v imenu Komisije.

„Računi A“ so na koncu leta običajno znašali od 3 do 3,5 milijarde EUR. Vendar je v zadnjih dveh letih, tj. 2021 in 2020, skupni znesek vključeval dodatne zneske TLS, povezane s postopkom za ugotavljanje kršitev v zvezi z Združenim kraljestvom (glej spodaj) in drugimi poročili o inšpekcijskih pregledih v zvezi s TLS. Obračunane so zamudne obresti v višini 2,2 milijarde EUR (leta 2020: 1,7 milijarde EUR); ti zneski se zato prav tako poročajo v tem zaključnem računu (glej pojasnili 2.6.2 in 3.9).

Kar zadeva postopek za ugotavljanje kršitev Združenega kraljestva, je Komisija 8. marca 2018 Združenemu kraljestvu poslala uradni opomin (kršitev št. 2018/2008), ker proračunu EU ni dalo na voljo pravilnega zneska tradicionalnih lastnih sredstev. Ker Združeno kraljestvo ni zagotovilo zadovoljivega odgovora, niti na uradni opomin niti na obrazloženo mnenje, poslano 24. septembra 2018, je Komisija odločila, da zadevo predloži Sodišču EU, kar je storila 7. marca 2019. Zadeva se je začela s poročilom urada OLAF za leto 2017, v katerem je bilo ugotovljeno, da so se uvozniki v Združenem kraljestvu izognili plačilu velikega zneska carin, tako da so izdajali lažne in fiktivne račune ter nepravilno določali carinske vrednosti pri uvozu. Komisija je na podlagi metodologije, ki sta jo razvila urad OLAF in Skupno raziskovalno središče, ter razpoložljivih informacij ocenila, da so zaradi kršitve s strani Združenega kraljestva v obdobju med novembrom 2011 in oktobrom 2017 v proračunu EU nastale izgube v višini 2,1 milijarde EUR (čiste, tj. po odštetju stroškov pobiranja, ki bi jih Združeno kraljestvo zadržalo od bruto zneska v višini 2,7 milijarde EUR). Dne 8. marca 2022 je Sodišče izdalo s tem povezano sodbo in potrdilo, da je Združeno kraljestvo kršilo svoje obveznosti za zaščito proračuna Unije. Vendar je od Komisije zahtevalo, da ponovno izračuna zahtevani znesek. Komisija bo zdaj sodbo proučila, in sicer zlasti pripombe Sodišča v zvezi z določitvijo spornih zneskov. Trenutno se torej pripravlja podrobna pravna in operativna analiza, ugotovitve katere še niso na voljo. Zato so glavnica v višini 2,1 milijarde EUR in ocenjene zamudne obresti v višini 2,1 milijarde EUR, ki naj bi se obračunale do konca leta 2021 (v primerjavi z 1,6 milijarde EUR obresti, obračunanih in pripoznanih do konca leta 2020), še naprej razvrščene kot dolgoročna sredstva, kar je najboljša razpoložljiva ocena.

Letos, na dan 31. decembra 2021, izterljivi zneski vključujejo tudi znesek v višini 0,4 milijarde EUR v obliki ocenjenih izgub tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih dolgujejo države članice za uvoz znatno prenizko vrednotenega tekstila in obutve iz Kitajske. Te ocene so predmet revizije, zlasti po sodbi Sodišča v postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z Združenim kraljestvom.

Poleg tega je Komisija v računovodske izkaze vključila terjatev v višini 0,17 milijarde EUR za ugotovljene carine in zamudne obresti, ki temelji na najnovejših razpoložljivih informacijah.

„Ločeni računi“ se nanašajo na določene upravičene zneske, ki niso bili vključeni v „račune A“, ker jih države članice niso izterjale in ker niso bili zavarovani (tj. jamstvo) (ali če je bilo zavarovanje zagotovljeno, vendar se zneski izpodbijajo). Za te upravičene zneske se izvede oslabitev na podlagi podatkov, ki jih vsako leto zagotovijo države članice. Kot je razvidno iz razpredelnice, so zneski oslabitve na splošno na podobni ravni ob koncu vsakega leta.

„Lastna sredstva, ki jih je treba še prejeti“ se v letu 2021 nanašajo na izterljive zneske zaradi spremembe proračuna št. 6/2021, ki je bila sprejeta 24. novembra 2021. Zneske so države članice vnesle prvi delovni dan januarja 2022.

Izterljivi zneski v zvezi z EKJS in razvojem podeželja

Ta postavka zajema predvsem terjatve do držav članic na dan 31. decembra 2021, kakor so jih te prijavile in potrdile 15. oktobra 2021. Za izterljive zneske, ki nastanejo po tej prijavi do 31. decembra 2021, se pripravi ocena. Komisija oceni tudi odpis terjatev do upravičencev, ki jih verjetno ne bo mogoče izterjati. Ta popravek vrednosti ne pomeni, da se Komisija odpoveduje prihodnji izterjavi teh zneskov. V popravek je vključeno tudi zmanjšanje za 20 %, kar ustreza znesku, ki ga države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov.

2.6.1.2   Sporazum o izstopu Združenega kraljestva

„Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo“ (2019/C 384 I/01) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), ki sta ga podpisala EU in Združeno kraljestvo, določa različne finančne obveznosti za obe pogodbenici. Na dan 31. decembra 2021 so neto terjatve do Združenega kraljestva na podlagi teh obveznosti znašale 41 753 milijonov EUR (leta 2020: 47 456 milijonov EUR), od tega je treba 10 913 milijonov EUR plačati v 12 mesecih po datumu poročanja (leta 2020: 6 827 milijonov EUR):

(v milijonih EUR)

 

Člen 140

Člen 142

Drugo

31.12.2021

31.12.2020

Dolg Združenega kraljestva

28 620

14 751

610

43 982

49 579

Dolg do Združenega kraljestva

—

—

(2 229 )

(2 229 )

(2 122 )

Skupaj

28 620

14 751

(1 618 )

41 753

47 456

Nekratkoročno

17 064

14 486

(711)

30 839

40 629

Kratkoročno

11 556

265

(908)

10 913

6 827

Prilagoditev deleža Združenega kraljestva (člen 139)

V skladu s členom 139 je delež finančnih obveznosti Združenega kraljestva, ki izhaja iz sporazuma o izstopu, odstotek, ki se izračuna kot razmerje med lastnimi sredstvi, ki jih Združeno kraljestvo da na razpolago v obdobju 2014–2020, in lastnimi sredstvi, ki jih v navedenem obdobju dajo na razpolago vse države članice in Združeno kraljestvo. V skladu z izračunom, opravljenim marca 2021, je ta znašal 12,358072326018200 %. Vendar v skladu s členom 139 je treba delež prilagoditi za znesek saldov DDV in BND (2014–2020), ki je bil državam članicam sporočen pred 1. februarjem 2022. Zato v skladu z opravljenim izračunom končni delež Združenega kraljestva znaša 12,431681219587700 %. Po prilagoditvi deleža Združenega kraljestva glede na izračune, na katerih temeljijo zneski, ki so Združenemu kraljestvu že bili zaračunani v letu 2021, je bil Združenemu kraljestvu aprila 2022 zaračunan dodatni znesek v višini 67 milijonov EUR.

Plačila na podlagi sporazuma o izstopu

Mehanizem plačil, ki ga je treba uporabiti za obveznosti, določene med dvema strankama, je določen v členu 148. Skratka, EU zaračuna neto zneske, ki jih dolguje Združeno kraljestvo aprila in septembra vsako leto, Združeno kraljestvo pa jih plačuje vsak mesec. Zneske, sporočene aprila danega leta, je treba plačati v štirih enakih mesečnih obrokih od junija do septembra tistega leta. Zneske, sporočene septembra, je treba plačati v osmih enakih mesečnih obrokih od oktobra tistega leta do maja naslednjega leta. Ker nekateri sporočeni zneski nujno temeljijo na napovedih in ocenah, se poročilo posodobi vsako leto na podlagi trenutnih podatkov.

V letu 2021 je skupni znesek, sporočen Združenemu kraljestvu na podlagi člena 136 ter členov od 140 do 147, znašal 11 930 milijonov EUR, od tega je bilo 3 763 milijonov EUR sporočenih aprila 2021 in 8 166 milijonov EUR septembra 2021. Skupna plačila, prejeta v letu 2021, so znašala 6 826 milijonov EUR, od tega je bilo 3 763 milijonov EUR povezanih z aprilskim poročilom (plačani v štirih enakih mesečnih obrokih v obdobju od junija do septembra 2021), 3 062 milijonov EUR pa s septembrskim poročilom (plačani v treh enakih obrokih v obdobju od oktobra do decembra 2021).

(v milijonih EUR)

 

Poročilo aprila 2021

(dolgovano in plačano od junija do septembra 2021)

Poročilo septembra 2021

(dolgovano in plačano od oktobra do decembra 2021)

Skupaj

Člen 140

3 696

3 054

6 750

Člen 142

—

11

11

Člen 136

230

18

247

Člen 147

21

—

21

 

3 946

3 083

7 029

Člen 141

—

(20)

(20)

Člen 143

(93)

—

(93)

Člen 144

(46)

—

(46)

Člen 145

(37)

—

(37)

Člen 146

(7)

—

(7)

 

(183)

(20)

(203)

Skupaj

3 763

3 062

6 826

Preostali saldo računa iz septembra 2021 ob koncu leta, ki je znašal 5 104 milijonov EUR, je bil plačan v petih enakih mesečnih obrokih v obdobju od januarja do maja 2022.

Člen 140 – Neporavnane obveznosti

Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo EU plačalo svoj delež neporavnanih proračunskih obveznosti na dan 31. decembra 2020 (t. i. RAL brexit), kakor so prilagojene z zahtevami iz člena 140. Na dan 31. decembra 2021 je skupni znesek, pripoznan kot terjatev, znašal 28 620 milijonov EUR (leta 2020: 34 966 milijonov EUR), od tega se 11 556 milijonov EUR plača v 12 mesecih po koncu leta. Naslednja razpredelnica prikazuje glavna gibanja med skupnim zneskom, pripoznanim kot terjatev na dan 31. decembra 2020 (izračunanim na podlagi prilagojenega deleža Združenega kraljestva), in skupnim zneskom, pripoznanim kot terjatev na dan 31. decembra 2021

(v milijonih EUR)

Znesek, ki ga Združeno kraljestvo dolguje na dan 31.12.2020 (na podlagi neprilagojenega deleža Združenega kraljestva)

34 966

Prilagoditev deleža Združenega kraljestva

208

Znesek, ki ga Združeno kraljestvo dolguje na dan 31.12.2020 (na podlagi prilagojenega deleža Združenega kraljestva)

35 174

Neto finančni popravki za obdobje 2014–2020 ali prejšnja programska obdobja (vključno s prilagoditvijo odbitkov leta 2020)

(58)

Tradicionalna lastna sredstva, ki se nanašajo na leto 2020 in so bila dana na voljo Uniji v letu 2021

(vključno s prilagoditvijo odbitkov leta 2020)

(82)

Neto plačila, prejeta od Združenega kraljestva v letu 2021

(6 750 )

Prilagoditev ocenjenega neizvrševanja

337

Skupaj

28 620

Nekratkoročna

17 064

Kratkoročna

11 556

Medletno zmanjšanje skupnega zneska, pripoznanega kot terjatev, je znašalo 6 346 milijonov EUR in je bilo predvsem posledica plačil, prejetih od Združenega kraljestva v letu 2021 (6 750 milijonov EUR).

Prilagoditev zneska, ki ga je Združeno kraljestvo dolgovalo na dan 31. decembra 2020, zaradi česar je prišlo do povečanja za 208 milijonov EUR, odraža prilagoditev deleža Združenega kraljestva pri prilagojenih proračunskih obveznostih na dan 31. decembra 2020, za katere se uporablja delež Združenega kraljestva (216,7 milijona EUR). Vključene so tudi prilagoditve odbitkov, vključenih v zaključni račun EU za leto 2020 za neto finančne popravke za obdobje 2014–2020 ali prejšnja programska obdobja in TLS, ki se nanašajo na leto 2020 in so bila dana na voljo Uniji v letu 2021 (2,4 milijona EUR), in prilagoditev odbitka za ocenjeno neizvrševanje (6,0 milijona EUR).

Skupni odbitek za neto finančne popravke za obdobje 2014–2020 ali prejšnja programska obdobja, ki znaša 58,5 milijona EUR, zajema zneske, zaračunane septembra 2021, ki še niso bili vključeni v zaključni račun za leto 2020 (34,8 milijona EUR, od tega je Združeno kraljestvo plačalo 12,8 milijona EUR v obdobju od oktobra do decembra 2021 in 22,0 milijona EUR od januarja do maja 2022), prilagoditev deleža Združenega kraljestva za te zneske (0,2 milijona EUR) ter zneske, ki bodo zaračunani septembra 2022 in se plačajo od oktobra do decembra 2022 (23,5 milijona EUR).

Skupni odbitek za TLS, ki se nanašajo na leto 2020 in so bila dana na voljo Uniji v letu 2021, znaša 82,0 milijona EUR in zajema zneske, zaračunane septembra 2021, ki še niso bili vključeni v zaključni račun za leto 2020 (16,7 milijona EUR, od tega je Združeno kraljestvo plačalo 6,3 milijona EUR v obdobju od oktobra do decembra 2021 in 10,4 milijona EUR od januarja do maja 2022), prilagoditev deleža Združenega kraljestva za te zneske (0,1 milijona EUR) ter zneske, ki bodo zaračunani aprila 2022 (65,2 milijona EUR).

Znesek, ki se plača v 12 mesecih od datuma poročanja (11 556 milijonov EUR), zajema preostali saldo računa iz septembra 2021 (5 090 milijonov EUR), znesek, zaračunan aprila 2022 (4 029 milijonov EUR) ter znesek, ki bo zaračunan septembra 2022 in se plača od oktobra do decembra 2022 (2 437 milijonov EUR). Znesek, zaračunan aprila 2022, sestavlja 3 280 milijonov EUR, ki se nanašajo na delež Združenega kraljestva za ocenjeno izvrševanje RAL v letu 2022, 65,2 milijona EUR, ki se nanašajo na odbitke za TLS, 70,5 milijona EUR, ki se nanašajo na prilagoditev deleža Združenega kraljestva za zneske, zaračunane v letu 2021, ter 743,6 milijona EUR, ki se nanašajo na prilagoditev deleža Združenega kraljestva za RAL zaradi izvrševanja v letu 2021. Znesek, ki bo zaračunan septembra 2022 in se plača v obdobju od oktobra do decembra 2022, zajema 2 460 milijonov EUR, ki se nanašajo na delež Združenega kraljestva za ocenjeno izvrševanje RAL v letu 2022, in 23,5 milijona EUR, ki se nanašajo na odbitke za neto finančne popravke.

Po posodobitvi uradne napovedi Komisije sprostitvi obveznosti za vse neporavnane obveznosti na dan 31. decembra 2020 so se zneski, ki jih dolguje Združeno kraljestvo, povečali za 337 milijonov EUR zaradi posodobitve ocenjenega neizvrševanja.

Člen 142 – Obveznosti Unije ob koncu leta 2020

Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo konec leta 2020 EU plačalo svoj delež obveznosti Unije, razen naslednjega: (a) obveznosti z ustreznimi sredstvi in (b) obveznosti v zvezi z delovanjem proračuna in upravljanjem lastnih sredstev (vključno z zneski, ki so že kriti z neporavnanimi obveznostmi, glej člen 140 zgoraj). Glavni znesek se nanaša na pozaposlitvene obveznosti EU (pokojnine in zdravstveno zavarovanje), ki obstajajo na dan 31. decembra 2020.

Neporavnane obveznosti iz leta 2020 v skladu s členom 142(6)

(v milijonih EUR)

 

Pokojninski sistem za evropske uradnike

Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

31.12.2021

31.12.2020

Neporavnane obveznosti iz leta 2020

104 832

9 675

114 507

113 676

Delež Združenega kraljestva

13 032

1 203

14 235

14 048

prispevki za pokojninski sistem za evropske uradnike/skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

227

8

236

0

Skupaj

13 260

1 211

14 471

14 048

Nekratkoročne

13 032

1 203

14 235

14 048

Kratkoročne

227

8

236

0

V skladu z modelom neplačila iz člena 142(6) Združeno kraljestvo letno prispeva k neto plačilom, izvršenim iz proračuna Unije v predhodnem letu vsakemu upravičencu iz pokojninskega sistema za evropske uradnike (PSEO), in povezanemu prispevku proračuna Unije v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja za vsakega upravičenca ali osebo, ki je upravičena prek upravičenca. Začetek plačevanja teh letnih prispevkov se načrtuje za junij 2022 (pri čemer se vsak letni obrok plača v štirih mesečnih obrokih od junija do septembra zadevnega leta).

Prilagojeni delež Združenega kraljestva za neto plačila, izvršena iz proračuna Unije v letu 2021 upravičencem PSEO in v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, je znašal 227 milijonov EUR oz. 8 milijonov EUR. Ti zneski so bili Združenemu kraljestvu sporočeni kot del računa iz aprila 2022 (in se torej plačajo v štirih enakih mesečnih obrokih v obdobju od junija do septembra 2022).

Poleg tega so na dan 31. decembra 2021 neporavnane obveznosti Združenega kraljestva iz leta 2020 na podlagi člena 142(6), ki se nanašajo na PSEO in skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, znašale 13 032 milijonov EUR oz. 1 203 milijonov EUR (leta 2020: 12 450 milijonov EUR in 1 599 milijonov EUR). Povečanje za sistem PSEO je predvsem posledica aktuarske izgube iz naslova sprememb finančnih predpostavk (za več podrobnosti glej pojasnilo 2.9). Opozoriti je treba, da čeprav aktuarska izguba iz naslova sprememb finančnih predpostavk vpliva na sedanjo vrednost neporavnanih obveznosti iz leta 2020, izračunano na podlagi MRSJS 39/računovodskega pravila EU št. 12, pa ne spreminja niti zneska prejemkov, ki jih bo EU dejansko plačala, niti posledično na prispevke Združenega kraljestva k tem plačilom, ki se izplačujejo na podlagi mehanizma poravnave neplačil iz člena 142(6).

Na dan 31. decembra 2021 Združeno kraljestvo ni uporabilo možnosti predčasne poravnave, določene za plačilo neporavnanih obveznosti iz naslova PSEO in skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja za leto 2020, izračunanih z uporabo aktuarskih vrednotenj v skladu z MRSJS 39/računovodskim pravilom EU št. 12, v petih enakih obrokih po postopku iz zadnjega pododstavka člena 142(6).

Neporavnane obveznosti iz leta 2020 v skladu s členom 142(5)

V skladu s členom 142(5) prispeva Združeno kraljestvo k obveznostim v zvezi z drugimi pokojninskimi sistemi, kakor so bili vknjiženi v konsolidiranem računu Unije za finančno leto 2020, v 10 obrokih z začetkom 31. oktobra 2021 (z vsakim letnim obrokom, ki ga je treba plačati v osmih mesečnih obrokih od oktobra od maja naslednje leto). Te obveznosti so v konsolidiranem računu Unije za finančno leto 2020 znašale 2 344 milijard EUR in kar je privedlo do prilagojenega deleža Združenega kraljestva na dan 31. decembra 2020 v višini 291 milijonov EUR. Ob upoštevanju zneskov, prejetih od Združenega kraljestva v letu 2021 v skupni višini 11 milijonov EUR, se je neporavnan delež Združenega kraljestva v zvezi z drugimi pokojninskimi sistemi na dan 31. decembra 2021 zmanjšal na 281 milijonov EUR, od tega se 29 milijonov EUR plača v 12 mesecih po koncu leta.

Za več informacij v zvezi s sistemi prejemkov zaposlenih glej pojasnili 1.5.10 in 2.9.

Drugi členi

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Dolg Združenega kraljestva:

 

 

Člen 136

557

230

Člen 147

53

46

 

610

275

Dolg do Združenega kraljestva:

 

 

Člen 141

(1 818 )

(1 766 )

Člen 143

(163)

(93)

Člen 144

(73)

(46)

Člen 145

(148)

(183)

Člen 146

(27)

(33)

 

(2 229 )

(2 122 )

Skupaj

(1 618 )

(1 847 )

Nekratkoročen

(711)

(1 894 )

Kratkoročen

(908)

47

Člen 136 – Veljavne določbe v zvezi z lastnimi sredstvi

Člen 136 vsebuje določbe v zvezi z lastnimi sredstvi, ki se uporabljajo po 31. decembru 2020. Združeno kraljestvo je upravičeno do prejema svojega deleža ali ga mora plačati, odvisno od primera, kadar se lastna sredstva, povezana s proračunskimi leti do vključno leta 2020, dajo na razpolago, popravijo ali prilagodijo po 31. decembru 2020. Poleg tega bo prejelo svoj delež prilagoditev zaradi nesodelovanja iz leta 2020. Zanj veljajo tudi morebitne prilagoditve lastnih sredstev iz naslova DDV in BND, ki se nanašajo na proračunska leta do vključno leta 2020. Te prilagoditve lastnih sredstev iz naslova DDV in BND se bodo izračunavale letno do 31. decembra 2028. Upoštevajo se tudi posodobitve popravka za Združeno kraljestvo za obdobje 2018–2019.

Združeno kraljestvo mora plačati tradicionalna lastna sredstva, ki jih je zbralo po 28. februarju 2021, vendar se nanašajo na leto 2020 in prejšnja leta. Od tega zneska se nato odšteje njegov delež, ki ga je dalo na voljo Združeno kraljestvo. Ločeni račun za tradicionalna lastna sredstva bo v celoti likvidiran 31. decembra 2025.

Na dan 31. decembra 2021 neporavnani neto znesek, ki ga dolguje Združeno kraljestvo, znaša 557 milijonov EUR, od tega se 544 milijonov EUR Združenemu kraljestvu plača v 12 mesecih po koncu leta, 1 101 milijonov EUR pa bo moralo Združeno kraljestvo plačati pozneje:

(v milijonih EUR)

Znesek, ki ga dolguje Združeno kraljestvo na dan 31.12.2020

230

Prilagoditev deleža Združenega kraljestva

(2)

Znesek, zaračunan Združenemu kraljestvu septembra 2021

47

Prejeta plačila v letu 2021

(247)

Popravek za Združeno kraljestvo

(497)

Nesodelovanje

(105)

Prilagoditve DDV in BND (povezane z letom 2020 in prejšnjimi leti)

1 101

Neto tradicionalna lastna sredstva Združenega kraljestva po 28. februarju 2021

31

Znesek, ki ga dolguje Združeno kraljestvo na dan 31.12.2021

557

Nekratkoročna

1 101

Kratkoročna

(544)

Člen 141 – Globe

Združeno kraljestvo je upravičeno do deleža glob, določenih pred 31. decembrom 2020, in do tistih, ki jih je Unija določila po 31. decembru 2020 v postopku iz člena 92(1), ko te postanejo dokončne. Znesek neporavnanih glob na dan 31. decembra 2021, ki zadevajo Združeno kraljestvo, znaša 13,8 milijarde EUR (leta 2020: 14,3 milijarde EUR). Zmanjšanje za 0,5 milijarde EU je predvsem posledica oslabitve glob za 0,9 milijarde EUR, izravnanih z neto povečanjem glob za 0,3 milijarde EUR (1,7 milijarde EUR glob, izdanih v letu 2021, zmanjšanih za 1,4 milijarde EUR glob, ki so bile v letu 2021 potrjene in plačane, zmanjšane ali razveljavljene s sodnimi odločbami). Prilagojeni delež Združenega kraljestva za te globe, ki so bile neporavnane na dan 31. decembra 2021, je 1,7 milijarde EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 1,8 milijarde EUR), od tega bo znesek v višini 80,8 milijona EUR vključen v račun za september 2022, Združenemu kraljestvu pa plačan v obdobju od oktobra 2022 do maja 2023. Poleg tega je Združeno kraljestvo upravičeno do prilagojenega deleža Združenega kraljestva za dokončne globe, ki še niso bile zaračunane (69,2 milijona EUR, ki bodo tudi vključeni v račun za september 2022, Združenemu kraljestvu pa plačani v obdobju od oktobra 2022 do maja 2023), do neprilagojenega deleža Združenega kraljestva za dokončne globe, zaračunanega septembra2021, vendar ob koncu leta še neplačanega (33,6 milijona EUR, ki bodo Združenemu kraljestvu plačani v obdobju od januarja do maja 2022), in do prilagoditve deleža Združenega kraljestva za globe, ki je bil zaračunan septembra 2021 (0,3 milijona EUR, vključenih v račun za april 2022 in ki se Združenemu kraljestvu plačajo v obdobju od junija do septembra 2022). Skupni delež Združenega kraljestva za globe zato znaša 1,8 milijarde EUR (leto 2020: 1,8 milijarde EUR), od tega se 90,2 milijona EUR plača v 12 mesecih po datumu poročanja (leta 2020 (neprilagojeni delež): 20 milijonov EUR).

Člen 143 – Pogojne finančne obveznosti: posojila za finančno pomoč, EFSI, EFSD in mandat za zunanja posojila

V skladu s tem členom je Združeno kraljestvo odgovorno za financiranje svojega deleža pogojnih obveznosti EU v zvezi z njegovimi dejavnostmi najemanja in dajanja posojil ter dejavnostmi na področju jamstev, če bi se te operacije uresničile in jih ne bi krili obstoječi jamstveni skladi (glej pojasnilo 4.1 za zadevne pogojne obveznosti). EU bo Združenemu kraljestvu povrnila zneske, ki jih je Združeno kraljestvo že prispevalo k jamstvenim skladom in ki niso več potrebni. Združeno kraljestvo ima tudi pravico do vrnjenih sredstev iz operacij z deljeno odgovornostjo. Na dan 31. decembra 2021 je znesek, ki ga je treba v celoti plačati Združenemu kraljestvu v naslednjih 12 mesecih, znašal 163 milijonov EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 93 milijonov EUR).

Člen 144 – Finančni instrumenti

V skladu s tem členom se je EU zavezala, da bo Združenemu kraljestvu povrnila njegov delež vrnjenih sredstev, ki izhajajo iz finančnih operacij, odobrenih do datuma izstopa, in njegov delež izplačil za finančne operacije, odobrene po datumu izstopa. Na dan 31. decembra 2021 je znesek, ki ga je treba v celoti plačati Združenemu kraljestvu v naslednjih 12 mesecih, znašal 73 milijonov EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 46 milijonov EUR).

Člen 145 – Evropska skupnost za premog in jeklo v likvidaciji (ESPJ v l.)

Združeno kraljestvo je upravičeno do svojega deleža čistih sredstev ESPJ v likvidaciji na dan 31. decembra 2020, ki se izplača letno v petih obrokih na dan 30. junija, in sicer z začetkom v letu 2021. Neto sredstva ESPJ v likvidaciji so 31. decembra 2020 znašala 1,5 milijarde EUR, pri čemer je prilagojeni delež Združenega kraljestva znašal 184 milijonov EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 183 milijonov EUR). Po plačilu prvega obroka v višini 37 milijonov EUR v letu 2021 je neporavnani znesek na dan 31. decembra 2021 148 milijonov EUR, od tega se 37 milijonov EUR plača v 12 mesecih po datumu poročanja.

Člen 146 – Naložbe v Evropski investicijski sklad (EIS)

Združeno kraljestvo je upravičeno do svojega deleža naložb EU v vplačanem osnovnem kapitalu EIS na dan 31. decembra 2020, ki se izplača letno v petih obrokih na dan 30. junija, in sicer z začetkom v letu 2021. Naložbe EU v vplačanem osnovnem kapitalu EIS so na dan 31. decembra 2020 znašale 267 milijonov EUR, pri čemer je prilagojeni delež Združenega kraljestva znašal 33 milijonov EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 33 milijonov EUR). Po plačilu prvega obroka v višini 7 milijonov EUR je neporavnani znesek na dan 31. decembra 2021 27 milijonov EUR, od tega se 7 milijonov EUR plača v 12 mesecih po datumu poročanja.

Člen 147 – Pravne zadeve

Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo prispevalo svoj delež plačil EU, ki izhajajo iz pravnih zadev v zvezi s finančnimi interesi Unije, ki zapadejo, pod pogojem, da so dejstva, ki tvorijo predmet navedenih zadev, nastala najpozneje 31. decembra 2020. Ob upoštevanju rezervacij in časovnih razmejitev ob koncu leta ter dejanskih plačil, ki jih je EU izvršila za pravne zadeve v letu 2021 (brez tistih, ki so Združenemu kraljestvu že bila sporočena v letu 2021 in jih je Združeno kraljestvo takrat tudi plačalo), znaša ocenjeni znesek, ki ga bo moralo plačati Združeno kraljestvo, 53 milijonov EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 46 milijonov EUR), od tega se 6 milijonov EUR plača v 12 mesecih po datumu poročanja.

2.6.1.3   Izterljivi zneski v zvezi z globami zaradi kršitev pravil konkurence

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Bruto izterljivi znesek glob

14 922

14 503

Začasna plačila

(2 100 )

(3 023 )

Oslabitev

(1 125 )

(186)

Skupaj

11 698

11 295

Nekratkoročni

—

—

Kratkoročni

11 698

11 295

Oglobljene družbe, ki so vložile pritožbo ali to načrtujejo, imajo možnost, da izvršijo začasna plačila ali Komisiji zagotovijo bančna jamstva. Za vse ob koncu leta neporavnane globe je bilo prejetih 2 100 milijonov EUR (leta 2020: 3 023 milijonov EUR) v obliki začasnih plačil, višina prejetih jamstev pa je znašala 11 067 milijonov EUR (leta 2020: 11 004 milijonov EUR).

V zneskih, odpisanih zaradi oslabitve, je upoštevana ocena, ki jo Komisija opravi za vsak primer posebej, v zvezi z zneski za globe, ki niso bili plačani ali za katere niso bila zagotovljena jamstva in Komisija ne pričakuje, da bodo izterjani.

Pogojna obveznost je razkrita zaradi možnosti, da bo te začasno plačane zneske treba vrniti oglobljenim družbam (glej pojasnilo 4.2.1).

2.6.1.4   Aktivne časovne razmejitve

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Prehodno nezaračunani prihodki

2 313

1 755

Odloženi stroški v zvezi z nemenjalnimi posli

340

293

Skupaj

2 653

2 048

Nekratkoročne

1 556

1 261

Kratkoročne

1 097

787

Prehodno nezaračunani prihodki vključujejo 2 milijardi EUR (leta 2020: 1,7 milijarde EUR), za kateri Komisija pričakuje, da jih bo izterjala na področju kohezije na podlagi preučitve in sprejetja zaključnih računov, ki jih bodo predložile države članice. Pričakuje se, da bo največji del tega zneska (1,2 milijarde EUR) izterjan šele ob zaključku zadevnih programov (zaradi ukrepov naložbene pobude v odziv na koronavirus) in je zato razvrščen kot nekratkoročen. Vključujejo tudi 0,3 milijarde EUR, ki se nanašajo na primer prenizkega vrednotenja, navedenega v pojasnilu 2.6.1.1, posebej ocene, ki jih države članice še niso začasno plačale.

2.6.1.5   Drugi izterljivi zneski

744 milijonov EUR, ki izhajajo iz prenosa neporabljenih sredstev programa NER 300 na sklad za inovacije, ki ob koncu leta 2020 še niso bili izterjani od EIB in vključeni v druge izterljive zneske, so bili izterjati v letu 2021 (glej pojasnilo 2.4.2.1).

2.6.2   Terjatve iz menjalnih poslov

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Nekratkoročna

 

 

Prejemni del finančnega jamstva

2 630

—

Zamudne obresti

3 052

1 641

Druge terjatve

68

44

 

5 750

1 685

Kratkoročne

 

 

Prejemni del finančnega jamstva

485

—

Stranke

302

324

Oslabitev terjatev do strank

(172)

(188)

Odloženi stroški v zvezi z menjalnimi posli

236

345

Zamudne obresti

1 127

1 085

Drugo

345

200

 

2 323

1 766

Skupaj

8 073

3 450

Nekratkoročne zamudne obresti se nanašajo na primer prenizkega vrednotenja, navedenega v pojasnilu 2.6.1.1 (1,8 milijarde EUR se nanaša na Združeno kraljestvo, preostali znesek v višini 1,3 milijarde EUR pa na druge države članice), medtem kot se kratkoročne zamudne obresti nanašajo predvsem na prehodno nezaračunane prihodke, ki izhajajo iz poročil o inšpekcijskih pregledih TLS, in natečene obresti od jamstev, ki so jih zagotovile oglobljene družbe.

Prejemni del pogodbe o finančnem jamstvu predstavlja sedanjo vrednost premij, ki jih je treba še prejeti kot nadomestilo za jamstva, ki jih je dala EU. Za večino jamstev EU se nadomestilo ne prejme ali so subvencionirana. Zato je terjatev bistveno manjša kot obveznost iz pogodbe o finančnem jamstvu (glej pojasnilo 2.11.2). Izjema od tega pravila je jamstvo EFSI, ki je v letu 2021 predstavljalo 94 % prejemnega dela pogodbe o finančnem jamstvu, sledila pa sta del mandata za posojila zasebnemu sektorju na podlagi jamstva v okviru mandata EU za zunanja posojila EIB (mandat za zunanja posojila), ki je v letu 2021 znašal 106 milijonov EUR, in program Obzorje 2020, ki je znašal 59 milijonov EUR. Od skupnega zneska v višini 3 115 milijonov EUR prejemnega dela pogodbe o finančnem jamstvu je na dan 31. decembra 20213 113 milijonov EUR razvrščenih kot finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja (poštena vrednost – raven 3). V primerjavi z začetno bilanco v višini 3 484 milijonov EUR na dan 1. januarja 2021 se je skupni prejemni del zmanjšal za 357 milijonov EUR zaradi poravnav v letu 2021 in za dodatnih 12 milijonov EUR zaradi manj prihodnjih premij od pričakovanih.

2.7   ZALOGE

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Znanstveni materiali

58

59

Drugo

26

21

Skupaj

84

80

2.8   DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

Računi pri zakladnicah in centralnih bankah

 

20 121

11 342

Tekoči računi

 

453

80

Računi izločenih sredstev

 

8

8

Prerazporeditve (denarna sredstva na poti)

 

—

0

Bančni računi za izvrševanje proračuna

2.8.1

20 582

11 430

Instrument NextGenerationEU

2.8.2

18 027

—

Finančni instrumenti

2.8.3

2 838

2 446

Globe

2.8.4

1 953

1 458

Druge institucije, agencije in organi

 

1 396

1 362

Skrbniški skladi

 

65

46

Skupaj

 

44 860

16 742

2.8.1   Bančni računi za izvrševanje proračuna

Ta postavka zajema sredstva, ki jih ima Komisija na svojih bančnih računih (pri zakladnici ali centralni banki) v vsaki državi članici in državi Efte ter na tekočih računih poslovnih bank, na računih izločenih sredstev in računih za manjša denarna plačila. Stanje sredstev zakladnice konec leta 2021 je posledica naslednjih glavnih elementov:

—

zneska v višini 14,4 milijarde EUR, ki ob koncu leta ni bil izvršen, od katerega je 8,6 milijarde EUR povezanih z namenskimi prejemki, 1,4 milijarde EUR s sredstvi instrumenta NextGenerationEU, 4,4 milijarde EUR pa z odobritvami plačil (vključno z 1,4 milijarde EUR EKJS);

—

zneska v višini 2,2 milijarde EUR, ki pripada zakladnicam agencij, ki jih upravlja Komisija in ki ob koncu leta ni bil porabljen;

—

zneska v višini 1,7 milijarde EUR dodatnih tradicionalnih lastnih sredstev, ki je bil plačan, vendar ni bil vnesen v proračun ter

—

zneska v višini 1,1 milijarde EUR dokončnih glob, ki še ni bil vnesen v proračun.

2.8.2   Instrument NextGenerationEU

Instrument NextGenerationEU poseduje denar na bančnem računu pri Evropski centralni banki (ECB). Zaradi izvajanja diverzificirane strategije financiranja v instrumentu NextGenerationEU (glej pojasnilo 2.11) je stanje denarnih sredstev zelo visoko in je na dan 31. decembra 2021 doseglo 18 milijard EUR. Namen ohranjanja visokega stanja denarnih sredstev je zagotoviti, da zneski, ki so na bančnem računu instrumenta NextGenerationEU, zadostujejo za izpolnjevanje vseh prihodnjih potreb po izplačilih in za ohranjanje opredeljenega varovala, hkrati pa preprečujejo kakršna koli presežna sredstva.

2.8.3   Finančni instrumenti

Zneski, prikazani pod to postavko, se nanašajo predvsem na ustreznike denarnih sredstev, ki jih v imenu Komisije upravljajo upravitelji, in sicer za namene izvajanja posebnih programov finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna EU: 1,8 milijarde EUR na dan 31. decembra 2021, od tega se 0,6 milijarde EUR nanaša na jamstvena shema v programu COSME (glej pojasnilo 4.1.3). Vključuje tudi denarna sredstva in njihove ustreznike v skupnem skladu za rezervacije, ki ob koncu leta še niso bili vloženi v vrednostne papirje (1 milijarda EUR na dan 31. decembra 2021), in denarna sredstva, ki pripadajo skladu za inovacije, ki ga upravlja EIB (glej pojasnilo 2.4.2.1). Ta postavka ne zajema likvidnostne rezerve v zvezi s skupnim skladom za rezervacije (91,6 milijona EUR na dan 31. decembra 2021), ki je v osrednji zakladnici Komisije. Denarna sredstva, ki pripadajo finančnim instrumentom, lahko uporabljajo le zadevni programi.

2.8.4   Globe

To so predvsem denarna sredstva, prejeta v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Ti zneski so knjiženi na posebnih depozitnih računih, ki se ne uporabljajo za nobeno drugo dejavnost. Če je bila zoper njih vložena pritožba oziroma še ni znano, ali bo oglobljena družba vložila pritožbo, je zadevni znesek prikazan kot pogojna obveznost v pojasnilu 4.2.1. Od leta 2010 vse poznejše začasno plačane globe upravlja Komisija v skladu BUFI, v okviru katerega se vlagajo v finančne instrumente, ki so razvrščeni kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja – neizvedena finančna sredstva (glej pojasnilo 2.4.2). Povečanje denarnih sredstev, povezanih z globami, ob koncu leta 2021 je posledica višjega stanja denarnih sredstev v skladu BUFI v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2020. Opozoriti je treba, da je Komisija po sodbi Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi Intel Corporation proti Komisiji, izdani januarja 2022, februarja 2022 plačala znesek v višini 1 060 milijonov EUR, ki ga je prej začasno plačal Intel.

OBVEZNOSTI

2.9   POKOJNINE IN DRUGI PREJEMKI ZAPOSLENIH

2.9.1   Čiste obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih

(v milijonih EUR)

 

Pokojninski sistem za evropske uradnike

Drugi pokojninski sistemi

Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

Skupaj na dan 31.12.2021

Skupaj na dan 31.12.2020

Obveznost za določene prejemke

109 679

2 600

10 647

122 926

116 468

Sredstva programa

ni relevantno

(74)

(386)

(460)

(448)

Čiste obveznosti

109 679

2 526

10 261

122 466

116 020

Povečanje skupne obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih je predvsem posledica povečanja neto obveznosti pokojninskega sistema za evropske uradnike, ki je največja obstoječa shema. Obveznost PSEO se je povečala predvsem zaradi aktuarske izgube iz naslova sprememb finančnih predpostavk (glej pojasnilo 2.9.4). To je bila posledica predvsem zvišanja stopnje inflacije, ki je povzročilo znižanje realne diskontne stopnje. Realna diskontna stopnja je že tretje leto zapored ostala negativna, kar pomeni, da je bil vsak prihodnji znesek danes še naprej vreden več kot bo dejansko v prihodnosti: Treba je opozoriti, da čeprav znižanje realne diskontne stopnje vpliva na obseg obveznosti, pa ne spreminja zneska prejemkov, ki ga bo treba dejansko plačati iz proračuna EU upravičencem v prihodnjih letih. Poleg tega so pravice, pridobljene med letom zaradi službovanja, višje od prejemkov, izplačanih med letom. Prisotno je tudi povečanje zaradi letnih stroškov obresti (razreševanje diskontiranja obveznosti) in aktuarskih izgub zaradi izkušenj.

Pokojninski sistem za evropske uradnike

Ta obveznost za določene prejemke predstavlja sedanjo vrednost pričakovanih prihodnjih plačil, ki jih bo morala EU izvršiti za poravnavo pokojninskih obveznosti, ki izhajajo iz službovanja zaposlenih v tekočem in prejšnjih obdobjih. Vendar se sistem izvaja, in zato so vsa plačila, ki jih je treba izvršiti na letni osnovi, vsako leto vključena v proračun EU.

V skladu s členom 83 kadrovskih predpisov plačila prejemkov po pokojninskem sistemu zaposlenih bremenijo proračun Unije. Sistem se financira navidezno in države članice skupaj jamčijo za izplačilo teh prejemkov. Od osnovnih plač aktivnih članov se odšteje obvezen pokojninski prispevek, ki zdaj znaša 10,1 %. Ti prispevki se obravnavajo kot proračunski prihodki v danem letu in prispevajo k financiranju odhodkov EU na splošno (glej tudi pojasnilo 3.8).

Obveznosti iz naslova pokojninskega sistema so bile ocenjene na podlagi števila uslužbencev, udeleženih v sistemu (zaposlenih, upokojenih, bivših uslužbencev, ki prejemajo nadomestilo za invalidnost, in preživelih vzdrževanih oseb umrlih uslužbencev) na dan 31. decembra 2021, in na ta dan veljavnih pravil iz kadrovskih predpisov. To vrednotenje je bilo opravljeno v skladu z računovodskimi določbami MRSJS 39 (in torej računovodskim pravilom EU št. 12).

Drugi pokojninski sistemi

Ta postavka zadeva obveznost, ki se nanaša na pokojninske obveznosti do članov in nekdanjih članov Komisije, Sodišča Evropske unije ter Računskega sodišča, Sveta, evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. V to postavko so vključene tudi obveznosti, ki se nanašajo na pokojninske obveznosti poslancev Evropskega parlamenta.

Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

Poleg navedenih pokojninskih sistemov je ovrednotena tudi ocenjena obveznost, ki jo ima EU do skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja v zvezi s stroški zdravstvenega varstva, ki jih je treba plačati za uslužbence v obdobjih po prenehanju njihove zaposlitve (brez njihovih prispevkov). Kot je navedeno v pojasnilu 1.5.10, se pri izračunu te obveznosti upošteva celotno obdobje delovne aktivnosti, kar zagotavlja, da sta pokojninski sistem in sistem zdravstvenega zavarovanja v okviru pozaposlitvenega programa za zaposlene dosledno obračunana.

Ob upoštevanju obveznosti glede poštenega predstavljanja ekonomske vsebine osnovnega stanja v skladu z EAR in MRSJS se pri dodelitvi prejemkov za obdobja aktivnosti MRSJS 39 ni razlagal v strožjem smislu. Če bi se stroški službovanja za skupni sistem zdravstvenega zavarovanja obračunali v celoti za 10 let za vse zaposlene namesto za obdobje njihove delovne aktivnosti, bi bil ob koncu leta učinek takega pristopa na obveznost za določene prejemke povečanje za 3,1 milijarde EUR. Vendar ta strožji pristop, kot je bilo že navedeno, ne bi bil združljiv s kvalitativno značilnostjo poštenega predstavljanja in tako ne bi mogel zagotoviti zanesljivih informacij v skladu z EAR št. 1 in temeljnim okvirom v MRSJS. Ta ocena je zelo odvisna od gibanja trenutnega upravnega statusa zaposlenih (zlasti od števila članov s pogodbami za določen čas, ki naj bi v prihodnosti postali uradniki).

2.9.2   Gibanje sedanje vrednosti obveznosti za določene prejemke zaposlenih

Sedanja vrednost obveznosti za določene prejemke je diskontirana vrednost pričakovanih prihodnjih plačil, potrebnih za poravnavo obveznosti, ki izhajajo iz službovanja zaposlenih v tekočem in prejšnjih obdobjih.

Analiza gibanja obveznosti za določene prejemke v tekočem letu je prikazana spodaj:

(v milijonih EUR)

 

Pokojninski sistem za evropske uradnike

Drugi pokojninski sistemi

Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

Skupaj

Sedanja vrednost na dan 31.12.2020

100 741

2 438

13 289

116 468

Pripoznana v izkazu poslovnega izida

 

 

 

 

Stroški tekočega službovanja

4 095

110

363

4 567

Stroški obresti

401

5

66

473

Stroški preteklega službovanja

—

—

—

—

Pripoznana v čistih sredstvih

 

 

 

 

Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih

 

 

 

 

Aktuarski (dobički)/izgube zaradi izkušenj

1 457

26

(209)

1 273

Aktuarski (dobički)/izgube zaradi demografskih predpostavk

—

—

—

—

Aktuarski (dobički)/izgube zaradi finančnih predpostavk

4 787

90

(2 774 )

2 103

Drugo

 

 

 

 

Plačane dajatve

(1 801 )

(69)

(88)

(1 957 )

Sedanja vrednost na dan 31.12.2021

109 679

2 600

10 647

122 926

Stroški tekočega službovanja se nanašajo na povečanje sedanje vrednosti obveznosti za določene prejemke, ki izhajajo iz službovanja sedanjih članov v tekočem letu.

Stroški obresti so povečanje sedanje vrednosti obveznosti za določene zaslužke v obdobju poročanja, ki je posledica dejstva, da so zaslužki eno obdobje bliže poravnavi.

Aktuarski dobički in izgube zaradi izkušenj se nanašajo na učinke razlik med tem, kar se je za leto 2021 pričakovalo v predpostavkah iz prejšnjega leta, in tem, kar se je dejansko zgodilo v letu 2021.

Aktuarski dobički in izgube zaradi sprememb vrednosti aktuarskih predpostavk (demografskih spremenljivk, kot sta fluktuacija zaposlenih ter smrtnost, in finančnih spremenljivk, kot so diskontne stopnje in pričakovano povečanje plač) nastanejo, kadar so te predpostavke posodobljene, da odražajo spremembe pogojev, na katerih temeljijo.

Prejemki (na primer pokojnine ali povračila zdravstvenih stroškov) se izplačajo med letom v skladu s pravili sistema. Zaradi teh izplačanih prejemkov se je zmanjšala obveznost za določene prejemke.

2.9.3   Sredstva programa

(v milijonih EUR)

 

Drugi pokojninski sistemi

Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

Skupaj

Sedanja vrednost na dan 31.12.2020

94

354

448

Čisto gibanje sredstev sistemov

(20)

32

12

Sedanja vrednost na dan 31.12.2021

74

386

460

2.9.4   Aktuarske predpostavke – prejemki zaposlenih

Glavne aktuarske predpostavke, uporabljene pri vrednotenju dveh glavnih sistemov prejemkov zaposlenih, so prikazane spodaj:

 

2021

2020

Pokojninski sistem za evropske uradnike

 

 

Nominalna diskontna stopnja

1,0  %

0,4  %

Pričakovana stopnja inflacije

2,0  %

1,2  %

Realna diskontna stopnja

(1,0 ) %

(0,8 ) %

Pričakovana stopnja prihodnjega povečanja plač

1,8  %

1,8  %

Stopnje gibanja zdravstvenih stroškov

ni relevantno

N/A

Upokojitvena starost

63/64/66

63/64/66

Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

 

 

Nominalna diskontna stopnja

1,0  %

0,5  %

Pričakovana stopnja inflacije

2,0  %

1,3  %

Realna diskontna stopnja

(1,0 ) %

(0,8 ) %

Pričakovana stopnja prihodnjega povečanja plač

1,9  %

1,8  %

Stopnje gibanja zdravstvenih stroškov

2,5  %

2,6  %

Upokojitvena starost

63/64/66

63/64/66

Umrljivost za leto 2021 temelji na tablicah umrljivosti za javne uslužbence EU – EULT 2018.

Nominalna diskontna stopnja se določi kot vrednost donosov eurskih brezkuponskih obveznic (z zapadlostjo 23 let decembra 2021 za pokojninski sistem za evropske uradnike in 25 let za skupni sistem zdravstvenega zavarovanja). Stopnja inflacije, ki se uporablja, je stopnja pričakovane inflacije v enakovrednem obdobju. Določena mora biti empirično na podlagi predvidenih vrednosti, izraženih v na indekse vezanih obveznicah na evropskih finančnih trgih. Realna diskontna stopnja se izračuna iz nominalne diskontne stopnje in pričakovane dolgoročne stopnje inflacije.

Čeprav so se v letu 2021 nominalne stopnje začele dvigati glede na predhodno opaženi upad, se je vpliv njihovega zvišanja izravnal z znatnim zvišanjem predpostavke o stopnji inflacije. To je povzročilo splošno znižanje realne diskontne stopnje, zaradi česar se je nadaljeval negativni trend in kar je prispevalo k aktuarski izgubi iz finančnih predpostavk v letu.

2.9.5   Analiza občutljivosti

Analiza občutljivosti temelji na simulacijah, v katerih se ob nespremenjenih drugih pogojih spreminjajo vrednosti zadevnih predpostavk.

Občutljivost pokojninskega sistema za evropske uradnike

Sprememba domnevne diskontne stopnje za deset bazičnih točk (0,1 %) bi imela naslednje učinke:

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

 

Povečanje za 0,1  %

Zmanjšanje za 0,1  %

Povečanje za 0,1  %

Zmanjšanje za 0,1  %

Obveznost za določene prejemke

(2 464 )

2 544

(2 247 )

2 319

Sprememba pričakovanega povečanja plač za deset bazičnih točk (0,1 %) bi imela naslednje učinke:

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

 

Povečanje za 0,1  %

Zmanjšanje za 0,1  %

Povečanje za 0,1  %

Zmanjšanje za 0,1  %

Obveznost za določene prejemke

2 414

(2 345 )

2 206

(2 143 )

Sprememba predvidene upokojitvene starosti za eno leto bi imela naslednje učinke:

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

 

Povišanje za eno leto

Znižanje za eno leto

Povišanje za eno leto

Znižanje za eno leto

Obveznost za določene prejemke

(1 155 )

1 527

(1 104 )

1 417

Občutljivost skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja

Sprememba domnevne stopnje gibanja zdravstvenih stroškov za deset bazičnih točk bi imela naslednje učinke:

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

 

Povečanje za 0,1  %

Zmanjšanje za 0,1  %

Povečanje za 0,1  %

Zmanjšanje za 0,1  %

Seštevek stroškov tekočega službovanja in stroškov obresti čistih obdobnih zdravstvenih stroškov zaposlenca po službovanju

13

(12)

15

(14)

Obveznost za določene prejemke

317

(307)

397

(385)

Sprememba domnevne diskontne stopnje za deset bazičnih točk (0,1 %) bi imela naslednje učinke:

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

 

Povečanje za 0,1  %

Zmanjšanje za 0,1  %

Povečanje za 0,1  %

Zmanjšanje za 0,1  %

Obveznost za določene prejemke

(265)

274

(348)

361

Sprememba pričakovanega povečanja plač za deset bazičnih točk (0,1 %) bi imela naslednje učinke:

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

 

Povečanje za 0,1  %

Zmanjšanje za 0,1  %

Povečanje za 0,1  %

Zmanjšanje za 0,1  %

Obveznost za določene prejemke

(42)

41

(38)

37

Sprememba predvidene upokojitvene starosti za eno leto bi imela naslednje učinke:

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

 

Povišanje za eno leto

Znižanje za eno leto

Povišanje za eno leto

Znižanje za eno leto

Obveznost za določene prejemke

(317)

334

(401)

421

2.10   REZERVACIJE

(v milijonih EUR)

 

Znesek na dan 31.12.2020

Sprememba računovodskega pravila EU št. 11

Dodatne rezervacije

Razveljavljeni neporabljeni zneski

Porabljeni zneski

Prerazporeditev med kategorijami

Sprememba ocene

Znesek na dan 31.12.2021

Sodni postopki:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kmetijstvo

170

—

210

(25)

(1)

—

—

354

 

Drugo

31

—

5

(14)

(2)

—

2

22

Razgradnja jedrskih objektov

2 426

—

—

—

(33)

—

46

2 440

Finančne rezervacije

2 523

(2 522 )

1

—

(1)

—

—

1

Drugo

254

—

284

(26)

(19)

—

37

530

Skupaj

5 405

(2 522 )

500

(65)

(55)

—

86

3 348

Nekratkoročne

3 878

(1 165 )

212

(25)

(1)

(35)

86

2 950

Kratkoročne

1 527

(1 357 )

288

(40)

(55)

35

(0)

398

Rezervacije so zanesljivo ocenjeni zneski, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in jih bo verjetno treba plačati iz proračuna EU v prihodnosti.

Sodni postopki

Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba izplačati po koncu leta v zvezi z več tekočimi sodnimi postopki. Zneski za kmetijstvo se nanašajo na pravne postopke, ki so jih države članice sprožile v zvezi s sklepi o potrditvi skladnosti za EKJS in EKSRP.

Razgradnja jedrskih objektov

V letu 2017 je bila osnova za oblikovanje rezervacije posodobljena na podlagi „posodobljene strategije Skupnega raziskovalnega središča o programu za razgradnjo in ravnanje z odpadki (D&WMP) iz leta 2017“. Skupaj z neodvisno skupino strokovnjakov za program za razgradnjo in ravnanje z odpadki je bil opravljen pregled strategije ter proračunskih potreb in potreb po osebju. Pomeni najboljšo razpoložljivo oceno proračuna in osebja, potrebnega za dokončanje razgradnje objektov Skupnega raziskovalnega središča v Ispri, Geelu, Karlsruheju in Pettnu.

V skladu z računovodskimi pravili EU se ta rezervacija indeksira za inflacijo in potem diskontira na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje zamenjave eurske obveznice). Na dan 31. decembra 2021 so take rezervacije znašale 2 440 milijonov EUR, pri čemer so razdeljene na znesek, ki bo po pričakovanjih uporabljen v letu 2022 (35 milijonov EUR), in znesek, ki bo po pričakovanjih uporabljen pozneje (2 405 milijonov EUR).

Opozoriti je treba, da lahko velike negotovosti, povezane z dolgoročnim načrtovanjem razgradnje jedrskih objektov, vplivajo na to oceno, ki bi se lahko v prihodnje precej povečala. Negotovost nastaja predvsem zaradi končnega stanja razgrajenega objekta, jedrskih materialov, vidikov ravnanja z odpadki in odlaganja odpadkov, nepopolne ali pomanjkljive opredelitve nacionalnih regulativnih okvirov, zapletenih in dolgotrajnih postopkov dodelitve dovoljenj ter prihodnjega razvoja dogodkov na industrijskem trgu za razgradnjo.

Finančne rezervacije

Do 31. decembra 2020 je bila večina finančnih jamstev obračunanih kot rezervacije ali razkritih kot pogojne obveznosti, odvisno od verjetnosti izgube. 1. januarja 2021 so bila z začetkom veljavnosti spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 – Finančni instrumenti prerazvrščena kot obveznosti iz finančnih jamstev in ponovno izmerjena (glej pojasnili 1 in 2.11).

Preostali saldo na dan 31. decembra 2021 se nanaša predvsem na pričakovane kreditne izgube zaradi nečrpanih nepreklicnih obveznosti.

2.11   FINANČNE OBVEZNOSTI

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

Nekratkoročne

 

 

 

Finančne obveznosti po odplačni vrednosti

2.11.1

214 824

84 395

Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

2.4.2.2

5

4

Obveznosti iz finančnih jamstev

2.11.2

146

—

 

 

214 974

84 399

Kratkoročne

 

 

 

Finančne obveznosti po odplačni vrednosti

2.11.1

23 501

10 559

Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

2.4.2.2

—

0

Obveznosti iz finančnih jamstev

2.11.2

7 648

90

 

 

31 149

10 649

Skupaj

 

246 123

95 048

2.11.1    Finančne obveznosti po odplačni vrednosti

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

Najeta posojila za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč

2.11.1.1

236 720

93 192

Druge finančne obveznosti

2.11.1.2

1 605

1 761

Skupaj

 

238 325

94 954

Nekratkoročne

 

214 824

84 395

Kratkoročne

 

23 501

10 559

2.11.1.1   Najeta posojila za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč

(v milijonih EUR)

 

NextGenerationEU

SURE

EMFS

Plačilnobilančna posojila

Makrofinančna pomoč

Euratom

Skupaj

Skupaj na dan 31.12.2020

 

39 503

47 396

201

5 813

279

93 192

Sprememba računovodskega pravila EU št. 11

—

420

(114)

(1)

24

1

329

Nova najeta posojila – nominalno

111 947

50 137

9 750

—

1 665

100

173 599

Odplačila

(20 996 )

—

(9 750 )

—

(14)

(29)

(30 789 )

Spremembe knjigovodske vrednosti

49

507

(144)

0

(24)

—

388

Skupaj na dan 31.12.2021

91 000

90 567

47 138

201

7 464

351

236 720

Nekratkoročna

70 960

90 502

43 969

200

7 425

327

213 383

Kratkoročna

20 040

65

3 169

1

39

24

23 338

Najeta posojila se nanašajo predvsem na dolgoročne obveznice za instrument NextGenerationEU in programe finančne pomoči, vendar Komisija od leta 2021 izdaja tudi menice EU s kratkimi roki zapadlosti za instrument NextGenerationEU (20 milijard EUR na dan 31. decembra 2021).

Z najetimi posojili iz instrumenta NextGenerationEU se financirajo posojila instrumenta RRF, nepovratna podpora RRF in drugi programi večletnega finančnega okvira. Komisija za instrument NextGenerationEU ne najema posojil dosledno na podlagi vzajemnih posojil, tj. da bi financirala posebna posojila. Obstaja letni načrt najemanja posojil, ki temelji na napovedanih odlivih za posojila in nepovratno podporo. Komisija sledi diverzificirani strategiji financiranja in uporablja različne dolgo- in kratkoročne instrumente financiranja. To ji omogoča, da upravičenim državam članicam zagotavlja dolgoročna posojila pod privlačnimi pogoji. Stroški najemanja posojil se nato v skladu z enotnim pristopom dodelijo upravičencem do posojil in proračunu EU (za nepovratno podporo).

Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi natečenih obresti in spremembi premij/popustov (nove premije/popusti in amortizacija).

Za odplačilo navedenega najetega posojila nazadnje jamči proračun EU (glej pojasnilo 4.1.2) in posledično vsaka država članica.

Efektivne obrestne mere najetih posojil (izražene kot razpon obrestnih mer) Makrofinančna pomoč

 

31.12.2021

31.12.2020

Instrument NextGenerationEU

(0,95 ) % — 0,74  %

—

SURE

(0,48 ) % — 0,77  %

0,00  % — 0,30  %

EMFS

(0,03 ) % — 3,79  %

0,50  % — 3,75  %

Plačilnobilančna posojila

2,95  %

2,88  %

Makrofinančna pomoč

(0,14 ) % — 3,70  %

0,00  % — 3,69  %

Euratom

(0,08 ) % — 1,58  %

0,00  % — 5,68  %

Podatki za leto 2020 se nanašajo na nominalno obrestno mero, medtem ko gre pri podatkih za leto 2021 v skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 za efektivne obrestne mere.

2.11.1.2   Druge finančne obveznosti

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Nekratkoročne

 

 

Obveznosti iz finančnih najemov

1 017

1 130

Zgradbe, ki se odplačujejo v obrokih

291

346

Drugo

133

136

 

1 441

1 612

Kratkoročne

 

 

Obveznosti iz finančnih najemov

103

101

Zgradbe, ki se odplačujejo v obrokih

54

38

Globe, ki jih je treba povrniti

—

8

Drugo

6

2

 

164

149

Skupaj

1 605

1 761

Obveznosti iz finančnih najemov

(v milijonih EUR)

 

Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati

< 1 leto

1–5 let

> 5 let

Obveznost skupaj

Zemljišča in zgradbe

98

471

537

1 105

Druga osnovna sredstva

6

9

—

15

Skupaj na dan 31.12.2021

103

480

537

1 120

Obresti

41

140

94

275

Prihodnje najnižje najemnine na dan 31.12.2021 skupaj

145

619

631

1 395

Prihodnje najnižje najemnine na dan 31.12.2020 skupaj

151

636

790

1 576

Zgornje zneske najemnin in zneske, povezane z zgradbami, bo treba financirati iz prihodnjih proračunov.

2.11.2   Obveznosti iz finančnih jamstev

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

 

Prejemni del pogodb o finančnem jamstvu

(pojasnilo 2.6.2)

Obveznosti iz

finančnih jamstev

Programi proračunskega jamstva EU

 

 

Jamstvo EFSI

2 917

3 618

Jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila

106

2 569

Jamstvo EFSD

2

139

Jamstvo InvestEU

—

—

Jamstvo NDICI – Globalna Evropa

—

4

 

3 024

6 330

Programi finančnih instrumentov EU

 

 

COSME

0

780

Obzorje 2020

59

410

Zajemanje in shranjevanje CO2

—

110

Drugo

32

165

 

90

1 464

Skupaj

3 115

7 794

Nekratkoročne

2 630

146

Kratkoročne

485

7 648

V prejšnjih letih so se kot pogodbe o finančnem jamstvu obračunavala le jamstva s tržnim nadomestilom, tj. jamstvo EFSI v okviru dolžniškega portfelja, ki ga zagotavlja EIB na podlagi dela za infrastrukturo in inovacije EFSI (IIW), in majhen del jamstva mandata EIB za zunanja posojila, omejen na posojila EIB, izplačana v okviru pobude EIB za odpornost.

Uporaba spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 od 1. januarja 2021 je povzročila prerazvrstitev finančnih jamstev, ki so se prej obračunavala kot rezervacije, v pogodbe o finančnem jamstvu. Poleg tega so bile obveznosti iz jamstev ponovno izmerjene v skladu z obeti glede novih pričakovanih kreditnih izgub. V zvezi z učinkom uporabe spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 glej pojasnilo 1.

EU od leta 2021 uporablja bruto prikaz pogodb o finančnem jamstvu, pri čemer so prihodki, ki jih je še treba prejeti v okviru jamstva, pripoznani kot prejemni del pogodb o finančnem jamstvu (izkazani v razdelku menjalnih terjatev – glej pojasnilo 2.6.2), obveznost iz pogodb o finančnem jamstvu pa je pripoznana tako, da predstavlja obveznost EU za kritje prihodnjih terjatev iz naslova jamstva. Prej sta bili jamstvo EFSI in jamstvo mandata EIB za zunanja posojila prikazani v neto obliki, tj. s pobotom pričakovanih prihodkov in obveznosti jamstva.

Jamstvo EFSI ostaja z obveznostjo iz pogodbe o finančnem jamstvu v višini 3 618 milijonov EUR finančno najpomembnejši med programi finančnega jamstva, sledi pa mu jamstvo mandata EIB za zunanja posojila z obveznostjo v višini 2 569 milijonov EUR. Čeprav je EU v zameno za jamstvo EFSI upravičena do pričakovanega nadomestila v višini 2 917 milijonov EUR, pripoznanega kot pogodba o finančnem jamstvu, ki v veliki meri pokriva obveznost, pa znaša pričakovani prihodek za jamstvo mandata EIB za zunanja posojila le 106 milijonov EUR, ki tako pokriva le majhen del jamstva – razlog za to je velik delež subvencioniranja mandata EIB za zunanja posojila s strani EU.

Za večino preostalih jamstvenih programov EU, zlasti tistih, ki se zagotavljajo za bolj tvegano financiranje MSP ali sektorju inovacij, se nadomestilo ne prejme. Za več informacij o jamstvih v okviru programa Obzorje 2020 glej pojasnilo 2.4.2.1, v zvezi s COSME pa pojasnilo 4.1.3.

2.12   OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

(v milijonih EUR)

 

Bruto znesek

Prilagoditve

Čisti znesek na dan 31.12.2021

Bruto znesek

Prilagoditve

Čisti znesek na dan 31.12.2020

Zahtevki za povračilo stroškov in računi, ki so jih poslali:

 

 

 

 

 

 

Države članice

 

 

 

 

 

 

EKSRP in drugi instrumenti za razvoj podeželja

30

(0)

30

17

—

17

ESRR in KS

6 484

(1 878 )

4 606

12 651

(2 698 )

9 954

ESS

3 311

(596)

2 715

3 479

(370)

3 109

Instrument RRF (NextGenerationEU)

19 118

 

19 118

—

—

—

Drugo

663

(58)

605

792

(90)

701

Zasebni in javni subjekti

1 563

(320)

1 244

1 485

(182)

1 302

Prejeti zahtevki za povračilo stroškov in računi skupaj

31 169

(2 851 )

28 318

18 424

(3 341 )

15 083

EKJS

15 650

ni relevantno

15 650

16 160

ni relevantno

16 160

Razne obveznosti iz poslovanja

2 068

ni relevantno

2 068

784

ni relevantno

784

Drugo

335

ni relevantno

335

381

ni relevantno

381

Skupaj

49 223

(2 851 )

46 372

35 748

(3 341 )

32 408

Obveznosti iz poslovanja vključujejo račune in zahtevke za povračilo stroškov, ki so bili prejeti, vendar ob koncu leta še niso bili plačani. Prvotno se pripoznajo v trenutku prejema računov/zahtevkov za povračilo stroškov za zahtevane zneske. Obveznosti iz poslovanja se pozneje prilagodijo, da se upoštevajo samo zneski, ki so bili sprejeti po pregledu stroškov, ter zneski, za katere se oceni, da so upravičeni. Zneski, za katere se oceni, da niso upravičeni, so vključeni v stolpec „Prilagoditve“; največji zneski se nanašajo na strukturne ukrepe.

Znatno povečanje v primerjavi s koncem prejšnjega leta je povzročil predvsem instrument RRF (NextGenerationEU), ki se je začel izvajati v letu 2021 in katerega skupne obveznosti iz poslovanja, neporavnane na dan 31. decembra 2021, so znašale 19,1 milijarde EUR.

Uredba o skupnih določbah 2013/1303 Evropskega parlamenta in Sveta (27), ki se uporablja za strukturna sklada (ESRR in ESS), Kohezijski sklad ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), za programsko obdobje 2014–2020 določa, da se proračun EU zaščiti s sistematičnim zadržanjem 10 % izvršenih vmesnih plačil. Do februarja, ki sledi koncu obračunskega leta po uredbi o skupnih določbah (od 1. julija do 30. junija), je nadzorni cikel zaključen tako z upravljalnimi preverjanji s strani organov upravljanja kot z revizijami, ki so jih izvedli revizijski organi. Komisija pregleda dokumente z zagotovili in obračune, ki jih predložijo pristojni organi v državah članicah. Plačilo/izterjava dokončnega preostalega zneska se izvede šele potem, ko je ta ocena zaključena in so obračuni sprejeti. Konec leta 2021 je znesek, zadržan v skladu s to določbo, znašal 10,4 milijarde EUR. Del tega zneska (2,1 milijardi EUR) je ocenjen kot neupravičen na podlagi podatkov, ki so jih v svojih zaključnih računih zagotovile države članice, in je poleg tega vključen v stolpec „Prilagoditve“.

Na splošno so se obveznosti iz poslovanja povečale za 14 milijard EUR predvsem zaradi začetka izvajanja instrumenta RRF (NextGenerationEU) v letu 2021. To se je delno izravnalo z zmanjšanjem obveznosti v zvezi z ESRR, ki ga je povzročil predvsem manjši znesek zahtevkov za povračilo stroškov, prejetih proti koncu leta 2021, v primerjavi s stanjem prejšnjega leta.

Razlog za povečanje raznih obveznosti iz poslovanja so predvsem začasna plačila, prejeta od oglobljenih družb, ki jih je treba po koncu leta družbam povrniti.

Zahtevki za predhodno financiranje

Poleg zgornjih zneskov je Komisija ob koncu leta 2021 prejela za 0,7 milijarde EUR zahtevkov za predhodno financiranje, ki ob koncu leta še niso bili plačani. V skladu z računovodskimi pravili EU ti zneski niso knjiženi kot obveznosti iz poslovanja.

2.13   PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Vnaprej vračunani stroški

77 819

64 383

Odloženi prihodki

126

128

Drugo

123

74

Skupaj

78 068

64 584

Razdelitev vnaprej vračunanih stroškov:

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Instrument RRF (NextGenerationEU)

8 263

—

EKJS

25 241

24 599

EKSRP in drugi instrumenti za razvoj podeželja

19 245

18 622

ESRR in KS

10 710

8 766

ESS

3 499

3 009

Drugo

10 859

9 386

Skupaj

77 819

64 383

Vnaprej vračunani stroški se nanašajo na priznane stroške, za katere mora Unija še prejeti zahtevke za povračilo stroškov. V zvezi s kohezijsko politiko je povečanje vnaprej vračunanih stroškov ESRR in KS povezano predvsem z izvajanjem v obdobju 2014–2020. Instrument RRF (NextGenerationEU) začel dejavnosti šele leta 2021 in je glavni razlog za veliko povečanje vnaprej vračunanih stroškov od konca prejšnjega leta.

ČISTA SREDSTVA

2.14   REZERVE

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

Rezerva za pošteno vrednost

2.14.1

—

496

Rezerva za Jamstveni sklad

2.14.2

—

3 043

Druge rezerve

2.14.3

1 325

1 523

Skupaj

 

1 325

5 062

2.14.1   Rezerva za pošteno vrednost

V skladu s prejšnjo različico računovodskega pravila EU št. 11, ki se je uporabljala do 31. decembra 2020, je bil popravek poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev obračunan skozi rezervo za pošteno vrednost. 1. januarja 2021 so bila za prodajo razpoložljiva finančna sredstva prerazvrščena v finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja (glej pojasnilo 2.4). Povezana rezerva za pošteno vrednost je zato sproščena za skupni rezultat (glej pojasnilo 1).

2.14.2   Rezerva za Jamstveni sklad

Do 31. decembra 2020 je bil 9-odstotni ciljni znesek neporavnanih zneskov, zajamčenih iz proračuna EU v okviru mandata EIB za zunanja posojila, pripoznan kot rezerva za Jamstveni sklad v čistih sredstvih. Po spremembi računovodskega pravila EU št. 11 se mandat EIB za zunanja posojila, ki se krije iz Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, obračunava kot obveznost iz finančnega jamstva. Obveznost za prihodnje unovčitve jamstev v okviru mandata EIB za zunanja posojila je bila zato pripoznana v bilanci stanja (glej pojasnilo 2.11.2), rezerva za Jamstveni sklad pa sproščena za skupni rezultat (glej pojasnilo 1).

2.14.3   Druge rezerve

Ta znesek se nanaša predvsem na rezervo ESPJ v likvidaciji (997 milijonov EUR) za sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ki je bila vzpostavljena v okviru likvidacije ESPJ v likvidaciji.

2.15   ZNESKI, KI BODO VPOKLICANI OD DRŽAV ČLANIC

(v milijonih EUR)

Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic, na dan 31.12.2020

38 480

Vpliv spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 (glej pojasnilo 1)

(1 719 )

Stanje na dan 1.1.2021

36 761

Proračunski rezultat za leto 2020, knjižen v dobro držav članic

1 769

Gibanje rezerve za Jamstveni sklad

—

Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih

3 257

Drugo

(262)

Poslovni izid za zadevno leto

42 100

Skupni zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic, na dan 31.12.2021

83 624

Ta znesek pomeni del odhodkov, ki jih je imela EU do 31. decembra in jih bo treba financirati iz prihodnjih proračunov. Veliko odhodkov je po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka pripoznanih v letu N, čeprav so morda dejansko plačani v letu N + 1 (ali pozneje) in se zato financirajo iz proračuna za leto N + 1 (ali pozneje). Zaradi vključitve teh obveznosti v zaključni račun ter dejstva, da se ustrezni zneski financirajo iz prihodnjih proračunov, obveznosti ob koncu leta močno presegajo sredstva. Najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, se nanašajo na dejavnosti EKJS in obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih.

Treba je tudi poudariti, da zgoraj navedeno ne vpliva na proračunski rezultat – proračunski prihodki morajo biti vedno enaki ali večji kot proračunski odhodki, vsak presežek prihodkov pa se vrne državam članicam.

Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih se nanaša na aktuarske dobičke in izgube, ki izhajajo iz aktuarskega vrednotenja teh obveznosti.

Razlog za znatno povečanje zneskov, ki bodo vpoklicani od držav članic, so predvsem najeta posojila v zvezi z nepovratno podporo, pridobljena v okviru instrumenta NextGenerationEU v letu 2021.

3.   POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

PRIHODKI

PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV: LASTNA SREDSTVA

3.1   SREDSTVA IZ NASLOVA BND

Prihodki iz lastnih sredstev so poglavitni element prihodkov EU iz poslovanja. Prihodki iz naslova BND (bruto nacionalni dohodek) znašajo 115 955 milijonov EUR za leto 2021 (leta 2020: 125 393 milijonov EUR) in so najpomembnejša od štirih kategorij lastnih sredstev. Od BND vsake države članice se zaračuna enak odstotni delež. S prihodki iz naslova BND se uravnotežijo prihodki in odhodki, tj. financira se del proračuna, ki se ne krije z drugimi viri prihodkov. Razlog za zmanjšanje prihodkov iz naslova BND med letoma 2021 in 2020 sta uvedba novega vira lastnih sredstev (na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže) in povečanje drugih prihodkov.

3.2   TRADICIONALNA LASTNA SREDSTVA

Tradicionalna lastna sredstva se nanašajo predvsem na carine, pri katerih države članice za kritje stroškov pobiranja zadržijo 20 % zneskov, zato so zgoraj navedeni zneski prikazani po odbitku teh stroškov. Pobiranje carin je ostalo na podobni ravni v primerjavi s prejšnjim letom.

3.3   SREDSTVA IZ NASLOVA DDV

Lastna sredstva iz naslova DDV se izračunajo na podlagi osnov za DDV držav članic, pri čemer so te osnove za ta namen usklajene v skladu s pravili EU. Enotna vpoklicna stopnja v višini 0,30 % se uporablja za skupni znesek prejemkov držav članic iz naslova DDV, pobranih za vse obdavčene dobave, deljene s tehtano povprečno stopnjo DDV. Osnova za DDV je omejena na 50 % BND posamezne države članice. Sredstva iz naslova DDV so ostala na precej podobni ravni v primerjavi s prejšnjim letom.

3.4   VIRI LASTNIH SREDSTEV IZ NASLOVA ODPADNE PLASTIČNE EMBALAŽE

Enotna vpoklicna stopnja v višini 0,80 EUR na kilogram se uporablja za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže, nastale v posamezni državi članici. Odpadna plastična embalaža, ki v danem letu ni reciklirana, se izračuna kot razlika med odpadno plastično embalažo, ki je nastala, in odpadno plastično embalažo, ki je bila reciklirana v navedenem letu v državi članici. Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Španija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška so upravičene do uporabe določenega letnega pavšalnega zmanjšanja njihovih zadevnih prispevkov iz virov lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže. To je nov vir lastnih sredstev, ki je bil uveden leta 2021 z začetkom veljavnosti novega Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o virih lastnih sredstev.

PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV: PRENOSI

3.5   GLOBE

Prihodki v višini 1 990 milijonov EUR (leta 2020: 452 milijonov EUR) se nanašajo na globe, ki jih je Komisija naložila družbam zaradi kršitev pravil konkurence EU, in globe, ki jih je Komisija naložila državam članicam zaradi kršitev prava EU. Komisija pripozna prihodke od glob, ko sprejme sklep o naložitvi globe in o njem uradno obvesti naslovnika. Zneski se nanašajo predvsem na globe zaradi kršitev pravil konkurence (1 762 milijonov EUR). Največje zadeve se nanašajo na kršitve protimonopolnih pravil EU, tj. globe, naložene družbi BMW in skupini Volkswagen (Volkswagen, Audi in Porsche) v skupnem znesku 875 milijonov EUR zaradi tajnega dogovarjanja o tehničnem razvoju na področju čiščenja emisij dušikovega oksida, skupaj z globami, naloženimi bankam Nomura, UBS in UniCredit v skupnem znesku 371 milijonov EUR zaradi sodelovanja skupine trgovcev v kartelu na primarnem in sekundarnem trgu evropskih državnih obveznic.

3.6   IZTERJAVA ODHODKOV

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

Deljeno upravljanje

1 682

1 281

Neposredno upravljanje

61

53

Posredno upravljanje

51

21

Skupaj

1 794

1 355

V tej postavki so zajeti predvsem nalogi za izterjavo, ki jih je izdala Komisija in so plačani ali izravnani s poznejšimi plačili, vknjiženimi v računovodski sistem Komisije (tj. odšteti od teh plačil). Nalogi za izterjavo se izdajo, da se izterjajo odhodki, ki so bili predhodno izplačani iz proračuna EU. Izterjave temeljijo na kontrolah, revizijah ali analizah upravičenosti, zato te operacije ščitijo proračun EU pred odhodki, nastalimi zaradi kršitve prava.

Prav tako so vključeni nalogi za izterjavo, ki jih izdajo države članice upravičencem do odhodkov EKJS, in sprememba ocen prehodno nezaračunanih prihodkov od konca prejšnjega leta do konca tekočega leta.

Zneski, navedeni v zgornji razpredelnici, so prihodki, nastali z izdajo nalogov za izterjavo. Zato te številke ne morejo pokazati in tudi ne kažejo celotnega obsega ukrepov, sprejetih za zaščito proračuna EU, zlasti na področju kohezijske politike, na katerem so vzpostavljeni posebni mehanizmi za zagotavljanje popravkov neupravičenih odhodkov, ki večinoma ne vključujejo izdajanja nalogov za izterjavo. Zneski, izterjani z izravnavo z odhodki, zneski, izterjani z umiki, in izterjave zneskov predhodnega financiranja niso vključeni.

Večino sestavljajo izterjave odhodkov v okviru deljenega upravljanja:

Kmetijstvo: EKJS in razvoj podeželja

V okviru EKJS in EKSRP so zneski, knjiženi kot letni prihodki pod to postavko, finančni popravki iz tega leta in povračila, ki so jih prijavile države članice in izterjale med letom, ter neto povečanje neporavnanih zneskov, ki so jih prijavile države članice ter naj bi se izterjali ob koncu leta in so povezani z goljufijami in nepravilnostmi.

Kohezijska politika

Glavni zneski, povezani s kohezijsko politiko, ustrezajo prehodno nezaračunanim prihodkom v višini 0,7 milijarde EUR (leta 2020: 0,4 milijarde EUR), za katere Komisija pričakuje, da jih bo izterjala od držav članic. Izterjava bo izvedena na podlagi proučitve in sprejetja zaključnih računov, ki so jih predložile države članice na začetku leta 2022. Zneski, ki jih je treba izterjati, so v bistvu razlika med zneski, ki so bili med obračunskim letom prvotno prijavljeni kot upravičeni, in zneski, potrjenimi kot upravičeni v zaključnih računih držav članic. Majhen znesek pomeni, da so kontrole, vzpostavljene na ravni države članice, omogočile odkrivanje neupravičenih zneskov v zgodnji fazi postopka.

3.7   SPORAZUM O IZSTOPU ZDRUŽENEGA KRALJESTVA

Ta prihodek se nanaša na neto zneske, ki jih Združeno kraljestvo dolguje na podlagi sporazuma o izstopu, podpisanega po njegovem izstopu iz Unije leta 2020 (glej pojasnilo 2.6.1.2).

3.8   DRUGI PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

Prispevki držav članic za sklad za inovacije

2 187

2 080

Davki in prispevki osebja

1 367

1 316

Prispevki tretjih držav

1 056

1 592

Prispevki držav članic za instrument za nujno pomoč v Uniji in zunanjo pomoč

199

1 073

Prenos sredstev

356

317

Proračunski popravki

1 245

214

Drugo

326

524

Skupaj

6 737

7 116

Prispevki držav članic v sklad za inovacije so prihodki, povezani predvsem s prodajo pravic do emisije, ki se bodo uporabili za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij.

Prihodki od davkov in prispevkov osebja se nanašajo predvsem na odbitke od plač zaposlenih. Pokojninski prispevki in davek od dohodkov predstavljajo znatne zneske v tej kategoriji.

Prispevki tretjih držav so predvsem prispevki držav Efte (460 milijonov EUR) ter finančni prispevki tretjih držav za program Obzorje Evropa (379 milijonov EUR) in program Erasmus+ (119 milijonov EUR).

Države članice so prispevale 166 milijonov EUR za financiranje instrumenta za begunce v Turčiji.

V proračunskih prilagoditvah je zajet predvsem proračunski presežek zaradi prenosa iz prejšnjega leta, ki je znašal 1 769 milijonov EUR (leta 2020: 3 218 milijonov EUR) in se je izravnal z letno prilagoditvijo DDV in BND, ki je znašala 534 milijonov EUR (leta 2020: 3 165 milijonov EUR). Drugi prihodki iz nemenjalnih poslov vključujejo prispevke države gostiteljice ITER ter prispevke iz članarin za Fuzijo za energijo, Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije (135 milijonov EUR).

PRIHODKI IZ MENJALNIH POSLOV

3.9   FINANČNI PRIHODKI

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

Obresti na:

 

 

zamude pri plačilih

1 529

1 129

posojila

1 160

1 167

najeta posojila

220

—

drugo

10

63

Vplačani presežki kapitala

2

674

Prihodki od pogodb o finančnem jamstvu

987

258

Dobički na finančna sredstva ali obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj:

 

 

neizvedeni finančni instrumenti

324

—

izvedeni finančni instrumenti

815

70

Iztrženi dobiček na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

—

48

Dividende

30

22

Drugo

14

3

Skupaj

5 092

3 434

Prihodki od obresti na zamude pri plačilih izhajajo predvsem iz glob in prispevkov lastnih sredstev, ki so zapadli v plačilo in niso bili pravočasno plačani. Glavni zneski se nanašajo na primere prenizkega vrednotenja, navedene v pojasnilu 2.6.1.1 (1,4 milijarde EUR).

Prihodki od obresti na posojila se nanašajo predvsem na posojila EMFS (1 milijarda EUR) z najvišjo efektivno obrestno mero (glej pojasnilo 2.4.1). Prihodki od obresti na najeta posojila se nanašajo predvsem na instrumenta NextGenerationEU in SURE, razlog zanje pa so negativne efektivne obrestne mere za nekatere transakcije.

Vplačani presežki kapitala so se zmanjšali, ker se zdaj v skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 amortizirajo v času trajanja posojil po metodi efektivne obrestne mere, namesto da bi bili neposredno pripoznani v izkazu poslovnega izida (glej prejšnji odstavek in pojasnilo 2.4.1).

Prihodki iz pogodb o finančnem jamstvu se nanašajo predvsem na amortizacijo obveznosti iz finančnega jamstva. Razlagajo se lahko kot oprostitev EU od jamstvenih obveznosti v obdobju, v katerem je bila EU pripravljena imetnikom jamstev nadomestiti njihove kreditne izgube. Zato pripoznavanje prihodkov za finančna jamstva odraža potek časa in zajamčeni obseg. Amortizacija se uporablja za obe vrsti jamstev, tista, za katera se zaračuna nadomestilo, pa tudi tista, za katera EU ne zaračuna nobenega nadomestila ali pa nominalno nadomestilo (glej pojasnilo 2.11.2). Od jamstev, za katere se zaračuna nadomestilo, je najpomembnejše jamstvo EFSI, ki se zagotavlja EIB za dolžniški portfelj dela za infrastrukturo in inovacije (IIW) (glej pojasnilo 4.1.1). V letu 2021 so prihodki, nastali v okviru jamstva EFSI v zvezi z dolžniškim portfeljem IIW, znašali 320 milijonov EUR.

Prihodki v zvezi z obveznostmi iz finančnih jamstev v višini 987 milijonov EUR so izravnani z izgubami zaradi oslabitve obveznosti iz finančnih jamstev, ki znašajo 947 milijonov EUR in se nanašajo na unovčitve jamstev brez izterjav (276 milijonov EUR) ter nerealizirane izgube zaradi oslabitve v višini 671 milijonov EUR (glej pojasnilo 3.15). Poleg tega je Evropska komisija subvencionirala programe finančnega jamstva (233 milijonov EUR), tako da ni zaračunala jamstvenih premij ali pa so te bile nižje od tržnih (glej pojasnilo 3.15). Skupaj je čisti rezultat iz programov finančnega jamstva primanjkljaj v višini 193 milijonov EUR.

3.10   DRUGI PRIHODKI IZ MENJALNIH POSLOV

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

Prihodki od provizij za opravljanje storitev (agencije)

689

640

Pozitivne tečajne razlike

299

370

Prodaja blaga

53

48

Delež v čistem rezultatu EIS

169

38

Prihodki od provizij in premij, povezani s finančnimi instrumenti

1

34

Prihodki, povezani z osnovnimi sredstvi

2

5

Drugo

284

269

Skupaj

1 497

1 404

Prihodki od provizij za opravljanje storitev vključujejo predvsem provizije za dovoljenja za promet, ki jih zaračuna Evropska agencija za zdravila, ter pristojbine za blagovne znamke, ki jih pobira Urad Evropske unije za intelektualno lastnino.

ODHODKI

3.11   DELJENO UPRAVLJANJE

(v milijonih EUR)

Izvedle države članice

2021

2020

Evropski kmetijski jamstveni sklad

40 829

40 461

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in drugi instrumenti za razvoj podeželja

15 451

14 467

Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad

46 932

41 118

Evropski socialni sklad

16 727

13 677

Drugo

4 835

2 701

Skupaj

124 774

112 425

Povečanje se nanaša predvsem na kohezijsko politiko (ESRR, KS), kjer se skoraj vsi stroški nanašajo na programsko obdobje 2014–2020, v katerem se izvajanje dejavnosti nadaljuje. Povečanje je tudi rezultat višjih stopenj sofinanciranja, ki so se uporabljale za obračunsko leto 2020–2021 v okviru svežnja CRII+.

Drugi odhodki vključujejo predvsem: rezervo za prilagoditev na brexit (1,7 milijarde EUR), azil in migracije (0,6 milijarde EUR), Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (0,6 milijarde EUR), notranjo varnost (0,4 milijarde EUR), Solidarnostni sklad Evropske unije (0,8 milijarde EUR) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (0,7 milijarde EUR).

3.12   NEPOSREDNO UPRAVLJANJE

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

Izvedla Komisija

48 265

11 429

od tega instrument RRF (NextGenerationEU)

42 940

—

Izvedle izvajalske agencije EU

14 232

10 029

Izvedli skrbniški skladi

503

636

Skupaj

63 000

22 094

Razen stroškov instrumenta RRF (43 milijard EUR) se preostanek zneskov nanaša predvsem na izvajanje raziskovalne politike (8,1 milijarde EUR), instrumenta za razvojno sodelovanje (1,1 milijarde EUR), evropske sosedske politike (1,3 milijarde EUR) in Instrumenta za povezovanje Evrope, skupnega sklada za infrastrukturo za uporabo pametnih omrežij na področju prometa, energije in telekomunikacij (2,1 milijarde EUR).

Povečanje odhodkov v okviru neposrednega upravljanja, ki jih izvajajo izvajalske agencije EU, izhaja predvsem iz prenosa dejavnosti s služb Komisije na izvajalske agencije na področju raziskav.

3.13   POSREDNO UPRAVLJANJE

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

Izvedli druge agencije in organi EU

3 154

3 530

Izvedle tretje države

890

559

Izvedle mednarodne organizacije

3 622

3 619

Izvedli drugi subjekti

3 225

3 257

Skupaj

10 891

10 965

Pri odhodkih v okviru posrednega upravljanja se 3,9 milijarde EUR nanašajo na zunanje ukrepe (predvsem na področja predpristopne pomoči, humanitarne pomoči, mednarodnega sodelovanja in sosedstva). Dodatnih 4,7 milijarde EUR se nanaša na povečanje konkurenčnosti Evrope (na področjih, kot so raziskave, vesoljska programa in izobraževanje).

3.14   STROŠKI ZAPOSLENIH IN POKOJNIN

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

Stroški zaposlenih

7 377

7 028

Stroški pokojnin

5 040

4 967

Skupaj

12 417

11 995

Stroški pokojnin so elementi gibanj, ki so se pojavila po aktuarskem vrednotenju obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, razen tistih, ki so pripoznani v postavki Čista sredstva. Zato ne pomenijo dejanskih izplačil pokojnin v zadevnem letu, ki so precej manjša od 2,2 milijarde EUR.

3.15   STROŠKI FINANCIRANJA

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

Odhodki za obresti:

 

 

najeta posojila

1 209

1 160

posojila

146

—

finančni najemi

56

62

drugo

103

24

Stroški izdaje

—

672

Pogodbe o finančnem jamstvu – subvencionirano nadomestilo

233

—

Čiste izgube zaradi oslabitve pri:

 

 

pogodbah o finančnem jamstvu

947

70

posojilih in terjatvah

1 244

110

za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih

—

41

Izgube pri finančnih sredstvih ali obveznostih po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj:

 

 

neizvedeni finančni instrumenti

210

—

izvedeni finančni instrumenti

40

21

Iztržena izguba na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

—

5

Drugo

13

22

Skupaj

4 201

2 188

Znesek odhodkov za obresti na najeta posojila ustreza predvsem transakcijam EFSM (1 milijarda EUR) v skladu s prihodki od obresti na posojila (vzajemni posli). Odhodki za obresti na posojila se nanašajo predvsem na instrument SURE, razlog zanje pa so negativne efektivne obrestne mere za nekatere transakcije.

Stroški izdaje so se zmanjšali, ker se zdaj v skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 amortizirajo v času trajanja najetih posojil po metodi efektivne obrestne mere, namesto da bi bili neposredno pripoznani v izkazu poslovnega izida (glej pojasnilo 2.4.1).

Za več podrobnosti v zvezi z odhodki, ki se nanašajo na finančna jamstva (glej pojasnilo 3.9).

3.16   DRUGI ODHODKI

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

Upravni odhodki in odhodki za IT

2 105

1 984

Popravek rezervacij

583

1 390

Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi

1 205

1 319

Odhodki v okviru upravljanja zemljišč in zgradb

591

661

Negativne tečajne razlike

171

578

Odhodki od poslovnega najema

447

423

Drugo

660

593

Skupaj

5 762

6 946

Skupni znesek odhodkov za raziskave in razvoj, pripoznan kot odhodek v letu 2021, je naslednji:

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

Stroški raziskav

401

402

Neusredstveni stroški razvoja

122

118

Skupaj

523

520

3.17   POROČANJE PO ODSEKIH PO RAZDELKIH VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

(v milijonih EUR)

 

Enotni trg, inovacije in digitalno

Kohezija in vrednote

Naravni viri in okolje

Migracije in upravljanje meja

Odpornost, varnost in obramba

Sosedstvo in svet

Evropska javna uprava

Nedodeljeno razdelku VFO (4)

Skupaj

Sredstva iz naslova BND

—

—

—

—

—

—

—

115 955

115 955

Tradicionalna lastna sredstva

—

—

—

—

—

—

—

20 590

20 590

DDV

—

—

—

—

—

—

—

18 340

18 340

Novi viri lastnih sredstev

—

—

—

—

—

—

—

5 831

5 831

Globe

—

—

—

—

—

—

—

1 990

1 990

Izterjava odhodkov

24

809

893

8

0

27

0

34

1 794

Sporazum o izstopu Združenega kraljestva

—

—

—

—

—

—

—

1 122

1 122

Drugo

384

132

46

—

—

41

1 559

4 574

6 737

Prihodki iz nemenjalnih poslov

408

941

939

8

0

68

1 559

168 434

172 357

Finančni prihodki

1 913

45

0

—

0

217

1

2 916

5 092

Drugo

257

(16)

(18)

0

(5)

8

329

941

1 497

Prihodki iz menjalnih poslov

2 170

29

(17)

0

(5)

225

330

3 857

6 589

Prihodki skupaj

2 578

970

922

8

(5)

293

1 889

172 291

178 946

Odhodki, ki so jih izvedle države članice:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

EKJS

—

—

(40 829 )

—

—

—

—

—

(40 829 )

EKSRP in drugi instrumenti za razvoj podeželja

—

—

(15 451 )

—

—

—

—

—

(15 451 )

ESRR in KS

—

(46 932 )

—

—

—

—

—

—

(46 932 )

ESS

—

(16 727 )

—

—

—

—

—

—

(16 727 )

Drugo

—

24

(710)

(837)

(101)

(233)

—

(2 979 )

(4 835 )

Izvedli EK, izvajalske agencije in skrbniški skladi

(12 207 )

(45 753 )

(662)

(289)

(244)

(3 954 )

(24)

132

(63 000 )

Izvedli druge agencije in organi EU

(2 374 )

(703)

(77)

(680)

(359)

(15)

(312)

1 365

(3 154 )

Izvedle tretje države in mednarodne organizacije

(243)

37

113

(171)

(213)

(4 025 )

(3)

(7)

(4 512 )

Izvedli drugi subjekti

573

(3 301 )

73

(7)

(103)

(460)

(0)

0

(3 225 )

Stroški zaposlenih in pokojnin

(453)

(9)

(1)

(0)

(1)

(136)

(10 487 )

(1 330 )

(12 417 )

Stroški financiranja

(771)

(43)

(24)

(0)

(0)

(445)

(95)

(2 823 )

(4 201 )

Drugi odhodki

(1 609 )

(134)

(251)

(5)

(52)

(240)

(3 069 )

(401)

(5 762 )

Odhodki skupaj

(17 083 )

(113 541 )

(57 820 )

(1 990 )

(1 071 )

(9 507 )

(13 990 )

(6 042 )

(221 046 )

Poslovni izid za zadevno leto

(14 505 )

(112 571 )

(56 899 )

(1 982 )

(1 076 )

(9 215 )

(12 101 )

166 249

(42 100 )

Prikaz prihodkov in odhodkov po razdelkih večletnega finančnega okvira temelji na ocenah, saj niso vse obveznosti povezane z razdelki večletnega finančnega okvira.

4.   POGOJNE OBVEZNOSTI IN SREDSTVA

Pogojne obveznosti so morebitne prihodnje plačilne obveznosti EU, ki bi lahko nastale zaradi preteklih dogodkov ali sprejetih zavezujočih pravnih obveznosti, vendar bodo odvisne od prihodnjih dogodkov, nad katerimi EU nima popolnega nadzora. Nanašajo se predvsem na izdana finančna jamstva ter na pravna tveganja. Vse pogojne obveznosti, razen tistih, ki se nanašajo na globe, jamstva in finančne instrumente, do ravni, ki je krita iz skladov (glej pojasnilo 2.4.2.1), bi v primeru, da bi zapadle v plačilo, financiral proračun EU (in s tem države članice EU) v prihodnjih letih.

4.1   JAMSTVA IZ PRORAČUNA EU

4.1.1   Jamstva, dana na podlagi programov proračunskega jamstva EU (nominalno)

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

Dana jamstva

Rezervirana sredstva (28)

Zgornja meja

Podpisana

Izplačana

Jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila

33 026

33 026

20 835

2 700

Jamstvo EFSI

25 826

24 730

20 358

8 602

Jamstvo EFSD

1 391

611

535

796

Jamstvo za zunanje delovanje NDICI – Globalna Evropa

200

200

200

—

Skupaj

60 442

58 566

41 928

12 098


(v milijonih EUR)

 

31.12.2020

Dana jamstva

Rezervirana sredstva (29)

Zgornja meja

Podpisana

Izplačana

Jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila

35 372

32 530

20 050

2 813

Jamstvo EFSI

25 543

23 831

18 590

8 028

Jamstvo EFSD

1 370

438

34

804

Skupaj

62 285

56 799

38 673

11 645

Iz zgornjih razpredelnic je razviden obseg izpostavljenosti proračuna EU morebitnim prihodnjim plačilom, povezanim z jamstvi, danimi skupini EIB ali drugim finančnim institucijam. Izplačani zneski pomenijo zneske, ki so jih končni upravičenci že prejeli, medtem ko podpisani zneski vključujejo izplačana sredstva in že podpisane sporazume z upravičenci ali finančnimi posredniki, za katere pa sredstva še niso bila izplačana (16 638 milijonov EUR). Zgornja meja predstavlja skupni obseg jamstva, za katerega se je EU, in s tem države članice, zavezala, da ga bo pokrila iz proračuna, saj je treba pri razkritju najvišje izpostavljenosti EU na dan 31. decembra 2021 zajeti tudi odobrene operacije, ki še niso podpisane (1 876 milijonov EUR). Za finančno leto 2020 so zneski prikazani brez finančnih rezervacij ali finančnih obveznosti, pripoznanih za te programe.

Programi proračunskega jamstva so podprti z rezervacijami, ki se postopoma oblikujejo iz proračuna in hranijo v skupnem skladu za rezervacije kot likvidnostna rezerva za kritje prihodnjih unovčitev jamstev (glej pojasnilo 2.4.2.1). Rezervirani zneski so na dan 31. decembra 2021 znašali 12 098 milijonov EUR. Glej pojasnilo 6.2 v zvezi z ukrepi, sprejetimi za zagotovitev, da oblikovanje rezervacij srednjeročno zadostuje za kritje unovčitev jamstev. Morebitne izgube, nastale v okviru programov proračunskega jamstva, ki presegajo znesek oblikovanih rezervacij, bi bilo treba v vsakem primeru kriti iz prihodnjih proračunov.

Jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila

Proračun EU jamči za posojila, ki jih je EIB podpisala in odobrila tretjim državam iz lastnih sredstev EIB. Na dan 31. decembra 2021 je znesek neodplačanih posojil, ki jih krije jamstvo EU, znašal 20 835 milijonov EUR. Jamstva iz proračuna EU:

—

20 268 milijonov EUR prek oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe ter

—

567 milijonov EUR neposredno za posojila, odobrena državam članicam pred pristopom.

Jamstvo v okviru mandata EU za zunanja posojila v zvezi s posojili, ki jih je odobrila EIB, je omejeno na 65 % neporavnanega salda za sporazume, podpisane po letu 2007 (mandata 2007–2013 in 2014–2021). Za sporazume, sklenjene pred letom 2007, je jamstvo EU omejeno na odstotek najvišjega zneska odobrenih kreditnih linij, ki je v večini primerov 65 %, pa tudi 70 %, 75 % ali 100 %. Kadar ta najvišji znesek ni dosežen, jamstvo EU krije celotni znesek.

S Sklepom (EU) 2018/412 Evropskega parlamenta in Sveta (30) je bil vzpostavljen mandat za posojila zasebnemu sektorju za projekte, usmerjene v dolgoročno ekonomsko odpornost beguncev in migrantov ter gostiteljskih, tranzitnih in izvornih skupnosti v okviru pobude EIB za odpornost. Proračun Unije prejme nadomestilo za prevzemanje tveganja v zvezi z jamstvi, odobrenimi za operacije financiranja EIB v okviru mandata za zasebni sektor pobude za ekonomsko odpornost, kar pojasnjuje dolgovano premijo za jamstvo mandata EIB za zunanja posojila, ki je sicer jamstvo, za katero se nadomestilo ne prejme (glej pojasnilo 2.11.2).

Časovno obdobje, v katerem je bil dovoljen podpis novih poslov v okviru mandata EIB za zunanja posojila za obdobje 2014–2020, je poteklo leta 2021, zato je razpoložljiva zgornja meja v okviru jamstva za morebiten neporabljen znesek zapadla. Predvideno je, da se bo novi mandat EIB kril iz jamstva za zunanje delovanje, vzpostavljenega z uredbo NDICI – Globalna Evropa (glej spodaj), vendar to še ni bilo podpisano.

Plačila jamstva EU se izvršijo iz oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe: leta 2021 je bilo za unovčitev jamstva izplačanih 93 milijonov EUR (leta 2020: 52 milijonov EUR).

Jamstvo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)

EFSI je pobuda za povečanje sposobnosti skupine EIB za prevzemanje tveganj, ki EIB omogoča, da poveča svoje naložbe v EU. Cilj EFSI je podpreti dodatne naložbe v EU in dostop do financiranja za mala podjetja. Proračun EU zagotavlja jamstvo v višini do 26 milijard EUR (v nadaljnjem besedilu: jamstvo EU v okviru EFSI) v skladu s sporazumom med EU in EIB (v nadaljnjem besedilu: sporazum o EFSI), da bi bila EIB zaščitena pred morebitnimi izgubami pri poslih financiranja in naložbenih poslih.

Operacije EFSI se izvajajo v okviru dveh delov: dela za infrastrukturo in inovacije (IIW), ki ga izvaja EIB (jamstvo EU v okviru EFSI v višini 19 250 milijonov EUR), in dela za MSP (SMEW), ki ga izvaja EIS (jamstvo EU v okviru EFSI v višini 6 750 milijonov EUR), oba pa imata dolžniški portfelj in portfelj lastniških instrumentov. EIS deluje v skladu s sporazumom z EIB na podlagi jamstva EIB, ki je zajamčeno z jamstvom EU v okviru EFSI na podlagi sporazuma o EFSI.

EU in EIB imata v okviru EFSI različni vlogi. EFSI je ustanovljen v okviru EIB, ki financira operacije (dolžniške in lastniške naložbe) ter si v ta namen izposoja potrebna sredstva na kapitalskih trgih. Skupina EIB neodvisno sprejema naložbene odločitve in operacije upravlja v skladu s svojimi pravili in postopki. EU zagotavlja jamstvo za te operacije in krije izgube, ki jih ima EIB, do zgornje meje tega jamstva.

Da se zagotovita nadaljnja usmerjenost naložb v okviru EFSI na specifični cilj odpravljanja nedelovanja trga in njihova upravičenost do zaščite z jamstvom EU, je bila vzpostavljena posebna upravljavska struktura, vključno z naložbenim odborom neodvisnih strokovnjakov, ki preuči vsak projekt, ki ga predlaga EIB v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, glede upravičenosti do kritja z jamstvom EU, ter usmerjevalnim odborom EFSI, ki nadzoruje program.

Ker niso izpolnjena kontrolna merila in računovodske zahteve za konsolidacijo na podlagi računovodskih pravil EU (in MRSJS), povezana zajamčena sredstva niso obračunana v konsolidiranem zaključnem računu EU.

Jamstvo EU, zagotovljeno skupini EIB v okviru sklada EFSI, je obračunano kot obveznost iz finančnih jamstev za dolžniški portfelj dela za infrastrukturo in inovacije in za dolžniški portfelj dela za MSP (glej pojasnilo 2.11.2) ter kot izvedeni finančni instrument (finančno sredstvo ali obveznost po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja) za oba portfelja lastniških instrumentov (glej pojasnilo 2.4.2.2). Dano jamstvo EFSI vključuje posle v okviru programov COSME, Obzorje 2020, CCS LGF in EaSI za del, ki ga zajema jamstvo EU v okviru EFSI v dolžniškem portfelju SMEW.

Leta 2021 niso bila za unovčitev jamstva iz oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada EFSI izplačana nobena sredstva (leta 2020: 1 milijon EUR).

Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD)

Evropski sklad za trajnostni razvoj, ustanovljen z uredbo o EFSD, je pobuda, katere namen je podpirati naložbe v Afriki in evropskem sosedstvu, kar prispeva k doseganju cilja trajnostnega razvoja in obravnava specifične temeljne socialno-ekonomske vzroke za migracije. V skladu z uredbo o EFSD bi morala EU izvajalskim partnerjem zagotoviti jamstva v višini 1,5 milijarde EUR (dodatno povečana z zunanjimi prispevki) za njihove operacije financiranja in naložbene operacije, da bi se zmanjšala njihova naložbena tveganja. Jamstvo EFSD krije skupni sklad za rezervacije (glej pojasnilo 2.4.2.1). Na dan 31. decembra 2021 je bilo v veljavi 16 sporazumov o jamstvu EFSD z zgornjo mejo kritja jamstva v višini 1 391 milijonov EUR, medtem ko so posli, ki so jih podpisali partnerji in za katere jamči EU v okviru navedenih sporazumov, znašali 611 milijonov EUR.

Jamstvo za zunanje delovanje NDICI – Globalna Evropa

Z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (31) je bil vzpostavljen Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (v nadaljnjem besedilu: instrument), vključno z Evropskim skladom za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstvom za zunanje delovanje, za trajanje večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Uredba NDICI – Globalna Evropa je namenjena povečanju skladnosti in učinkovitosti zunanjih ukrepov EU ter tako izboljšanju izvajanja različnih politik zunanjega delovanja.

Jamstvo za zunanje delovanje podpira operacije EFSD+, ki se krijejo iz proračunskih jamstev, makrofinančne pomoči in posojil tretjim državam.

Na dan 31. decembra 2021 je bil podpisan en sporazum o proračunskem jamstvu s skupno zgornjo mejo v višini 200 milijonov EUR.

Jamstvo InvestEU

V uredbi o programu InvestEU (Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (32)) je določeno jamstvo EU v višini do 26,2 milijarde EUR, s katerim se krijejo financiranje in naložbe izvajalskih partnerjev, ki prispevajo k ciljem notranjih politik Unije v okviru štirih sklopov politike: trajnostne infrastrukture, raziskav, inovacij in digitalizacije, malih in srednjih podjetij, socialnih naložb ter znanj in spretnosti. EU iz proračuna programa InvestEU postopoma rezervira denar („oblikovanje rezervacij) za ustvarjanje kapitalske rezerve za unovčitve jamstev. V uredbi o programu InvestEU je določena stopnja rezervacij v višini 40 % jamstva za oddelek programa InvestEU za EU. Trenutno znaša znesek 300 milijonov EUR, ki je vložen v skupni sklad za rezervacije (glej pojasnilo 2.4.2.1). Prvi sporazum o jamstvu v okviru programa InvestEU je bil podpisan marca 2022 s skupino EIB, ki zagotavlja jamstvo EU do zgornje meje v višini 19,6 milijarde EUR. Uredba o programu InvestEU prav tako omogoča prispevke od držav članic (v okviru oddelka za države članice) in od tretjih držav.

Obveznosti Združenega kraljestva, ki izhajajo iz njegovega izstopa iz EU

V skladu s členom 143 sporazuma o izstopu Združeno kraljestvo odgovarja Uniji za svoj delež pogojnih finančnih obveznosti, povezanih z operacijami EFSI, EFSD in mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila, odobrenimi do datuma izstopa, tj. 31. januarja 2020. Člen 143 določa, da bi v primeru unovčitve jamstva za finančno operacijo, ki je bila odobrena pred datumom izstopa, Združeno kraljestvo odgovarjalo Uniji za svoj delež plačil Unije v okviru navedenih operacij, razen če bi se to lahko krilo z deležem rezervacij Združenega kraljestva v jamstvenem skladu, če je to relevantno.

Za posojila v okviru mandata EIB za zunanja posojila je vrednost proračunskega jamstva EU na datum izstopa za operacije, odobrene do datuma izstopa, znašala 33,7 milijarde EUR. Na dan 31. decembra 2021 se je ta vrednost spremenila na 27,6 milijarde EUR. Delež Združenega kraljestva v tej pogojni obveznosti na dan 31. decembra 2021 tako znaša 3,4 milijarde EUR. Vendar se, kot je navedeno zgoraj, vsako neplačilo teh posojil najprej krije iz oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, zneski pa bi se od Združenega kraljestva vpoklicali le, če njegove rezervacije za ta sklad, ki so na dan 31. decembra 2021 znašale 338 milijonov EUR, ne bi zadostovale.

Za operacije EFSI je vrednost proračunskega jamstva EU na datum izstopa za operacije, odobrene do datuma izstopa, znašala 23,5 milijarde EUR. Na dan 31. decembra 2021 se je ta vrednost spremenila na 18,8 milijarde EUR. Delež Združenega kraljestva v tej pogojni obveznosti na dan 31. decembra 2021 tako znaša 2,3 milijarde EUR. Vse unovčitve jamstev v okviru EFSI se najprej krijejo iz oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada EFSI, zneski pa bi se od Združenega kraljestva vpoklicali le, če njegove rezervacije za ta sklad, ki so na dan 31. decembra 2021 znašale 1,1 milijarde EUR, ne bi zadostovale.

Ker izvajalski partnerji pred datumom izstopa niso odobrili nobene operacije v zvezi z jamstvom EFSD, Združeno kraljestvo tu nima nobenih obveznosti.

Delež plačil Združenega kraljestva v letu 2021 za operacije, odobrene na datum izstopa ali po njem ter do 31. decembra 2021, je znašal 47 milijonov EUR (35 milijonov EUR za EFSI ter 12 milijonov EUR za mandat EIB za zunanja posojila), s čimer so se rezervacije Združenega kraljestva ustrezno zmanjšale. Zneski, dolgovani Združenemu kraljestvu v letu 2022, tj. 163 milijonov EUR (glej pojasnilo 2.6.1.2) je posledica deleža izterjav in čistih prihodkov, kijih je Združeno kraljestvo zbralo v letu 2021 (70 milijonov EUR), presežka rezervacij (92 milijonov EUR) in tudi učinka dokončnega izračuna deleža Združenega kraljestva na podlagi zapadlih zneskov v letu 2021 („zaostanki“).

4.1.2   Jamstva, dana za kritje najetih posojil v okviru instrumenta NextGenerationEU in finančne pomoči

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Instrument NextGenerationEU

91 002

—

SURE

89 702

39 503

EMFS

47 270

47 396

Plačilnobilančna posojila

201

201

Makrofinančna pomoč

7 466

5 813

Euratom

350

279

Skupaj

235 991

93 193

Zneski najetih posojil v tej razpredelnici so nominalni zneski in natečene obresti. Proračun EU jamči za najeta posojila, ki jih Komisija izda za instrument NextGenerationEU in programe finančne pomoči. Od najetih, na dan 31. decembra 2021 neporavnanih posojil iz instrumenta NextGenerationEU je bilo 18 milijard EUR izplačanih v obliki posojil instrumenta RRS, 46,4 milijarde EUR v obliki nepovratne podpore RRF in 7,2 milijarde EUR v obliki prispevkov v programe večletnega finančnega okvira, medtem ko preostalih 19,4 milijarde EUR še ni bilo izplačanih in ostajajo v obliki denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (glej pojasnilo 2.8).

Če bi pri posojilih, danih na podlagi teh najetih posojil, prišlo do zamud pri odplačevanju, bi moral celoten neodplačan znesek posojila sčasoma pokriti proračun EU:

—

za najeta posojila v okviru instrumenta NextGenerationEU in najeta posojila v zvezi s posojili EMFS, za plačilnobilančno pomoč in Euratoma državam članicam, jamči izključno proračun EU;

—

najeta posojila, povezana z instrumentom SURE, so zajamčena s proračunom EU in podprta z jamstvi držav članic v višini 25 milijard EUR (25 % najvišjega zneska finančne pomoči v višini 100 milijard EUR) ter

—

najeta posojila za posojila v obliki makrofinančne pomoči in posojila Euratoma tretjim državam se najprej krijejo iz oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (glej pojasnilo 2.4.2), nato pa iz proračuna EU.

Obveznosti Združenega kraljestva, ki izhajajo iz njegovega izstopa iz EU

V skladu s členom 143 sporazuma o izstopu Združeno kraljestvo odgovarja Uniji za svoj delež pogojnih finančnih obveznosti, povezanih s posojili za finančno pomoč (evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, makrofinančna pomoč, plačilnobilančna pomoč in Euratom), odobrenimi/določenimi na datum izstopa, tj. 31. januarja 2020. Člen 143 določa, da bi v primeru neplačila pri posojilu za finančno pomoč, ki je bila odobrena pred datumom izstopa, Združeno kraljestvo odgovarjalo Uniji za svoj delež plačil Unije v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti iz operacije, razen če bi se to lahko krilo z deležem rezervacij Združenega kraljestva v oddelku skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, če je to relevantno (tj. posojila v okviru makrofinančne pomoči in posojila Euratom v tretjih državah) – glej pojasnilo 4.1.1.

Neporavnane pogojne obveznosti EU v zvezi z zgoraj navedenimi posojili za finančno pomoč so na datum izstopa znašale 53,9 milijarde EUR. Po izvedenih odplačilih od tega datuma znaša vrednost teh posojil, kritih z jamstvom EU na dan 31. decembra 2021, 53,0 milijarde EUR, pri čemer znaša delež Združenega kraljestva 6,6 milijarde EUR.

4.1.3   Jamstva, dana na podlagi programov finančnih instrumentov EU (nominalno)

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

Obzorje 2020

2 590

Instrument za povezovanje Evrope

568

COSME

782

Drugo

653

Skupaj

4 593


(v milijonih EUR)

 

31.12.2020

Obzorje 2020

1 860

Instrument za povezovanje Evrope

579

Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja

37

Drugo

49

Skupaj

2 524

Kot je navedeno v členu 210(1) finančne uredbe, proračunski odhodki, povezani s posameznim finančnim instrumentom, in finančna obveznost Unije v nobenem primeru ne presežejo zneska ustreznih proračunskih obveznosti, prevzetih zanj, kar izključuje pogojne obveznosti za proračun. V praksi to pomeni, da imajo te obveznosti v bilanci stanja protiknjižbo na strani sredstev ali so pokrite z neporavnanimi proračunskimi obveznostmi, ki še niso prikazane kot odhodki.

Zneski na dan 31. decembra 2021 predstavljajo neporavnane nominalne zneske jamstev, medtem ko so pogojne obveznosti na dan 31. decembra 2020 prikazane brez finančnih rezervacij in finančnih obveznosti, pripoznanih za te instrumente (glej pojasnili 2.10 in 2.11.2).

Jamstveno shemo za posojila v programu COSME sestavljajo predvsem omejena jamstva za portfelje bolj tveganega dolžniškega financiranja (predvsem posojila), ki jih finančni posredniki zagotavljajo MSP. Jamstveno shemo za posojila v programu COSME izvaja EIS v imenu EU.

Za več podrobnosti o programu Obzorje 2020 in Instrumentu za povezovanje Evrope glej tudi pojasnilo 2.4.2.1.

Obveznosti Združenega kraljestva, ki izhajajo iz njegovega izstopa iz EU

Če bi se katera od pogojnih obveznosti EU za zneske, odobrene do datuma izstopa, v zvezi s finančnimi instrumenti EU, vključno z zgoraj navedenimi, uresničila, bi se krila iz proračuna EU z uporabo denarnih sredstev na fiduciarnih računih. Zato od Združenega kraljestva načeloma ne bodo vpoklicani nobeni zneski, razen njegovega deleža v neporavnanih proračunskih obveznostih, kot je opisano v členu 140 sporazuma o izstopu (glej pojasnilo 2.6.1.2).

4.2   POGOJNE OBVEZNOSTI V ZVEZI S PRAVNIMI ZADEVAMI

4.2.1   Pravne zadeve na področju glob

Na dan 31. decembra 2021 so pogojne obveznosti v zvezi z globami znašale 2 111 milijonov EUR (leta 2020: 2 985 milijonov EUR). Ti zneski se nanašajo predvsem na globe, ki jih je Komisija naložila za kršitev pravil konkurence in so jih oglobljene družbe začasno plačale ter je bila zoper njih vložena pritožba oziroma še ni znano, ali bo pritožba vložena. Pogojna obveznost se ohrani, dokler sodba Sodišča EU o zadevi ne postane pravnomočna ali dokler se ne izteče rok za pritožbo. Obračunane obresti na začasna plačila so vključene v poslovni izid za zadevno leto in tudi kot pogojna obveznost, da se prikaže negotovost upravičenosti Komisije do teh zneskov.

Če bi EU v kateri koli od zadev v zvezi z naloženimi globami izgubila, bi se začasno prejeti zneski vrnili družbam, to pa ne bi imelo proračunskega učinka. Znesek glob se pripozna kot proračunski prihodek šele, ko je dokončen (člen 107 finančne uredbe).

4.2.2   Drugi sodni postopki

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Kmetijstvo

79

66

Kohezija

210

341

Drugo

1 153

2 169

Skupaj

1 443

2 576

Kmetijstvo

To so pogojne obveznosti do držav članic, povezane s sklepi o skladnosti pri EKJS in razvoju podeželja pred izrekom sodbe Sodišča EU. Določitev končnega zneska obveznosti in leta, v katerem bo učinek uspešnih pritožb bremenil proračun, je odvisna od trajanja postopka pred Sodiščem EU.

Kohezija

To so pogojne obveznosti do držav članic v zvezi z ukrepi v okviru kohezijske politike, ki so predmet postopka v fazi pred ustnim zaslišanjem ali pred izrekom sodbe Sodišča EU.

Drugi sodni postopki

Ta postavka se nanaša na odškodninske tožbe, ki so zdaj vložene zoper EU, druge pravne spore in ocenjene pravne stroške. Omeniti je treba, da mora v odškodninski tožbi v skladu s členom 340 PDEU tožnik dokazati, da je institucija dovolj resno kršila pravno pravilo, ki podeljuje pravice posameznikom, da je tožnik utrpel dejansko škodo in da obstaja neposredna vzročna zveza med nezakonitim dejanjem in škodo. Znatno zmanjšanje glede na konec prejšnjega leta se nanaša predvsem na odškodninski zahtevek proti Komisiji zaradi sklepa o prepovedi združitve, ki ga je Sodišče na koncu zavrnilo.

Obveznosti Združenega kraljestva, ki izhajajo iz njegovega izstopa iz EU

Združeno kraljestvo je na podlagi člena 147 sporazuma o izstopu odgovorno za svoj delež plačil, potrebnih za poravnavo pogojnih obveznosti Unije, ki zapadejo v zvezi s pravnimi zadevami, ki zadevajo finančne interese Unije, če so dejstva, ki so predmet navedenih zadev, nastala najpozneje 31. decembra 2020. Ocenjena največja izpostavljenost Združenega kraljestva je v tem primeru 179 milijonov EUR (leta 2020: 318 milijonov EUR). Za pravne zadeve, za katere se šteje, da je verjetno, da bodo zneski plačani iz proračuna EU (glej pojasnilo 2.10), je delež Združenega kraljestva vključen kot del skupnega zneska, ki ga dolguje Združeno kraljestvo (podrobnosti so na voljo v pojasnilu 2.6.1.2).

4.3   POGOJNA SREDSTVA

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Prejeta jamstva:

 

 

 

Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

287

318

 

Druga jamstva

8

8

Druga pogojna sredstva

98

58

Skupaj

393

384

Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti se zahtevajo za zagotovitev, da upravičenci do financiranja EU izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb z EU.

5.   PRORAČUNSKE IN PRAVNE OBVEZNOSTI

To pojasnilo vsebuje informacije o proračunskem postopku in prihodnjih potrebah po financiranju, ne pa o obveznostih, ki so obstajale na dan 31. decembra 2021.

Večletni finančni okvir, o katerem se dogovorijo države članice, določa programe ter zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti in skupni znesek odobritev plačil za posamezne razdelke, v okviru katerih lahko EU sklepa proračunske in pravne obveznosti, ter nazadnje izvrši plačila za obdobje sedmih let – glej razpredelnico 1.1 v pojasnilih k poročilom o izvrševanju proračuna.

Pravne obveznosti ustrezajo podpisanim programom, projektom, sporazumom ali pogodbam, zato so za EU pravno zavezujoče. Prevzem pravne obveznosti je dejanje, s katerim odredbodajalec prevzame ali določi obveznost (za EU), ki ima finančne posledice (člen 2(37) finančne uredbe).

Načeloma se proračunska obveznost prevzame pred pravno obveznostjo, vendar je pri nekaterih večletnih programih/projektih obratno, ustrezne proračunske obveznosti se namreč prevzamejo v letnih obrokih v obdobju več let, kadar tako določa temeljni akt. Na primer, za kohezijo člen 86 uredbe o skupnih določbah (Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (33)) določa, da sklep Komisije o sprejetju programa predstavlja pravno obveznost v smislu finančne uredbe in da se proračunske obveznosti Unije za vsak program izvajajo v letnih obrokih za vsak sklad v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. Druge pravne podlage lahko vsebujejo podobne določbe. Zato lahko obstajajo zneski, ki jih je EU pravno zavezana plačati, čeprav proračunska obveznost še ni bila prevzeta (glej pojasnilo 5.2 spodaj).

Če je proračunska obveznost prevzeta, vendar plačila zanjo še niso izvršena, se znesek neporavnanih obveznosti imenuje „reste à liquider“ (RAL). To lahko predstavlja programe ali projekte, ki so pogosto večletni in podpisani ter za katere bodo plačila izvedena v poznejših letih. Predstavljajo plačilne obveznosti za prihodnja leta. Ker se računovodski izkazi pripravijo v skladu z računovodenjem na podlagi nastanka poslovnega dogodka, poročila o izvrševanju proračuna pa v skladu z računovodenjem na podlagi plačil, je bil del skupnega neplačanega zneska (RAL) že prikazan kot odhodek in pripoznan kot obveznost v bilanci stanja (glej pojasnili 2.12 in 2.13). Ti stroški se izračunajo na podlagi prejetih zahtevkov za povračilo stroškov/računov ali ocenjenega izvajanja programa ali projekta, če EU do datuma poročanja še ni prejela nobenih zahtevkov (glej pojasnilo 5.1 spodaj). Ko se izvršijo plačila, ki se nanašajo na neporavnane obveznosti, se pripoznanje obveznosti v bilanci stanja odpravi. Del neporavnanih obveznosti, ki še ni prikazan kot odhodek, ni vključen v obveznosti, temveč je razkrit v nadaljevanju.

Spodnja razkritja tako predstavljajo zneske na dan 31. decembra 2021, za katere se je EU zavezala, da jih bo plačala na podlagi izpolnjevanja pogodbenih dogovorov, in ki bodo zato financirani iz prihodnjih proračunov EU.

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31.12.2021

31.12.2020

Neporavnane proračunske obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki

5.1

266 526

249 309

Pomembne pravne obveznosti

5.2

135 181

14 481

Skupaj

 

401 707

263 790

5.1   NEPORAVNANE PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI, KI ŠE NISO PRIKAZANE KOT ODHODKI

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Neporavnane proračunske obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki

266 526

249 309

Zgoraj razkriti znesek je znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti (RAL – „reste à liquider“) v višini 341 634 milijonov EUR (glej razpredelnico 6.4 v pojasnilih k poročilom o izvrševanju proračuna), zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot obveznosti v bilanco stanja in kot odhodki v izkaz poslovnega izida. Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek odprtih obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov.

Opozoriti je treba, da so neporavnani predujmi predhodnega financiranja na dan 31. decembra 2021 skupaj znašali 93,4 milijarde EUR (glej pojasnilo 2.5). To predstavlja plačane proračunske obveznosti, za katere se zmanjšajo neporavnane obveznosti, vendar se za plačane zneske do izpolnitve zadevne pogodbene obveznosti še vedno šteje, da pripadajo EU in ne upravičencu. Zato podobno kot zgoraj razkrite neporavnane obveznosti tudi te obveznosti še niso prikazane kot odhodki.

5.2   POMEMBNE PRAVNE OBVEZNOSTI

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

31.12.2020

Zaveze v zvezi z nepovratno podporo v okviru instrumenta RRF (NextGenerationEU)

99 530

—

ITER

6 121

6 837

EKSRP  (34)

17 662

—

Vesoljska programa

4 189

—

Sporazumi o ribolovu

412

172

Obzorje Evropa

382

—

EURATOM

445

—

Rezerva za prilagoditev na brexit

3 072

—

Instrument za povezovanje Evrope

—

4 140

Obveznosti iz poslovnega najema

2 492

2 547

Druge pogodbene obveznosti

876

785

Skupaj

135 181

14 481

Ti zneski odražajo dolgoročne pravne obveznosti, ki jih ob koncu leta niso krile odobritve za prevzem obveznosti v proračunu. Te zavezujoče obveznosti bodo vnesene v proračun v prihodnjih letih in nato plačane.

Nekateri pomembni programi (glej spodaj) se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razporedijo na več letnih obrokov. To EU omogoča, da prevzame pravne obveznosti (podpiše sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev, sporazume o prenosu pooblastil in pogodbe o javnih naročilih), ki presegajo razpoložljive odobritve za prevzem obveznosti v danem letu. Zato so lahko za znaten znesek skupnih dodeljenih sredstev v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira obveznosti že prevzete. To velja zlasti za naslednje programe:

Zaveze v zvezi z nepovratno podporo v okviru instrumenta NextGenerationEU (RRF)

Instrument RRF je ključni program instrumenta EU za okrevanje NextGenerationEU. Program je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 (35). Financira reforme in naložbe v državah članicah od začetka pandemije COVID-19 februarja 2020 do leta 2026. Tu razkriti znesek se nanaša na del pravnih obveznosti za nepovratno podporo v okviru instrumenta RRF, za katere ob koncu leta 2021 še niso bile prevzete proračunske obveznosti. Uporabo letnih obrokov dovoljuje člen 23 Uredbe (EU) 2021/241.

ITER – mednarodni termonuklearni poskusni reaktor

Te obveznosti so namenjene kritju prihodnjih potreb po financiranju naprav ITER do leta 2027. Prispevek EU (Euratoma) za Mednarodno organizacijo za fuzijsko energijo ITER je zagotovljen prek agencije Fuzija za energijo ter vključuje tudi prispevke držav članic in Švice. Znesek odraža pričakovano financiranje na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, določeno s Sklepom Sveta (Euratom) 2021/281 (36) z dne 22. februarja 2021 o spremembi Odločbe 2007/198/Euratom o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, ki dovoljuje uporabo letnih obrokov. Organizacija ITER je bila ustanovljena za upravljanje naprav ITER in spodbujanje njihovega izkoriščanja, krepitev javnega razumevanja in sprejemanja fuzijske energije ter izvajanje vseh drugih dejavnosti, ki so potrebne za doseganje njenega namena. ITER vključuje EU skupaj z različnimi drugimi državami.

EKSRP

To so pravne obveznosti, k plačilu katerih se je EU zavezala ob sprejetju programa EKSRP, ki zajema obdobje 2014–2022 v skladu z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta (37). Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 110 finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članici pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

Vesoljska programa

Vesoljski program vključuje naslednje elemente: sistem Galileo, skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), program Copernicus, vladne satelitske komunikacije in spremljanje razmer v vesolju. Najpomembnejša sta sistem Galileo, ki razvija globalni satelitski navigacijski sistem, in program Copernicus, ki se nanaša na evropski program za opazovanje Zemlje. Te obveznosti so prevzete do leta 2027. Komisija je na podlagi Uredbe (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta (38) podpisala sporazume o prenosu pooblastil z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), organizacijo EUMETSAT in Evropskim centrom za srednjeročno napovedovanje vremena. Uporabo letnih obrokov dovoljuje člen 11(6) Uredbe (EU) 2021/696.

Sporazumi o ribolovu

To so obveznosti, prevzete s tretjimi državami za ukrepe v okviru mednarodnih sporazumov o ribolovu do leta 2026. Prevzete obveznosti temeljijo na sklepih Sveta za posamezno tretjo državo (npr. sporazum med EU in Republiko Sejšeli ter njegov Protokol o izvajanju; UL L 60, 28.2.2020) ter se obravnavajo kot posebne mednarodne pogodbe z večletnimi pravicami in obveznostmi.

Obzorje Evropa

To so zneski prevzetih obveznosti za program Obzorje Evropa za dejavnosti na začetku in koncu dobavne verige za različne komponente vesoljskih programov. Te obveznosti so prevzete do leta 2027. Komisija je na podlagi Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (39) podpisala sporazum o prenosu pooblastil z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in še enega z Agencijo Evropske unije za vesoljski program (EUSPA). Uporabo letnih obrokov dovoljuje člen 12(8) Uredbe (EU) 2021/695.

Euratom

EUROfusion (evropski konzorcij za razvoj fuzijske energije) je konzorcij imenovanih upravičenih laboratorijev in inštitutov EU, poslanstvo katerega je tlakovati pot reaktorjem za fuzijsko energijo. V ta namen konzorcij financira raziskave svojih 30 članov na podlagi „evropskega načrta za uresničitev fuzijske energije“ kot skupnega programa znotraj evropskega partnerstva, ki ga sofinancira Euratom. Pravna podlaga je Uredba Sveta (Euratom) 2021/765 (40) z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Programa za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za obdobje 2021–2025, ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ki uporabo letnega obroka določa v členu 4.

Rezerva za prilagoditev na brexit

Rezerva za prilagoditev na brexit je namenjena odpravi gospodarskih in socialnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (EU) februarja 2020. Rezerva je bila vzpostavljena z Uredbo (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta (41). Razkriti znesek predstavlja pravne obveznosti, ki jih je še treba izvesti kot del ukrepov, ki jih podpira rezerva za prilagoditev na brexit. Tu je razkrit le del pravnih obveznosti, za katere še niso prevzete proračunske obveznosti.

Instrument za povezovanje Evrope (IPE)

Instrument za povezovanje Evrope zagotavlja finančno pomoč za vseevropska omrežja, da se podprejo projekti skupnega interesa v sektorjih prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture. Pravne obveznosti za instrument za povezovanje Evrope zajemajo obdobje od leta 2014 do leta 2024 na področju prometa in do 31. decembra 2025 na področju energije. Pravna podlaga za te obveznosti je Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013), ki v členu 19 določa uporabo letnih obrokov. Ob koncu leta 2021 so za vse pravne obveznosti v celoti prevzete proračunske obveznosti.

Obveznosti iz poslovnega najema

Minimalni zneski, ki jih je treba v skladu s povezanimi pogodbami plačati v preostalem obdobju veljavnosti teh pogodb o najemu, so naslednji:

(v milijonih EUR)

 

Najmanjše najemnine

< 1 leto

1–5 let

> 5 let

Skupaj

Zgradbe

414

953

1 074

2 442

Informacijski materiali in druga oprema

14

27

9

50

Skupaj

428

980

1 083

2 492

Marca 2019 je bil v okviru uradnega obvestila Združenega kraljestva o njegovi nameri, da izstopi iz EU, in zaradi Uredbe (EU) 2018/1718 Evropskega parlamenta in Sveta (42) z dne 14. novembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 sedež Evropske agencije za zdravila (v nadaljnjem besedilu: EMA) premeščen iz Londona v Amsterdam. Agencija je 2. julija 2019 dosegla dogovor z najemodajalcem in od takrat svoje prostore oddaja naprej podnajemniku pod pogoji, ki so enaki pogojem njenega najema, vključno s trajanjem podnajema, ki bo trajal do izteka najemne pogodbe EMA junija 2039.

Zneski, razkriti v zgornji razpredelnici, vključujejo 383 milijonov EUR, ki jih je še treba plačati na podlagi najemne pogodbe. Po pričakovanju naj bi se enak znesek plačil prejel od podnajemnika v skladu s podnajemno pogodbo, ki je ni mogoče preklicati.

Druge pogodbene obveznosti

V tej postavki razkriti zneski ustrezajo prevzetim obveznostim, ki jih je treba še plačati v obdobju veljavnosti pogodb. Največji vključeni znesek v tej postavki se nanaša na gradbeno pogodbo (JMO2) Komisije v Luxembourgu (393 milijonov EUR).

6.   OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

V nadaljevanju opisana razkritja glede obvladovanja finančnih tveganj EU se nanašajo na:

—

najemanje in dajanje posojil za finančno pomoč, ki jih je Komisija izvedla s pomočjo instrumenta NextGenerationEU, EMFS, plačilnobilančnih posojil, makrofinančne pomoči, instrumenta SURE in dejavnosti Euratoma;

—

zakladniško poslovanje Komisije za izvrševanje proračuna EU, vključno s pobiranjem glob;

—

sredstva v skupnem skladu za rezervacije za proračunska jamstva in ESPJ v likvidaciji;

—

finančne instrumente, ki se financirajo iz proračuna EU ter

—

programe proračunskega jamstva EU.

Komisija je na začetku izvajanja instrumenta NextGenerationEU v letu 2021 imenovala vodjo za obvladovanje tveganja, določila ustrezno strukturo upravljanja in sprejela politiko tveganja, ki zajema dejavnosti instrumenta NextGenerationEU.

6.1   VRSTE TVEGANJ

Tržno tveganje je tveganje nihanja poštene vrednosti ali prihodnjih denarnih tokov finančnega instrumenta zaradi sprememb tržnih cen. Pomeni ne le tveganje za izgubo, ampak tudi možnost za dobiček. Obsega valutno tveganje, obrestno tveganje in tveganje spremembe drugih cen (kot je kapitalsko tveganje):

—

valutno tveganje je tveganje, da bodo na posle EU ali vrednost njenih naložb vplivale spremembe deviznih tečajev. To tveganje izhaja iz spremembe cene ene valute v razmerju do druge;

—

obrestno tveganje je možnost zmanjšanja vrednosti vrednostnega papirja, zlasti obveznice, zaradi povišanja obrestnih mer. Višje obrestne mere na splošno povzročijo znižanje cen obveznic s fiksno obrestno mero in obratno ter

—

tveganje spremembe drugih cen je tveganje, da bo poštena vrednost ali prihodnji denarni tokovi finančnega instrumenta nihali zaradi sprememb tržnih cen (brez sprememb, povezanih s tveganjem obrestne mere ali valutnim tveganjem), ne glede na to, ali so te spremembe posledica dejavnikov, ki so značilni za posamezni finančni instrument ali njegovega izdajatelja, ali dejavnikov, ki vplivajo na vse podobne finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu.

Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neplačila posojila ali druge kreditne linije (glavnice ali obresti ali obojega) s strani dolžnika/posojilojemalca ali zaradi druge neizpolnitve pogodbenih obveznosti. Kot dogodek neizpolnjevanja obveznosti štejejo zamude pri plačilu, prerazporeditev odplačil posojilojemalca in stečaj.

Likvidnostno tveganje je tveganje, da bo subjekt EU naletel na težave pri izpolnjevanju obvez, povezanih s finančnimi obveznostmi, ki so poravnane z izročitvijo denarja ali drugega finančnega sredstva.

6.2   STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ

Merjenje finančnih instrumentov

Naslednje kategorije finančnih sredstev in obveznosti se ne merijo po pošteni vrednosti: denarna sredstva in njihovi ustrezniki, posojila, menjalne terjatve, razen terjatev iz pogodbe o finančnem jamstvu, kadar so razvrščene kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, najeta posojila, pogodbe o finančnem jamstvu in druge finančne obveznosti, ki se merijo po odplačni vrednosti. Knjigovodska vrednost teh finančnih sredstev in obveznosti se šteje za razumen približek njihove poštene vrednosti.

Najemanje in dajanje posojil za finančno pomoč

EU izvaja posle najemanja in dajanja posojil v skladu z ustreznimi uredbami Sveta, sklepi Sveta in Evropskega parlamenta, po potrebi pa tudi notranjimi smernicami. Pisna navodila za postopke, ki veljajo za posebna področja, kot so najemanje in dajanje posojil, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Dajanje posojil, razen v okviru instrumenta NextGenerationEU, se financira z „vzajemnimi posli“ najemanja posojil, ki torej ne ustvarjajo odprtih obrestnih ali valutnih pozicij.

Za posojila, zagotovljena v okviru instrumenta NextGenerationEU, ne velja vzajemen pristop, kot pri drugih instrumentih za finančno pomoč. Namesto tega je bila za instrument NextGenerationEU razvita diverzificirana in združena strategija financiranja, ki združuje širok nabor instrumentov financiranja. Za diverzificirano združeno strategijo sta bila potrebna razvoj in izvajanje smernic za učinkovito obvladovanje tveganja in postopkov za instrument NextGenerationEU, ki dejavno obravnavajo povezana tveganja na dnevni ravni.

Zakladnica

Pravila in načela vodenja zakladniškega poslovanja Komisije so določena v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804 (43)) ter v finančni uredbi in njenih pravilih uporabe.

Na podlagi zgornjih uredb se uporabljajo naslednja glavna načela:

—

lastna sredstva plačajo države članice na račune, ki so bili v ta namen odprti v imenu Komisije pri zakladnici ali nacionalni centralni banki. Komisija lahko črpa sredstva z zgornjih računov samo za kritje svojih denarnih potreb;

—

lastna sredstva plačajo države članice v svojih nacionalnih valutah, medtem ko so plačila Komisije večinoma izražena v eurih;

—

stanje na bančnih računih, odprtih v imenu Komisije, ne sme biti negativno. Ta omejitev ne velja za račune lastnih sredstev Komisije v primeru neplačil v zvezi s posojili, najetimi ali zajamčenimi v skladu z uredbami ali sklepi Sveta EU, in pod določenimi pogoji, če so potrebe po denarnih sredstvih večje od zneska denarnih sredstev na teh računih, ter

—

sredstva na bančnih računih, ki so v drugih valutah kot v eurih, se bodisi uporabljajo za plačila v istih valutah ali so periodično pretvorjena v eure.

Poleg računov lastnih sredstev ima Komisija tudi druge bančne račune, odprte pri centralnih in poslovnih bankah z namenom izvrševanja plačil in prejemanja prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun.

Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih. Za zagotovitev varnosti sistemov in delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranje kontrole Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki.

Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja Komisije je urejeno s sklopom pisnih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven kontrole. Te smernice in postopki urejajo različna področja poslovanja (na primer izvrševanje plačil in upravljanje denarnih sredstev, napovedovanje denarnih tokov, neprekinjeno poslovanje ipd.), njihovo upoštevanje pa se redno preverja.

Globe

Začasno plačane globe: vloge

Zneski, prejeti pred letom 2010, ostanejo na bančnih računih pri bankah, ki so bile izbrane posebej za depozite začasno plačanih glob. Te banke so izbrane v skladu z razpisnimi postopki, določenimi v finančni uredbi. Nalaganje sredstev pri določenih bankah se določi na podlagi notranje strategije obvladovanja tveganj, v kateri so opredeljeni bonitetne zahteve in znesek sredstev, ki jih je mogoče naložiti sorazmerno z lastniškim kapitalom nasprotne stranke. Opredelijo in ocenijo se finančna in poslovna tveganja, upoštevanje notranjih strategij in postopkov pa se redno preverja.

Začasno plačane globe: portfelj sklada BUFI

Od leta 2010 se zneski naloženih in začasno plačanih glob vlagajo v posebej za ta namen vzpostavljen portfelj sklada BUFI. Glavna cilja portfelja sta zmanjšanje tveganj, povezanih s finančnimi trgi, in enaka obravnava vseh subjektov z uporabo zajamčenega donosa, izračunanega na enaki osnovi kot za nominalni znesek glob. Vendar je zajamčeni donos, ki se uporablja za subjekte, ki jim je bila naložena globa pred začetkom veljavnosti nove finančne uredbe avgusta 2018, določen na najnižjo vrednost, tj. nič. Sredstva iz naslova začasno plačanih glob upravlja Komisija v skladu z notranjimi smernicami za upravljanje sredstev. Navodila za postopke, ki veljajo za posebna področja, kot je upravljanje zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja.

Cilj dejavnosti upravljanja sredstev so take naložbe glob, začasno plačanih Komisiji, da:

—

se zagotovi, da so sredstva po potrebi zlahka na razpolago, hkrati pa

—

se v normalnih razmerah dosega donos, ki je v povprečju v skladu z referenčnim donosom sklada BUFI, zmanjšanem za nastale stroške, ob ohranitvi nominalnega zneska glob.

Naložbe so v osnovi omejene na naslednji kategoriji: vezane vloge pri centralnih bankah držav članic in njihovih agencijah za upravljanje državnega dolga, bankah, ki so v celoti v državni lasti ali zanje država v celoti jamči, ali nadnacionalnih institucijah ter obveznice, zakladne menice in potrdila o vlogah, ki so jih izdale bodisi državne bodisi nadnacionalne institucije.

Prejeta finančna jamstva

Komisija ima znatne zneske jamstev, ki so jih izdale finančne institucije, v zvezi z globami, ki jih je naložila družbam za kršitve pravil konkurence EU (glej pojasnilo 2.6.1.3). Ta jamstva zagotovijo oglobljene družbe namesto začasnega plačila globe. Jamstva se upravljajo v skladu z notranjo strategijo obvladovanja tveganj. Opredelijo in ocenijo se finančna in poslovna tveganja, upoštevanje notranjih strategij in postopkov pa se redno preverja.

Programi proračunskega jamstva EU

V naslov X finančne uredbe so vključena številna varovala za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, ustvarjenimi z uporabo proračunskih jamstev. Razvrstiti jih je mogoče v štiri glavne kategorije:

1.   Ukrepi za omejitev zneska pogojnih obveznosti

Prvič, znesek jamstva EU je praviloma jasno omejen. V skladu s finančno uredbo finančna obveznost in skupna neto plačila iz proračuna ne smejo presegati zneska proračunskega jamstva, odobrenega v temeljnem aktu. Pogojna obveznost, nastala zaradi proračunskega jamstva, lahko presega finančna sredstva, namenjena kritju finančne obveznosti EU, samo, če je tako določeno v temeljnem aktu in pod specifičnimi pogoji iz temeljnega akta.

Drugič, želeni profil tveganja operacij/finančnih produktov, za katere jamči EU, se določi, kolikor je mogoče, predhodno, tj. ob podpisu sporazumov o jamstvu.

2.   Ukrepi v zvezi z izborom izvajalskih partnerjev

Programi proračunskega jamstva se izvajajo z zanesljivimi, s stebrno oceno ocenjenimi partnerji. S tem se med drugim zagotavlja zanesljivost računovodskih sistemov, sistemov upravljanja financ in sistemov obvladovanja tveganj teh izvajalskih partnerjev. Poleg tega morajo ti izvajalski partnerji nameniti lastne vire, kar pripelje do nadaljnjega usklajevanja interesov z Unijo.

3.   Ukrepi za zagotovitev ustrezne predhodne proračunske zmogljivosti za kritje unovčitev jamstev

Programi proračunskega jamstva so podprti z rezervacijami, ki se hranijo na varnem v skupnem skladu za rezervacije. Stopnja rezervacij je določena v osnovnem aktu vsakega programa na taki ravni, ki omogoča programsko oblikovanje proračunskih odobritev za oblikovanje rezervacije, ki bi omogočila pokritje izgub brez proračunskih motenj. Oblikovanje rezervacije zato zadostuje za reševanje pričakovanih in do določene ravni tudi nepričakovanih izgub teh proračunskih jamstev.

Pozneje bo Komisija (letno) zagotovila, da je znesek oblikovanih rezervacij skladen s stopnjo rezervacij, kot je določeno v osnovnem aktu in kot je v skladu z načeli finančne uredbe ter s finančnim načrtovanjem.

4.   Ukrepi za obravnavanje iztrženih izgub, ki presegajo predhodno oceno

Finančna uredba uvaja dva pragova zgodnjega opozarjanja (tj. kadar ostaja na voljo 50-odstotni in 30-odstotni cilj oblikovanih rezervacij). Navedena pragova opozarjanja Komisiji omogočata, da predvidi morebitno izčrpanje oblikovanih rezervacij pred iztekom jamstva in oceni, ali lahko izjemoma predlaga oblikovanje dodatnih rezervacij.

Poleg tega se ustreznost stopnje rezervacij redno pregleduje (najmanj vsaka tri leta). Ta pregled zagotavlja ustreznost stopnje rezervacij glede na dejanski profil tveganja neporavnanih obveznosti.

Če je potrebno oblikovanje dodatnih rezervacij, obstajajo postopki, s katerimi se zagotavljata zadostna likvidnost (prenos med oddelki skupnega sklada za rezervacije in uporabo likvidnostne rezerve osrednje zakladnice) in razpoložljivost manevrskega prostora na področju proračuna (odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil).

Poleg tega je bil v letu 2020 pod vodstvom komisarja za proračun ustanovljen usmerjevalni odbor za pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev. Ta posreduje v zadevah, ki zajemajo proračunska jamstva in finančno pomoč, ki ustvarja pogojne obveznosti za proračun zaradi izvajanja naslova X finančne uredbe, vključno s tistimi določbami, ki so določene v notranjih pravilih o izvajanju splošnega proračuna Unije. To vključuje okvir obvladovanja tveganj, ustrezne skupne horizontalne določbe standardnih sporazumov in celovito poročanje za določitev skupnih zahtev za trajnostno upravljanje pogojnih obveznosti.

Skupni sklad za rezervacije

S sklepom Komisije C(2020) 1896 z dne 25. marca 2020 o smernicah za upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije (smernice za upravljanje sredstev) so se odgovornosti in naloge finančnega upravitelja skupnega sklada za rezervacije prenesle na generalnega direktorja Generalnega direktorata za proračun (GD BUDG). Skupni sklad za rezervacije je ločen od drugih portfeljev, ki jih upravlja GD BUDG. Sklad ne obstaja kot ločen pravni subjekt.

Skupni sklad za rezervacije se upravlja v skladu s smernicami za upravljanje sredstev. Cilj je zagotoviti potrebno likvidnost za popolno in takojšnje kritje vseh zahtevanih odlivov, kot so unovčitve jamstev, ter ohranitev kapitala v naložbenem obdobju sklada z visoko stopnjo zaupanja.

Za dosego splošnega cilja, opisanega zgoraj, finančni upravitelj skupnega sklada za rezervacije upravlja sredstva v skladu s pravili skrbnega in varnega poslovanja, načeli dobrega finančnega poslovodenja ter pravili in postopki, ki jih določi računovodja Komisije. Pisna navodila za postopke, ki veljajo za posebna področja, kot je upravljanje zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja.

Portfelj skupnega sklada za rezervacije se oblikuje tako, da se zagotovi visoka stopnja razpršenosti po skupinah dovoljenih sredstev, geografskimi območji, izdajatelji in roki zapadlosti, da je mogoče obvladovati nihanja v vrednosti portfelja.

V smernicah o upravljanju sredstev ter strategiji za obvladovanje tveganj in naložbeni strategiji so opredeljene nekatere omejitve za omejitev izpostavljenosti portfelja, ki je omejen na naložbeni razred (razen pri izpostavljenostih do držav članic EU), kreditnemu tveganju.

Ker je edina nasprotna stranka za vse neporavnane valutne nestandardizirane terminske posle na dan 31. decembra 2021 banka Banque de France, se po tem datumu ne vzpostavljajo izboljšave kreditne kakovosti, kot so zavarovanje s premoženjem, sporazumi o pobotu ali jamstva. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju valutnih izvedenih finančnih instrumentov s pozitivno pošteno vrednostjo ob koncu poročevalskega obdobja je enaka knjigovodski vrednosti v bilanci stanja.

Programi finančnih instrumentov

Izvrševanje proračuna EU je že več let odvisno od uporabe programov finančnih instrumentov. Za več informacij o zadevnih zneskih glej pojasnilo 2.4.2.

Večini finančnih instrumentov je skupno dejstvo, da je izvrševanje preneseno bodisi na skupino EIB (vključno z EIS) bodisi na druge finančne institucije na podlagi sporazuma med Komisijo in finančno institucijo. Sporazumi, podpisani s temi finančnimi institucijami, vključujejo stroge pogoje in obveznosti za posrednike, da se zagotovi, da se denarna sredstva EU pravilno upravljajo in da se o njih ustrezno poroča. Ob prevzemu obveznosti za finančni prispevek za enega od instrumentov se sredstva prenesejo na bančni račun, ustvarjen posebej za ta namen, ki ga finančna institucija odpre na svoje ime, vendar za račun Komisije (tj. fiduciarni račun). Finančna institucija lahko, glede na to, za kakšen instrument gre, sredstva na tem fiduciarnem računu uporabi za dajanje posojil, izdajanje dolžniških instrumentov, vlaganje v lastniške instrumente ali pokritje unovčitev jamstev. Prihodki od finančnih instrumentov se morajo praviloma vrniti v proračun EU.

Tveganje v zvezi s temi finančnimi instrumenti je omejeno na zgornjo mejo, kakor je navedeno v sporazumih v zvezi s temi instrumenti, tj. na proračunski znesek, določen za zadevni instrument. Ker Komisija pogosto prevzema tranšo „prve izgube portfelja“ in ker naj bi se z instrumenti financirali bolj tvegani upravičenci (ki imajo težave s pridobivanjem financiranja od komercialnih posojilodajalcev), je zato verjetno, da bo proračun EU utrpel nekaj izgub.

6.3   VALUTNO TVEGANJE

Valutno tveganje na dan 31. decembra 2021

Izpostavljenost EU valutnemu tveganju ob koncu leta v zvezi s finančnimi instrumenti – neto pozicija

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

USD

GBP

PLN

SEK

Drugo

EUR

Skupaj

Finančna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva po odplačni vrednosti  (5)

63

18

—

—

7

88

176

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

 

 

 

 

 

 

 

 

Neizvedeni finančni instrumenti

934

51

—

23

75

23 141

24 223

 

Izvedeni finančni instrumenti

(646)

—

—

—

—

1 474

828

Terjatve  (6)

109

98

108

4

88

7 372

7 780

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

85

24

1 014

591

1 692

41 455

44 860

 

545

192

1 121

618

1 862

73 529

77 866

Finančne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

Obveznosti iz finančnih jamstev

(1 047 )

(0)

(62)

(19)

(248)

(6 418 )

(7 794 )

Finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

(1)

—

—

—

(4)

—

(5)

 

(1 048 )

(0)

(62)

(19)

(251)

(6 418 )

(7 798 )

Skupaj

(503)

192

1 059

599

1 611

67 111

70 068

Če bi se euro v primerjavi z drugimi valutami okrepil za 10 %, bi to imelo naslednji učinek:

(v milijonih EUR)

 

2021

USD

GBP

PLN

SEK

Poslovni izid

46

(17)

(96)

(54)

Če bi vrednost eura v primerjavi s temi valutami padla za 10 %, bi to imelo naslednji učinek:

(v milijonih EUR)

 

2021

USD

GBP

PLN

SEK

Poslovni izid

(56)

21

118

67

Najemanje in dajanje posojil za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč

Finančna sredstva in obveznosti so trenutno izražena samo v eurih, zato EU v teh primerih ni izpostavljena valutnemu tveganju.

Zakladnica

Lastna sredstva, ki jih plačajo države članice v drugih valutah, ne v eurih, se hranijo na računih lastnih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804). V eure se pretvorijo, ko se potrebujejo za izvrševanje plačil. Postopki, ki se uporabljajo za upravljanje teh sredstev, so določeni v zgoraj navedeni uredbi. V omejenem številu primerov se ta sredstva neposredno uporabijo za izvedbo plačil v isti valuti.

Komisija ima pri poslovnih bankah odprtih več računov v drugih valutah EU kot v eurih, tudi v USD, GBP in CHF, za namene izvedbe plačil, izraženih v teh valutah. Ti računi se polnijo glede na število plačil, ki jih je treba izvesti, in zato stanje na teh računih ne pomeni izpostavljenosti valutnemu tveganju.

Ko se razni prejemki (razen lastnih sredstev) prejmejo v drugih valutah, ne v eurih, se bodisi prenesejo na račune Komisije, ki se vodijo v isti valuti, če so potrebni za kritje izvrševanja plačil, bodisi pretvorijo v eure in prenesejo na račune, ki se vodijo v eurih. Računi izločenih sredstev, ki se vodijo v drugih valutah, ne v eurih, se polnijo glede na ocenjene kratkoročne lokalne plačilne potrebe v isti valuti. Stanje na teh računih se vzdržuje v okviru njihovih ustreznih zgornjih meja.

Globe

Vse globe se naložijo, plačajo ali začasno krijejo v eurih in zato ne predstavljajo valutnega tveganja, če so v skladu BUFI.

Proračunska jamstva

Proračunska jamstva so praviloma razširjena z najvišjo mejo, določeno v eurih. Vendar so lahko nekatere zadevne operacije izražene v drugih valutah (USD ali drugih lokalnih valutah).

Valutno tveganje je del premislekov, ki se upoštevajo ob določitvi potreb po oblikovanju rezervacij.

Skupni sklad za rezervacije

Skupni sklad za rezervacije zdaj posluje v eurih in ameriških dolarjih. Valutno tveganje se upravlja s sklenitvijo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih (valutne nestandardizirane terminske pogodbe), s katerimi je tržna vrednost naložbenega portfelja v ameriških dolarjih zavarovana pred tveganji. Najvišja nezavarovana valutna izpostavljenost je omejena na 1 % vrednosti celotnega portfelja v okviru referenčne in letne strateške dodelitve. Zato bi premik tržne vrednosti naložb v ameriških dolarjih navzgor ali navzdol za več ali manj kot 1-odstotno mejo sprožil posel za uravnoteženje (nova nestandardizirana terminska pogodba v isti ali nasprotni smeri), s katerim bi se ustrezno prilagodila ali obrnila zavarovana pozicija.

Posojila, ki jih prevzame EU s subrogacijo zaradi unovčitve jamstev iz sklada zaradi neplačil s strani upravičenca do posojila (glej pojasnilo 2.4.1.2), so vezana na svojo prvotno valuto in zato izpostavljajo EU valutnemu tveganju. Zaradi negotovosti v zvezi s časom odplačila dolga se za prenesena posojila ne izvajajo nobene dejavnosti za izravnavanje valutnih nihanj (t. i. varovanje pred tveganji).

Valutno tveganje na dan 31. decembra 2020

Izpostavljenost EU valutnemu tveganju ob koncu leta v zvezi s finančnimi instrumenti – neto pozicija

(v milijonih EUR)

 

31.12.2020

USD

GBP

DKK

SEK

EUR

Drugo

Skupaj

Finančna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

593

42

15

14

18 904

20

19 587

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

(417)

—

—

—

616

—

199

Posojila  (44)

21

40

—

—

46

9

116

Terjatve in izterljivi zneski

22

1 208

116

176

72 233

738

74 493

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

115

64

178

367

14 429

1 589

16 742

 

334

1 353

310

557

106 228

2 356

111 137

Finančne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

—

—

—

—

(1)

(4)

(4)

Obveznosti iz poslovanja

(3)

(0)

(19)

(1)

(32 366 )

(19)

(32 408 )

 

(3)

(0)

(19)

(1)

(32 367 )

(22)

(32 412 )

Skupaj

331

1 353

291

556

73 861

2 333

78 725

Če bi se euro v primerjavi z drugimi valutami okrepil za 10 %, bi to imelo naslednji učinek:

(v milijonih EUR)

 

2020

USD

GBP

DKK

SEK

Poslovni izid

(13)

(119)

(27)

(49)

Čista sredstva

(17)

(4)

(1)

(1)

Če bi vrednost eura v primerjavi s temi valutami padla za 10 %, bi to imelo naslednji učinek:

(v milijonih EUR)

 

2020

USD

GBP

DKK

SEK

Poslovni izid

16

146

33

60

Čista sredstva

21

5

2

2

6.4   OBRESTNO TVEGANJE

Naslednja razpredelnica prikazuje občutljivost obrestne mere dolžniških vrednostnih papirjev ob predpostavki mogoče spremembe obrestnih mer za +/–100 bazičnih točk (1 %).

(v milijonih EUR)

 

Povečanje (+) / zmanjšanje (–) v bazičnih točkah

Poslovni izid

2021: Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

+100

(622)

-100

660

2020: Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

+100

(479)

-100

513

Občutljivost na spremembe obrestnih mer določenega portfelja instrumentov denarnega trga in obveznic se poveča z njegovim trajanjem. Trajanje portfeljev glavnih sredstev, ki jih upravlja Komisija, je opisano v nadaljevanju.

Najemanje in dajanje posojil za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč

EU ima zaradi narave svojega najemanja in dajanja posojil veliko sredstev in obveznosti, ki se obrestujejo. Vendar za instrumente finančne pomoči brez instrumenta NextGenerationEU ni obrestnega tveganja, ker se najeta posojila izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji („vzajemni“ posli).

Pri instrumentu NextGenerationEU se ne uporablja strog vzajemen pristop, zato je treba obrestno tveganje kriti z izvajanjem postopkov in mehanizmov, ki zmanjšujejo obrestno tveganje. Osnovno načelo, na katerem temelji diverzificirana strategija financiranja instrumenta NextGenerationEU, je pregledna dodelitev stroškov financiranja in vseh drugih stroškov v zvezi z instrumentom NextGenerationEU upravičencem (do posojil) in proračunu EU (za nepovratno podporo). Program instrumenta NextGenerationEU temelji na načelih povračila celotnih stroškov in nedobičkonosnega delovanja. Zato EU prenese financiranje, ki ga pridobi na trgu, na stroškovno najučinkovitejši in najpravičnejši način na podlagi dnevnih izračunov obresti. Z navedenim se zagotavlja, da države članice krijejo vse stroške v zvezi s posojilom, ki so nastali Uniji.

Instrument NextGenerationEU poseduje denarna sredstva za ohranjanje opredeljene varnostne rezerve kot dela diverzificirane strategije financiranja, hkrati pa preprečuje morebitna presežna stanja. Denarna sredstva instrumenta NextGenerationEU so v Evropski centralni banki. Na podlagi medsebojnega dogovora veljajo za neporavnano stanje denarnih sredstev, ki presega 20 milijard EUR, negativne obresti po obrestni meri za vloge pri ECB, ki je v letu 2021 znašala -0,5 %. Denarna sredstva instrumenta NextGenerationEU so v ECB.

Zakladnica

Komisija razen najemanja posojil v zvezi s programom instrumenta NextGenerationEU ne najema posojil za financiranje svojih odhodkov iz poslovanja. Poleg obrestne izpostavljenosti instrumenta NextGenerationEU se obresti izračunajo od sredstev, ki jih ima na različnih bančnih računih. Komisija je zato uvedla ukrepe, ki zagotavljajo, da obresti (pozitivne ali negativne), ki se obračunajo na njenih bančnih računih, odražajo vsakokratne tržne obrestne mere ter njihova morebitna nihanja.

Računi, odprti pri zakladnicah držav članic za prejemke lastnih sredstev, se ne obrestujejo in so brez stroškov. Računi pri nacionalnih centralnih bankah (lastna sredstva in drugo) se lahko plačajo po uradnih tarifah, ki jih uporabljajo posamezne institucije. Glede na trenutno okolje negativnih obresti so lahko nekatera plačila, ki se uporabljajo za te račune, trenutno negativna. Vzpostavljeni so postopki za upravljanje likvidnosti, da se čim bolj zmanjšajo stanja na teh računih, v skladu s pogoji bank pa se spoštujejo ustrezne zgornje meje. Računi lastnih sredstev so zaščiteni pred kakršnim koli vplivom negativnih obresti v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804).

Stanje vlog čez noč na računih poslovnih bank se dnevno obrestuje. Obrestovanje stanj na teh računih temelji na spremenljivih tržnih obrestnih merah, ki se jim doda pogodbeni pribitek (pozitiven ali negativen). Obrestne mere, ki jih uporabljajo poslovne banke, so za operativna stanja do določene zgornje meje praviloma določene na najnižjo vrednost, tj. nič.

Globe

Začasno plačane globe so vložene v portfelj instrumentov denarnega trga in dolgoročnih obveznic s povprečnim trajanjem portfelja 1,75 leta.

Skupni sklad za rezervacije

Sredstva v skupnem skladu za rezervacije so vložena v portfelj instrumentov denarnega trga in dolgoročnih obveznic s skupnim povprečnim trajanjem portfelja 3,10 leta.

ESPJ v likvidaciji

Zneski ESPJ v likvidaciji so vloženi v portfelj instrumentov denarnega trga in dolgoročnih obveznic s povprečnim trajanjem portfelja 3,24 leta.

6.5   KREDITNO TVEGANJE

Kreditno tveganje na dan 31. decembra 2021

Najvišja izpostavljenost kreditnemu tveganju

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

Finančna sredstva

 

Posojila

163 568

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

44 860

Menjalne terjatve  (45)

7 780

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – dolžniški vrednostni papirji

19 326

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – izvedeni finančni instrumenti

828

Dana jamstva

 

Pogodbe o finančnem jamstvu

55 267

Skupaj na dan 31.12.2021

291 628

Posojilo: kreditna kakovost

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

1. stopnja

2. stopnja

3. stopnja

Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo

Skupaj

Bonitetna ocena

 

 

 

 

 

Prvi razred in visoka kakovost

10 379

—

—

—

10 379

Zgornji srednji razred

58 991

—

—

—

58 991

Nižji srednji razred

79 672

—

—

—

79 672

Špekulativni razred (vključno z neplačili)

8 819

5 965

29

48

14 860

Bruto knjigovodska vrednost

157 861

5 965

29

48

163 903

Minus popravek vrednosti za izgubo

(10)

(299)

(26)

—

(336)

Čista knjigovodska vrednost

157 851

5 665

3

48

163 568

Zgoraj navedene štiri kategorije tveganja načeloma temeljijo na bonitetnih kategorijah zunanjih bonitetnih agencij in ustrezajo naslednjim ocenam:

—

prvi razred in visoka kakovost: Moody P-1, Aaa do Aa3; S&P A-1+, A-1, AAA do AA–; Fitch F1+, F1, AAA do AA– in enakovredne ocene;

—

zgornji srednji razred: Moody P-2, A1 do A3; S&P A-2, A+ do A–; Fitch F2, A+ do A– in enakovredne ocene;

—

nižji srednji razred: Moody P-3, Baa1 do Baa3, S&P A-3, BBB+ do BBB-; Fitch F3, BBB+ do BBB– in enakovredne ocene;

—

špekulativni razred: Moody not prime, Ba1 do C; S&P B, C, BB+ do D; Fitch B, C, BB+ do D in enakovredne ocene.

—

EU te bonitetne kategorije zunanjih agencij uporablja kot referenčno točko, zlasti za finančne instrumente in poslovne banke, vendar lahko po opravljeni lastni analizi posameznih primerov ohrani zneske v eni od zgornjih kategorij tveganja, čeprav ena ali več od zgoraj omenjenih bonitetnih agencij zniža bonitetno oceno zadevne nasprotne stranke.

Zgoraj prikazani zneski pri posojilih, razvrščenih v špekulativni razred, se nanašajo predvsem na posojila finančne pomoči, ki jih je Komisija izplačala partnerskim državam v finančnih težavah. Vsa posojila državam članicam so v 1. stopnji. Odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti so iz programov EFSI in mandata EIB za zunanja posojila.

Najemanje in dajanje posojil za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč

Izpostavljenost kreditnemu tveganju se v primeru Euratoma upravlja s pridobivanjem državnih jamstev (glej pojasnilo 2.4.1.1).

Posojila, zagotovljena državam članicam v okviru instrumenta SURE, temeljijo na sistemu prostovoljnih jamstev držav članic v višini 25 % najvišje zgornje meje, ki je na voljo za zadevno finančno pomoč.

Komisija lahko v primeru neplačil dolžnika in za servisiranje vsakega zadevnega zapadlega dolga črpa sredstva, ki so v skupnem skladu za rezervacije (za posojila v obliki makrofinančne pomoči in posojila Euratoma tretjim državam), in jih zahteva od držav članic, hkrati pa spoštuje zgornje meje virov lastnih sredstev (glej pojasnilo 6.6).

Posojilo: Prerazporeditev v popravek vrednosti za izgubo zaradi oslabitve

(v milijonih EUR)

 

1. stopnja

2. stopnja

3. stopnja

Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo

Skupaj

Popravek vrednosti za izgubo na dan 1.1.2021

49

6

19

—

73

Prerazporeditev v 1. stopnjo

0

—

—

—

0

Prerazporeditev v 2. stopnjo

(41)

41

—

—

—

Prerazporeditev v 3. stopnjo

(0)

(1)

1

—

(0)

Nova posojila

4

69

0

—

73

Odprave pripoznanja – odplačila

(0)

(0)

(0)

—

(0)

Odprave pripoznanja – odpisi

—

—

—

—

—

Ponovno merjenje popravka vrednosti za izgubo

(1)

185

6

—

189

Drugo

(0)

—

0

—

(0)

Popravek vrednosti za izgubo na dan 31.12.2021

10

299

26

—

336

Posojila: stopenjsko ocenjevanje

Kot je navedeno v pomembnih računovodskih usmeritvah, je nadomestilo za oslabitev za finančna sredstva po odplačni vrednosti razen terjatev odvisno od stopnje, v katero je finančno sredstvo razvrščeno.

Dodelitev stopnjam je odvisna predvsem od bonitetne ocene nasprotne stranke. Stopenjski model temelji na relativni oceni kreditnega tveganja, tj. EU ima lahko z isto nasprotno stranko različna posojila v različnih stopnjah, odvisno od kreditnega tveganja nasprotne stranke ob izdaji posojila. EU, ki ima edinstven institucionalni status, posoja denar svojim državam članicam ali državam v težavah. Posledično uporablja tudi kvalitativno oceno kreditnega tveganja na podlagi spremljanja gospodarskih razmer posojilojemalcev v težavah.

1. stopnja – ni znatnega povečanja kreditnega tveganja

Posojila nasprotnim strankam z bonitetnimi ocenami v naložbenem razredu (tj. med AAA (Aaa) in BBB– (Baa3) na ocenjevalni lestvici S&P/Fitch (Moody) ali v skladu z enakovredno zunanjo ali notranjo oceno) na datum poročanja se štejejo za posojila z majhnim kreditnim tveganjem, zato so v 1. stopnji, razen če so zapadla več kot 30 dni (glej 2. stopnjo). Poleg tega so vsa posojila, pri katerih ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, kot je opredeljeno spodaj, razvrščena v 1. stopnjo. Pri finančnih sredstvih v 1. stopnji se nadomestilo za oslabitev izmeri na stopnji 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub.

2. stopnja – znatno povečanje kreditnega tveganja

EU s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih ocen določi, ali se je od izdaje posojila kreditno tveganje znatno povečalo in ali se torej uporablja prerazvrstitev v 2. stopnjo.

Vsa posojila, za katera so pogodbena plačila zapadla med 31 in 90 dnevi, se prerazporedijo v 2. stopnjo.

Za nasprotne stranke z bonitetno oceno med AAA (Aaa) in BB– (Ba3) na dan začetnega pripoznanja: razen če se uporablja primer majhnega tveganja (zgoraj v 1. stopnji), se poslabšanje šteje za znatno, če razlika med oceno ob izdaji posojila in oceno na datum poročanja znaša tri stopnje ali več.

Za nasprotne stranke z bonitetnima ocenama B+ (B1) ali B (B2) na dan začetnega pripoznanja: poslabšanje se šteje za znatno, če razlika med začetno oceno in trenutno oceno znaša dve stopnji ali več.

Za nasprotne stranke z bonitetno oceno B– (B3) ali nižjo (v razponu CCC/Caa) na dan začetnega pripoznanja: poslabšanje se šteje za znatno, če razlika med začetno oceno in trenutno oceno na datum poročanja znaša eno stopnjo ali več.

Posojila, izdana pred prehodom na spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 (tj. 1. januarja 2021), v zvezi s katerimi informacije o kreditnem tveganju ob začetnem pripoznanju niso na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj, so razvrščena v 2. stopnjo.

Pri posojilih v 2. stopnji se nadomestilo za oslabitev izmeri na ravni pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja.

3. stopnja – posojila poslabšane kreditne kakovosti

Posojila so razvrščena v 3. stopnjo, če so zapadla 90 dni ali kadar se po izdaji posojila zgodi en ali več dogodkov, ki škodljivo vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove navedenega finančnega sredstva. Na primer, posojilo je razvrščeno v 3. stopnjo, če:

—

je verjetno, da bo posojilojemalec šel v stečaj ali drugo obliko finančne reorganizacije;

—

ima posojilojemalec bonitetni razred D, ki ga je objavila zunanja bonitetna agencija, ter

—

posojilojemalec zamuja s katero koli finančno obveznostjo do EU ali če v primeru posojil za finančno pomoč zamuja s plačilom kateri koli drugi mednarodni organizaciji, ki financira program.

Pri posojilih v 3. stopnji se nadomestilo za oslabitev izmeri na stopnji pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja.

Odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti

EU ima tudi „odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti“. To so neodplačana zajamčena posojila, pri katerih je EU izvajalskemu partnerju plačala unovčitev jamstva. Za ta posojila so se vse pravice prenesle na EU. EU jih v svoji bilanci stanja pripoznava po pošteni vrednosti ob začetnem pripoznanju. Razvršča jih kot odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti in izračuna nadomestilo za oslabitev na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja. V skladu z ustreznimi sporazumi med EU in izvajalskimi partnerji se začne postopek izterjave v imenu EU, da bi izterjala morebitne dolgovane zneske.

Posojilo: merjenje pričakovanih kreditnih izgub

Merjenje pričakovanih kreditnih izgub je z verjetnostjo tehtana ocena razlike med pogodbenimi in pričakovanimi denarnimi tokovi. EU uporablja za to oceno naslednje parametre kreditnega tveganja:

—

verjetnost neplačila,

—

izguba ob neplačilu ter

—

izpostavljenost ob neplačilu.

Verjetnost neplačila je odstotek in pomeni verjetnost, da nasprotna stranka ne bo izpolnila svoje finančne obveznosti, bodisi v naslednjih 12 mesecih (kar se uporablja za „12-mesečne pričakovane kreditne izgube“) bodisi v preostalem obdobju trajanja obveznosti (kar se uporablja za „pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja“).

Izguba ob neplačilu je odstotek, ki kaže pričakovan primanjkljaj denarnih sredstev, tj. za del izpostavljenosti se pričakuje, da bo po neplačilu izgubljen, ob upoštevanju izterjav in zavarovanja s premoženjem. Za oceno izgube ob neplačilu za izpostavljenostih države EU upošteva svoj status prednostnega upnika.

Izpostavljenost ob neplačilu je neporavnana izpostavljenost (znesek) v trenutku neplačila.

Ocenjeni denarni tokovi v pričakovanem obdobju trajanja finančnega sredstva se diskontirajo po efektivni obrestni meri.

EU šteje v prihodnost usmerjene informacije, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov in prizadevanj, za smiselne in upravičene ter po potrebi prilagaja parametre modela.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki: kreditna kakovost

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

Bonitetna ocena

 

Prvi razred in visoka kakovost

40 716

Zgornji srednji razred

3 650

Nižji srednji razred

306

Špekulativni razred

189

Bruto knjigovodska vrednost

44 860

Minus popravek vrednosti za izgubo

—

Čista knjigovodska vrednost

44 860

Zakladnica

Zneski denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v razpredelnici zgoraj se nanašajo predvsem na denarna sredstva, ki jih upravlja zakladnica Komisije. Večina zakladniških sredstev Komisije se v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804) o virih lastnih sredstev hrani na računih, ki so jih države članice odprle za plačilo prispevkov iz virov lastnih sredstev (predvsem BND, DDV in TLS). Vsi ti računi so odprti pri zakladnicah držav članic ali njihovih nacionalnih centralnih bankah. Te institucije pomenijo najnižje kreditno tveganje (ali tveganje nasprotne stranke) za Komisijo, saj ima izpostavljenost do svojih držav članic. Pri tistem delu zakladniških sredstev Komisije, ki se hranijo pri poslovnih bankah za kritje izvedbe plačil, se zadevni računi polnijo sproti in se avtomatično upravljajo prek sistema zakladnice za upravljanje denarnih sredstev. Na vsakem računu se vzdržuje minimalno stanje denarnih sredstev, ki upošteva povprečni znesek dnevnih plačil, ki se izvršujejo prek tega računa. Posledica tega je, da je skupno stanje vlog čez noč na teh računih stalno nizko (povprečno manj kot 54 milijonov EUR, porazdeljenih med približno 25 računov), tako da je izpostavljenost Komisije tveganju omejena. Te zneske je treba obravnavati ob upoštevanju skupnega dnevnega stanja zakladnice, ki je leta 2021 nihalo med 1 milijardo EUR in 38 milijardami EUR, in skupnega zneska plačil, izvršenih z bančnih računov Komisije leta 2021, ki je presegal 170 milijard EUR.

Poleg tega se za izbiro poslovnih bank uporabljajo posebne smernice, da bi se dodatno zmanjšalo tveganje nasprotne stranke, ki mu je izpostavljena Komisija:

—

vse poslovne banke so izbrane prek javnih razpisov. Minimalna dolgoročna bonitetna ocena, ki se zahteva za sodelovanje v razpisnih postopkih, je S&P A ali njej enakovredna. V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko sprejme nižja stopnja;

—

bonitetne ocene poslovnih bank, pri katerih ima Komisija račune, se redno spremljajo ter

—

V delegacijah zunaj EU so računi izločenih sredstev odprti pri lokalnih bankah, ki so izbrane s poenostavljenim razpisnim postopkom. Zahteve v zvezi z oceno so odvisne od lokalnih okoliščin in se lahko med državami precej razlikujejo. Za omejitev izpostavljenosti tveganju se višina preostalih sredstev na teh računih ohranja na najnižji možni ravni (ob upoštevanju potreb poslovanja), računi se redno polnijo, uporabljene zgornje meje pa se pregledujejo na letni osnovi.

Instrument NextGenerationEU

Instrumenti dajanja in najemanja posojil za finančno pomoč na splošno nimajo nobenega neporavnanega stanja denarnih sredstev zaradi vzajemnega načela, na katerem temeljijo posojila finančne pomoči. Vendar ima z izvajanjem diverzificirane strategije financiranje v instrumentu NextGenerationEU slednji denarna sredstva za zagotovitev, da zneski, ki so na bančnem računu instrumenta NextGenerationEU, zadostujejo za izpolnjevanje vseh prihodnjih potreb po izplačilih in ohranjanje varnostne rezerve, hkrati pa preprečujejo morebitna presežna stanja. Denarna sredstva so na bančnem računu pri ECB, zato je kreditno tveganje zelo majhno.

Začasno plačane globe: vloge

Banke, pri katerih so naložena sredstva začasno plačanih glob do leta 2010, so izbrane z razpisnim postopkom v skladu s strategijo obvladovanja tveganj, v kateri so opredeljeni bonitetne zahteve in znesek sredstev, ki jih je mogoče naložiti sorazmerno z lastniškim kapitalom nasprotne stranke.

Za poslovne banke, ki so bile izbrane posebej za depozite začasno plačanih glob, se praviloma zahteva minimalna dolgoročna bonitetna ocena A– (Standard & Poor’s ali enakovredna ocena) pri dveh bonitetnih agencijah. Pri poslabšanju ocene bank v tej skupini se uporabijo posebni ukrepi. Poleg tega je znesek, položen pri vsaki banki, omejen na določen odstotek njenih lastnih sredstev, ki se razlikuje glede na bonitetno oceno vsake institucije. Pri izračunu teh omejitev se upošteva tudi znesek še neuveljavljenih jamstev, ki jih je Komisiji izdala ista institucija. Skladnost še neuveljavljenih depozitov z veljavnimi sektorskimi zahtevami se redno pregleduje.

Terjatve: kreditna kakovost

(v milijonih EUR)

31.12.2021

 

Nezapadle

Zapadle

Zapadle

Zapadle

Zapadle

Skupaj

0–30 dni

31–90 dni

91 dni–1 leto

> 1 leto

Bruto knjigovodska vrednost

2 785

15

9

578

1 453

4 840

Minus popravek vrednosti za izgubo

(2)

(1)

(4)

(18)

(147)

(173)

Čista knjigovodska vrednost

2 783

14

5

560

1 305

4 667

Zneski v tej razpredelnici ne vključujejo odloženih stroškov in prejemnega dela pogodb o finančnem jamstvu, ki se merijo po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja (glej pojasnilo 2.6.2), saj zanje zahteve glede oslabitve ne veljajo.

Komisija je 10. julija 2020 in 8. julija 2021 sprejela sklepa o spremembi svojih notranjih določb o izterjavi terjatev, da bi ublažila vpliv pandemije COVID-19 na dolžnike Komisije. S sklepom so bili začasno podaljšani roki za plačila za nove dolgove in predvidena možnost, da se za dolgove, ki še niso zapadli, odobri dodaten rok za plačilo.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja – dolžniški vrednostni papirji: kreditna kakovost

Skupni sklad za rezervacije

Tehtana povprečna bonitetna ocena portfelja skupnega sklada za rezervacije je A– (S&P ali enakovredna ocena).

Začasno plačane globe: portfelj sklada BUFI

Pri naložbah v državne dolžniške instrumente iz začasno plačanih glob, naloženih od leta 2010, je Komisija izpostavljena kreditnemu tveganju. Najvišja koncentracija izpostavljenosti je do Španije, ki predstavlja 10 % portfelja. Pet držav z največjo izpostavljenostjo (Španija, Francija, Italija, Nemčija in Nizozemska) skupaj predstavlja 30 % portfelja naložb. Tehtana povprečna bonitetna ocena portfelja je A (S&P ali enakovredna ocena).

Prejeta finančna jamstva

Strategija obvladovanja tveganj, ki se uporablja za sprejemanje takih jamstev, Komisiji zagotavlja visoko kreditno kakovost. Strategija vključuje opredelitev najvišje kreditne izpostavljenosti do določenega subjekta finančnega sektorja na podlagi njegove bonitetne ocene in ravni kapitala subjekta, kot je obračunan v njegovih računovodskih izkazih po MSRP. Skladnost še neuveljavljenih jamstev z veljavnimi sektorskimi zahtevami se redno pregleduje.

ESPJ v likvidaciji

V smernicah o upravljanju sredstev ter strategiji za obvladovanje tveganj in naložbeni strategiji so opredeljene nekatere omejitve za omejitev izpostavljenosti portfelja, ki je omejen na naložbeni razred (razen pri izpostavljenostih do držav članic EU), kreditnemu tveganju. Tehtana povprečna bonitetna ocena portfelja je BBB+ (S&P ali enakovredna ocena).

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja – izvedeni finančni instrumenti: kreditna kakovost

Izvedena sredstva se nanašajo predvsem na jamstva za portfelje lastniških instrumentov in valutne nestandardizirane terminske pogodbe. Zato je kreditno tveganje omejeno na tveganje nasprotne stranke. Jamstvo za portfelj lastniških instrumentov bo poravnano z izvajalskim partnerjem EU, tj. skupino EIB, ki je ocenjena z bonitetno oceno AAA. Edina nasprotna stranka za vse neporavnane valutne nestandardizirane terminske posle na dan 31. decembra 2021 je banka Banque de France, zato se po tem datumu ne vzpostavljajo izboljšave kreditne kakovosti, kot so zavarovanje s premoženjem, sporazumi o pobotu ali jamstva.

Pogodbe o finančnem jamstvu: kreditna kakovost

(v milijonih EUR)

 

31.12.2021

1. stopnja

2. stopnja

Skupaj

Dolgoročna bonitetna ocena

 

 

 

Prvi razred in visoka kakovost

0

1

1

Zgornji srednji razred

2

—

2

Nižji srednji razred

219

—

219

Špekulativni razred

3 964

51 079

55 043

Upravljano na skupni podlagi / neocenjeno

2

—

2

Skupaj

4 187

51 080

55 267

Pogodbe o finančnem jamstvu: prerazporeditev v popravek vrednosti za izgubo

(v milijonih EUR)

 

1. stopnja

2. stopnja

Skupaj

Popravek vrednosti za izgubo na dan 1.1.2021

859

5 143

6 002

Prerazporeditev v 2. stopnjo

(494)

494

0

Prerazporeditev v 1. stopnjo

—

—

—

Povečanja

8

623

630

Sprostitev jamstev

(0)

(0)

(0)

Ponovno merjenje

112

789

900

Popravek vrednosti za izgubo na dan 31.12.2021

485

7 048

7 533

Knjigovodska vrednost obveznosti iz finančnih jamstev na dan 31.12.2021

610

7 183

7 794

(1) Prerazporeditve iz 1. stopnje/2. stopnje in v 1. stopnjo/2. stopnjo se merijo po otvoritvenem stanju nadomestila za oslabitev, medtem ko so spremembe zneska, ki izhajajo iz spremembe stopnje (tj. merjenje 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub ali pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja), del ponovnega merjenja.

Pogodbe o finančnem jamstvu: stopenjske politike

Ključni kazalnik tveganja za dodelitev pogodb o finančnem jamstvu stopnjam je bonitetna ocena zajamčenega dolga. Pri stopenjskemu modelu se primerja bonitetna ocena ob izdaji posojila z bonitetno oceno na datum poročanja. Pri portfeljskih jamstvih se upošteva tehtana povprečna bonitetna ocena zajamčenega portfelja.

1. stopnja – ni znatnega povečanja kreditnega tveganja

Kreditno tveganje pogodb o finančnem jamstvu z bonitetnimi ocenami v naložbenem razredu (tj. med AAA (Aaa) in BBB– (Baa3) na ocenjevalni lestvici S&P/Fitch (Moody) ali v skladu z enakovredno zunanjo ali notranjo oceno) na datum poročanja se šteje za majhno ne glede na začetno bonitetno oceno, pogodbe o finančnem jamstvu pa so v 1. stopnji. Poleg tega so vse pogodbe o finančnem jamstvu, pri katerih ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, kot je opredeljeno spodaj, razvrščene v 1. stopnjo. Pri pogodbi o finančnem jamstvu v 1. stopnji se nadomestilo za oslabitev izmeri na stopnji 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub.

2. stopnja – znatno povečanje kreditnega tveganja

Naslednje poslabšanje bonitetne ocene se šteje za znatno in povzroči prerazporeditev pogodbe o finančnem jamstvu v 2. stopnjo:

—

za jamstva z bonitetno oceno med AAA (Aa1) in BB– (Ba3) na ocenjevalni lestvici S&P/Fitch (Moody) ali v skladu z enakovredno zunanjo ali notranjo oceno ob začetnem pripoznanju se poslabšanje ocene šteje za znatno, če znaša razlika med začetno oceno in oceno na datum poročanja tri stopnje ali več za jamstva v zvezi z enotnim dolžniškim instrumentom ter dve stopnji za jamstva v zvezi s portfeljem dolga;

—

za jamstva z bonitetno oceno med B+ (B1) ali B (B2) ob začetnem pripoznanju se poslabšanje ocene šteje za znatno, če znaša razlika med začetno oceno in oceno na datum poročanja dve stopnji ali več za jamstva v zvezi z enotnim dolžniškim instrumentom ter eno stopnjo za jamstva v zvezi s portfeljem dolga ter

—

za jamstva z bonitetno oceno med B– (B3) ali nižjo ob začetnem pripoznanju se poslabšanje ocene šteje za znatno, če znaša razlika med začetno oceno in oceno na datum poročanja eno stopnjo ali več (enotni dolžniški instrument in portfelj dolga).

Če informacije o bonitetni oceni niso na voljo, temveč so bile ob začetnem pripoznanju ocenjene pričakovane letne terjatve, se dejanska raven terjatev v primerjavi z začetnim načrtovanjem prav tako šteje za smiseln kazalnik tveganja za oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja.

EU lahko poleg zgornjih meril uporabi kvalitativno oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja na podlagi dodatnih, smiselnih in upravičenih razpoložljivih informacij.

Pogodbe o finančnem jamstvu, sklenjene pred prehodom na spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 (tj. pred 1. januarjem 2021), v zvezi s katerimi informacije o kreditnem tveganju ob začetnem pripoznanju niso na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj, so razvrščene v 2. stopnjo.

Pri pogodbah o finančnem jamstvu v 2. stopnji se nadomestilo za oslabitev izmeri na stopnji pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja.

Razvrstitev v 3. stopnjo in odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti se za pogodbe o finančnem jamstvu ne uporablja.

Proračunska jamstva

Unija je kreditnemu tveganju izpostavljena predvsem z operacijami, za katere jamči. Kadar se kreditna kakovost osnovnih operacij poslabša, postanejo dogodki neizpolnjevanja obveznosti verjetnejši, s tem pa tudi unovčitve jamstev EU.

Komisija se za spremljanje in upravljanje tega tveganja zanaša na model kreditnega tveganja za ocenjevanje morebitnih izgub, med drugim z uporabo vhodnih podatkov, ki jih zagotovijo izvajalski partnerji. Rezultat teh modelov se razlaga in združi s strokovno presojo, na podlagi česar se izpelje ocena tveganja, ki je skladna z vsebino posla in ustreznimi ekonomskimi okoliščinami.

Kreditno tveganje na dan 31. decembra 2020

Analiza starosti finančnih sredstev, ki niso oslabljena

(v milijonih EUR)

31.12.2020

 

Skupaj

Niti zapadla niti oslabljena

Zapadle postavke, ki niso oslabljene

< 1 leto

1–5 let

> 5 let

Posojila

93 309

93 308

0

—

—

Terjatve in izterljivi zneski

74 493

59 702

505

14 030

257

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

199

199

—

—

—

Skupaj na dan 31.12.2020

168 001

153 209

505

14 030

257

Kreditna kakovost finančnih sredstev, ki niso niti prekoračila zapadlosti v plačilo niti niso oslabljena

(v milijonih EUR)

31.12.2020

 

Za prodajo razpoložljiva sredstva (46)

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj (47)

Posojila

Terjatve in izterljivi zneski

Denarna sredstva

Skupaj

Nasprotne stranke z zunanjimi bonitetnimi ocenami

 

 

 

 

 

 

Prvi razred in visoka kakovost

9 005

199

2 040

52 817

13 896

77 956

Zgornji srednji razred

3 415

—

35 040

1 535

1 011

41 001

Nižji srednji razred

2 133

—

48 139

1 886

1 651

53 809

Špekulativni razred

310

—

7 964

142

165

8 580

 

14 862

199

93 182

56 380

16 723

181 347

Nasprotne stranke brez zunanjih bonitetnih ocen

 

 

 

 

 

 

Dolžniki brez zamud pri plačilu v preteklosti

—

—

126

3 318

19

3 463

Dolžniki z zamudami pri plačilu v preteklosti

—

—

—

4

—

4

 

—

—

126

3 322

19

3 466

Skupaj

14 862

199

93 309

59 702

16 742

184 814

6.6   LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Likvidnostno tveganje na dan 31. decembra 2021

Analiza zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti po preostali pogodbeni zapadlosti

(v milijonih EUR)

31.12.2021

 

Nediskontirani pogodbeni denarni tokovi

Knjigovodska vrednost

< 1 leto

1–5 let

> 5 let

Skupaj

Najeta posojila

(23 769 )

(45 030 )

(180 660 )

(249 459 )

(236 720 )

Obveznosti iz poslovanja

(46 372 )

—

—

(46 372 )

(46 372 )

Drugo

(218)

(830)

(890)

(1 938 )

(1 605 )

Skupaj na dan 31.12.2021

(70 358 )

(45 860 )

(181 550 )

(297 769 )

(284 697 )

Analiza zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti po preostali pogodbeni zapadlosti

(v milijonih EUR)

31.12.2021

 

Nediskontirani pogodbeni denarni tokovi

Knjigovodska vrednost

< 1 leto

1–5 let

> 5 let

Skupaj

Plačilni del iz naslova izvedenih finančnih instrumentov

(646)

(5)

—

(651)

 

Prejemni del iz naslova izvedenih finančnih instrumentov

648

—

—

648

 

Čisti denarni tokovi na dan 31.12.2021

2

(5)

—

(3)

(3)

Analiza zapadlosti pogodb o finančnem jamstvu, izdanih v najzgodnejšem obdobju, v katerem se lahko unovči jamstvo.

(v milijonih EUR)

31.12.2021

 

Najvišji znesek zavarovanja

Knjigovodska vrednost

< 1 leto

1–5 let

> 5 let

Skupaj

Pogodbe o finančnem poroštvu

(55 381 )

(878)

(1)

(56 259 )

(7 794 )

Skupaj na dan 31.12.2021

(55 381 )

(878)

(1)

(56 259 )

(7 794 )

Najemanje posojil za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč

Prvi ukrep za odplačilo najetih posojil za finančno pomoč je pravočasno pobiranje odplačil zadevne finančne pomoči in posojil instrumenta NextGenerationEU. Vendar obstajajo dodatna varovala, ki bi se lahko uporabila v primeru neplačil ali zamudah pri plačilu posojilojemalcev.

Oddelek skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe zagotavlja likvidnostno rezervo za posojila v obliki makrofinančne pomoči in posojila Euratoma tretjim državam. Zato bi se za odplačilo zadevnih najetih posojil najprej uporabila razpoložljiva sredstva jamstvenega sklada (vendar šele po izvedbi prvega ukrepa, tj. vključitvi porokov za Euratom, ki so tretje osebe (glej pojasnilo 6.4)). Če bi se razpoložljiva sredstva v katerem koli trenutku izkazala za nezadostna za pokritje dejanskih izgub, bo Komisija sprožila ukrepe za zagotovitev dodatnih sredstev (npr. ukrep začasne uporabe likvidnostne rezerve zakladnice Komisije, ukrep začasnih prerazporeditev in/ali dodatne odhodke iz proračuna EU).

Komisija lahko za instrument NextGenerationEU uporabi tudi dejavno upravljanje likvidnosti in najemanje kratkoročnih posojil za servisiranje dolgov EU, za instrument SURE pa lahko obnovi povezana najeta posojila, najeta v imenu Unije.

Komisija lahko za vsa najeta posojila za finančno pomoč in tudi najeta posojila za instrument NextGenerationEU unovči sredstva do razpoložljive zgornje meje virov lastnih sredstev za servisiranje dolgov EU. Zakonodaja o virih lastnih sredstev določa zgornjo mejo za vire lastnih sredstev za pokrivanje letnih odobrenih sredstev za plačila v višini 1,40 % BNI držav članic in dodatno začasno povečanje v višini 0,6 odstotne točke za instrument NextGenerationEU. Proračun za leto 2021 je vključeval vire lastnih sredstev za financiranje odhodkov v skupni višini 1,12 % BND. To pomeni, da je bilo na dan 31. decembra 2021 na razpolago 0,88 % za kritje njenih obveznosti. V ta namen lahko EU zahteva sredstva od držav članic, da izpolni svojo pravno obveznost do posojilodajalcev.

Nazadnje, posojila, zagotovljena državam članicam v okviru instrumenta SURE, temeljijo na sistemu prostovoljnih jamstev držav članic v višini 25 % najvišje zgornje meje, ki je na voljo za zadevno finančno pomoč. Preden Komisija unovči jamstva, ki jih zagotovijo države članice, se od nje pričakuje, da bo preučila obseg črpanja sredstev iz kritja, razpoložljivega iz zgornje meje lastnih sredstev za odobritve plačil v obsegu, ki je po mnenju Komisije vzdržen, med drugim ob upoštevanju skupnih pogojnih obveznosti Unije in vzdržnosti splošnega proračuna Unije. Ta preučitev ne vpliva na to, da so zagotovljena jamstva nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo.

Zakladnica

Proračunska načela EU zagotavljajo, da skupna denarna sredstva za dano leto vedno zadostujejo za izvršitev vseh plačil. Dejansko so skupni prispevki držav članic skupaj z raznimi prihodki enaki znesku odobritev plačil za zadevno proračunsko leto. Države članice vsako leto plačajo prispevke v dvanajstih mesečnih obrokih, ki temeljijo na sprejetem proračunu, na plačila pa vplivajo potrebe poslovanja. Poleg tega so v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (o načinih in postopkih za dajanje lastnih sredstev na razpolago, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804) prispevki držav članic, povezani s spremembami proračuna, odobrenimi v danem mesecu (N), na voljo šele prvi delovni dan v mesecu N + 1 (v primeru odobritve pred 16. dnem v danem mesecu) ali prvi delovni dan v mesecu N + 2 (v primeru odobritve na 16. dan ali pozneje v danem mesecu), medtem ko so povezane odobritve plačil na voljo takoj.

Zaradi zagotavljanja, da razpoložljiva zakladniška sredstva vedno zadostujejo za kritje plačil, ki jih je treba izvršiti v danem mesecu, so vzpostavljeni postopki za redno napovedovanje denarnih sredstev. Viri lastnih sredstev ali dodatno financiranje se lahko po potrebi vpokličejo vnaprej od držav članic, do nekaterih omejitev in pod nekaterimi pogoji, določenimi v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804. Zaradi potreb poslovanja in splošnih proračunskih omejitev v zadnjih letih se je povečala potreba po spremljanju ritma plačil med letom. Poleg navedenega pa v okviru dnevnega zakladniškega poslovanja Komisije avtomatska orodja za upravljanje denarnih sredstev zagotavljajo, da so na vseh bančnih računih Komisije dnevno na voljo zadostna likvidna sredstva.

Globe

Sklad BUFI, v katerega se vlagajo začasno plačane globe, se upravlja po načelu, da imajo sredstva zadostno stopnjo likvidnosti in možnost mobilizacije v zvezi z zadevnimi obveznostmi. Portfelj sestavljajo predvsem visoko likvidni vrednostni papirji, ki se lahko prodajo za pokritje kratkoročnih denarnih odlivov. Poleg tega delež denarnih sredstev, njihovih ustreznikov in vrednostnih papirjev, ki zapadejo v enem letu, presega 50 %.

Proračunska jamstva

Analiza zapadlosti za finančna jamstva je predstavljena z uporabo preudarnega pristopa, na podlagi katerega je najvišji znesek danega jamstva dodeljen najzgodnejšemu obdobju, v katerem se lahko unovči jamstvo. Glede na to, da je večina jamstev EU unovčljivih na prvo zahtevo, je znaten znesek dodeljen prvemu časovnemu sklopu. Vendar je verjetnost, da se bodo od EU vpoklicala vsa jamstva za celoten znesek v prvem obdobju, majhna. Poleg tega je znesek, izgubo katerega pričakuje EU, pogosto precej manjši od zgornje meje jamstva, zato je treba znesek likvidnostnega tveganja obravnavati v povezavi s knjigovodsko vrednostjo obveznosti iz jamstev.

Ključni cilj okvira za obvladovanje tveganja pogojnih obveznosti je zagotoviti, da lahko proračun EU kadar koli izpolni svoje obveznosti, ne da bi s tem ovirala normalno izvrševanje proračuna. To vključuje tudi zmanjšanje likvidnostnega tveganja v zvezi s proračunskimi jamstvi, tj. tveganja, da bi Unija imela nezadostna sredstva za pravočasno izpolnitev vseh svojih plačilnih obveznosti v zvezi z jamstvi (kar bi lahko nato na primer povzročilo izrivanje drugih stroškov ali odložitev plačil za naslednja proračunska leta).

V tem pogledu je vsako proračunsko jamstvo krito z zadostnim oblikovanjem rezervacij, vplačanih v skupni sklad za rezervacije, da bi se zagotovilo, da je na voljo vedno dovolj likvidnosti za pravočasno plačilo unovčitev jamstev.

EU redno spremlja ustreznost stopnje rezervacij posameznega programa proračunskega jamstva, vsako leto pa z opredeljeno stopnjo gotovosti poroča (48) o svoji oceni, ali navedeni zneski zadostujejo za kritje tveganja v naslednjih petih letih.

Poleg tega so vzpostavljeni dodatni zaščitni postopki (začasne prerazporeditve med oddelki skupnega sklada za rezervacije in uporaba likvidnostne rezerve osrednje zakladnice) za zagotovitev zadostne likvidnosti.

Skupni sklad za rezervacije

Skupni sklad za rezervacije se upravlja po načelu, da imajo sredstva zadostno stopnjo likvidnosti in možnost mobilizacije v zvezi z zadevnimi obveznostmi. Portfelj sestavljajo likvidna sredstva, ki se lahko po potrebi prodajo za pokritje kratkoročnih denarnih odlivov. Poleg tega delež denarnih sredstev, njihovih ustreznikov in vrednostnih papirjev, ki zapadejo v enem letu, znaša 26 %.

Poravnava pogodb o izvedenih finančnih instrumentih je bruto in temelji na njihovi pogodbeni zapadlosti. Obveznosti se izpolnjujejo s prodajo sredstev, izraženih v ameriških dolarjih, in/ali posli zamenjave, pri čemer lahko zaradi tečajnih razlik nastane denarni odliv. Upravljanje likvidnosti v zvezi z zahtevami glede zavarovanja s premoženjem ali kritja ni potrebno, ker trenutna nasprotna stranka pri varovanju pred tveganji sprejema poslovanje s Komisijo brez zahtev za zavarovanje s premoženjem ali kritje.

Likvidnostno tveganje na dan 31. decembra 2020

Analiza zapadlosti finančnih obveznosti po preostali pogodbeni zapadlosti

(v milijonih EUR)

31.12.2020

 

< 1 leto

1–5 let

> 5 let

Skupaj

Najeta posojila

(10 410 )

(20 230 )

(62 553 )

(93 192 )

Obveznosti iz poslovanja

(32 408 )

—

—

(32 408 )

Obveznosti iz finančnih jamstev

(90)

—

—

(90)

Druge finančne obveznosti

(149)

(665)

(947)

(1 761 )

Skupaj na dan 31.12.2020

(43 057 )

(20 895 )

(63 500 )

(127 451 )

Finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

(v milijonih EUR)

31.12.2020

 

< 1 leto

1–5 let

> 5 let

Skupaj

Plačilni del iz naslova izvedenih finančnih instrumentov

(417)

(4)

(1)

(421)

Prejemni del iz naslova izvedenih finančnih instrumentov

423

—

—

423

Čisti denarni tokovi na dan 31.12.2020

5

(4)

(1)

1

6.7   TVEGANJE SPREMEMBE DRUGIH CEN

Na dan 31. decembra 2021 je EU izpostavljena tveganjem spremembe drugih cen (kapitalsko tveganje), ki izhaja iz nekotiranih naložb v lastniški kapital (kot so skladi tveganega kapitala in drugi investicijski skladi), skladov denarnega trga (kot je enotni sklad EIB) in naložb v združene portfelje (glej pojasnilo 2.4.2.1), pa tudi z jamstvi, ki krijejo nekotirane naložbe v lastniški kapital in navidezni lastniški kapital, ki se obravnavajo kot izvedeni finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja (glej pojasnilo 2.4.2.2).

Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov je tveganje, da se bo poštena vrednost naložb v lastniške instrumente spremenila zaradi nihanj cen lastniških instrumentov in/ali vrednosti zajamčenih naložb v lastniški kapital. Učinek na presežek ali primanjkljaj v višini 10-odstotnega povečanja ali zmanjšanja vrednosti zgoraj navedenih instrumentov, bi bil:

(v milijonih EUR)

 

10 %

(10) %

Naložbe v kapital

238

(238)

Skladi denarnega trga in naložbe v združene portfelje

251

(251)

Jamstva za portfelje lastniških instrumentov  (49)

415

(415)

Skupaj na dan 31.12.2021

905

(905)

EU vlaga v ali jamči za nekotirana sredstva, katerih vrednosti niso javno dostopne. Večino teh finančnih instrumentov izvajajo pooblaščeni subjekti, ki so strokovnjaki v sektorju, navedena sredstva pa redno ocenjujejo in spremljajo.

7.   RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

7.1   POVEZANE STRANKE

Povezane stranke EU so subjekti EU, ki so vključeni v konsolidacijo, pridruženi subjekti in ključno vodstveno osebje teh subjektov. Posli med temi subjekti potekajo kot del običajnega poslovanja EU in zato v skladu z računovodskimi pravili EU niso potrebne posebne zahteve po njihovem razkritju.

7.2   UPRAVIČENOSTI KLJUČNEGA VODSTVENEGA OSEBJA

Za predstavitev podatkov o poslih povezanih strank v zvezi s ključnim vodstvenim osebjem EU so take osebe tukaj prikazane v okviru petih kategorij:

kategorija 1: predsedniki Evropskega sveta, Komisije in Sodišča Evropske unije;

kategorija 2: podpredsednik Komisije in visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter drugi podpredsedniki Komisije;

kategorija 3: generalni sekretar Sveta, člani Komisije, sodniki in generalni pravobranilci Sodišča Evropske unije, predsednik in člani Splošnega sodišča, evropski varuh človekovih pravic ter Evropski nadzornik za varstvo podatkov;

kategorija 4: predsednik in člani Evropskega računskega sodišča;

kategorija 5: najvišji javni uslužbenci institucij in agencij.

Povzetek njihovih upravičenosti je prikazan spodaj – dodatne informacije so na voljo tudi v kadrovskih predpisih, objavljenih na spletišču Europa, ki so uradni dokument z opisom pravic in obveznosti vseh uradnikov EU. Ključno vodstveno osebje ni prejelo preferenčnih posojil od EU.

FINANČNE UPRAVIČENOSTI KLJUČNEGA VODSTVA

(v EUR)

Upravičenost (na zaposlenega)

Kategorija 1

Kategorija 2

Kategorija 3

Kategorija 4

Kategorija 5

Osnovna plača (na mesec)

29 205,17

26 453,96  –

27 512,13

21 163,17  –

23 808,57

22 856,23  –

24 337,65

13 456,68  –

21 163,17

 

 

 

 

 

 

Dodatek za prebivanje/izselitveni dodatek

15 %

15 %

15 %

15 %

0–4 % do 16 %

 

 

 

 

 

 

Družinski dodatki:

 

 

 

 

 

Gospodinjski dodatek (v % plače)

2 % + 196,44

2 % + 196,44

2 % + 196,44

2 % + 196,44

2 % + 196,44

Otroški dodatek

429,24

429,24

429,24

429,24

429,24

Dodatek za predšolsko izobraževanje

104,86

104,86

104,86

104,86

104,86

Dodatek za šolanje ali

291,24

291,24

291,24

291,24

291,24

Dodatek za šolanje zunaj kraja zaposlitve

582,48

582,48

582,48

582,48

582,48

Dodatek za predsedujoče sodnike

ni relevantno

ni relevantno

668,22

ni relevantno

ni relevantno

 

 

 

 

 

 

Dodatek za reprezentančne stroške

1 582,67

1 017,17

668,22

ni relevantno

ni relevantno

 

 

 

 

 

 

Letni potni stroški

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

povrnjeno

 

 

 

 

 

 

Nakazila v države članice:

 

 

 

 

 

Dodatek za izobraževanje (7)

da

da

da

da

da

V % plače (7)

5 %

5 %

5 %

5 %

5 %

V % plače brez korekcijskega koeficienta

največ 25 %

največ 25 %

največ 25 %

največ 25 %

največ 25 %

Reprezentančni stroški

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

ni relevantno

ni relevantno

 

 

 

 

 

 

Začetek dela:

 

 

 

 

 

Stroški nastanitve

(Kat. 1–4: dva meseca osnovne plače)

58 410,36

52 907,93 –

55 024,27

42 326,35 –

47 617,14

45 712,46 –

48 675,31

povrnjeno

Družinski potni stroški

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

Stroški selitve

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

Prenehanje dela:

 

 

 

 

 

Stroški selitve ob prenehanju zaposlitve

(Kat. 1–4: en mesec osnovne plače)

29 205,17

26 453,96 –

27 512,13

21 163,17 –

23 808,57

22 856,23 –

24 337,65

povrnjeno

Družinski potni stroški

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

Stroški selitve

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

povrnjeno

Prehod (v % plače) (8)

40 % – 65 %

40 % – 65 %

40 % – 65 %

40 % – 65 %

ni relevantno

Zdravstveno zavarovanje

zajeto

zajeto

zajeto

zajeto

zajeto

Pokojnina (v % plače, pred davki)

največ 70 %

največ 70 %

največ 70 %

največ 70 %

največ 70 %

 

 

 

 

 

 

Odbitki:

 

 

 

 

 

davek Skupnosti

8 % – 45 %

8 % – 45 %

8 % – 45 %

8 % – 45 %

8 % – 45 %

Zdravstveno zavarovanje (% plače)

1,7  %

1,7  %

1,7  %

1,7  %

1,7  %

Posebna dajatev na plačo

7 %

7 %

7 %

7 %

6-7 %

Odbitek za pokojnino

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

10,1  %

Število oseb ob koncu leta

3

8

93

27

118

8.   DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Do dne podpisa tega zaključnega računa računovodja Evropske komisije razen informacij, ki so pojasnjene v nadaljevanju, ni opazila nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti ji take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij, kar se odraža v predstavljenih informacijah.

Ukrajina

V skladu z računovodskim pravilom EU št. 19 „Dogodki po datumu poročanja“ se vojna v Ukrajini, ki se je začela februarja 2022, šteje za nepopravljalni dogodek, zato ne zahteva prilagoditev nobenim zneskom v teh računovodskih izkazih na dan 31. decembra 2021. Kot je navedeno v pojasnilu 2.4, ima EU na dan 31. decembra 2021 neporavnana posojila (financirana z najetimi posojili; glej pojasnilo 2.11) v višini 4,7 milijarde EUR (nominalna vrednost) z Ukrajino v okviru programa makrofinančne pomoči in programa Euratom.

Komisija je na podlagi Sklepa (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. februarja 2022 v okviru makrofinančne pomoči odobrila Ukrajini nadaljnjih 1,2 milijarde EUR posojil, od katerih je bilo 600 milijonov EUR izplačanih marca, dodatnih 600 milijonov EUR pa maja 2022.

Poleg tega je EIB v okviru svojega zunanjega mandata Ukrajini odobrila posojila v vrednosti 2,1 milijarde EUR (neodplačana glavnica, izplačana dne 31. decembra 2021), ki so zajamčena s proračunom EU (glej pojasnilo 4.1). Zadevni zneski so ocenjeni na podlagi razmer ob koncu leta in ne v trenutku priprave teh računovodskih izkazov.

Na podlagi dejstev in okoliščin v trenutku priprave teh računovodskih izkazov, zlasti spreminjajočih se razmer, finančnega učinka vojne v Ukrajini na financiranje EU ni mogoče zanesljivo oceniti.

9.   OBSEG KONSOLIDACIJE

A.   NADZOROVANI SUBJEKTI (55)

1.   Institucije in posvetovalni organi (11)

Evropski parlament

Evropski svet

Evropska komisija

Evropsko računsko sodišče

Sodišče Evropske unije

Evropska služba za zunanje delovanje

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Evropski varuh človekovih pravic

Evropski odbor regij

Svet Evropske unije

2.   Agencije EU (42)

2.1    Izvajalske agencije (7)

Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA)

Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (CHAFEA) (do 31. marca 2021)

Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (HADEA) (od 1. aprila 2021)

Evropska izvajalska agencija za raziskave (REA)

Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja (EISMEA)

Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA)

Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA)

2.2    Decentralizirane agencije (35)

Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)

Evropska agencija za zdravila (EMA)

Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE)

Evropska agencija za okolje (EEA)

Evropski bančni organ (EBA)

Evropski azilni podporni urad (EASO)

Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA)

Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL)

Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA)

Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust)

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP)

Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)

Agencija za podporo Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije(Urad BEREC)

Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)

Evropski organ za delo (ELA)(od 26. maja 2021)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Agencija Evropske unije za železnice (ERA)

Urad Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO)

Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA)

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)

Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound)

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (EUROPOL)

Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)

Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT)

Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije – Fuzija za energijo

Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)

Evropsko javno tožilstvo (EJT)(od 24. junija 2021)

3.   Drugi nadzorovani subjekti (2)

Evropska skupnost za premog in jeklo v likvidaciji (ESPJ v l.)

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)

B.   PRIDRUŽENI SUBJEKTI (1)

Evropski investicijski sklad (EIS)

MANJŠI SUBJEKTI

Subjekti v nadaljevanju zaradi nepomembnosti niso bili konsolidirani z uporabo kapitalske metode v konsolidiranih računovodskih izkazih EU za leto 2021:

MANJŠI SUBJEKTI (8)

Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase)

Skupno podjetje za čisto letalstvo(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja Čisto nebo 2)

Skupno podjetje za čisti vodik(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2)

Skupno podjetje za evropske železnice(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja Shift2Rail)

Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2)

Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja ECSEL)

Skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja SESAR)

Skupno podjetje EuroHPC

Zaključni računi navedenih subjektov so javno dostopni na njihovih spletnih straneh.

POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA IN POJASNILA (50)

KAZALO

1.

 PRORAČUNSKI REZULTAT EU 148

2.

 PRIMERJAVE PRORAČUNSKIH NAPOVEDI IN DEJANSKIH ZNESKOV 149

3.

 POJASNILA K POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA 153

3.1

 PRORAČUNSKI OKVIR NA RAVNI EU 153

3.2

 VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027 153

3.3

 PODROBNI RAZDELKI VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA (PROGRAMI) 155

3.4

 Instrument NextGenerationEU 155

3.5

 LETNI PRORAČUN 156

3.6

 PRIHODKI 157

3.7

 USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA IN PRORAČUNSKEGA REZULTATA 158

4.

 IZVRŠEVANJE PRORAČUNA EU ZA LETO 2021 160

5.

 IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH PRIHODKOV EU 161

5.1

 POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV EU 161

6.

 IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH ODHODKOV EU 162

6.1

 VFO: RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL 162

6.2

 VFO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI 163

6.3

 VFO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL 164

6.4

 VFO: GIBANJA NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI (RAL) 165

6.5

 VFO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA 166

6.6

 VFO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO VRSTAH ODOBRITEV 167

6.7

 VFO PODROBNO: RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL 168

6.8

 VFO PODROBNO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI 178

6.9

 VFO PODROBNO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL 188

6.10

 VFO PODROBNO: GIBANJA NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI (RAL) 198

6.11

 VFO PODROBNO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA 207

6.12

 VFO PODROBNO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO VRSTAH ODOBRITEV 213

7.

 IZVRŠEVANJE PRORAČUNA PO INSTITUCIJAH 222

7.1

 IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH PRIHODKOV 222

7.2

 IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI 224

7.3

 IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL 225

8.

 IZVRŠEVANJE PRORAČUNA AGENCIJ 226

8.1

 PRORAČUNSKI PRIHODKI 226

8.2

 ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITVE PLAČILPO AGENCIJAH 228

1.   PRORAČUNSKI REZULTAT EU

(v milijonih EUR)

Pojasnilo

2021

2020

a

Prihodki za zadevno proračunsko leto

239 596

174 306

b

Plačila na podlagi odobritev za tekoče leto

(226 175 )

(171 721 )

c

Odobritve plačil, prenesene v leto N + 1

(4 244 )

(2 086 )

d

Zapadle neporabljene odobritve, prenesene iz leta N–1

265

78

e

Razvoj namenskih prejemkov (B)–(A)

(6 338 )

1 398

 

Neporabljene odobritve ob koncu tekočega leta (A)

14 032

7 694

 

Neporabljene odobritve ob koncu prejšnjega leta (B)

7 694

9 092

f

Tečajne razlike za zadevno leto

126

(207)

 

Proračunski rezultat

3 230

1 768

Proračunski rezultat EU se vrne državam članicam v letu 2021 kot odbitek od njihovih obveznosti. Izračuna se v skladu s členom 1(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 608/2014 (51) o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev. Več informacij je na voljo v oddelku 1.5 Izračun proračunskega rezultata.

a.

 Prihodki za zadevno proračunsko leto: razpredelnica 5.1 „Povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov EU“, stolpec 8 „Prihodki skupaj“.

b.

 Plačila na podlagi odobritev za tekoče leto: razpredelnica 6.3 „VFO – Izvrševanje odobritev plačil“, stolpec 2 „Izvršena plačila iz končnega sprejetega proračuna“ in stolpec 4 „Izvršena plačila iz namenskih prejemkov“.

c.

 Odobritve plačil, prenesene v leto N + 1: razpredelnica 6.3 „VFO – Izvrševanje odobritev plačil“, stolpec 7 „Samodejni prenosi“ in stolpec 8 „Prenosi na podlagi sklepa“.

d.

 Zapadle neporabljene odobritve, prenesene iz leta N–1: pri tem se upoštevajo znesek prenesenih odobritev plačil (samodejno in na podlagi sklepa) ob koncu prejšnjega leta in „izvršena plačila iz prenosov“ za tekoče leto kot v stolpcu 3 razpredelnice 6.3 „VFO – Izvrševanje odobritev plačil“.

e.

 Gibanje skupnih odobritev namenskih prejemkov ob koncu leta: pri tem se izračuna razlika med zneskom odobritev namenskih prejemkov ob koncu prejšnjega leta (plus) in zneskom odobritev namenskih prejemkov ob koncu tekočega leta (kot v stolpcu 9 razpredelnice 6.3 „VFO – Izvrševanje odobritev plačil“ – minus), da se dobi neto razlika namenskih prejemkov v tekočem letu.

f.

 Tečajne razlike vključujejo realizirane in nerealizirane tečajne razlike.

2.   PRIMERJAVE PRORAČUNSKIH NAPOVEDI IN DEJANSKIH ZNESKOV

Proračunski prihodki

(v milijonih EUR)

 

Prvotni sprejeti proračun

Končni sprejeti proračun

Ugotovljene upravičenosti

Prihodki

1

Lastna sredstva

156 867

156 993

160 869

158 632

 

11 – Prelevmani na sladkor

0

0

1

1

 

12 – Carine

17 606

17 348

21 274

19 037

 

13 – DDV

17 967

17 941

17 934

17 934

 

14 – BND

121 294

115 858

115 819

115 819

 

16 – Zmanjšanje prispevka iz naslova BND, odobrenega nekaterim državam članicam

0

—

11

11

 

17 – Odpadna plastična embalaža

0

5 847

5 831

5 831

2

Presežki, neporabljena sredstva in popravki

0

1 769

1 779

1 772

3

Upravni prihodki

1 726

1 726

2 306

2 230

4

Finančni prihodki, zamudne obresti in globe

119

515

18 494

1 633

5

Proračunska jamstva, najemanje in dajanje posojil

0

0

55 501

55 501

6

Prihodki, prispevki in povračila, povezani s politikami Unije

7 348

7 008

26 114

19 827

Skupaj

166 060

168 011

265 063

239 596

od tega instrument NextGenerationEU

—

—

55 501

55 501

Proračunski odhodki: obveznosti po razdelkih večletnega finančnega okvira

(v milijonih EUR)

Razdelek VFO

Prvotni sprejeti proračun

Končni sprejeti proračun

Skupaj odobritve skupaj

Prevzete obveznosti

1

Enotni trg, inovacije in digitalno

20 817

20 817

34 960

25 683

2

Kohezija, odpornost in vrednote

52 862

53 219

452 326

151 947

 

2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

48 191

48 191

106 413

48 468

 

2b Odpornost in vrednote

4 671

5 029

345 913

103 479

3

Naravni viri in okolje

58 569

58 574

79 377

59 723

 

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

40 368

40 371

41 518

40 818

4

Migracije in upravljanje meja

2 279

2 303

2 368

1 644

5

Varnost in obramba

1 709

1 706

1 741

1 625

6

Sosedstvo in svet

16 097

17 031

17 474

15 372

7

Evropska javna uprava

10 448

10 443

11 404

10 930

 

od tega: upravni odhodki institucij

4 313

4 307

4 879

4 590

O

Zunaj večletnega finančnega okvira

—

—

3 922

199

S

Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

1 471

2 739

2 759

1 223

Skupaj

164 251

166 833

606 331

268 345

od tega instrument NextGenerationEU

—

—

421 070

143 525

Proračunski odhodki: plačila po razdelkih večletnega finančnega okvira

(v milijonih EUR)

Razdelek VFO

Prvotni sprejeti proračun

Končni sprejeti proračun

Skupaj odobritve skupaj

Izvršena plačila

1

Enotni trg, inovacije in digitalno

17 192

16 670

22 478

18 532

2

Kohezija, odpornost in vrednote

66 154

67 614

131 414

126 454

 

2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

61 868

63 855

79 628

75 591

 

2b Odpornost in vrednote

4 286

3 758

51 787

50 863

3

Naravni viri in okolje

56 804

56 021

58 310

56 831

 

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

40 354

40 303

41 467

40 760

4

Migracije in upravljanje meja

2 686

2 519

2 734

2 547

5

Varnost in obramba

671

714

726

708

6

Sosedstvo in svet

10 811

11 455

12 258

10 935

7

Evropska javna uprava

10 450

10 444

12 368

10 705

 

od tega: upravni odhodki institucij

4 313

4 307

5 492

4 436

O

Zunaj večletnega finančnega okvira

—

—

3 931

61

S

Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

1 293

2 574

2 593

1 223

Skupaj

166 060

168 011

246 812

227 996

od tega instrument NextGenerationEU

—

—

55 501

53 618

Proračunski odhodki: neporavnane obveznosti po razdelkih večletnega finančnega okvira

(v milijonih EUR)

Razdelek VFO

Neporavnane obveznosti, prenesene iz leta 2020

Likvidacija neporavnanih obveznosti, prenesenih iz leta 2020

Nove neporavnane obveznosti iz leta 2021

Neporavnane obveznosti skupaj

 

1

2

3

4 = 1 +2 +3

1

Enotni trg, inovacije in digitalno

42 361

(14 410 )

20 766

48 717

2

Kohezija, odpornost in vrednote

183 747

(70 192 )

95 478

209 033

 

2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

180 084

(68 550 )

41 305

152 839

 

2b Odpornost in vrednote

3 662

(1 641 )

54 174

56 195

3

Naravni viri in okolje

40 860

(15 330 )

18 161

43 691

 

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

286

(86)

133

333

4

Migracije in upravljanje meja

4 950

(1 872 )

901

3 980

5

Varnost in obramba

1 503

(521)

1 415

2 397

6

Sosedstvo in svet

28 785

(8 507 )

12 257

32 535

7

Evropska javna uprava

981

(981)

1 075

1 076

 

od tega: upravni odhodki institucij

627

(627)

684

684

O

Zunaj večletnega finančnega okvira

11

(4)

140

147

S

Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

0

(0)

—

—

Skupaj

303 197

(111 816 )

150 194

341 575

od tega instrument NextGenerationEU

—

—

89 907

89 907

od tega brez instrumenta NextGenerationEU

303 197

(111 816 )

60 288

251 668

3.   POJASNILA K POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

3.1   PRORAČUNSKI OKVIR NA RAVNI EU

Proračunsko računovodstvo se vodi v skladu s finančno uredbo. Splošni proračun je instrument, s katerim se vsako leto določijo in odobrijo prihodki in odhodki Unije v okviru zgornjih meja in drugih določb večletnega finančnega okvira v skladu z zakonodajnimi akti o večletnih programih, sprejetih v tem okviru.

3.2   VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027

(v milijonih EUR)(v tekočih cenah)

 

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

1.

Enotni trg, inovacije in digitalno

20 919

21 288

21 125

20 984

21 272

21 847

22 077

149 512

2.

Kohezija, odpornost in vrednote

52 786

55 314

57 627

60 761

63 387

66 536

70 283

426 694

 

2a

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

48 191

49 739

51 333

53 077

54 873

56 725

58 639

372 577

 

2b

Odpornost in vrednote

4 595

5 575

6 294

7 684

8 514

9 811

11 644

54 117

3.

Naravni viri in okolje

58 624

56 519

56 849

57 003

57 112

57 332

57 557

400 996

 

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

40 368

41 257

41 518

41 649

41 782

41 913

42 047

290 534

4.

Migracije in upravljanje meja

2 467

3 043

3 494

3 697

4 218

4 315

4 465

25 699

5.

Varnost in obramba

1 805

1 868

1 918

1 976

2 215

2 435

2 705

14 922

6.

Sosedstvo in svet

16 247

16 802

16 329

15 830

15 304

14 754

15 331

110 597

7.

Evropska javna uprava

10 635

11 058

11 419

11 773

12 124

12 506

12 959

82 474

 

od tega: upravni odhodki institucij

8 216

8 528

9

9 006

9 219

9 464

9 786

62 991

Odobritve za prevzem obveznosti

163 483

165 892

168 761

172 024

175 632

179 725

185 377

1 210 894

Odobritve plačil skupaj

166 140

167 585

165 542

168 853

172 230

175 674

179 187

1 195 211

Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (52) o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 je bila sprejeta 17. decembra 2020. Komisija je 18. decembra 2020 sprejela Sporočilo o tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira za leto 2021 (53). V zgornji razpredelnici so prikazane zgornje meje večletnega finančnega okvira v tekočih cenah v skladu s fiksnim letnim deflatorjem v višini 2 % iz člena 4(2) uredbe o večletnem finančnem okviru. Proračunsko leto 2021 je bilo prvo leto v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Skupna zgornja meja za odobritve za prevzem obveznosti za leto 2021 je bila 163 483 milijonov EUR, medtem ko je bila temu ustrezna zgornja meja odobritev plačil 166 140 milijonov EUR.

V skladu s členom 312(3) PDEU večletni finančni okvir določa zneske letnih zgornjih mej za odobritev za prevzem obveznosti po kategoriji odhodkov („razdelki“) in letnih zgornjih mej odobritev plačil. Razdelki večletnega finančnega okvira ustrezajo najpomembnejšim sektorjem dejavnosti Unije. Struktura in vsebina razdelkov sta se v primerjavi s prejšnjim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 znatno spremenili. Podrobne informacije o različnih razdelkih večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 so navedene v nadaljevanju.

Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 bo znašal 1 211 milijard EUR (1 074 milijard EUR v cenah iz leta 2018), vključno z Evropskim razvojnim skladom (ERS). Poleg tega bo instrument NextGenerationEU zagotovil dodatni znesek v višini 806,9 milijarde EUR (750 milijard EUR v cenah iz leta 2018) do leta 2023 v prevzetih obveznostih in do leta 2026 v obliki plačil.

Za postopek letnega proračuna je proračunska nomenklatura dodatno strukturirana po „sklopih“ politike, kar dodatno pojasnjuje, kako posamezni programi za porabo sredstev prispevajo k ciljem politike Unije.

Razdelek 1 – Enotni trg, inovacije in digitalno

Ta razdelek vključuje ključne programe EU, ki podpirajo področja raziskav in inovacij, digitalne preobrazbe ter strateške infrastrukture, s tem pa krepijo enotni trg in strateške vesoljske projekte. Programi v okviru tega razdelka vključujejo program Obzorje Evropa, sklad InvestEU, Instrument za povezovanje Evrope, program Enotni trg in vesoljski program Unije.

Programa, ki prejemata prispevke iz instrumenta NextGenerationEU (zunanji namenski prejemki) v tem razdelku: program Obzorje Evropa in sklad InvestEU.

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

To razdelek je razdeljen na dva podrazdelka: ekonomska, socialna in teritorialna kohezija (2a) ter odpornost in vrednote (2b).

Poraba v okviru tega razdelka je namenjena krepitvi odpornosti in kohezije med državami članicami EU. Financiranje pomaga zmanjševati razlike v regijah EU in med njimi, pa tudi znotraj držav članic in med njimi ter spodbujati trajnostni teritorialni razvoj (Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus). Podpira tudi solidarnost Unije in njeno sodelovanje na področju pripravljenosti in odzivanju na nesreče (mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite in rescEU). Poleg tega so programi v okviru tega razdelka namenjeni povečanju odpornosti EU na sedanje in prihodnje izzive z naložbami v zeleni in digitalni prehod, mlade (Erasmus), zdravje (Program EU za zdravje) in ukrepanjem za zaščito vrednot EU (pravosodje, pravice in vrednote) ter spodbujanje kulturne raznolikosti (Ustvarjalna Evropa).

Ta razdelek vključuje instrument RRF, ki je podprt z veliko večino finančnih sredstev, zagotovljenih z instrumentom NextGenerationEU v obdobju 2021–2023. Druga programa, ki prejemata prispevke iz instrumenta NextGenerationEU (zunanji namenski prejemki) v tem razdelku: REACT-EU, Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU).

(v milijonih EUR)

Program večletnega finančnega okvira

Odobritve za odobritve

Prevzete obveznosti

Odobritve odobritve

Izvršena plačila

Neporavnane obveznosti ob koncu leta 2021

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

31 458

24 038

6 058

4 926

19 112

Evropski socialni sklad (ESS)

19 161

15 435

2 267

2 081

13 354

Sveženj REACT-EU skupaj

50 620

39 473

8 325

7 007

32 466

Razdelek 3 – Naravni viri in okolje

Z odhodki v okviru tega razdelka se vlaga v trajnostno kmetijstvo (skupna kmetijska politika) ter ribiško in pomorsko politiko (Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo), pa tudi programe, namenjene varstvu okolja in podnebnim ukrepom (program LIFE, Sklad za pravični prehod).

Programa, ki prejemata prispevke iz instrumenta NextGenerationEU (zunanji namenski prejemki) v tem razdelku: program razvoja podeželja, Sklad za pravični prehod.

Razdelek 4 – Migracije in upravljanje meja

Programa (Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za integrirano upravljanje meja) in decentralizirane agencije (kot sta Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) in Agencija Evropske unije za azil), ki se financirajo v okviru tega razdelka, so namenjene reševanju izzivov v zvezi z migracijami in upravljanjem zunanjih meja EU in zaščiti azilnega sistema v EU.

Razdelek 5 – Varnost in obramba

Ta razdelek odraža povečano potrebo po sodelovanju na ravni Unije za obravnavanje varnostnih groženj in povečanje njene strateške avtonomije. Vključuje programe, katerih vloga je izboljšati varnost in zaščito evropskih državljanov (Sklad za notranjo varnost), okrepiti obrambne zmogljivosti Evrope (Evropski obrambni sklad) ter zagotoviti orodja, potrebna za odzivanje na notranje in zunanje varnostne izzive.

Razdelek 6 – Sosedstvo in svet

S programi v okviru tega razdelka se krepi socialno-ekonomski vpliv EU v njenem sosedstvu, v državah v razvoju in drugod po svetu. Novi instrument NDICI – Globalna Evropa združuje več nekdanjih instrumentov EU za zunanje financiranje, vključno s sodelovanjem z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (državami AKP), ki se je prej financiralo iz Evropskega razvojnega sklada. Razdelek vključuje tudi pomoč državam, ki se pripravljajo na pristop k EU (predpristopna pomoč), in program Unije za humanitarno pomoč.

Razdelek 7 – Evropska javna uprava

Ta razdelek krije upravne odhodke za vse institucije, pokojnine in evropske šole.

Razdelek 9 – Posebni instrumenti

Mehanizmi prilagodljivosti v proračunu EU omogočajo, da EU uporabi potrebna sredstva za odzivanje na nepredvidene dogodke, kot so krizne in izredne razmere. V letni proračunski nomenklaturi in pri izvrševanju letnega proračuna so opredeljeni v okviru „razdelka 9“, čeprav jih je mogoče uporabiti več in tako, da presegajo zgornje meje odhodkov večletnega finančnega okvira. Njihovo področje uporabe, dodelitev finančnih sredstev in načini delovanja so določeni v uredbi o večletnem finančnem okviru in medinstitucionalnem sporazumu. Ta zagotavljata, da se proračunska sredstva lahko odzivajo na spreminjajoče se prednostne naloge, tako da se vsak euro porabi tam, kjer je najbolj potreben.

3.3   PODROBNI RAZDELKI VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA (PROGRAMI)

Razdelki večletnega finančnega okvira so dodatno razčlenjeni na podrobne razdelke, ki ustrezajo glavnim programom porabe sredstev (npr. Obzorje 2020, Erasmus+ itd.). Osnovne pravne podlage za izvrševanje proračuna se sprejmejo na tej programski ravni. Programi so struktura, ki se običajno uporablja za poročanje o izvrševanju in rezultatih. Razpredelnice po programih so na voljo v poročilih o izvrševanju proračuna (glej razpredelnice 6.7–6.12 v nadaljevanju).

3.4   Instrument NextGenerationEU

Instrument NextGenerationEU s proračunom v višini 421,1 milijarde EUR za nepovratno podporo (nepovratna sredstva) pomembno vpliva na skupne letne proračune EU od leta 2021 do leta 2026 in njihovo izvrševanje. V letu 2021 je bil ta znesek v celoti vključen v obliki odobritev namenskih prihodkov. Vse obveznosti za nepovratno podporo bodo knjižene do 31. decembra 2023 in izpolnjene s plačili do 31. decembra 2026 v skladu s členom 3(4) in (9) uredbe o instrumentu NextGenerationEU (54).

Za celovit pregled dejavnosti instrumenta NextGenerationEU glej oddelka 2.2 in 2.3 glavnih finančnih poudarkov leta.

3.5   LETNI PRORAČUN

Postopek sprejemanja proračuna je določen v členu 314 Pogodbe o delovanju EU. V spodnjem diagramu so predstavljeni roki in koraki za sprejetje proračuna.

Image 13

Struktura proračuna za Komisijo vsebuje upravne odobritve in odobritve za poslovanje. Druge institucije imajo zgolj upravne odobritve. Poleg tega sta v proračunu dve vrsti odobritev: nediferencirane in diferencirane. Nediferencirana sredstva se uporabljajo za financiranje poslov enoletne narave (ki so v skladu z načelom enoletnosti). Diferencirana sredstva se uporabljajo za uskladitev načela enoletnosti s potrebo po upravljanju večletnih poslov. Diferencirana sredstva se delijo na odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil:

—

odobritve za prevzem obveznosti: krijejo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih za tekoče proračunsko leto za posle, ki trajajo več let. Vendar se lahko proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, razporedijo na več let v letne obroke, kadar tako določa temeljni akt,

—

odobritve plačil: krijejo odhodke, ki nastanejo zaradi obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu in/ali prejšnjih proračunskih letih.

V zaključnem računu so vrste financiranja združene v dve glavni postavki:

—

končno sprejete proračunske odobritve ter

—

dodatne odobritve, ki vsebujejo:

—

prenose iz prejšnjega leta (finančna uredba omogoča nekaj primerov prenosa neporabljenih zneskov iz prejšnjega leta v tekoče leto) ter

—

namenske prejemke, ki izhajajo iz povračil, prispevkov tretjih oseb/držav v programe EU in dela, opravljenega za tretje osebe; ti se pripišejo neposredno ustreznim proračunskim vrsticam za odhodke in tvorijo tretji steber financiranja.

Vse vrste financiranja skupaj tvorijo razpoložljive odobritve.

3.6   PRIHODKI

3.6.1   Prihodki iz lastnih sredstev

Velika večina prihodkov prihaja iz lastnih sredstev, ki zajemajo naslednje kategorije:

(1)

Tradicionalna lastna sredstva (TLS): so v letu 2021 predstavljala približno 12 % prihodkov iz lastnih sredstev.

(2)

Sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV): so v letu 2021 predstavljala približno 11 % prihodkov iz lastnih sredstev.

(3)

sredstva iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže: so v letu 2021 predstavljala približno 4 % prihodkov iz lastnih sredstev.

(4)

Sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND): so v letu 2021 predstavljala približno 73 % prihodkov iz lastnih sredstev.

V Sklepu Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev EU (sklep o virih lastnih sredstev iz leta 2020) so navedene kategorije virov lastnih sredstev in določene metode za njihov izračun. Ta sklep je začel veljati 1. junija 2021 in se je uporabljal retroaktivno od 1. januarja 2021.

V sklepu o virih lastnih sredstev iz leta 2020 je določeno, da skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih Uniji za pokrivanje letnih odobrenih sredstev za plačila, ne sme presegati 1,40 % vsote BND vseh držav članic. Poleg tega se s tem sklepom na Komisijo prenaša pooblastilo, da si za obravnavanje posledic pandemije COVID-19 prek instrumenta za okrevanje NextGenerationEU v imenu Unije izjemoma začasno izposodi do 750 milijard EUR v cenah iz leta 2018 na kapitalskih trgih. Zgornja meja virov lastnih sredstev za odobritve plačil se bo začasno povečala za 0,6 odstotne točke za pokrivanje vseh obveznosti, ki so posledica tega najemanja posojil.

Drugi prihodki proračuna EU od leta 2021 vključujejo finančne prispevke iz Združenega kraljestva za pokrivanje njegovih obveznosti do EU in obveznosti EU do Združenega kraljestva, ki izhajajo iz obdobja 2014–2020.

3.6.2   Tradicionalna lastna sredstva (TLS)

TLS sestavljajo carine, obračunane na uvoz iz tretjih držav, ki jih v imenu EU pobirajo države članice. Vendar države članice zadržijo 25 % teh sredstev za pokrivanje stroškov zbiranja. Vsi ugotovljeni zneski TLS se morajo knjižiti na enega od naslednjih računov, ki jih vodijo pristojni organi:

—

na navadni račun iz člena 6(3) Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014: vsi izterjani ali zajamčeni zneski,

—

na ločene račune, določene v istem členu: vsi zneski, ki še niso bili izterjani in/ali zajamčeni; na ta račun se lahko knjižijo tudi zajamčeni zneski, ki se izpodbijajo.

Države članice morajo TLS vknjižiti na račun Komisije prek njene zakladnice ali nacionalne centralne banke najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila upravičenost ugotovljena (ali izterjana, v primeru ločenega računa).

3.6.3   Davek na dodano vrednost (DDV)

Lastna sredstva iz naslova DDV se izračunajo na podlagi osnov za DDV držav članic, pri čemer so te osnove za ta namen usklajene v skladu s pravili EU. Enotna vpoklicna stopnja v višini 0,30 % se uporablja za skupni znesek prejemkov držav članic iz naslova DDV, pobranih za vse obdavčene dobave, deljene s tehtano povprečno stopnjo DDV. Osnova za DDV je omejena na 50 % BND posamezne države članice.

3.6.4   Nereciklirana odpadna plastična embalaža

Enotna vpoklicna stopnja v višini 0,80 EUR na kilogram se uporablja za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže, nastale v posamezni državi članici. Odpadna plastična embalaža, ki v danem letu ni reciklirana, se izračuna kot razlika med odpadno plastično embalažo, ki je nastala, in odpadno plastično embalažo, ki je bila reciklirana v navedenem letu v državi članici. Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Španija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška so upravičene do uporabe določenega letnega pavšalnega zmanjšanj njihovih zadevnih prispevkov iz virov lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže.

3.6.5   Bruto nacionalni dohodek (BND)

Sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) se uporabljajo za financiranje tistega dela proračuna, ki ga ne krijejo drugi viri prihodkov. Od BND vsake države članice, ki se določi v skladu s pravili EU, se zaračuna enotna vpoklicna stopnja.

Sredstva iz naslova DDV in BND se določijo na podlagi napovedi ustreznih osnov, oblikovanih ob pripravi predloga proračuna. Te napovedi se pozneje med zadevnim proračunskim letom pregledajo in posodobijo s spremembo proračuna. Pozitivne ali negativne razlike med zneski, ki jih dolgujejo države članice glede na dejanske osnove, in zneski, ki so bili dejansko plačani na osnovi (revidiranih) napovedi, Komisija vpokliče od držav članic za prvi delovni dan junija v drugem letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Popravki dejanskih osnov DDV in BND so še vedno mogoči v naslednjih štirih letih, če ni izdan pridržek. Te pridržke predstavljajo morebitne terjatve do držav članic za negotove zneske, saj njihovega finančnega vpliva ni mogoče natančno oceniti. Ko se lahko določi natančni znesek, se vpokličejo ustrezna sredstva iz naslova DDV in BND v zvezi s saldi DDV in BND ali posameznimi zahtevki za plačilo.

3.6.6   Bruto znižanje

V obdobju 2021–2027 je bruto znižanje letnih prispevkov iz naslova BND odobreno za naslednje države članice: 565 milijonov EUR za Avstrijo, 377 milijonov EUR za Dansko, 3 671 milijonov EUR za Nemčijo, 1 921 milijonov EUR za Nizozemsko ter 1 069 milijonov EUR za Švedsko. Ta bruto znižanja se merijo v cenah iz leta 2020, financirajo pa jih vse države članice.

3.7   USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA IN PRORAČUNSKEGA REZULTATA

(v milijonih EUR)

 

2021

2020

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO

(42 100 )

57 416

Prihodki

 

 

Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še nepobrane

(7 068 )

(1 295 )

Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu

64 356

3 886

Prehodno nezaračunani prihodki (čisti)

(5 434 )

(48 762 )

 

51 854

(46 171 )

Odhodki

 

 

Vnaprej vračunani odhodki (čisti)

53 108

8 258

Odhodki prejšnjega leta, plačani v tekočem letu

(1 046 )

(457)

Čisti učinek predhodnega financiranja

(47 608 )

(17 547 )

Odobritve plačil, prenesene v naslednje leto

(4 449 )

(2 268 )

Plačila, izvedena iz prenosov, in razveljavljene neporabljene odobritve plačil

(4 047 )

3 248

Gibanje rezervacij

1 032

3 873

Drugo

(3 577 )

(4 441 )

 

(6 587 )

(9 334 )

Poslovni izid agencij in ESPJ v l.

61

(142)

PRORAČUNSKI REZULTAT ZA ZADEVNO LETO

3 230

1 768

Poslovni izid za zadevno leto se v skladu s finančno uredbo izračuna po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka in računovodskih pravil EU, proračunski rezultat pa na podlagi pravil prilagojenega računovodstva na podlagi nastanka plačil. Ker poslovni izid in proračunski rezultat zajemata iste povezane transakcije – izjema so drugi (neproračunski) viri prihodkov in odhodkov agencij in ESPJ v likvidaciji, ki so vključeni samo v poslovni izid – uskladitev poslovnega izida za zadevno leto s proračunskim rezultatom za zadevno leto služi kot koristno preverjanje skladnosti.

Uskladitvene postavke – prihodki

Dejanski proračunski prihodki za dano proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih. Zato je treba pri uskladitvi upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov. Nasprotno pa je treba upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.

Prehodno nezaračunane prihodke sestavljajo predvsem prehodno nezaračunani prihodki, povezani z izstopom Združenega kraljestva iz EU, finančni popravki, lastna sredstva, obresti in dividende. Upošteva se samo čisti učinek, tj. prehodno nezaračunani prihodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane prehodno nezaračunane prihodke iz prejšnjega leta.

Uskladitvene postavke – odhodki

Vnaprej vračunani odhodki so sestavljeni pretežno iz odhodkov, vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj. upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev EU, vendar jih še niso prijavili Komisiji. Upošteva se samo čisti učinek, tj. vnaprej vračunani odhodki za tekoče leto, zmanjšani za razveljavljene vnaprej vračunane odhodke iz prejšnjega leta. Plačila, izvedena v tekočem letu, za račune, vknjižene v prejšnjih letih, so del proračunskih odhodkov tekočega leta, zato jih je treba pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.

Čisti učinek predhodnega financiranja je kombinacija (1) novih zneskov predhodnega financiranja, plačanih v tekočem letu in pripoznanih kot proračunski odhodki zadevnega leta, ter (2) obračuna predhodnega financiranja na podlagi upravičenih stroškov, sprejetih v tekočem letu. Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnega dogodka, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predhodnega financiranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila.

Poleg plačil na podlagi odobritev za zadevno leto je treba v izračunu proračunskega rezultata za zadevno leto upoštevati tudi odobritve za zadevno leto, ki se prenesejo v naslednje leto (v skladu s členom 1(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 608/2014). Enako velja za proračunska plačila, izvedena v tekočem letu iz prenosov iz preteklih let, in za razveljavljene neporabljene odobritve plačil.

Gibanje rezervacij se nanaša na ocene ob koncu leta v računovodskih izkazih (zlasti za prejemke zaposlenih), ki ne vplivajo na proračunsko računovodstvo. Drugi uskladitveni zneski obsegajo različne elemente, kot so amortizacija sredstev, pridobitve sredstev, plačilo kapitalskih zakupnin in finančne udeležbe, ki se v proračunskem računovodstvu in računovodstvu na podlagi nastanka poslovnega dogodka obravnavajo različno.

Uskladitvena postavka – poslovni izid agencij in ESPJ v likvidaciji

Proračunski rezultat za leto je nekonsolidiran znesek in ne vključuje drugih (neproračunskih) virov prihodkov in odhodkov konsolidiranih agencij ter ESPJ v l. (glej pojasnilo 6). Za uskladitev poslovnega izida za leto – konsolidirani znesek, ki vključuje te zneske – s proračunskim rezultatom za leto je celoten konsolidirani poslovni izid za leto agencij in ESPJ v l. predstavljen kot uskladitvena postavka.

4.   IZVRŠEVANJE PRORAČUNA EU ZA LETO 2021

Za pojasnila v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto 2021 za prihodke in odhodke, neporavnane obveznosti in proračunski rezultat glej oddelek 4„Povzetek izvrševanja proračuna“ v glavnih finančnih poudarkih leta.

5.   IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH PRIHODKOV EU

5.1   POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV EU

(v milijonih EUR)

Naslov

Odobritve prihodkov

Ugotovljene upravičenosti

Prihodki

Prejemki kot % proračuna

Ne- poravnano

Prvotni sprejeti proračun

Končni sprejeti proračun

Tekoče leto

Prenosi

Skupaj

Iz prenesenih za tekoče leto

Iz prenesenih upravičenosti

Skupaj

1

2

3

4

5=3+4

6

7

8=6+7

9=8/2

10=5-8

1

Lastna sredstva

156 867

156 993

158 629

2 241

160 869

158 624

8

158 632

101 %

2 237

 

11 – Prelevmani na sladkor

0

0

1

—

1

1

—

1

—

(0)

 

12 – Carine

17 606

17 348

19 033

2 241

21 274

19 028

8

19 037

110 %

2 237

 

13 – DDV

17 967

17 941

17 934

—

17 934

17 934

—

17 934

100 %

—

 

14 – BND

121 294

115 858

115 819

—

115 819

115 819

—

115 819

100 %

—

 

16 – Zmanjšanje prispevka iz naslova BND, odobreno nekaterim državam članicam

0

—

11

—

11

11

—

11

—

—

 

17 – Odpadna plastična embalaža

0

5 847

5 831

—

5 831

5 831

—

5 831

100 %

—

2

Presežki, neporabljena sredstva in popravki

0

1 769

1 772

7

1 779

1 772

—

1 772

100 %

7

3

Upravni prihodki

1 726

1 726

2 254

52

2 306

2 195

35

2 230

129 %

76

4

Finančni prihodki, zamudne obresti in globe

119

515

2 082

16 412

18 494

1 060

573

1 633

317 %

16 861

5

Proračunska jamstva, najemanje in dajanje posojil

0

0

55 501

—

55 501

55 501

—

55 501

—

—

6

Prihodki, prispevki in povračila, povezani s politikami Unije

7 348

7 008

25 403

711

26 114

19 359

468

19 827

283 %

6 287

Skupaj

166 060

168 011

245 641

19 422

265 063

238 511

1 085

239 596

143 %

25 467

6.   IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH ODHODKOV EU

6.1   VFO: RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL

(v milijonih EUR)

Razdelek VFO

Odobritve za prevzem obveznosti

Odobritve plačil

Proračunske odobritve

Dodatne odobritve

Razpoložljive odobritve skupaj

Proračunske odobritve

Dodatne odobritve

Razpoložljive odobritve skupaj

Prvotni sprejeti proračun

Spremembe proračuna in prerazporeditve

Končni sprejeti proračun

Prenosi

Namenski prejemki

Prvotni sprejeti proračun

Spremembe proračuna in prerazporeditve

Končni sprejeti proračun

Prenosi

Namenski prejemki

1

2

3=1+2

4

5

6=3+ 4+5

7

8

9=7+8

10

11

12=9+ 10+11

1

Enotni trg, inovacije in digitalno

20 817

1

20 817

33

14 110

34 960

17 192

(521)

16 670

137

5 671

22 478

2

Kohezija, odpornost in vrednote

52 862

358

53 219

9

399 098

452 326

66 154

1 460

67 614

426

63 375

131 414

 

2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

48 191

0

48 191

8

58 215

106 413

61 868

1 987

63 855

13

15 760

79 628

 

2b Odpornost in vrednote

4 671

358

5 029

1

340 883

345 913

4 286

(527)

3 758

413

47 615

51 787

3

Naravni viri in okolje

58 569

5

58 574

475

20 328

79 377

56 804

(783)

56 021

499

1 790

58 310

 

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

40 368

4

40 371

475

672

41 518

40 354

(51)

40 303

493

672

41 467

4

Migracije in upravljanje meja

2 279

24

2 303

—

65

2 368

2 686

(167)

2 519

4

210

2 734

5

Varnost in obramba

1 709

(3)

1 706

—

35

1 741

671

43

714

0

12

726

6

Sosedstvo in svet

16 097

934

17 031

—

443

17 474

10 811

644

11 455

37

766

12 258

7

Evropska javna uprava

10 448

(5)

10 443

85

876

11 404

10 450

(5)

10 444

1 045

879

12 368

 

od tega: upravni odhodki institucij

4 313

(6)

4 307

85

488

4 879

4 313

(6)

4 307

695

489

5 492

O

Zunaj večletnega finančnega okvira

—

—

—

—

3 922

3 922

—

—

—

—

3 931

3 931

S

Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

1 471

1 269

2 739

—

20

2 759

1 293

1 280

2 574

0

20

2 593

Skupaj

164 251

2 582

166 833

602

438 896

606 331

166 060

1 951

168 011

2 149

76 653

246 812

6.2   VFO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI

(v milijonih EUR)

Razdelek VFO

Razpoložljive odobritve skupaj

Prevzete obveznosti

Odobritve, prenesene v leto 2022

Odobritve, ki zapadejo

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz prenosov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

%

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz prenosov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

1

2

3

4

5=2+3 +4

6=5/1

7

8

9=7+8

10

11

12

13=10+ 11+12

1

Enotni trg, inovacije in digitalno

34 960

20 700

33

4 950

25 683

73 %

113

9 160

9 273

4

—

1

4

2

Kohezija, odpornost in vrednote

452 326

6 760

9

145 178

151 947

34 %

0

253 653

253 653

46 460

—

267

46 726

 

2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

106 413

1 751

8

46 709

48 468

46 %

—

11 240

11 240

46 439

—

265

46 705

 

2b Odpornost in vrednote

345 913

5 009

1

98 469

103 479

30 %

0

242 413

242 413

20

—

1

22

3

Naravni viri in okolje

79 377

56 094

470

3 160

59 723

75 %

686

16 779

17 466

1 794

5

389

2 188

 

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

41 518

39 679

470

669

40 818

98 %

686

2

689

6

5

0

11

4

Migracije in upravljanje meja

2 368

1 626

—

19

1 644

69 %

—

47

47

677

—

0

677

5

Varnost in obramba

1 741

1 597

—

28

1 625

93 %

—

7

7

109

—

0

109

6

Sosedstvo in svet

17 474

15 130

—

242

15 372

88 %

1 900

200

2 100

2

—

1

2

7

Evropska javna uprava

11 404

10 286

85

559

10 930

96 %

22

315

337

135

—

2

137

 

od tega: upravni odhodki institucij

4 879

4 171

85

335

4 590

94 %

22

153

175

114

—

1

115

O

Zunaj večletnega finančnega okvira

3 922

—

—

199

199

5 %

—

3 723

3 723

—

—

—

—

S

Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

2 759

1 223

—

—

1 223

44 %

1 343

7

1 350

173

—

13

186

Skupaj

606 331

113 415

596

154 334

268 345

44 %

4 065

283 891

287 956

49 354

5

671

50 030

6.3   VFO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL

(v milijonih EUR)

Razdelek VFO

Razpoložljive odobritve skupaj

Izvršena plačila

Odobritve, prenesene v leto 2022

Odobritve, ki zapadejo

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz prenosov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

%

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz prenosov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

1

2

3

4

5=2+ 3+4

6=5/1

7

8

9=7+8

10

11

12

13=10+ 11+12

1

Enotni trg, inovacije in digitalno

22 478

16 495

115

1 922

18 532

82 %

151

3 744

3 895

25

22

5

51

2

Kohezija, odpornost in vrednote

131 414

67 577

239

58 639

126 454

96 %

27

4 733

4 760

10

187

3

200

 

2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

79 628

63 849

11

11 731

75 591

95 %

3

4 029

4 032

3

2

0

5

 

2b Odpornost in vrednote

51 787

3 728

228

46 908

50 863

98 %

24

704

728

7

185

3

195

3

Naravni viri in okolje

58 310

55 312

492

1 027

56 831

97 %

693

762

1 455

17

7

0

24

 

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

41 467

39 605

486

669

40 760

98 %

687

2

689

11

7

0

18

4

Migracije in upravljanje meja

2 734

2 515

3

29

2 547

93 %

3

181

184

2

1

0

3

5

Varnost in obramba

726

703

0

4

708

97 %

5

7

12

6

0

0

6

6

Sosedstvo in svet

12 258

10 443

34

458

10 935

89 %

1 008

308

1 317

3

3

0

6

7

Evropska javna uprava

12 368

9 316

938

452

10 705

87 %

991

422

1 412

138

108

5

251

 

od tega: upravni odhodki institucij

5 492

3 537

618

281

4 436

81 %

653

205

858

117

77

3

198

O

Zunaj večletnega finančnega okvira

3 931

—

—

61

61

2 %

—

3 870

3 870

—

—

—

—

S

Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

2 593

1 208

0

14

1 223

47 %

1 365

5

1 371

—

—

—

—

Skupaj

246 812

163 568

1 821

62 607

227 996

92 %

4 244

14 032

18 275

199

327

14

541

6.4   VFO: GIBANJA NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI (RAL)

(v milijonih EUR)

Razdelek VFO

Neporavnane obveznosti ob koncu prejšnjega leta

Obveznosti za tekoče leto

Neporavnane obveznosti ob koncu zadevnega leta skupaj

Obveznosti, prenesene iz prejšnjega leta

Sprostitve/ revalorizacije/ razveljavitve

Plačila

Neporavnane obveznosti ob koncu leta

Prevzete obveznosti v zadevnem letu

Plačila

Razveljavljene obveznosti, ki jih ni mogoče prenesti

Neporavnane obveznosti ob koncu leta

1

2

3

4=1+2+3

5

6

7

8=5+6+7

9=4+8

1

Enotni trg, inovacije in digitalno

42 361

(777)

(13 632 )

27 951

25 683

(4 900 )

(17)

20 766

48 717

2

Kohezija, odpornost in vrednote

183 747

(205)

(69 986 )

113 555

151 947

(56 468 )

(1)

95 478

209 033

 

2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

180 084

(123)

(68 428 )

111 534

48 468

(7 163 )

(0)

41 305

152 839

 

2b Odpornost in vrednote

3 662

(82)

(1 559 )

2 021

103 479

(49 305 )

(0)

54 174

56 195

3

Naravni viri in okolje

40 860

(61)

(15 269 )

25 530

59 723

(41 562 )

(0)

18 161

43 691

 

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

286

(10)

(76)

200

40 818

(40 685 )

—

133

333

4

Migracije in upravljanje meja

4 950

(68)

(1 804 )

3 078

1 644

(743)

—

901

3 980

5

Varnost in obramba

1 503

(23)

(498)

981

1 625

(209)

(0)

1 415

2 397

6

Sosedstvo in svet

28 785

(687)

(7 821 )

20 278

15 372

(3 115 )

(0)

12 257

32 535

7

Evropska javna uprava

981

(124)

(857)

0

10 930

(9 848 )

(6)

1 075

1 076

 

od tega: upravni odhodki institucij

627

(92)

(535)

—

4 590

(3 901 )

(6)

684

684

O

Zunaj večletnega finančnega okvira

11

(2)

(3)

6

199

(58)

—

140

147

S

Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

0

—

(0)

—

1 223

(1 223 )

—

—

—

Skupaj

303 197

(1 946 )

(109 870 )

191 381

268 345

(118 126 )

(24)

150 194

341 575

6.5   VFO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA

(v milijonih EUR)

 

< 2015

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

Skupaj

1

Enotni trg, inovacije in digitalno

579

497

1 020

2 025

3 632

8 014

11 812

21 138

48 717

2

Kohezija, odpornost in vrednote

2 546

404

911

8 637

16 907

33 036

51 058

95 534

209 033

3

Naravni viri in okolje

328

1 222

1 128

1 065

2 486

7 231

12 071

18 161

43 691

4

Migracije in upravljanje meja

17

2

66

195

517

865

1 414

904

3 980

5

Varnost in obramba

37

4

47

129

159

241

364

1 415

2 397

6

Sosedstvo in svet

1 258

642

1 185

2 139

3 458

5 493

6 041

12 319

32 535

7

Evropska javna uprava

—

—

—

0

—

0

0

1 075

1 076

O

Zunaj večletnega finančnega okvira

—

—

—

—

—

1

6

140

147

S

Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Skupaj

4 765

2 771

4 357

14 190

27 158

54 881

82 766

150 687

341 575

Sestava nove Komisije je vključevala notranjo reorganizacijo služb. Prerazporeditev povezanih transakcij je privedla do prenosa neporavnanega zneska med letoma. Skupni znesek neporavnanih obveznosti ostaja nespremenjen.

6.6   VFO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO VRSTAH ODOBRITEV

(v milijonih EUR)

 

Iz proračunskih odobritev

Iz odobritev namenskih prejemkov

Neporavnane obveznosti ob koncu leta 2021 skupaj

Obveznosti, prenesene iz leta 2020

Prilago- ditve

Prevzete obveznosti

Izvršena plačila

Zneski za poravnavo

Obveznosti, prenesene iz leta 2020

Prilago- ditve

Prevzete obveznosti

Izvršena plačila

Zneski za poravnavo

1

2

3

4

5=1+2+3-4

6

7

8

9

10=6+7+8-9

11=5+10

1

Enotni trg, inovacije in digitalno

37 889

(580)

20 733

16 702

41 340

4 472

(215)

4 950

1 830

7 377

48 717

2

Kohezija, odpornost in vrednote

160 278

(198)

6 769

71 281

95 569

23 468

(8)

145 178

55 174

113 465

209 033

 

2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

157 017

(123)

1 759

67 174

91 479

23 067

(0)

46 709

8 416

61 360

152 839

 

2b Odpornost in vrednote

3 261

(75)

5 009

4 106

4 090

401

(8)

98 469

46 757

52 105

56 195

3

Naravni viri in okolje

40 438

(61)

56 563

56 086

40 854

423

(0)

3 160

745

2 837

43 691

 

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

286

(10)

40 149

40 091

333

—

—

669

669

—

333

4

Migracije in upravljanje meja

4 679

(64)

1 626

2 480

3 760

271

(3)

19

67

219

3 980

5

Varnost in obramba

1 489

(22)

1 597

700

2 364

13

(1)

28

8

33

2 397

6

Sosedstvo in svet

27 712

(670)

15 130

10 506

31 666

1 074

(17)

242

429

869

32 535

7

Evropska javna uprava

901

(92)

10 371

10 215

964

80

(37)

559

490

111

1 076

 

od tega: upravni odhodki institucij

591

(66)

4 256

4 155

626

36

(32)

335

281

57

684

O

Zunaj večletnega finančnega okvira

 

 

—

—

—

11

(2)

199

61

147

147

S

Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

0

—

1 223

1 223

—

 

 

 

 

 

—

Skupaj

273 386

(1 687 )

114 011

169 192

216 518

29 811

(283)

154 334

58 805

125 057

341 575

6.7   VFO PODROBNO: RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL

(v milijonih EUR)

Program

Odobritve za prevzem obveznosti

Odobritve plačil

Proračunske odobritve

Dodatne odobritve

Razpoložljive odobritve skupaj

Proračunske odobritve

Dodatne odobritve

Razpoložljive odobritve skupaj

Prvotni sprejeti proračun

Spremembe proračuna in prerazporeditve

Končni sprejeti proračun

Prenosi

Namenski prejemki

Prvotni sprejeti proračun

Spremembe proračuna in prerazporeditve

Končni sprejeti proračun

Prenosi

Namenski prejemki

1

2

3=1+2

4

5

6=3+ 4+5

7

8

9=7+8

10

11

12=9+ 10+11

1

Obzorje Evropa

11 507

1

11 508

20

6 750

18 278

9 835

(905)

8 930

81

3 926

12 937

 

Euratom

266

(1)

265

12

73

349

254

18

272

45

127

444

 

Termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

864

—

864

—

17

881

614

—

614

0

45

659

 

Drugi ukrepi

—

—

—

—

490

490

—

—

—

—

377

377

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

10

(0)

10

—

—

10

14

(2)

12

—

—

12

 

Sklad InvestEU

654

3

657

—

6 511

7 168

1 081

(142)

939

—

724

1 662

 

IPE – promet

1 785

0

1 786

—

21

1 807

1 428

(49)

1 380

1

18

1 398

 

IPE – energetika

785

—

785

—

9

794

471

71

543

1

12

556

 

IPE – digitalno

277

—

277

—

1

279

207

(50)

158

1

6

164

 

Digitalna Evropa

1 130

1

1 130

—

31

1 161

159

(69)

90

0

4

94

 

Decentralizirane agencije

188

1

189

—

13

203

188

1

189

—

13

203

 

Drugi ukrepi

375

(3)

372

—

—

372

375

(3)

372

—

—

372

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

17

—

17

1

—

18

23

(6)

18

0

—

18

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

26

(1)

25

—

8

33

21

6

27

—

0

27

 

Enotni trg

575

8

583

—

44

627

547

(121)

427

4

57

488

 

Program EU za boj proti goljufijam

24

—

24

—

1

25

24

(8)

16

—

1

17

 

Obdavčitev

36

(1)

35

—

1

36

33

3

36

0

3

38

 

Carina

127

(1)

126

—

4

130

86

6

93

0

8

100

 

Decentralizirane agencije

121

(3)

118

—

10

128

121

(3)

118

—

10

128

 

Drugi ukrepi

8

1

9

—

0

9

8

(1)

7

—

0

7

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

8

(3)

5

—

—

5

14

(5)

9

—

—

9

 

Vesoljski program Unije

1 997

(20)

1 977

—

125

2 102

1 652

728

2 379

4

339

2 722

 

Decentralizirane agencije

36

20

56

—

1

57

36

7

43

—

1

44

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

1

(1)

—

—

—

—

0

(0)

—

—

—

—

Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno

20 817

1

20 817

33

14 110

34 960

17 192

(521)

16 670

137

5 671

22 478

2

Regionalni razvoj (ESRR) (55)

29 240

(0)

29 240

—

35 562

64 803

33 871

3 505

37 376

5

10 076

47 457

 

Kohezijski sklad

4 696

0

4 696

—

1 363

6 059

10 595

(2 097 )

8 498

2

1 351

9 852

 

Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet

1 442

—

1 442

—

12

1 455

1 250

(228)

1 022

—

13

1 035

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

0

0

4

(1)

3

—

0

3

 

Evropski socialni sklad plus (ESS+) (55)

12 812

0

12 812

8

21 277

34 097

16 147

809

16 956

6

4 319

21 280

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

32

—

32

—

2

34

35

4

39

0

1

40

 

Mehanizem za okrevanje in odpornost

116

—

116

—

337 969

338 086

109

(27)

82

1

46 386

46 469

 

Program Pericles IV

1

—

1

—

0

1

1

(0)

0

—

0

0

 

Okrevanje EU

40

(35)

5

—

—

5

40

(35)

5

—

—

5

 

RescEU

90

92

183

—

2 085

2 267

194

(29)

165

17

23

204

 

EU4Health

327

2

329

—

10

339

128

(68)

60

1

4

66

 

Nujna pomoč v Uniji

—

232

232

—

439

671

90

224

314

379

439

1 132

 

Decentralizirane agencije

258

67

324

—

18

343

248

68

316

—

18

334

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

2

1

3

—

—

3

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

11

—

11

—

1

13

10

(0)

10

—

2

12

 

Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije

102

0

103

—

12

114

85

(30)

55

1

13

69

 

Erasmus+

2 663

0

2 663

—

305

2 968

2 408

(419)

1 989

7

680

2 676

 

Evropska solidarnostna enota (ESC)

136

—

136

—

12

147

127

(30)

96

2

17

115

 

Ustvarjalna Evropa

306

—

306

—

14

320

237

(104)

133

2

16

151

 

Pravosodje

46

0

47

—

6

53

45

(10)

35

0

6

42

 

Pravice in vrednote

97

2

99

—

2

101

88

(27)

60

1

2

63

 

Decentralizirane agencije

220

(1)

220

1

4

225

220

(17)

203

2

5

210

 

Drugi ukrepi

9

—

9

—

1

10

7

(1)

7

—

1

8

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

32

(2)

30

—

0

30

51

(23)

28

—

0

28

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

184

—

184

—

2

185

162

(4)

158

—

2

160

Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote

52 862

358

53 219

9

399 098

452 326

66 154

1 460

67 614

426

63 375

131 414

3

Kmetijska jamstva

40 368

4

40 371

475

672

41 518

40 354

(51)

40 303

493

672

41 467

 

Drugi programi za naravne vire in okolje

75

(75)

—

—

—

—

72

(72)

—

—

—

—

 

Kmetijski sklad za razvoj podeželja

15 345

(4)

15 341

—

8 492

23 833

15 022

(673)

14 349

2

817

15 168

 

Pomorstvo in ribištvo

761

(2)

759

—

239

998

829

(134)

695

1

151

847

 

Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva)

74

78

152

—

—

152

73

77

150

—

—

150

 

Decentralizirane agencije

17

4

21

—

1

22

17

4

21

—

1

22

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

6

(3)

3

—

—

3

 

Okolje in podnebje (LIFE)

739

0

739

—

3

742

371

72

443

4

2

449

 

Sklad za pravični prehod

1 137

(0)

1 137

—

10 868

12 005

0

1

1

—

94

96

 

Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod

—

—

—

—

46

46

—

—

—

—

46

46

 

Decentralizirane agencije

51

(0)

50

—

7

57

51

(0)

50

—

7

57

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

4

(0)

4

—

—

4

9

(4)

5

—

—

5

Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje

58 569

5

58 574

475

20 328

79 377

56 804

(783)

56 021

499

1 790

58 310

4

Azil, migracije in vključevanje

873

22

895

—

8

903

1 301

(76)

1 225

2

9

1 236

 

Decentralizirane agencije

138

—

138

—

22

160

138

—

138

—

22

160

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

0

0

—

0

0

—

0

0

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika

398

34

432

—

9

442

488

(86)

402

2

154

558

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe

135

—

135

—

—

135

33

(33)

0

—

—

0

 

Decentralizirane agencije

734

(32)

703

—

25

728

726

28

754

—

25

779

Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja

2 279

24

2 303

—

65

2 368

2 686

(167)

2 519

4

210

2 734

5

Sklad za notranjo varnost

176

2

178

—

3

182

181

(15)

165

0

4

169

 

Razgradnja jedrskih elektrarn

73

—

73

—

—

73

50

(4)

46

—

—

46

 

Jedrska varnost in razgradnja

69

—

69

—

1

70

78

3

81

—

1

82

 

Decentralizirane agencije

198

(5)

193

—

7

200

198

(5)

193

—

7

200

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

1

1

—

—

1

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

22

(1)

21

—

0

21

21

—

21

—

0

21

 

Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti)

283

40

323

—

7

330

13

(12)

1

—

0

2

 

Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti)

662

(40)

623

—

17

639

109

90

199

0

0

199

 

Vojaška mobilnost

227

—

227

—

—

227

17

(15)

2

—

—

2

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

5

0

5

—

0

5

Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba

1 709

(3)

1 706

—

35

1 741

671

43

714

0

12

726

6

Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje

12 071

340

12 411

—

216

12 627

6 514

167

6 681

24

234

6 939

 

Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC)

38

—

38

—

3

40

33

(16)

17

1

3

20

 

Humanitarna pomoč (HUMA)

1 503

665

2 168

—

39

2 207

1 900

507

2 407

5

61

2 473

 

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

352

0

352

—

57

409

329

18

346

0

41

388

 

Čezmorske države in ozemlja

67

—

67

—

—

67

33

(26)

8

—

—

8

 

Drugi ukrepi

72

(53)

19

—

0

19

42

(24)

17

—

0

17

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

(0)

—

—

0

0

0

2

2

—

0

2

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

93

(1)

92

—

1

94

78

(7)

71

—

1

72

 

Predpristopna pomoč (IPA III)

1 901

(18)

1 884

—

127

2 011

1 882

22

1 905

7

427

2 338

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet

16 097

934

17 031

—

443

17 474

10 811

644

11 455

37

766

12 258

7

Pokojnine osebja

2 179

—

2 179

—

—

2 179

2 179

—

2 179

—

—

2 179

 

(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament

11

—

11

—

—

11

11

—

11

—

—

11

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center

1

0

1

—

—

1

1

0

1

—

—

1

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija

7

—

7

—

—

7

7

—

7

—

—

7

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije

12

(1)

12

—

—

12

12

(1)

12

—

—

12

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče

5

0

5

—

—

5

5

0

5

—

—

5

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic

0

—

0

—

—

0

0

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov

0

0

0

—

—

0

0

0

0

—

—

0

 

Evropske šole

197

—

197

—

20

216

197

—

197

1

20

217

 

Osebni prejemki statutarnih uslužbencev

2 509

(14)

2 495

—

67

2 561

2 509

(14)

2 495

0

67

2 561

 

Osebni prejemki zunanjih sodelavcev

242

6

248

—

64

312

242

6

248

38

64

350

 

Člani – plače in nadomestila

15

—

15

—

0

15

15

—

15

0

0

15

 

Člani – začasna nadomestila

3

—

3

—

—

3

3

—

3

—

—

3

 

Stroški zaposlovanja

29

(3)

26

—

1

27

29

(3)

26

3

1

31

 

Prenehanje zaposlitve

8

—

8

—

—

8

8

—

8

—

—

8

 

Stroški usposabljanja

18

(0)

17

—

5

23

18

(0)

17

11

5

34

 

Socialno področje in mobilnost

22

2

24

—

28

52

22

2

24

12

29

64

 

Informacijska in komunikacijska tehnologija

242

55

298

—

84

381

242

55

298

142

84

523

 

Najem in nakup

302

16

318

—

39

357

302

16

318

5

39

361

 

Odhodki, povezani z zgradbami

100

(13)

86

—

28

114

100

(13)

86

51

28

165

 

Varnost

63

(0)

63

—

11

75

63

(0)

63

26

11

100

 

Misije in predstavništva

61

(36)

25

—

3

28

61

(36)

25

7

3

35

 

Sestanki, odbori, konference

31

(25)

6

—

4

9

31

(25)

6

6

4

16

 

Uradni list

3

(0)

2

—

0

2

3

(0)

2

1

0

3

 

Publikacije

10

3

13

—

4

17

10

3

13

7

4

24

 

Pridobivanje informacij

4

(0)

4

—

0

4

4

(0)

4

1

0

5

 

Študije in preiskave

4

2

6

—

0

6

4

2

6

11

0

17

 

Splošna oprema, vozila, pohištvo

11

13

24

—

8

32

11

13

24

16

8

48

 

Zunanje jezikovne storitve

28

(3)

24

—

17

41

28

(3)

24

3

17

44

 

Drugi upravni odhodki

20

(2)

18

—

7

25

20

(2)

18

8

7

33

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

1

0

1

0

—

1

 

Upravni odhodki drugih institucij

4 313

(6)

4 307

85

488

4 879

4 313

(6)

4 307

695

489

5 492

Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava

10 448

(6)

10 443

85

876

11 404

10 450

(5)

10 444

1 045

879

12 368

O

Sklad za inovacije

—

—

—

—

3 816

3 816

—

—

—

—

3 819

3 819

 

Drugi ukrepi

—

—

—

—

106

106

—

—

—

—

112

112

Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira

—

—

—

—

3 922

3 922

—

—

—

—

3 931

3 931

S

Rezerva za solidarnost in nujno pomoč

1 273

(429)

844

—

—

844

1 273

(408)

866

—

—

866

 

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

197

—

197

—

20

217

20

(10)

10

0

20

30

 

Rezerva za prilagoditev na brexit

—

1 698

1 698

—

—

1 698

—

1 698

1 698

—

—

1 698

Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

1 471

1 269

2 739

—

20

2 759

1 293

1 280

2 574

0

20

2 593

Skupaj

164 251

2 582

166 833

602

438 896

606 331

166 060

1 951

168 011

2 149

76 653

246 812

6.8   VFO PODROBNO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI

(v milijonih EUR)

Program

Razpoložljive odobritve skupaj

Prevzete obveznosti

Odobritve, prenesene v leto 2022

Odobritve, ki zapadejo

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz prenosov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

%

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz prenosov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

1

2

3

4

5=2+3 +4

6=5/1

7

8

9=7+8

10

11

12

13=10+ 11+12

1

Obzorje Evropa

18 278

11 394

20

2 484

13 897

76 %

113

4 263

4 376

1

—

0

1

 

Euratom

349

265

12

11

288

82 %

—

61

61

0

—

0

0

 

Termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

881

864

—

1

865

98 %

—

16

16

0

—

—

0

 

Drugi ukrepi

490

—

—

82

82

17 %

—

408

408

—

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

10

10

—

—

10

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

Sklad InvestEU

7 168

657

—

2 176

2 833

40 %

—

4 338

4 338

0

—

0

0

 

IPE – promet

1 807

1 786

—

20

1 806

100 %

—

1

1

0

—

(0)

0

 

IPE – energetika

794

784

—

5

789

99 %

—

4

4

1

—

—

1

 

IPE – digitalno

279

277

—

0

277

100 %

—

1

1

0

—

—

0

 

Digitalna Evropa

1 161

1 129

—

31

1 160

100 %

—

0

0

1

—

0

1

 

Decentralizirane agencije

203

189

—

8

197

97 %

—

5

5

—

—

—

—

 

Drugi ukrepi

372

372

—

—

372

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

18

17

1

—

18

100 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

33

25

—

6

31

96 %

—

1

1

—

—

(0)

(0)

 

Enotni trg

627

582

—

17

600

96 %

—

26

26

1

—

0

1

 

Program EU za boj proti goljufijam

25

24

—

—

24

98 %

—

1

1

0

—

0

0

 

Obdavčitev

36

35

—

0

35

97 %

—

1

1

0

—

—

0

 

Carina

130

126

—

0

126

97 %

—

4

4

—

—

—

—

 

Decentralizirane agencije

128

118

—

5

123

96 %

—

5

5

0

—

—

0

 

Drugi ukrepi

9

9

—

0

9

100 %

—

0

0

0

—

—

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

5

5

—

—

5

100 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Vesoljski program Unije

2 102

1 977

—

102

2 079

99 %

—

23

23

0

—

(0)

0

 

Decentralizirane agencije

57

56

—

1

57

100 %

—

0

0

—

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno

34 960

20 700

33

4 950

25 683

73 %

113

9 160

9 273

4

—

1

4

2

Regionalni razvoj (ESRR) (56)

64 803

238

—

28 028

28 266

44 %

—

7 449

7 449

29 002

—

86

29 088

 

Kohezijski sklad

6 059

16

—

1 307

1 323

22 %

—

44

44

4 679

—

12

4 691

 

Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet

1 455

1 442

—

0

1 442

99 %

—

12

12

0

—

—

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

—

—

—

—

—

—

0

0

—

—

0

0

 

Evropski socialni sklad plus (ESS+) (56)

34 097

54

8

17 374

17 437

51 %

—

3 735

3 735

12 758

—

168

12 925

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

34

32

—

1

33

97 %

—

1

1

—

—

—

—

 

Mehanizem za okrevanje in odpornost

338 086

116

—

98 034

98 150

29 %

—

239 935

239 935

0

—

—

0

 

Program Pericles IV

1

1

—

0

1

96 %

—

0

0

—

—

—

—

 

Okrevanje EU

5

5

—

—

5

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

RescEU

2 267

183

—

153

336

15 %

0

1 932

1 932

0

—

0

0

 

EU4Health

339

329

—

9

338

100 %

—

0

0

0

—

0

0

 

Nujna pomoč v Uniji

671

232

—

70

301

45 %

—

370

370

0

—

—

0

 

Decentralizirane agencije

343

324

—

10

335

98 %

—

8

8

—

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

13

11

—

1

12

94 %

—

—

—

1

—

0

1

 

Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije

114

89

—

6

95

83 %

—

6

6

14

—

0

14

 

Erasmus+

2 968

2 663

—

169

2 832

95 %

—

135

135

0

—

1

1

 

Evropska solidarnostna enota (ESC)

147

136

—

0

136

92 %

—

11

11

0

—

0

0

 

Ustvarjalna Evropa

320

306

—

9

316

99 %

—

5

5

0

—

—

0

 

Pravosodje

53

47

—

1

47

89 %

—

6

6

0

—

0

0

 

Pravice in vrednote

101

99

—

1

100

99 %

—

1

1

0

—

—

0

 

Decentralizirane agencije

225

220

1

3

223

99 %

—

2

2

—

—

0

0

 

Drugi ukrepi

10

6

—

0

6

65 %

—

1

1

3

—

—

3

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

30

30

—

0

30

99 %

—

—

—

—

—

0

0

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

185

181

—

1

182

98 %

—

1

1

2

—

0

2

Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote

452 326

6 760

9

145 178

151 947

34 %

0

253 653

253 653

46 460

—

267

46 726

3

Kmetijska jamstva

41 518

39 679

470

669

40 818

98 %

686

2

689

6

5

0

11

 

Drugi programi za naravne vire in okolje

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Kmetijski sklad za razvoj podeželja

23 833

15 339

—

2 366

17 705

74 %

—

5 866

5 866

2

—

260

262

 

Pomorstvo in ribištvo

998

107

—

110

217

22 %

—

0

0

652

—

129

781

 

Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva)

152

152

—

—

152

100 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Decentralizirane agencije

22

21

—

0

21

97 %

—

1

1

—

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Okolje in podnebje (LIFE)

742

739

—

3

741

100 %

—

1

1

0

—

0

0

 

Sklad za pravični prehod

12 005

4

—

5

9

0 %

—

10 863

10 863

1 133

—

—

1 133

 

Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod

46

—

—

0

0

0 %

—

46

46

—

—

—

—

 

Decentralizirane agencije

57

50

—

6

57

99 %

—

0

0

—

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

4

4

—

—

4

100 %

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje

79 377

56 094

470

3 160

59 723

75 %

686

16 779

17 466

1 794

5

389

2 188

4

Azil, migracije in vključevanje

903

497

—

2

499

55 %

—

6

6

398

—

—

398

 

Decentralizirane agencije

160

138

—

4

142

89 %

—

18

18

—

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

—

—

—

—

—

—

0

0

—

—

—

—

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika

442

153

—

3

156

35 %

—

7

7

279

—

—

279

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe

135

135

—

—

135

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

Decentralizirane agencije

728

703

—

10

712

98 %

—

16

16

—

—

—

—

Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja

2 368

1 626

—

19

1 644

69 %

—

47

47

677

—

0

677

5

Sklad za notranjo varnost

182

70

—

1

71

39 %

—

2

2

108

—

—

108

 

Razgradnja jedrskih elektrarn

73

73

—

—

73

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

Jedrska varnost in razgradnja

70

69

—

0

69

99 %

—

0

0

0

—

0

0

 

Decentralizirane agencije

200

193

—

3

196

98 %

—

4

4

—

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

21

20

—

0

20

96 %

—

0

0

1

—

—

1

 

Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti)

330

323

—

7

330

100 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti)

639

623

—

17

639

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

Vojaška mobilnost

227

227

—

—

227

100 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba

1 741

1 597

—

28

1 625

93 %

—

7

7

109

—

0

109

6

Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje

12 627

10 833

—

127

10 960

87 %

1 578

89

1 667

—

—

0

0

 

Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC)

40

38

—

0

38

94 %

0

2

2

—

—

—

—

 

Humanitarna pomoč (HUMA)

2 207

2 168

—

28

2 196

100 %

—

11

11

—

—

0

0

 

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

409

352

—

56

408

100 %

—

1

1

0

—

0

0

 

Čezmorske države in ozemlja

67

63

—

—

63

94 %

4

—

4

—

—

—

—

 

Drugi ukrepi

19

17

—

—

17

94 %

—

0

0

1

—

—

1

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

0

0

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

94

92

—

1

93

99 %

—

0

0

0

—

—

0

 

Predpristopna pomoč (IPA III)

2 011

1 566

—

30

1 596

79 %

318

97

415

(0)

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet

17 474

15 130

—

242

15 372

88 %

1 900

200

2 100

2

—

1

2

7

Pokojnine osebja

2 179

2 173

—

—

2 173

100 %

—

—

—

5

—

—

5

 

(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament

11

11

—

—

11

99 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center

1

1

—

—

1

100 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija

7

7

—

—

7

98 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije

12

12

—

—

12

99 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče

5

5

—

—

5

100 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic

0

0

—

—

0

94 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov

0

0

—

—

0

94 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Evropske šole

216

197

—

15

212

98 %

—

5

5

0

—

—

0

 

Osebni prejemki statutarnih uslužbencev

2 561

2 494

—

31

2 526

99 %

—

35

35

1

—

0

1

 

Osebni prejemki zunanjih sodelavcev

312

238

—

33

271

87 %

—

31

31

10

—

0

10

 

Člani – plače in nadomestila

15

15

—

0

15

98 %

—

0

0

0

—

—

0

 

Člani – začasna nadomestila

3

3

—

—

3

98 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Stroški zaposlovanja

27

26

—

1

27

98 %

—

0

0

0

—

—

0

 

Prenehanje zaposlitve

8

8

—

—

8

99 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Stroški usposabljanja

23

17

—

3

20

87 %

—

3

3

0

—

0

0

 

Socialno področje in mobilnost

52

24

—

17

41

79 %

—

11

11

0

—

0

0

 

Informacijska in komunikacijska tehnologija

381

298

—

50

347

91 %

—

34

34

0

—

0

0

 

Najem in nakup

357

318

—

27

345

97 %

—

12

12

0

—

0

0

 

Odhodki, povezani z zgradbami

114

86

—

19

105

92 %

—

9

9

0

—

0

0

 

Varnost

75

63

—

6

69

92 %

—

6

6

0

—

0

0

 

Misije in predstavništva

28

24

—

1

25

88 %

—

2

2

1

—

1

2

 

Sestanki, odbori, konference

9

5

—

1

6

66 %

—

2

2

1

—

0

2

 

Uradni list

2

2

—

0

2

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

Publikacije

17

13

—

3

16

93 %

—

1

1

0

—

—

0

 

Pridobivanje informacij

4

4

—

0

4

100 %

—

0

0

0

—

0

0

 

Študije in preiskave

6

5

—

0

5

88 %

—

0

0

1

—

0

1

 

Splošna oprema, vozila, pohištvo

32

24

—

3

27

86 %

—

4

4

0

—

0

0

 

Zunanje jezikovne storitve

41

24

—

10

35

85 %

—

6

6

—

—

—

—

 

Drugi upravni odhodki

25

18

—

4

22

88 %

—

3

3

0

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Upravni odhodki drugih institucij

4 879

4 171

85

335

4 590

94 %

22

153

175

114

—

1

115

Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava

11 404

10 286

85

559

10 930

96 %

22

315

337

135

—

2

137

O

Sklad za inovacije

3 816

—

—

147

147

4 %

—

3 670

3 670

—

—

—

—

 

Drugi ukrepi

106

—

—

52

52

49 %

—

53

53

—

—

—

—

Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira

3 922

—

—

199

199

5 %

—

3 723

3 723

—

—

—

—

S

Rezerva za solidarnost in nujno pomoč

844

791

—

—

791

94 %

53

—

53

—

—

—

—

 

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

217

24

—

—

24

11 %

—

7

7

173

—

13

186

 

Rezerva za prilagoditev na brexit

1 698

407

—

—

407

24 %

1 291

—

1 291

—

—

—

—

Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

2 759

1 223

—

—

1 223

44 %

1 343

7

1 350

173

—

13

186

Skupaj

606 331

113 415

596

154 334

268 345

44 %

4 065

283 891

287 956

49 354

5

671

50 030

6.9   VFO PODROBNO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL

(v milijonih EUR)

Program

Razpoložljive odobritve skupaj

Izvršena plačila

Odobritve, prenesene v leto 2022

Odobritve, ki zapadejo

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz prenosov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

%

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz prenosov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

1

2

3

4

5=2+ 3+4

6=5/1

7

8

9=7+8

10

11

12

13=10+ 11+12

1

Obzorje Evropa

12 937

8 818

73

997

9 888

76 %

110

2 926

3 036

2

8

4

14

 

Euratom

444

256

33

13

301

68 %

16

115

130

0

12

—

13

 

Termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

659

612

0

1

613

93 %

1

45

46

0

0

—

0

 

Drugi ukrepi

377

—

—

74

74

20 %

—

303

303

—

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

12

12

—

—

12

98 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Sklad InvestEU

1 662

938

—

574

1 512

91 %

1

149

150

0

—

0

0

 

IPE – promet

1 398

1 377

1

13

1 391

99 %

1

4

5

2

0

—

2

 

IPE – energetika

556

540

1

12

552

99 %

1

0

2

1

1

(0)

2

 

IPE – digitalno

164

157

1

5

162

99 %

1

1

2

0

0

—

0

 

Digitalna Evropa

94

80

0

4

84

89 %

6

0

6

3

0

0

4

 

Decentralizirane agencije

203

189

—

8

197

97 %

—

5

5

—

—

—

—

 

Drugi ukrepi

372

372

—

—

372

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

18

11

0

—

12

66 %

—

—

—

6

—

—

6

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

27

25

—

0

25

90 %

—

0

0

3

—

0

3

 

Enotni trg

488

413

4

16

432

89 %

8

41

49

6

0

0

7

 

Program EU za boj proti goljufijam

17

15

—

0

15

91 %

—

1

1

1

—

—

1

 

Obdavčitev

38

35

0

1

37

96 %

0

1

2

0

0

—

0

 

Carina

100

92

0

4

97

96 %

0

4

4

0

—

—

0

 

Decentralizirane agencije

128

118

—

5

123

96 %

—

5

5

0

—

—

0

 

Drugi ukrepi

7

7

—

0

7

100 %

—

0

0

—

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

9

9

—

—

9

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

Vesoljski program Unije

2 722

2 374

4

195

2 573

95 %

5

143

148

0

0

0

0

 

Decentralizirane agencije

44

43

—

1

44

100 %

—

0

0

—

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno

22 478

16 495

115

1 922

18 532

82 %

151

3 744

3 895

25

22

5

51

2

Regionalni razvoj (ESRR) (57)

47 457

37 374

5

8 034

45 412

96 %

2

2 043

2 044

1

0

(0)

1

 

Kohezijski sklad

9 852

8 498

2

1 219

9 719

99 %

0

133

133

0

0

0

0

 

Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet

1 035

1 022

—

9

1 031

100 %

—

4

4

—

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

3

3

—

—

3

99 %

—

0

0

—

—

—

—

 

Evropski socialni sklad plus (ESS+) (57)

21 280

16 952

4

2 470

19 426

91 %

2

1 849

1 850

2

2

0

4

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

40

38

0

1

40

98 %

1

0

1

(0)

0

(0)

0

 

Mehanizem za okrevanje in odpornost

46 469

79

1

46 375

46 455

100 %

2

11

13

2

0

(0)

2

 

Program Pericles IV

0

0

—

0

0

90 %

—

0

0

0

—

—

0

 

Okrevanje EU

5

3

—

—

3

66 %

2

—

2

—

—

—

—

 

RescEU

204

165

17

15

196

96 %

—

8

8

0

—

0

0

 

EU4Health

66

57

1

4

61

93 %

3

0

4

0

0

0

1

 

Nujna pomoč v Uniji

1 132

314

195

70

579

51 %

—

370

370

—

183

—

183

 

Decentralizirane agencije

334

316

—

10

326

98 %

—

8

8

0

—

—

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

3

3

—

—

3

100 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

12

9

—

2

11

93 %

—

—

—

1

—

—

1

 

Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije

69

52

1

6

59

85 %

2

6

8

2

1

0

2

 

Erasmus+

2 676

1 981

7

409

2 397

90 %

7

268

276

0

0

2

3

 

Evropska solidarnostna enota (ESC)

115

93

2

3

97

84 %

4

14

18

0

0

0

0

 

Ustvarjalna Evropa

151

131

2

8

141

93 %

2

8

10

0

0

0

0

 

Pravosodje

42

35

0

0

35

83 %

1

6

7

0

0

0

0

 

Pravice in vrednote

63

59

0

1

61

96 %

1

1

2

0

0

—

0

 

Decentralizirane agencije

210

203

2

3

208

99 %

—

2

2

—

—

0

0

 

Drugi ukrepi

8

6

—

0

6

84 %

—

1

1

0

—

—

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

28

28

—

0

28

97 %

—

—

—

1

—

0

1

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

160

157

—

1

158

99 %

—

1

1

1

—

0

1

Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote

131 414

67 577

239

58 639

126 454

96 %

27

4 733

4 760

10

187

3

200

3

Kmetijska jamstva

41 467

39 605

486

669

40 760

98 %

687

2

689

11

7

0

18

 

Drugi programi za naravne vire in okolje

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Kmetijski sklad za razvoj podeželja

15 168

14 345

2

306

14 652

97 %

0

512

512

4

0

—

4

 

Pomorstvo in ribištvo

847

693

1

44

739

87 %

1

107

108

1

0

0

1

 

Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva)

150

150

—

—

150

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

Decentralizirane agencije

22

21

—

0

21

97 %

—

1

1

—

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

3

3

—

—

3

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

Okolje in podnebje (LIFE)

449

437

4

2

442

99 %

5

1

6

1

0

0

1

 

Sklad za pravični prehod

96

1

—

0

1

1 %

—

94

94

0

—

—

0

 

Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod

46

—

—

0

0

0 %

—

46

46

—

—

—

—

 

Decentralizirane agencije

57

50

—

6

57

99 %

—

0

0

—

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

5

5

—

—

5

100 %

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje

58 310

55 312

492

1 027

56 831

97 %

693

762

1 455

17

7

0

24

4

Azil, migracije in vključevanje

1 236

1 223

2

3

1 228

99 %

2

5

7

1

0

—

1

 

Decentralizirane agencije

160

138

—

4

142

89 %

—

18

18

—

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

0

—

—

0

57 %

—

0

0

—

—

—

—

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika

558

400

1

12

414

74 %

1

142

143

1

1

—

1

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe

0

—

—

—

—

—

0

—

0

—

—

—

—

 

Decentralizirane agencije

779

754

—

10

764

98 %

—

16

16

0

—

—

0

Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja

2 734

2 515

3

29

2 547

93 %

3

181

184

2

1

0

3

5

Sklad za notranjo varnost

169

164

0

2

166

98 %

1

2

3

0

0

—

0

 

Razgradnja jedrskih elektrarn

46

46

—

—

46

100 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Jedrska varnost in razgradnja

82

76

—

0

76

92 %

2

1

3

4

—

—

4

 

Decentralizirane agencije

200

193

—

3

196

98 %

—

4

4

—

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

1

1

—

—

1

100 %

—

—

—

—

—

—

—

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

21

19

—

0

19

91 %

—

0

0

2

—

—

2

 

Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti)

2

1

—

0

1

43 %

1

—

1

0

—

0

0

 

Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti)

199

198

0

0

199

100 %

1

—

1

0

0

0

0

 

Vojaška mobilnost

2

1

—

—

1

58 %

1

—

1

0

—

—

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

5

5

—

0

5

98 %

—

—

—

0

—

—

0

Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba

726

703

0

4

708

97 %

5

7

12

6

0

0

6

6

Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje

6 939

5 690

22

78

5 789

83 %

989

156

1 145

3

2

0

5

 

Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC)

20

16

1

1

17

87 %

1

2

2

0

0

0

0

 

Humanitarna pomoč (HUMA)

2 473

2 400

5

45

2 451

99 %

6

15

22

0

0

0

0

 

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

388

346

0

41

387

100 %

0

1

1

0

—

0

0

 

Čezmorske države in ozemlja

8

7

—

—

7

86 %

1

—

1

—

—

—

—

 

Drugi ukrepi

17

17

—

—

17

100 %

—

0

0

0

—

—

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

2

2

—

—

2

99 %

—

—

—

—

—

0

0

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

72

71

—

1

72

100 %

—

0

0

—

—

—

—

 

Predpristopna pomoč (IPA III)

2 338

1 894

6

292

2 192

94 %

11

135

145

0

1

0

1

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet

12 258

10 443

34

458

10 935

89 %

1 008

308

1 317

3

3

0

6

7

Pokojnine osebja

2 179

2 173

—

—

2 173

100 %

—

—

—

5

—

—

5

 

(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament

11

11

—

—

11

99 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center

1

1

—

—

1

100 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija

7

7

—

—

7

98 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije

12

12

—

—

12

99 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče

5

5

—

—

5

100 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic

0

0

—

—

0

94 %

—

—

—

0

—

—

0

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov

0

0

—

—

0

94 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Evropske šole

217

196

1

13

210

97 %

0

6

7

0

—

—

0

 

Osebni prejemki statutarnih uslužbencev

2 561

2 494

—

31

2 526

99 %

0

35

35

1

0

0

1

 

Osebni prejemki zunanjih sodelavcev

350

200

32

32

264

75 %

38

32

70

10

6

0

16

 

Člani – plače in nadomestila

15

13

0

0

13

83 %

2

0

2

0

0

—

0

 

Člani – začasna nadomestila

3

3

—

—

3

98 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Stroški zaposlovanja

31

24

2

0

27

88 %

2

1

2

0

1

—

1

 

Prenehanje zaposlitve

8

8

—

—

8

99 %

—

—

—

0

—

—

0

 

Stroški usposabljanja

34

6

10

2

17

51 %

11

4

15

0

2

0

2

 

Socialno področje in mobilnost

64

15

10

11

36

56 %

8

18

26

0

2

0

2

 

Informacijska in komunikacijska tehnologija

523

155

139

30

323

62 %

143

54

197

0

2

0

2

 

Najem in nakup

361

300

5

26

331

92 %

18

12

30

0

0

0

0

 

Odhodki, povezani z zgradbami

165

47

50

7

104

63 %

39

20

60

0

1

0

2

 

Varnost

100

36

25

2

62

61 %

28

10

37

0

1

0

1

 

Misije in predstavništva

35

12

1

0

14

39 %

11

2

13

1

6

1

8

 

Sestanki, odbori, konference

16

1

1

1

3

17 %

3

2

6

1

6

1

7

 

Uradni list

3

2

1

0

3

79 %

1

—

1

—

0

—

0

 

Publikacije

24

7

6

1

15

62 %

6

2

9

0

0

—

0

 

Pridobivanje informacij

5

2

1

0

4

68 %

2

0

2

0

0

0

0

 

Študije in preiskave

17

1

11

—

12

70 %

4

0

4

1

0

0

1

 

Splošna oprema, vozila, pohištvo

48

13

15

2

30

63 %

11

6

17

0

1

0

1

 

Zunanje jezikovne storitve

44

21

3

10

33

75 %

4

7

11

—

0

—

0

 

Drugi upravni odhodki

33

12

7

3

22

65 %

6

4

11

0

1

0

1

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

1

1

0

—

1

98 %

—

—

—

0

0

—

0

 

Upravni odhodki drugih institucij

5 492

3 537

618

281

4 436

81 %

653

205

858

117

77

3

198

Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava

12 368

9 316

938

452

10 705

87 %

991

422

1 412

138

108

5

251

O

Sklad za inovacije

3 819

—

—

11

11

0 %

—

3 808

3 808

—

—

—

—

 

Drugi ukrepi

112

—

—

50

50

45 %

—

62

62

—

—

—

—

Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira

3 931

—

—

61

61

2 %

—

3 870

3 870

—

—

—

—

S

Rezerva za solidarnost in nujno pomoč

866

791

—

—

791

91 %

75

—

75

—

—

—

—

 

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

30

10

0

14

24

81 %

—

5

5

—

—

—

—

 

Rezerva za prilagoditev na brexit

1 698

407

—

—

407

24 %

1 291

—

1 291

—

—

—

—

Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

2 593

1 208

0

14

1 223

47 %

1 365

5

1 371

—

—

—

—

Skupaj

246 812

163 568

1 821

62 607

227 996

92 %

4 244

14 032

18 275

199

327

14

541

6.10   VFO PODROBNO: GIBANJA NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI (RAL)

(v milijonih EUR)

Program

Neporavnane obveznosti ob koncu prejšnjega leta

Obveznosti za tekoče leto

Neporavnane obveznosti ob koncu zadevnega leta skupaj

Obveznosti, prenesene iz prejšnjega leta

Sprostitve/ revalorizacije/ razveljavitve

Plačila

Neporavnane obveznosti ob koncu leta

Prevzete obveznosti v zadevnem letu

Plačila

Razveljavljene obveznosti, ki jih ni mogoče prenesti

Neporavnane obveznosti ob koncu leta

1

2

3

4=1+2+3

5

6

7

8=5+6+7

9=4+8

1

Obzorje Evropa

24 186

(608)

(8 526 )

15 052

13 897

(1 361 )

(17)

12 519

27 571

 

Euratom

338

(7)

(98)

233

288

(203)

(0)

85

317

 

Termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

1 062

(0)

(350)

712

865

(263)

(0)

601

1 313

 

Drugi ukrepi

109

(11)

(40)

58

82

(34)

—

48

106

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

26

(2)

(12)

12

10

(0)

—

10

22

 

Sklad InvestEU

2 753

(20)

(923)

1 810

2 833

(590)

—

2 243

4 053

 

IPE – promet

6 807

(39)

(1 380 )

5 388

1 806

(11)

—

1 795

7 183

 

IPE – energetika

3 692

(25)

(552)

3 115

789

(0)

—

789

3 904

 

IPE – digitalno

328

(8)

(160)

161

277

(2)

—

275

436

 

Digitalna Evropa

65

(1)

(58)

6

1 160

(26)

—

1 133

1 140

 

Decentralizirane agencije

36

(0)

(36)

—

197

(162)

—

36

36

 

Drugi ukrepi

—

—

—

—

372

(372)

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

45

(0)

(10)

35

18

(1)

—

17

52

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

36

(1)

(20)

15

31

(5)

—

26

41

 

Enotni trg

827

(45)

(344)

438

600

(88)

—

512

950

 

Program EU za boj proti goljufijam

28

(4)

(13)

11

24

(3)

—

21

33

 

Obdavčitev

36

(1)

(26)

8

35

(10)

—

25

33

 

Carina

95

(2)

(75)

18

126

(22)

—

104

122

 

Decentralizirane agencije

0

(0)

—

—

123

(123)

—

—

—

 

Drugi ukrepi

4

(0)

(4)

0

9

(3)

—

5

6

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

22

(2)

(9)

11

5

(0)

—

4

16

 

Vesoljski program Unije

1 865

(2)

(996)

867

2 079

(1 577 )

—

502

1 369

 

Decentralizirane agencije

2

—

(2)

—

57

(42)

—

15

15

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno

42 361

(777)

(13 632 )

27 951

25 683

(4 900 )

(17)

20 766

48 717

2

Regionalni razvoj (ESRR) (1)

101 349

(53)

(40 365 )

60 931

28 266

(5 047 )

(0)

23 219

84 149

 

Kohezijski sklad

26 838

(42)

(9 714 )

17 083

1 323

(4)

(0)

1 319

18 402

 

Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet

6 635

(21)

(1 020 )

5 594

1 442

(11)

—

1 431

7 026

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

9

(1)

(3)

5

—

—

—

—

5

 

Evropski socialni sklad plus (ESS+) (58)

45 252

(7)

(17 325 )

27 921

17 437

(2 101 )

—

15 336

43 257

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

129

(5)

(36)

88

33

(4)

(0)

29

117

 

Mehanizem za okrevanje in odpornost

108

(2)

(54)

52

98 150

(46 401 )

—

51 749

51 801

 

Program Pericles IV

1

(0)

—

0

1

(0)

—

0

1

 

Okrevanje EU

—

—

—

—

5

(3)

—

2

2

 

RescEU

464

(7)

(149)

308

336

(47)

—

288

596

 

EU4Health

144

(9)

(49)

86

338

(12)

—

327

412

 

Nujna pomoč v Uniji

469

—

(375)

94

301

(204)

—

97

191

 

Decentralizirane agencije

11

(0)

—

11

335

(326)

—

9

20

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

4

(0)

(3)

1

—

—

—

—

1

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

9

(1)

(7)

1

12

(4)

—

8

9

 

Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije

165

(14)

(58)

93

95

(1)

—

94

187

 

Erasmus+

1 346

(16)

(531)

798

2 832

(1 866 )

—

966

1 765

 

Evropska solidarnostna enota (ESC)

113

(4)

(22)

87

136

(75)

—

61

148

 

Ustvarjalna Evropa

236

(11)

(80)

145

316

(60)

—

255

400

 

Pravosodje

64

(1)

(14)

49

47

(21)

—

26

75

 

Pravice in vrednote

121

(4)

(41)

76

100

(20)

—

80

156

 

Decentralizirane agencije

18

(0)

(4)

13

223

(204)

—

19

33

 

Drugi ukrepi

11

(0)

(6)

4

6

(0)

—

6

10

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

87

(5)

(26)

56

30

(1)

—

28

85

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

165

(2)

(104)

59

182

(54)

—

128

187

Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote

183 747

(205)

(69 986 )

113 555

151 947

(56 468 )

(1)

95 478

209 033

3

Kmetijska jamstva

286

(10)

(76)

200

40 818

(40 685 )

—

133

333

 

Drugi programi za naravne vire in okolje

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Kmetijski sklad za razvoj podeželja

35 164

(2)

(14 023 )

21 139

17 705

(630)

(0)

17 075

38 215

 

Pomorstvo in ribištvo

3 459

(15)

(727)

2 716

217

(11)

(0)

206

2 922

 

Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva)

21

—

(12)

9

152

(137)

—

14

23

 

Decentralizirane agencije

—

—

—

—

21

(21)

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

12

(0)

(3)

9

—

—

—

—

9

 

Okolje in podnebje (LIFE)

1 888

(34)

(419)

1 435

741

(23)

—

718

2 154

 

Sklad za pravični prehod

—

—

—

—

9

(1)

—

8

8

 

Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod

—

—

—

—

0

(0)

—

—

—

 

Decentralizirane agencije

3

—

(3)

—

57

(54)

—

3

3

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

26

—

(5)

21

4

(1)

—

3

24

Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje

40 860

(61)

(15 269 )

25 530

59 723

(41 562 )

(0)

18 161

43 691

4

Azil, migracije in vključevanje

3 122

(30)

(1 182 )

1 909

499

(45)

—

453

2 363

 

Decentralizirane agencije

20

—

—

20

142

(142)

—

—

20

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

—

(0)

0

—

—

—

—

0

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika

1 436

(37)

(413)

985

156

(0)

—

155

1 141

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe

—

—

—

—

135

—

—

135

135

 

Decentralizirane agencije

372

—

(208)

164

712

(555)

—

157

321

Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja

4 950

(68)

(1 804 )

3 078

1 644

(743)

—

901

3 980

5

Sklad za notranjo varnost

471

(16)

(166)

290

71

(0)

—

71

360

 

Razgradnja jedrskih elektrarn

351

(0)

(46)

305

73

—

—

73

377

 

Jedrska varnost in razgradnja

324

(3)

(70)

251

69

(6)

—

64

315

 

Decentralizirane agencije

0

(0)

—

0

196

(196)

—

—

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

2

—

(1)

1

—

—

—

—

1

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

26

(3)

(14)

9

20

(5)

—

15

24

 

Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti)

—

—

—

—

330

(1)

(0)

329

329

 

Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti)

322

(0)

(198)

124

639

(1)

—

639

762

 

Vojaška mobilnost

—

—

—

—

227

(1)

—

226

226

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

7

(0)

(5)

2

—

—

—

—

2

Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba

1 503

(23)

(498)

981

1 625

(209)

(0)

1 415

2 397

6

Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje

18 739

(456)

(4 511 )

13 772

10 960

(1 278 )

—

9 682

23 453

 

Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC)

117

(9)

(16)

91

38

(1)

—

37

128

 

Humanitarna pomoč (HUMA)

1 354

(16)

(1 058 )

280

2 196

(1 393 )

(0)

804

1 084

 

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

160

(3)

(86)

70

408

(301)

—

107

178

 

Čezmorske države in ozemlja

9

—

(6)

3

63

(1)

—

63

65

 

Drugi ukrepi

1

(0)

(0)

0

17

(17)

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

4

(0)

(2)

2

—

—

—

—

2

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

153

(20)

(47)

86

93

(25)

—

68

154

 

Predpristopna pomoč (IPA III)

8 249

(182)

(2 093 )

5 974

1 596

(99)

—

1 497

7 471

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

(0)

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet

28 785

(687)

(7 821 )

20 278

15 372

(3 115 )

(0)

12 257

32 535

7

Pokojnine osebja

—

—

—

—

2 173

(2 173 )

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament

—

—

—

—

11

(11)

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center

—

—

—

—

1

(1)

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija

—

—

—

—

7

(7)

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije

—

—

—

—

12

(12)

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče

—

—

—

—

5

(5)

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic

—

—

—

—

0

(0)

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov

—

—

—

—

0

(0)

—

—

—

 

Evropske šole

1

—

(1)

—

212

(210)

—

2

2

 

Osebni prejemki statutarnih uslužbencev

0

(0)

—

—

2 526

(2 526 )

(0)

0

0

 

Osebni prejemki zunanjih sodelavcev

38

(6)

(32)

—

271

(232)

(0)

39

39

 

Člani – plače in nadomestila

0

(0)

(0)

—

15

(13)

—

2

2

 

Člani – začasna nadomestila

—

—

—

—

3

(3)

—

—

—

 

Stroški zaposlovanja

3

(1)

(2)

—

27

(25)

—

2

2

 

Prenehanje zaposlitve

—

—

—

—

8

(8)

—

—

—

 

Stroški usposabljanja

11

(2)

(10)

—

20

(7)

—

12

12

 

Socialno področje in mobilnost

14

(4)

(10)

0

41

(26)

—

15

15

 

Informacijska in komunikacijska tehnologija

142

(2)

(139)

—

347

(184)

—

163

163

 

Najem in nakup

5

(0)

(5)

—

345

(327)

—

18

18

 

Odhodki, povezani z zgradbami

51

(1)

(50)

—

105

(54)

—

51

51

 

Varnost

26

(1)

(25)

—

69

(37)

—

32

32

 

Misije in predstavništva

7

(6)

(1)

—

25

(13)

—

12

12

 

Sestanki, odbori, konference

6

(6)

(1)

—

6

(2)

—

4

4

 

Uradni list

1

(0)

(1)

—

2

(2)

—

1

1

 

Publikacije

7

(0)

(6)

—

16

(9)

—

7

7

 

Pridobivanje informacij

1

(0)

(1)

—

4

(2)

—

2

2

 

Študije in preiskave

11

(0)

(11)

—

5

(1)

—

4

4

 

Splošna oprema, vozila, pohištvo

16

(1)

(15)

—

27

(15)

—

13

13

 

Zunanje jezikovne storitve

3

(0)

(3)

—

35

(30)

—

4

4

 

Drugi upravni odhodki

8

(1)

(7)

—

22

(14)

—

8

8

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

2

(0)

(1)

0

—

—

—

—

0

 

Upravni odhodki drugih institucij

627

(92)

(535)

—

4 590

(3 901 )

(6)

684

684

Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava

981

(124)

(857)

0

10 930

(9 848 )

(6)

1 075

1 076

O

Sklad za inovacije

4

(1)

(3)

0

147

(9)

—

138

138

 

Drugi ukrepi

7

(1)

(0)

6

52

(50)

—

2

8

Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira

11

(2)

(3)

6

199

(58)

—

140

147

S

Rezerva za solidarnost in nujno pomoč

—

—

—

—

791

(791)

—

—

—

 

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

0

—

(0)

—

24

(24)

—

—

—

 

Rezerva za prilagoditev na brexit

—

—

—

—

407

(407)

—

—

—

Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

0

—

(0)

—

1 223

(1 223 )

—

—

—

Skupaj

303 197

(1 946 )

(109 870 )

191 381

268 345

(118 126 )

(24)

150 194

341 575

6.11   VFO PODROBNO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA

(v milijonih EUR)

Program

< 2015

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

Skupaj

1

Obzorje Evropa

355

381

663

1 173

2 129

3 710

6 279

12 881

27 571

 

Euratom

8

16

6

5

32

57

109

85

317

 

Termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

—

—

—

—

6

369

336

601

1 313

 

Drugi ukrepi

0

2

1

4

11

13

28

48

106

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

0

0

2

6

4

10

22

 

Sklad InvestEU

141

20

144

195

207

444

659

2 243

4 053

 

IPE – promet

6

6

170

166

635

2 162

2 244

1 795

7 183

 

IPE – energetika

46

60

23

446

460

938

1 132

800

3 904

 

IPE – digitalno

0

5

2

9

42

37

67

275

436

 

Digitalna Evropa

—

—

0

0

0

1

5

1 133

1 140

 

Decentralizirane agencije

—

—

—

—

—

—

—

36

36

 

Drugi ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

0

1

5

28

17

52

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

—

—

0

0

1

4

9

26

41

 

Enotni trg

21

8

10

24

44

117

213

512

950

 

Program EU za boj proti goljufijam

—

0

—

0

1

3

7

21

33

 

Obdavčitev

—

—

—

—

1

1

6

25

33

 

Carina

—

0

0

0

1

5

11

104

122

 

Decentralizirane agencije

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Drugi ukrepi

—

—

—

—

—

0

0

5

6

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

0

3

3

6

4

16

 

Vesoljski program Unije

0

0

1

2

57

139

668

502

1 369

 

Decentralizirane agencije

—

—

—

—

—

—

—

15

15

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno

579

497

1 020

2 025

3 632

8 014

11 812

21 138

48 717

2

Regionalni razvoj (ESRR)

1 822

61

76

4 266

9 416

18 213

27 076

23 219

84 149

 

Kohezijski sklad

172

11

0

1 422

2 787

5 051

7 639

1 319

18 402

 

Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet

120

225

498

759

917

1 376

1 700

1 431

7 026

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

1

1

—

3

—

5

 

Evropski socialni sklad plus (ESS+)

423

93

299

2 125

3 617

7 981

13 382

15 336

43 257

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

4

4

22

8

9

15

26

29

117

 

Mehanizem za okrevanje in odpornost

—

—

—

0

2

14

35

51 749

51 801

 

Program Pericles IV

—

—

—

—

—

0

0

0

1

 

Okrevanje EU

—

—

—

—

—

—

—

2

2

 

RescEU

—

—

0

1

6

30

271

288

596

 

EU4Health

0

3

2

9

12

25

36

327

412

 

Nujna pomoč v Uniji

—

—

—

—

—

—

49

142

191

 

Decentralizirane agencije

—

—

—

1

4

1

4

9

20

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

0

1

—

0

0

—

—

1

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

—

—

—

0

—

0

1

8

9

 

Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije

1

0

1

2

7

29

52

94

187

 

Erasmus+

1

1

3

22

78

179

516

966

1 765

 

Evropska solidarnostna enota (ESC)

2

—

—

1

11

33

41

61

148

 

Ustvarjalna Evropa

—

—

—

4

11

38

92

255

400

 

Pravosodje

—

4

6

8

8

10

13

26

75

 

Pravice in vrednote

0

2

5

6

11

20

33

80

156

 

Decentralizirane agencije

—

—

—

—

—

—

3

30

33

 

Drugi ukrepi

—

0

—

—

0

0

4

6

10

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

0

0

3

10

43

28

85

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

0

0

0

2

6

13

37

129

187

Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote

2 546

404

911

8 637

16 907

33 036

51 058

95 534

209 033

3

Kmetijska jamstva

—

—

—

2

25

83

91

133

333

 

Drugi programi za naravne vire in okolje

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Kmetijski sklad za razvoj podeželja

198

1 134

1 042

794

1 416

5 874

10 682

17 075

38 215

 

Pomorstvo in ribištvo

56

1

1

144

648

958

909

206

2 922

 

Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva)

—

—

—

1

1

—

7

14

23

 

Decentralizirane agencije

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

—

—

—

2

5

2

—

9

 

Okolje in podnebje (LIFE)

74

86

85

124

391

310

365

718

2 154

 

Sklad za pravični prehod

—

—

—

—

—

—

—

8

8

 

Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Decentralizirane agencije

—

—

—

—

—

—

—

3

3

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

—

0

0

3

2

15

3

24

Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje

328

1 222

1 128

1 065

2 486

7 231

12 071

18 161

43 691

4

Azil, migracije in vključevanje

0

1

52

168

371

488

827

456

2 363

 

Decentralizirane agencije

—

—

—

—

—

—

20

—

20

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

—

—

—

—

—

—

—

0

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika

17

1

13

27

146

377

404

155

1 141

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe

—

—

—

—

—

—

—

135

135

 

Decentralizirane agencije

—

—

—

—

—

—

164

157

321

Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja

17

2

66

195

517

865

1 414

904

3 980

5

Sklad za notranjo varnost

2

1

1

37

49

73

126

71

360

 

Razgradnja jedrskih elektrarn

1

1

45

63

64

64

66

73

377

 

Jedrska varnost in razgradnja

34

1

1

29

44

50

93

64

315

 

Decentralizirane agencije

—

—

—

—

—

—

0

—

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

1

—

1

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

—

0

0

1

1

1

6

15

24

 

Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti)

—

—

—

—

—

—

—

329

329

 

Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti)

—

—

—

—

—

51

72

639

762

 

Vojaška mobilnost

—

—

—

—

—

—

—

226

226

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

0

1

—

—

2

Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba

37

4

47

129

159

241

364

1 415

2 397

6

Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje

875

446

860

1 480

2 374

3 267

4 466

9 684

23 453

 

Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC)

1

5

7

11

23

17

27

37

128

 

Humanitarna pomoč (HUMA)

—

0

0

1

6

75

198

804

1 084

 

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

0

—

1

2

4

35

28

107

178

 

Čezmorske države in ozemlja

—

—

—

—

—

3

—

63

65

 

Drugi ukrepi

—

—

—

—

0

—

—

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

1

0

0

0

0

0

—

—

2

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

0

0

3

5

5

22

51

68

154

 

Predpristopna pomoč (IPA III)

381

191

315

639

1 044

2 073

1 272

1 556

7 471

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet

1 258

642

1 185

2 139

3 458

5 493

6 041

12 319

32 535

7

Pokojnine osebja

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Evropske šole

—

—

—

—

—

—

—

2

2

 

Osebni prejemki statutarnih uslužbencev

—

—

—

—

—

—

—

0

0

 

Osebni prejemki zunanjih sodelavcev

—

—

—

—

—

—

—

39

39

 

Člani – plače in nadomestila

—

—

—

—

—

—

—

2

2

 

Člani – začasna nadomestila

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Stroški zaposlovanja

—

—

—

—

—

—

—

2

2

 

Prenehanje zaposlitve

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Stroški usposabljanja

—

—

—

—

—

—

—

12

12

 

Socialno področje in mobilnost

—

—

—

—

—

0

0

15

15

 

Informacijska in komunikacijska tehnologija

—

—

—

—

—

—

—

163

163

 

Najem in nakup

—

—

—

—

—

—

—

18

18

 

Odhodki, povezani z zgradbami

—

—

—

—

—

—

—

51

51

 

Varnost

—

—

—

—

—

—

—

32

32

 

Misije in predstavništva

—

—

—

—

—

—

—

12

12

 

Sestanki, odbori, konference

—

—

—

—

—

—

—

4

4

 

Uradni list

—

—

—

—

—

—

—

1

1

 

Publikacije

—

—

—

—

—

—

—

7

7

 

Pridobivanje informacij

—

—

—

—

—

—

—

2

2

 

Študije in preiskave

—

—

—

—

—

—

—

4

4

 

Splošna oprema, vozila, pohištvo

—

—

—

—

—

—

—

13

13

 

Zunanje jezikovne storitve

—

—

—

—

—

—

—

4

4

 

Drugi upravni odhodki

—

—

—

—

—

—

—

8

8

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

—

—

—

0

—

0

—

—

0

 

Upravni odhodki drugih institucij

0

0

0

0

0

0

0

684

684

Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava

—

—

—

0

—

0

0

1 075

1 076

O

Sklad za inovacije

—

—

—

—

—

—

0

138

138

 

Drugi ukrepi

—

—

—

—

—

1

5

2

8

Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira

—

—

—

—

—

1

6

140

147

S

Rezerva za solidarnost in nujno pomoč

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

—

—

—

—

—

—

—

—

—

 

Rezerva za prilagoditev na brexit

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

—

—

—

—

—

—

—

—

—

Skupaj

4 765

2 771

4 357

14 190

27 158

54 881

82 766

150 687

341 575

Sestava nove Komisije je vključevala notranjo reorganizacijo služb. Prerazporeditev povezanih transakcij je privedla do prenosa neporavnanega zneska med letoma. Skupni znesek neporavnanih obveznosti ostaja nespremenjen.

6.12   VFO PODROBNO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO VRSTAH ODOBRITEV

(v milijonih EUR)

Postavka

Iz proračunskih odobritev

Iz odobritev namenskih prejemkov

Neporavnane obveznosti ob koncu leta 2021 skupaj

Obveznosti, prenesene iz leta 2020

Prilago- ditve

Prevzete obveznosti

Izvršena plačila

Zneski za poravnavo

Obveznosti, prenesene iz leta 2020

Prilago- ditve

Prevzete obveznosti

Izvršena plačila

Zneski za poravnavo

1

2

3

4

5=1+2+3-4

6

7

8

9

10=6+7+8-9

11=5+10

1

Obzorje Evropa

20 834

(427)

11 414

8 972

22 848

3 353

(198)

2 484

915

4 723

27 571

 

Euratom

276

(4)

277

288

261

62

(4)

11

13

57

317

 

Termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

1 017

(0)

864

612

1 268

45

—

1

1

45

1 313

 

Drugi ukrepi

0

0

—

—

—

109

(11)

82

74

106

106

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

26

(2)

10

12

22

0

0

0

0

0

22

 

Sklad InvestEU

2 332

(20)

657

962

2 006

421

—

2 176

550

2 048

4 053

 

IPE – promet

6 674

(38)

1 786

1 371

7 050

133

(1)

20

20

132

7 183

 

IPE – energetika

3 644

(25)

784

551

3 852

48

—

5

1

52

3 904

 

IPE – digitalno

321

(7)

277

158

433

7

(0)

0

4

3

436

 

Digitalna Evropa

63

(1)

1 129

82

1 109

2

(0)

31

2

30

1 140

 

Decentralizirane agencije

35

—

189

189

36

1

(0)

8

9

—

36

 

Drugi ukrepi

—

—

372

372

—

0

0

0

0

0

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

45

(0)

18

12

52

0

0

0

0

0

52

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

34

(1)

25

22

36

2

(0)

6

3

5

41

 

Enotni trg

805

(44)

582

420

924

22

(1)

17

12

26

950

 

Program EU za boj proti goljufijam

28

(4)

24

15

33

0

(0)

—

0

0

33

 

Obdavčitev

31

(1)

35

33

31

5

(0)

0

3

2

33

 

Carina

86

(2)

126

90

121

8

(0)

0

7

1

122

 

Decentralizirane agencije

0

(0)

118

118

—

—

—

5

5

—

—

 

Drugi ukrepi

4

(0)

9

7

6

0

(0)

0

0

0

6

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

22

(2)

5

9

16

0

0

0

0

0

16

 

Vesoljski program Unije

1 610

(1)

1 977

2 363

1 222

255

(0)

102

210

147

1 369

 

Decentralizirane agencije

2

—

56

43

15

—

—

1

1

—

15

Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno

37 889

(580)

20 733

16 702

41 340

4 472

(215)

4 950

1 830

7 377

48 717

2

Regionalni razvoj (ESRR)

88 758

(53)

238

39 843

49 100

12 591

(0)

28 028

5 569

35 049

84 149

 

Kohezijski sklad

22 668

(42)

16

9 222

13 421

4 170

(0)

1 307

496

4 981

18 402

 

Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet

6 632

(21)

1 442

1 031

7 023

3

—

0

0

3

7 026

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

9

(1)

—

3

5

0

0

0

0

0

5

 

Evropski socialni sklad plus (ESS+)

38 950

(7)

63

17 076

21 930

6 302

—

17 374

2 350

21 326

43 257

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

126

(5)

32

40

113

3

(0)

1

0

4

117

 

Mehanizem za okrevanje in odpornost

108

(2)

116

80

141

0

—

98 034

46 375

51 660

51 801

 

Program Pericles IV

1

(0)

1

0

1

—

—

0

—

0

1

 

Okrevanje EU

—

—

5

3

2

0

0

0

0

0

2

 

RescEU

448

(7)

183

191

432

17

(0)

153

5

164

596

 

EU4Health

141

(9)

329

59

402

2

(0)

9

2

10

412

 

Nujna pomoč v Uniji

469

0

232

509

191

0

—

70

70

0

191

 

Decentralizirane agencije

11

(0)

324

316

19

—

—

10

10

0

20

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

4

(0)

—

3

1

0

0

0

0

0

1

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

8

(1)

11

10

9

0

—

1

1

0

9

 

Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije

160

(12)

89

57

180

4

(2)

6

2

7

187

 

Erasmus+

990

(13)

2 663

2 114

1 526

356

(4)

169

283

239

1 765

 

Evropska solidarnostna enota (ESC)

107

(4)

136

95

144

5

(0)

0

2

4

148

 

Ustvarjalna Evropa

227

(10)

306

137

386

9

(1)

9

4

14

400

 

Pravosodje

63

(1)

47

35

74

0

(0)

1

0

0

75

 

Pravice in vrednote

120

(4)

99

60

156

1

(0)

1

1

1

156

 

Decentralizirane agencije

17

(0)

220

206

31

1

(0)

3

2

1

33

 

Drugi ukrepi

10

(0)

6

6

10

0

(0)

0

0

0

10

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

87

(5)

30

28

85

—

—

0

0

0

85

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

164

(2)

181

157

186

1

(0)

1

1

1

187

Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote

160 278

(198)

6 769

71 281

95 569

23 468

(8)

145 178

55 174

113 465

209 033

3

Kmetijska jamstva

286

(10)

40 149

40 091

333

—

—

669

669

—

333

 

Kmetijski sklad za razvoj podeželja

35 164

(2)

15 339

14 587

35 914

0

—

2 366

65

2 300

38 215

 

Pomorstvo in ribištvo

3 043

(15)

107

738

2 397

416

(0)

110

1

525

2 922

 

Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva)

21

—

152

150

23

0

0

0

0

0

23

 

Decentralizirane agencije

—

—

21

21

—

—

—

0

0

—

—

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

12

(0)

—

3

9

0

0

0

0

0

9

 

Okolje in podnebje (LIFE)

1 882

(34)

739

439

2 148

7

(0)

3

3

6

2 154

 

Sklad za pravični prehod

—

—

4

1

3

—

—

5

0

5

8

 

Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod

0

0

—

—

—

—

—

0

0

—

—

 

Decentralizirane agencije

3

—

50

51

3

—

—

6

6

0

3

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

26

—

4

5

24

0

0

0

0

0

24

Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje

40 438

(61)

56 563

56 086

40 854

423

(0)

3 160

745

2 837

43 691

4

Azil, migracije in vključevanje

3 068

(29)

497

1 200

2 335

54

(1)

2

28

28

2 363

 

Decentralizirane agencije

20

—

138

138

20

—

—

4

4

—

20

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

—

—

0

0

0

0

0

0

0

0

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika

1 219

(35)

153

388

949

217

(2)

3

26

192

1 141

 

Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe

—

—

135

—

135

0

0

0

0

0

135

 

Decentralizirane agencije

372

—

703

754

321

—

—

10

10

0

321

Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja

4 679

(64)

1 626

2 480

3 760

271

(3)

19

67

219

3 980

5

Sklad za notranjo varnost

457

(15)

70

161

352

13

(1)

1

5

9

360

 

Razgradnja jedrskih elektrarn

351

(0)

73

46

377

0

0

0

0

0

377

 

Jedrska varnost in razgradnja

324

(3)

69

75

315

0

(0)

0

0

0

315

 

Decentralizirane agencije

0

—

193

193

0

0

(0)

3

3

—

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

2

—

—

1

1

0

0

0

0

0

1

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

26

(3)

20

19

24

—

—

0

—

0

24

 

Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti)

—

(0)

323

1

322

—

—

7

0

7

329

 

Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti)

322

(0)

623

198

746

0

—

17

0

17

762

 

Vojaška mobilnost

—

—

227

1

226

0

0

0

0

0

226

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

7

(0)

—

5

2

0

—

—

0

—

2

Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba

1 489

(22)

1 597

700

2 364

13

(1)

28

8

33

2 397

6

Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje

18 527

(444)

10 833

5 656

23 259

213

(12)

127

134

194

23 453

 

Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC)

116

(9)

38

17

127

1

—

0

—

1

128

 

Humanitarna pomoč (HUMA)

1 301

(12)

2 168

2 405

1 052

53

(4)

28

46

31

1 084

 

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

137

(2)

352

341

146

22

(1)

56

46

32

178

 

Čezmorske države in ozemlja

9

—

63

7

65

0

0

0

0

0

65

 

Drugi ukrepi

1

(0)

17

17

0

0

0

0

0

0

0

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

4

(0)

—

2

2

0

0

0

0

0

2

 

Ukrepi v okviru pooblastil Komisije

153

(20)

92

72

154

0

(0)

1

0

0

154

 

Predpristopna pomoč (IPA III)

7 464

(182)

1 566

1 988

6 860

785

(0)

30

204

610

7 471

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

0

(0)

—

—

—

0

0

0

0

0

—

Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet

27 712

(670)

15 130

10 506

31 666

1 074

(17)

242

429

869

32 535

7

Pokojnine osebja

—

—

2 173

2 173

—

—

—

—

—

—

—

 

(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament

—

—

11

11

—

0

0

0

0

0

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center

—

—

1

1

—

0

0

0

0

0

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija

—

—

7

7

—

0

0

0

0

0

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije

—

—

12

12

—

0

0

0

0

0

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče

—

—

5

5

—

0

0

0

0

0

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic

—

—

0

0

—

0

0

0

0

0

—

 

(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov

—

—

0

0

—

0

0

0

0

0

—

 

Evropske šole

0

—

197

197

0

1

—

15

14

2

2

 

Osebni prejemki statutarnih uslužbencev

0

(0)

2 494

2 494

0

—

—

31

31

—

0

 

Osebni prejemki zunanjih sodelavcev

35

(4)

238

231

38

3

(2)

33

33

2

39

 

Člani – plače in nadomestila

0

(0)

15

13

2

—

—

0

0

—

2

 

Člani – začasna nadomestila

—

—

3

3

—

0

0

0

0

0

—

 

Stroški zaposlovanja

3

(1)

26

27

2

0

—

1

0

0

2

 

Prenehanje zaposlitve

—

—

8

8

—

0

0

0

0

0

—

 

Stroški usposabljanja

10

(1)

17

15

11

1

(0)

3

3

1

12

 

Socialno področje in mobilnost

8

(1)

24

21

8

7

(2)

17

15

7

15

 

Informacijska in komunikacijska tehnologija

122

(2)

298

274

143

20

(0)

50

49

20

163

 

Najem in nakup

3

(0)

318

303

18

2

—

27

28

0

18

 

Odhodki, povezani z zgradbami

49

(1)

86

95

39

2

(0)

19

9

12

51

 

Varnost

24

(1)

63

58

28

2

(0)

6

3

4

32

 

Misije in predstavništva

7

(6)

24

13

11

0

(0)

1

0

0

12

 

Sestanki, odbori, konference

6

(5)

5

2

3

0

(0)

1

1

1

4

 

Uradni list

1

(0)

2

3

1

0

—

0

0

—

1

 

Publikacije

5

(0)

13

12

6

2

(0)

3

3

1

7

 

Pridobivanje informacij

1

(0)

4

3

2

—

—

0

0

0

2

 

Študije in preiskave

11

(0)

5

12

4

0

—

0

0

0

4

 

Splošna oprema, vozila, pohištvo

13

(1)

24

25

11

3

(0)

3

5

2

13

 

Zunanje jezikovne storitve

3

(0)

24

23

4

0

(0)

10

10

1

4

 

Drugi upravni odhodki

7

(1)

18

18

6

1

(0)

4

4

2

8

 

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

2

(0)

—

1

0

0

(0)

—

—

—

0

 

Upravni odhodki drugih institucij

591

(66)

4 256

4 155

626

36

(32)

335

281

57

684

Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava

901

(92)

10 371

10 215

964

80

(37)

559

490

111

1 076

O

Sklad za inovacije

0

0

—

—

—

4

(1)

147

11

138

138

 

Drugi ukrepi

0

0

—

—

—

7

(1)

52

50

8

8

Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira

0

0

—

—

—

11

(2)

199

61

147

147

S

Rezerva za solidarnost in nujno pomoč

—

—

791

791

—

0

0

0

0

0

—

 

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

0

—

24

24

—

0

0

0

0

0

—

 

Rezerva za prilagoditev na brexit

—

—

407

407

—

0

0

0

0

0

—

Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti)

0

—

1 223

1 223

—

0

0

0

0

0

—

Skupaj

273 386

(1 687 )

114 011

169 192

216 518

29 811

(283)

154 334

58 805

125 057

341 575

7.   IZVRŠEVANJE PRORAČUNA PO INSTITUCIJAH

7.1   IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH PRIHODKOV

(v milijonih EUR)

Institucija

Odobritve prihodkov

Ugotovljene upravičenosti

Prihodki

Prejemki kot % proračuna

Ne- poravnano

Prvotni sprejeti proračun

Končni sprejeti proračun

Tekoče leto

Prenosi

Skupaj

Iz prenesenih za tekoče leto

Iz prenesenih upravičenosti

Skupaj

1

2

3

4

5=3+4

6

7

8=6+7

9=8/2

10=5-8

Evropski parlament

176

176

236

7

243

212

3

215

122 %

28

Evropski svet in Svet

59

59

103

1

104

102

1

102

173 %

2

Komisija

165 665

167 616

244 942

19 411

264 354

237 838

1 078

238 916

143 %

25 437

Sodišče Evropske unije

60

60

59

0

59

59

0

59

99 %

0

Računsko sodišče

23

23

24

0

24

24

0

24

102 %

0

Ekonomsko-socialni odbor

13

13

22

0

22

22

0

22

171 %

0

Odbor regij

10

10

11

0

12

11

0

12

112 %

—

Evropski varuh človekovih pravic

1

1

1

0

1

1

0

1

93 %

—

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

2

2

2

0

2

2

0

2

96 %

—

Evropska služba za zunanje delovanje

51

51

241

3

244

240

3

243

480 %

0

Skupaj

166 060

168 011

245 641

19 422

265 063

238 511

1 085

239 596

143 %

25 467

Konsolidirana poročila o izvrševanju splošnega proračuna EU prikazujejo, tako kot prejšnja leta, izvrševanje proračuna v vseh institucijah, saj je v proračunu EU določen ločen proračun za vsako institucijo.

Proračun in izvrševanje za agencije nista konsolidirana v proračunu EU in nista vključena v poročila o proračunu EU. Subvencija Komisije, ki se plačuje agencijam, pa je del proračuna EU. V tem proračunskem delu zaključnega računa se upošteva samo subvencija, ki je bila agencijam izplačana iz proračuna Komisije.

Glede ESZD je treba opozoriti, da ta služba poleg lastnega proračuna prejema tudi prispevke od Komisije v višini 193,6 milijona EUR (leta 2020: 148,1 milijona EUR, vendar pa sredstva NDICI – Globalna Evropa za ERS v letu 2020 še niso bila prevzeta, od tod torej povečanje v letu 2021). Iz obstoječega ERS in skrbniških skladov je bilo prejetih 18,7 milijona EUR (leta 2020: 64,4 milijona EUR). S temi prispevki se krijejo stroški osebja Komisije v delegacijah, ki se financirajo iz ERS in skrbniških skladov, vključno z namenskimi prejemki, ustvarjenimi iz teh prispevkov v zadevnem letu.

7.2   IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI

(v milijonih EUR)

Institucija

Razpoložljive odobritve skupaj

Prevzete obveznosti

Odobritve, prenesene v leto 2022

Odobritve, ki zapadejo

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz prenosov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

%

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz prenosov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

1

2

3

4

5=2+3+4

6=5/1

7

8

9=7+8

10

11

12

13=10+ 11+12

Evropski parlament

2 215

2 033

75

46

2 154

97 %

22

30

52

8

—

0

9

Evropski svet in Svet

679

523

0

43

566

83 %

0

41

41

71

0

0

71

Komisija

601 452

109 244

511

153 999

263 755

44 %

4 043

283 739

287 781

49 239

5

671

49 916

Sodišče Evropske unije

445

438

0

1

439

98 %

0

1

1

6

0

0

6

Računsko sodišče

154

149

0

0

149

97 %

0

0

0

5

0

0

5

Ekonomsko-socialni odbor Odbor regij

155

132

0

4

136

88 %

0

5

5

13

0

0

13

Odbor regij

108

106

0

1

106

99 %

0

0

0

1

0

0

1

Evropski varuh človekovih pravic

13

11

0

—

11

89 %

0

—

—

1

0

—

1

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

19

17

0

—

17

86 %

0

—

—

3

0

—

3

Evropska služba za zunanje delovanje

1 091

763

10

239

1 012

93 %

0

75

75

5

—

0

5

Skupaj

606 331

113 415

596

154 334

268 345

44 %

4 065

283 891

287 956

49 354

5

671

50 030

7.3   IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL

(v milijonih EUR)

Institucija

Razpoložljive odobritve skupaj

Izvršena plačila

Odobritve, prenesene v leto 2022

Odobritve, ki zapadejo

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz preno- sov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

%

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

Iz končnega sprejetega proračuna

Iz preno- sov

Iz namenskih prejemkov

Skupaj

1

2

3

4

5=2+3+4

6=5/1

7

8

9=7+8

10

11

12

13

Evropski parlament

2 571

1 650

393

35

2 078

81 %

402

40

442

12

38

2

52

Evropski svet in Svet

749

461

60

43

564

75 %

62

42

104

71

10

1

82

Komisija

241 321

160 032

1 203

62 326

223 561

93 %

3 591

13 827

17 417

82

250

11

343

Sodišče Evropske unije

479

408

30

0

438

92 %

30

1

31

6

3

0

9

Računsko sodišče

163

140

8

0

148

91 %

8

0

8

5

1

0

6

Ekonomsko-socialni odbor Odbor regij

168

113

10

3

126

75 %

19

7

25

13

3

0

16

Odbor regij

119

91

10

1

101

85 %

15

1

15

1

1

0

2

Evropski varuh človekovih pravic

13

9

0

—

10

76 %

2

—

2

1

0

—

1

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

21

16

1

—

17

80 %

1

—

1

3

0

—

3

Evropska služba za zunanje delovanje

1 209

648

106

199

954

79 %

114

115

230

5

21

0

26

Skupaj

246 812

163 568

1 821

62 607

227 996

92 %

4 244

14 032

18 275

199

327

14

541

8.   IZVRŠEVANJE PRORAČUNA AGENCIJ

Prihodki in odhodki agencij, kot so prikazani v poročilih 8.1 in 8.2 spodaj, kot taki niso konsolidirani v proračunu EU. V tem proračunskem delu zaključnega računa se upošteva samo subvencija, ki je bila agencijam izplačana iz proračuna Komisije.

Poročila o izvrševanju proračuna EU vključujejo subvencijo, izplačano iz proračuna EU agencijam, kot odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, kadar je relevantno.

V spodnjih poročilih za agencije je prikazan pregled agencij, tako decentraliziranih (oziroma tradicionalnih) kot izvajalskih, in njihovih prihodkov (8.1) ter odhodkov (8.2).

Drugi viri prihodkov in z njimi povezanih odhodkov se ne dodajajo v računovodske izkaze proračuna EU. Vsaka agencija predstavi lasten sklop računovodskih izkazov.

8.1   PRORAČUNSKI PRIHODKI

(v milijonih EUR)

Agencija

Financiranje razdelka VFO

Končni sprejeti proračun

Prejemki

Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov

4

264

268

Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev

1

24

24

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije

1

7

7

Urad Skupnosti za rastlinske sorte

ni relevantno

19

19

Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano

1, 2b

11

3

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

2b

16

15

Evropski azilni podporni urad

4

142

153

Evropska agencija za varnost v letalstvu

1

204

168

Evropski bančni organ

1

49

50

Evropska agencija za mejno in obalno stražo

4

535

545

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

2b

58

173

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja

2b

19

19

Evropska agencija za kemikalije

1

108

115

Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje

1, 2a, 3, 5

45

45

Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo

2b, 6

54

54

Evropska agencija za okolje

3

52

67

Evropska agencija za nadzor ribištva

3

21

22

Evropska agencija za varnost hrane

2b

119

121

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer

2b

22

23

Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo

1, 2b

27

27

Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja

1, 2a

49

43

Evropski inštitut za enakost spolov

2b

9

9

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine

1

33

33

Evropski organ za delo

2b

22

14

Evropska agencija za pomorsko varnost

1

85

106

Evropska agencija za zdravila

2b

379

408

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

5

17

19

Evropsko javno tožilstvo

2b

26

27

Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta

1

55

56

Evropska izvajalska agencija za raziskave

1, 3

88

88

Evropski organ za vrednostne papirje in trge

1

59

61

Evropska fundacija za usposabljanje

2b

21

22

Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

2b

44

46

Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost

1

23

23

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

5

178

177

Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

5

10

8

Agencija Evropske unije za železnice

1

31

33

Agencija Evropske unije za vesoljski program

1

44

1 870

Agencija Evropske unije za temeljne pravice

2b

24

25

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

ni relevantno

534

313

Fuzija za energijo

1

614

750

Prevajalski center za organe Evropske unije

7

52

46

Skupaj

 

4 195

6 092


(v milijonih EUR)

Vrsta prihodkov agencij

Prejeti zneski

Subvencija Komisije

4 155

Prihodki iz nadomestil

842

Drugi prihodki

1 095

Skupaj

6 092

8.2   ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITVE PLAČILPO AGENCIJAH

(v milijonih EUR)

Agencija

Odobritve za prevzem obveznosti

Odobritve plačil

Razpoložljive odobritve skupaj

Prevzete obveznosti

Razpoložljive odobritve skupaj

Izvršena plačila

Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov

286

269

291

260

Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev

24

22

27

19

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije

7

7

10

8

Urad Skupnosti za rastlinske sorte

20

18

20

17

Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano

11

2

12

2

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

16

16

22

15

Evropski azilni podporni urad

169

139

177

136

Evropska agencija za varnost v letalstvu

278

183

286

149

Evropski bančni organ

50

49

54

46

Evropska agencija za mejno in obalno stražo

557

523

725

421

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

182

169

195

122

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja

19

19

20

19

Evropska agencija za kemikalije

116

110

129

109

Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje

45

44

47

42

Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo

54

53

58

50

Evropska agencija za okolje

68

61

92

64

Evropska agencija za nadzor ribištva

22

21

25

18

Evropska agencija za varnost hrane

130

130

133

118

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer

23

22

28

23

Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo

27

26

27

20

Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja

45

43

48

42

Evropski inštitut za enakost spolov

9

9

11

8

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine

33

33

38

31

Evropski organ za delo

23

22

26

10

Evropska agencija za pomorsko varnost

114

107

125

102

Evropska agencija za zdravila

408

386

480

365

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

20

19

21

19

Evropsko javno tožilstvo

26

25

27

19

Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta

55

55

57

54

Evropska izvajalska agencija za raziskave

88

88

96

88

Evropski organ za vrednostne papirje in trge

61

60

69

61

Evropska fundacija za usposabljanje

22

21

23

21

Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

60

57

57

45

Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost

23

23

29

24

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

186

176

210

167

Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

26

12

30

12

Agencija Evropske unije za železnice

38

37

37

33

Agencija Evropske unije za vesoljski program

10 102

6 419

2 666

1 614

Agencija Evropske unije za temeljne pravice

26

25

33

25

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

558

286

18

282

Fuzija za energijo

1 070

1 066

765

745

Prevajalski center za organe Evropske unije

53

44

56

43

Skupaj

15 151

10 897

7 301

5 470


(v milijonih EUR)

Vrsta odhodkov

Odobritve za prevzem obveznosti

Odobritve plačil

Razpoložljive odobritve skupaj

Prevzete obveznosti

Razpoložljive odobritve skupaj

Izvršena plačila

Zaposleni

1 749

1 478

1 417

1 462

Upravni

472

439

498

412

Iz poslovanja

12 930

8 980

5 385

3 596

Skupaj

15 151

10 897

7 301

5 470

GLOSAR

Aktuarske predpostavke

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun stroškov prihodnjih dogodkov, ki vplivajo na pokojninske obveznosti.

Aktuarski dobički in izgube

Pri shemi z zagotovljenimi prejemki spremembe v aktuarskem primanjkljaju ali presežkih, ki nastanejo zaradi razlik med prejšnjimi aktuarskimi predpostavkami in nastalimi dejstvi ter zaradi učinkov sprememb aktuarskih predpostavk.

Deljeno upravljanje

Način izvrševanja proračuna. V okviru deljenega upravljanja se naloge za izvrševanje proračuna prenesejo na države članice. Na ta način se izvršijo približno tri četrtine odhodkov EU.

Diskontna stopnja

Stopnja, ki se uporablja za prilagoditev za časovno vrednost denarja. Diskontiranje je metoda za primerjavo stroškov in koristi, ki se pojavijo v različnih časovnih obdobjih.

Efektivna obrestna mera

Obrestna mera, ki diskontira ocenjeni tok prihodnjih denarnih plačil ali prejemkov v pričakovanem obdobju trajanja finančnega sredstva ali finančne obveznosti na neto knjigovodsko vrednost sredstva ali obveznosti.

Finančna sredstva ali obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

Vsa finančna sredstva ali obveznosti, ki se v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor merijo po pošteni vrednosti in pri katerih se spremembe poštene vrednosti pripoznajo v presežku ali primanjkljaju zadevnega obdobja (tj. izvedeni finančni instrumenti).

Finančna sredstva in obveznosti po odplačni vrednosti

Vsa finančna sredstva in obveznosti, ki se v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor merijo po odplačni vrednosti.

Finančni popravek

Finančni popravki so namenjeni zaščiti proračuna EU pred bremenitvijo z nepravilnimi odhodki. Pri odhodkih v okviru deljenega upravljanja so za izterjavo nepravilnih plačil v prvi vrsti odgovorne države članice.

„Potrjen“ finančni popravek je zadevna država članica sprejela. „Sprejet“ finančni popravek je bil sprejet s sklepom Komisije in je vedno neto popravek, pri katerem mora država članica vrniti nepravilno izplačana sredstva v proračun EU, kar povzroči dokončno znižanje sredstev, dodeljenih zadevni državi članici. O potrjenih in sprejetih finančnih popravkih se v tem dokumentu poroča kot o eni kategoriji.

Z „izvedenim“ finančnim popravkom je bila ugotovljena nepravilnost popravljena.

Izvedeni finančni instrumenti

Finančni instrumenti, katerih vrednost je povezana s spremembami vrednosti drugega finančnega instrumenta, kazalnika ali blaga. V nasprotju z imetnikom osnovnega finančnega instrumenta (npr. državne obveznice), ki ima brezpogojno pravico do prejetja denarnih sredstev (ali druge gospodarske koristi) v prihodnosti, ima imetnik izvedenega finančnega instrumenta samo pogojeno pravico do prejetja take koristi. Primer izvedenega finančnega instrumenta je valutna nestandardizirana terminska pogodba.

Lastna sredstva

Glavni vir prihodkov za proračun EU. Različni viri lastnih sredstev so navedeni v veljavnem sklepu o virih lastnih sredstev (Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053), in sicer gre za tradicionalna lastna sredstva, vir lastnih sredstev iz naslova DDV, vir lastnih sredstev iz naslova BND ter vir lastnih sredstev iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže.

Letno poročilo o dejavnostih

Letna poročila o dejavnostih kažejo rezultate poslovanja, med drugim glede na določene cilje, z njimi povezana tveganja in strukturo notranje kontrole. T. i. odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil mora od proračunskega leta 2001 za Komisijo in od leta 2003 za vse institucije Evropske unije svoji instituciji predložiti letno poročilo o dejavnostih v zvezi z izpolnjevanjem svojih obveznosti, skupaj s finančnimi in poslovodnimi informacijami.

Namenski prejemki

Prejemki, namenjeni financiranju posebnih postavk odhodkov. Glavni vir zunanjih namenskih prejemkov so finančni prispevki tretjih držav za programe, ki jih financira Unija. Glavni vir notranjih namenskih prejemkov so prihodki od tretjih oseb za blago, storitve ali delo, dobavljeno na njihovo zahtevo, prihodki iz vračil nepravilno izplačanih zneskov in prihodki od prodaje publikacij in filmov.

Neporavnane obveznosti

Kot postavka Reste à Liquider (RAL) predstavljajo znesek, za katerega je bila prevzeta proračunska obveznost, poznejše plačilo pa še ni izvršeno. Predstavljajo plačilne obveznosti EU v prihodnjih letih in so neposredna posledica obstoja večletnih programov ter neskladja med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil.

Neporavnane obveznosti („reste à liquider“ – RAL)

Postavka Neporavnane obveznosti predstavlja znesek, za katerega je bila prevzeta proračunska obveznost, poznejše plačilo pa še ni izvršeno. Predstavljajo plačilne obveznosti EU v prihodnjih letih in so neposredna posledica obstoja večletnih programov ter neskladja med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil.

Neposredno upravljanje

Način izvrševanja proračuna. V okviru neposrednega upravljanja proračun izvršujejo neposredno službe Komisije, izvajalske agencije ali skrbniški skladi.

Nepravilnost

Nepravilnost je ravnanje, ki ni v skladu z veljavnimi pravili EU ali nacionalnimi pravili in ima lahko negativne posledice za finančne interese EU. Nepravilnosti, ki so lahko posledica ravnanja upravičencev, ki vlagajo zahtevke za sredstva, ali organov, odgovornih za izplačevanje sredstev. Pojem nepravilnosti je širši od pojma goljufije, ki se nanaša na ravnanje, ki se lahko opredeli kot kaznivo dejanje.

Obveznost

Pravna zaveza za zagotovitev financiranja, če so izpolnjeni določeni pogoji. EU se zaveže, da bo plačala svoj delež stroškov projekta, ki ga financira EU. Današnje obveznosti pomenijo jutrišnja plačila, današnja plačila pa so včerajšnje obveznosti.

Odobritve

Proračunska sredstva. V proračunu so predvidene tako obveznosti kot plačila (gotovinska ali bančna nakazila upravičencem). Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve za plačila se pogosto razlikujejo (diferencirana sredstva), ker so za večletne programe in projekte običajno v celoti prevzete obveznosti v letu, ko je sprejeta odločitev o njih, in se plačujejo več let na podlagi napredka pri izvajanju teh programov in projektov. Nediferencirana sredstva se uporabljajo za upravne odhodke, podporo kmetijskim trgom ter neposredna plačila, pri čemer so odobritve plačil enakovredne odobritvam za obveznosti.

Odobritve plačil

Odobritve plačil zajemajo odhodke, ki jih je treba plačati v tekočem letu in izhajajo iz pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem in/ali predhodnih letih.

Odobritve za prevzem obveznosti

Odobritve za prevzem obveznosti pokrivajo celotne stroške pravnih obveznosti (pogodbe ter sporazume//sklepe o nepovratnih sredstvih), ki bi bile lahko podpisane v tekočem proračunskem letu.

Posredno upravljanje

Način izvrševanja proračuna. V okviru posrednega upravljanja Komisija prenese naloge izvrševanja proračuna na organe, ustanovljene v skladu z zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo.

Predhodno financiranje

Plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več obrokov v skladu z določbami dane pogodbe, sklepa, sporazuma ali temeljnega pravnega akta. Likvidna sredstva ali predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo.

Prekinitve in začasne ustavitve

Komisija lahko prekine ali začasno ustavi plačila, če na podlagi svojega dela ali informacij, ki jih sporočijo revizijski organi, ugotovi, da neka država članica ni odpravila resnih pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora ter/ali ni popravila nepravilnih odhodkov, ki so bili prijavljeni in potrjeni.

Prenos odobritev v naslednje proračunsko leto

Izjema od načela enoletnosti, tako da se lahko odobritve, ki jih ni bilo mogoče porabiti v danem proračunskem letu, pod strogimi pogoji izjemoma prenesejo za uporabo v naslednjem letu.

Prerazporeditve (med proračunskimi vrsticami)

Prerazporeditve med proračunskimi vrsticami pomenijo premestitev odobritev iz ene proračunske vrstice v drugo med proračunskim letom in so zato izjema od proračunskega načela specifikacije. Vendar jih izrecno dovoljuje Pogodba o delovanju Evropske unije pod pogoji, določenimi v finančni uredbi. Finančna uredba opredeljuje različne vrste prerazporeditev glede na to, ali gre za prerazporeditve med proračunskimi naslovi, poglavji, členi ali postavkami ali znotraj njih, zahtevajo pa se tudi različne ravni odobritve.

Preventivni ukrepi

Preventivni ukrepi, ki so na voljo Komisiji za zaščito proračuna EU, ko se zave morebitnih pomanjkljivosti, vključujejo prekinitve in začasne ustavitve plačil iz proračuna EU za operativni program.

Proračunska vrstica

Kar zadeva strukturo proračuna, so prihodki in odhodki v proračunu prikazani v skladu z zavezujočo nomenklaturo, ki kaže naravo in namen vsake postavke, kot jih je določil proračunski organ. Posamezne postavke (naslov, poglavje, člen ali vrstica) zagotavljajo uradni opis nomenklature.

Razveljavljene odobritve

Neporabljene odobritve, ki se ne smejo več porabiti.

Shema z zagotovljenimi prejemki

Pokojninska ali druga shema pokojninskih prejemkov, pri kateri pravila sheme opredeljujejo prejemke neodvisno od prispevkov, ki jih je treba plačati, in prejemki niso neposredno povezani z naložbami v shemo. Shema je lahko naložbena shema ali shema brez skladov.

Sprejeti proračun

Predlog proračuna se sprejme z odobritvijo proračunskega organa, za dokončno sprejetega pa ga razglasi predsednik Evropskega parlamenta.

Sprememba proračuna

Sklep, sprejet med proračunskim letom, ki omogoča spremembo (povečanje, zmanjšanje, prerazporeditev) določenih vidikov sprejetega proračuna za navedeno leto.

Sprostitev obveznosti

Dejanje, s katerim se prejšnja obveznost (ali njen del) razveljavi.

Stroški tekočega službovanja

Povečanje obveznosti sistema, ki je posledica službovanja v tekočem proračunskem letu.

Tradicionalna lastna sredstva

Tradicionalna lastna sredstva so opredeljena v veljavnem sklepu o virih lastnih sredstev (Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053), zajemajo pa carine in prelevmane na sladkor.

Upravne odobritve

Upravne odobritve pokrivajo stroške poslovanja institucij in subjektov (osebje, zgradbe, pisarniška oprema).

Zapadle odobritve

Neporabljene odobritve, ki se ob koncu proračunskega leta razveljavijo. Zapadlost pomeni popolno ali delno razveljavitev dovoljenja za ustvarjanje odhodkov in/ali obveznosti, ki ga predstavljajo odobritve. Samo za skupna podjetja, kakor je določeno v njihovih finančnih pravilih, se lahko neporabljene odobritve vnesejo v načrt prihodkov in odhodkov za največ naslednja tri proračunska leta (tako imenovano pravilo „N + 3“). Zapadle odobritve za skupna podjetja se torej lahko znova aktivirajo do proračunskega leta „N + 3“.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Vsa finančna sredstva (razen izvedenih finančnih instrumentov), ki se v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor merijo po pošteni vrednosti in pri katerih se spremembe poštene vrednosti pripoznajo v rezervi v čistih sredstvih do odprave pripoznanja (ali oslabitve).

Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic

Stroški, ki so nastali med poročevalskim obdobjem, ki jih bo treba financirati iz prihodnjih proračunov, tj. s strani držav članic EU. To je posledica soobstoja računovodskih izkazov na podlagi nastanka poslovnega dogodka in proračuna na podlagi denarnega toka.

SEZNAM KRATIC

AAR

„Annual Activity Report“ – letno poročilo o dejavnostih

AC

„Amortised Cost“ – odplačna vrednost

AFS

„Available For Sale“ – za prodajo razpoložljiva sredstva

AMIF

Sklad za azil, migracije in vključevanje

AOD

„Authorising Officers by Delegation“ – odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil

ATM

„Air Traffic Management“ – upravljanje zračnega prometa

BDP

Bruto domači proizvod

BND

Bruto nacionalni dohodek

BOP

„Balance of Payments“ – plačilna bilanca

CCS LGF

„Cultural and Creative Sector Guarantee Facility“ – Jamstveni instrument za kulturni in ustvarjalni sektor

CIP

„Competitiveness and Innovation Framework Programme“ – okvirni program za konkurenčnost in inovativnost

COM

Evropska komisija

COSME

Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja

COSO

„Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission“ – odbor sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije

CPF

„Common Provisioning Fund“ – skupni sklad za rezervacije

CPR

„Common Provisions Regulation“ – uredba o skupnih določbah

CRII+

Naložbena pobuda v odziv na koronavirus plus

R&RO

„Decommissioning and Waste Management“ – razgradnja in ravnanje z odpadki

DDV

Davek na dodano vrednost

EAD

„Exposure At Default“ – izpostavljenost ob neplačilu

EAR

Računovodsko pravilo Evropske unije

EaSI

Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije

EBRD

Evropska banka za obnovo in razvoj

ECB

Evropska centralna banka

ECL

„Expected Credit Losses“ –pričakovane kreditne izgube

ECOFIN

Svet za ekonomske in finančne zadeve

EDIF

Jamstveni sklad v okviru instrumenta za razvoj podjetij in inovacije na Zahodnem Balkanu

EFSD

Evropski sklad za trajnostni razvoj

EFSE

Evropski sklad za jugovzhodno Evropo

EFSF

Evropski instrument za finančno stabilnost

EFSI

Evropski sklad za strateške naložbe

EFTA

Evropsko združenje za prosto trgovino

EGP

Evropski gospodarski prostor

EIB

Evropska investicijska banka

EIS

Evropski investicijski sklad

EKJS

Evropski kmetijski jamstveni sklad

EKSRP

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

ElectriFI

Pobuda za financiranje elektrifikacije

ELM

Mandat za zunanja posojila

ESPR

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

EMFS

Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo

EMS

Evropski mehanizem za stabilnost

EMU

Ekonomska in monetarna unija

ENEF

Sklad za financiranje rasti podjetij

ENIF

Sklad za financiranje podjetniških inovacij

ENPI

Evropski instrument sosedstva in partnerstva

EP

Evropski parlament

ERI

Pobuda EIB za odpornost

ESA

Evropska vesoljska agencija

ERS

Evropsko računsko sodišče

ERS

Evropski razvojni sklad

ESPJ v l.

Evropska skupnost za premog in jeklo v likvidaciji

ESRR

Evropski sklad za regionalni razvoj

ESS

Evropski socialni sklad

ESZD

Evropska služba za zunanje delovanje

ETF

Sklad za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo, ustanovljen leta 1998

EU

Evropska unija

EUMETSAT

Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov

Euratom

Evropska skupnost za atomsko energijo

FP7

Sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti

FSDA

„Financial Statement Discussion and Analysis“ – razprava o računovodskih izkazih in njihova analiza

FU

Finančna uredba EU

FVNA

„Fair Value through Net Assets/Equity“ – poštena vrednost prek čistih sredstev/lastniškega kapitala

FVSD

„Fair Value through Surplus or Deficit“ – poštena vrednost prek presežka ali primanjkljaja

GNSS

Globalni satelitski navigacijski sistem

H2020

Obzorje 2020

IF

„Innovation Fund“ – sklad za inovacije

IIW

„Infrastructure and Innovation Window“ – del za infrastrukturo in inovacije

IPE

Instrument za povezovanje Evrope

IPE DI

„Connecting Europe Facility Debt Instrument“ – dolžniški instrument Instrumenta za povezovanje Evrope

IT

Informacijska tehnologija

ITER

Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor

JRC

Skupno raziskovalno središče

KS

Kohezijski sklad

LGD

„Loss given Default Rate“ – stopnja izgube ob neplačilu

LGTT

„Loan Guarantee Instrument for TEN-T projects“ – instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T

MDS

Mednarodni denarni sklad

MEP

„Member of the European Parliament“ – poslanec Evropskega parlamenta

MFA

„Macro Financial Assistance“ – makrofinančna pomoč

MMSP

Mikro, mala in srednja podjetja

MRSJS

Mednarodni računovodski standardi za javni sektor

MSP

Mala in srednja podjetja

Načelo FIFO

Načelo „prvi noter, prvi ven“ („First-in, First-out“)

NDICI – Globalna Evropa

Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje

NGEU

Instrument NextGenerationEU

PBI

„Project Bond Initiative“ – pobuda za projektne obveznice

PD

„Probability of Default“ – verjetnost neplačila

PDEU

Pogodba o delovanju Evropske unije

PF4EE

„Private Finance for Energy Efficiency Instrument“ – instrument zasebnega financiranja za energetsko učinkovitost

PGF

„Participants Guarantee Fund“ – Jamstveni sklad za udeležence

PPP

„Public-Private Partnership“ – javno-zasebno partnerstvo

PSEO

Pokojninski sistem za evropske uradnike

RAL

Neporavnane obveznosti („reste à liquider“)

RRF

Mehanizem za okrevanje in odpornost

RSFF

Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja

RTD

Raziskave, tehnološki razvoj in predstavitev

S&P

Standard & Poor's Financial Services LLC

SANAD

Sklad za mikro, mala in srednja podjetja za območje MENA

SAPARD

Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja

SEMED

Program za finančno vključevanje MMSP iz držav južnega in vzhodnega Sredozemlja

SICR

„Significant Increase of Credit Risk“ – znatno povečanje kreditnega tveganja

SIUGI

„SME Initiative Uncapped Guarantee Instrument“ – instrument neomejenega jamstva pobude za MSP

Sklad BUFI

Sklad „Budget Fines“ (proračunske globe)

Skladi ESI

Evropski strukturni in investicijski skladi

SKP

Skupna kmetijska politika

SLS

Sklep o lastnih sredstvih

SMEW

„Small and Medium-sized Enterprises Window“ – del za mala in srednja podjetja

SP

Skupno podjetje

Storitev EGNOS

Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev

SURE

Evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah

TLS

Tradicionalna lastna sredstva

TRDI

„Temporary Rural Development Instrument“ – začasni instrument za razvoj podeželja

VFO

Večletni finančni okvir

VLP

Večletni program – program finančnega vključevanja srednjih podjetij

(1)  Izvedbeni sklep Komisije C(2021) 3991 final.

(2)  Države članice z odobrenimi načrti: financiranje, dodeljeno vsakemu odobrenemu načrtu za okrevanje in odpornost.Države članice brez odobrenih načrtov: največja dodelitev v obliki nepovratnih sredstev v skladu z uredbo RRF.Zneski so predmet posodobitve, določene v členu 11(2) Uredbe (EU) 2021/241, ki je predvidena 30. junija 2022.

(†)  Finska: podpisana in izplačana le v letu 2022 (0,3 milijarde EUR).

(‡)  Irska: nepodpisana do dne podpisa tega zaključnega računa. Irska ni zaprosila za predhodno financiranje nepovratne podpore.

(1)  Romunija: izplačana le v letu 2022 (1,9 milijarde EUR).

(†)  Slovenija: podpisana le v letu 2022. Slovenija ni zaprosila za predhodno financiranje posojila.

(3)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (UL L 168, 7.6.2014, str. 39).

(4)  Za celovit pregled instrumenta NextGenerationEU glej glavne finančne poudarke leta, oddelka 2.2 in 2.3.

(5)  Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(6)  Določba o samodejnem prenosu neporabljenih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil se uporablja tudi za druge programe v razdelku 6: evropski instrument za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti, čezmorske države in ozemlja ter instrument za predpristopno pomoč (IPA III) s sklicevanji v njihovih zadevnih pravnih podlagah na določbe NDICI – Globalna Evropa.

(7)  Odobreni znesek za instrument NextGenerationEU v letu 2021 se nanaša na podporo za leto 2021 v obliki nepovratne podpore državam članicam v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU) in dodatnega denarja za druge evropske programe ali sklade (razvoj podeželja, sklad InvestEU, Sklad za pravični prehod, program Obzorje Evropa in rescEU). Uredba o instrumentu NextGenerationEU določa zakonsko predpisane roke v zvezi s pravnimi obveznostmi, medtem ko je razdeljevanje za načrtovanje programov določen na podlagi predvidenega časovnega načrta letnih obveznosti, ki so posebej navedene v različnih pravnih podlagah zadevnih programov.

(8)  Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 23).

(9)  Člen 212 finančne uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(10)  Podatki za leto 2020 in leto 2021: brez prihodkov v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU.

(11)  Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(12)  V skladu z načelom subsidiarnosti Unija ukrepa samo, če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov lažje dosežejo na ravni Unije. V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb (glej člen 5 PEU).

(13)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046.

(14)  Glej člen 317 PDEU.

(15)  C(2020) 4240 final z dne 24. junija 2020.

(16)  Zato se izraz „Evropska komisija“ uporablja tako za institucijo – kolegij –, ki ga sestavljajo člani Komisije, kot za upravo, ki jo vodijo generalni direktorji njenih oddelkov (in vodje drugih upravnih struktur, kot so službe, uradi in izvajalske agencije).

(17)  Od sredine leta 2019 (po spremenjenem členu 12 notranjih pravil) je upravljanje Evropskega razvojnega sklada (ERS) razdeljeno med pet oddelkov (INTPA (DEVCO), ECHO, EAC, EACEA in JRC).

(18)  https://ec.europa.eu/info/publications/integrated-financial-and-accountability-reporting_sl.

(2)  Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo.

(3)  Evropski parlament je 24. novembra 2021 sprejel proračun, ki določa, da se kratkoročne obveznosti Unije plačajo iz lastnih sredstev, ki jih poberejo države članice ali se od njih vpokličejo v letu 2021. Poleg tega v skladu s členom 83 kadrovskih predpisov (Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (UL L 56, 4.3.1968, str. 1) z dne 29. februarja 1968, kakor je bila spremenjena) države članice skupno jamčijo za obveznost plačila pokojnin.

(19)  Podatek za leto 2020 se nanaša na (povečanje)/zmanjšanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev.

(20)  Do leta 2020 so bila prenesena posojila (neodplačana posojila, za katera je skupina EIB izdala unovčitev jamstva EU) so bila prvotno pripoznana po znesku, plačanem za poravnavo unovčitve jamstva, in v celoti oslabljena za znesek že nastalih kreditnih izgub v trenutku prenosa, kar je v bilanci stanja povzročilo čisto knjigovodsko vrednost nič. Tudi vse obresti, natečene po začetnem pripoznanju, so bile v celoti oslabljene. V skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 so zdaj prenesena posojila razvrščena kot odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti, zato se nadomestilo za oslabitev nanaša le na spremembe pričakovanih kreditnih izgub, nastalih po začetnem pripoznanju. Poleg tega se v okviru spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 obresti v zvezi z odplačno prevzetimi ali danimi posojili poslabšane kreditne kakovosti natečejo le na čisto knjigovodsko vrednost. Zato je bilo nadomestilo za oslabitev, pripoznano za prenesena posojila ob koncu leta 2020, odpisano z bruto knjigovodsko vrednostjo prenesenih posojil na dan 1. januarja 2021, ne da bi to vplivalo na knjigovodsko vrednost navedenih posojil v bilanci stanja.

(21)  Pokojninski sistem za evropske uradnike je hipotetičen (virtualni) sklad z opredeljenimi prejemki, v katerem prispevki zaposlenih služijo financiranju prihodnjih pokojnin. Čeprav dejanski naložbeni sklad ne obstaja, se šteje, da je bil znesek, ki bi se zbral v takem skladu, naložen v dolgoročne obveznice držav članic in se odraža v obveznosti za pokojnine, ki je evidentirana v zaključnem računu Evropske unije. Države članice skupno jamčijo za plačilo prejemkov v skladu s členom 83 kadrovskih predpisov in členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (za podroben opis sheme glej dokument COM(2018) 829).

(22)  Podatki za leto 2020 vključujejo 16 134 milijonov EUR, ki so bili v konsolidiranem zaključnem računu EU za leto 2020 razvrščeni kot nekratkoročna, za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, in 3 453 milijonov EUR, ki so bili v konsolidiranem zaključnem računu EU za leto 2020 razvrščeni kot kratkoročna, za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

(23)  Uredba Sveta (EU) 2020/672 z dne 19. maja 2020 o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (UL L 159, 20.5.2020, str. 1).

(24)  Podatek za leto 2020 se nanaša na zneske, ki so bili prej v konsolidiranem zaključnem računu EU za leto 2020 razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

(25)  Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

(26)  Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(27)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(4)  „Nedodeljeno razdelku VFO“ vključuje izvrševanje proračuna subjektov, vključenih v konsolidacijo, in konsolidacijske izločitve, zunajproračunske dejavnosti in nedodeljene programe s posameznimi nepomembnimi zneski.

(28)  Iz sredstev v višini 2,7 milijarde EUR, rezerviranih za jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila, se krijejo tudi najeta posojila v okviru makrofinančne pomoči in Euratoma (glej pojasnilo 4.1.2).

(29)  Iz sredstev v višini 2,8 milijarde EUR, rezerviranih za jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila, se krijejo tudi najeta posojila v okviru makrofinančne pomoči in Euratoma (glej pojasnilo 4.1.2).

(30)  Sklep (EU) 2018/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (UL L 76, 19.3.2018, str. 30).

(31)  Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(32)  UL L 107, 26.3.2021, str. 30.

(33)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(34)  Trajanje finančnega okvira se je podaljšalo, da zajema obdobje do leta 2022 (Uredba (EU) 2020/2220).

(35)  Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(36)  Sklep Sveta (Euratom) 2021/281 z dne 22. februarja 2021 o spremembi Odločbe 2007/198/Euratom o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (UL L 62, 23.2.2021, str. 41).

(37)  Uredba (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L 437, 28.12.2020, str. 1).

(38)  Uredba (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi Vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU (UL L 170, 12.5.2021, str. 69).

(39)  Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(40)  Uredba Sveta (Euratom) 2021/765 z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Programa za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje 2021–2025, ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) 2018/1563 (UL L 167 I, 12.5.2021, str. 81).

(41)  Uredba (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit (UL L 357, 8.10.2021, str. 1).

(42)  Uredba (EU) 2018/1718 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije za zdravila (UL L 291, 16.11.2018, str. 3).

(43)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2016/804 z dne 17. maja 2016 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (UL L 132, 21.5.2016, str. 85).

(5)  Brez posojil za instrument RRF (NextGenerationEU) in finančno pomoč.

(6)  Brez odloženih stroškov.

(44)  Razen vzajemnih posojil za finančno pomoč.

(45)  Brez odloženih stroškov.

(46)  Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva (brez naložb v sklade denarnega trga in lastniške instrumente).

(47)  Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja.

(48)  Na primer v delovnem dokumentu XI, priloženem osnutku proračuna, v katerem so predstavljeni izvajanje proračunskih jamstev, skupni sklad za rezervacije in ocena vzdržnosti pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev in finančne pomoči, v skladu s členom 41(5) finančne uredbe.

(49)  Tveganje jamstev za portfelje lastniških instrumentov temelji na nominalnem znesku, ki je krit z jamstvom.

(7)  S korekcijskim koeficientom.

(8)  Se plačuje prva tri leta po odhodu.

(50)  Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo.

(51)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 z dne 26. maja 2014 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 168, 7.6.2014, str. 29).

(52)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).

(53)  Tehnična prilagoditev finančnega okvira za leto 2021 v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, COM(2020) 848 final z dne 18. decembra 2020.

(54)  Uredba Sveta (EU) 2020/2094.

(55)  Ta program večletnega finančnega okvira vključuje dopolnilna finančna sredstva iz instrumenta NextGenerationEU za sveženj REACT-EU. Glej poglavje 1.1 večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 pojasnil k poročilom o izvrševanju proračuna. Odstavek o razdelku 2 vsebuje podrobnosti o prispevku tega programa večletnega finančnega okvira k svežnju REACT-EU.

(56)  Ta program večletnega finančnega okvira vključuje dopolnilna finančna sredstva iz instrumenta NextGenerationEU za sveženj REACT-EU. Glej poglavje 1.1 večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 pojasnil k poročilom o izvrševanju proračuna. Odstavek o razdelku 2 vsebuje podrobnosti o prispevku tega programa večletnega finančnega okvira k svežnju REACT-EU.

(57)  Ta program večletnega finančnega okvira vključuje dopolnilna finančna sredstva iz instrumenta NextGenerationEU za sveženj REACT-EU. Glej poglavje 1.1 večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 pojasnil k poročilom o izvrševanju proračuna. Odstavek o razdelku 2 vsebuje podrobnosti o prispevku tega programa večletnega finančnega okvira k svežnju REACT-EU.

(58)  Ta program večletnega finančnega okvira vključuje dopolnilna finančna sredstva iz instrumenta NextGenerationEU za sveženj REACT-EU. Glej poglavje 1.1 večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 pojasnil k poročilom o izvrševanju proračuna. Odstavek o razdelku 2 vsebuje podrobnosti o prispevku tega programa večletnega finančnega okvira k svežnju REACT-EU.

17.10.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 399/240

Izjava o zanesljivosti, ki jo Evropsko računsko sodišče predloži Evropskemu parlamentu in Svetu – poročilo neodvisnega revizorja

(2022/C 399/02)

Mnenje

I.

 Sodišče je revidiralo:

(a)

konsolidirani zaključni račun Evropske unije, ki ga sestavljajo konsolidirani računovodski izkazi (1) in poročila o izvrševanju proračuna (2) za proračunsko leto, končano 31. decembra 2021, ki ga je Komisija odobrila 28. junija 2022, ter

(b)

zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Zanesljivost zaključnega računa

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

II.

 Po mnenju Sodišča konsolidirani zaključni račun Evropske unije (EU) za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njen finančni položaj na dan 31. decembra 2021 ter njen poslovni izid, denarne tokove in spremembe čistih sredstev za tedaj končano leto v skladu s finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

Zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom

Prihodki

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov

III.

 Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni.

Odhodki

IV.

 Sodišče je za leto 2021 pripravilo dve ločeni mnenji o zakonitosti in pravilnosti odhodkov. Razlog za to je revizija mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), ki je začasni instrument ter se izvaja in financira bistveno drugače od običajne proračunske porabe v večletnem finančnem okviru.

Negativno mnenje o zakonitosti in pravilnosti proračunskih odhodkov

V.

 Zaradi pomembnosti zadeve, opisane v razdelku Osnova za negativno mnenje o zakonitosti in pravilnosti proračunskih odhodkov, so po mnenju Sodišča na proračunske odhodke, sprejete v zaključnem računu za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, pomembno vplivale napake.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti odhodkov RRF

VI.

 Sodišče meni, da so odhodki RRF, sprejeti v zaključnem računu za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni.

Osnova za mnenje

VII.

 Sodišče je revizijo izvedlo v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja (ISA) in etičnim kodeksom Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (MZRS) ter mednarodnimi standardi za vrhovne revizijske institucije INTOSAI (ISSAI). Odgovornost Sodišča na podlagi teh standardov in kodeksov je natančneje opisana v delu tega poročila z naslovom Revizorjeva odgovornost. V njem je Sodišče navedlo tudi več informacij o podlagi za svoje mnenje o prihodkih (glej odstavek  XXXV ) in z RRF povezanih odhodkih (glej odstavek  XXXVII ). Poleg tega Sodišče izpolnjuje tudi zahteve glede neodvisnosti in svoje etične odgovornosti v skladu z etičnim kodeksom za poklicne računovodje, ki ga je izdal Odbor za mednarodne etične standarde za računovodje. Sodišče meni, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna osnova za njegovi mnenji.

Osnova za negativno mnenje o zakonitosti in pravilnosti proračunskih odhodkov

VIII.

 Po oceni Sodišča znaša skupna stopnja napake za proračunske odhodke, sprejete v zaključnem računu za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, 3,0 %. Na znaten delež teh odhodkov so pomembno vplivale napake. To zadeva predvsem odhodke, ki temeljijo na povračilih, pri katerih ocenjena stopnja napake znaša 4,7 %. V letu 2021 so se ti odhodki povečali na 90,1 milijarde EUR, kar je 63,2 % populacije, ki jo je revidiralo Sodišče (3). Učinki napak, ki jih je odkrilo Sodišče, so v sprejetih odhodkih v zadevnem letu torej pomembni in vseobsegajoči.

Ključne revizijske zadeve

Sodišče je ocenilo obveznost za pokojnine in druge zaslužke zaposlenih

IX.

 Bilanca stanja EU vključuje obveznost za pokojnine in druge zaslužke zaposlenih, ki je konec leta 2021 znašala 122,5 milijarde EUR (2020: 116,0 milijarde EUR), kar pomeni skoraj četrtino vseh obveznosti v letu 2021 v višini 496,4 milijarde EUR (2020: 313,5 milijarde EUR).

X.

 Večina te obveznosti za pokojnine in druge zaslužke zaposlenih se nanaša na pokojninski sistem uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije, ki znaša 109,7 milijarde EUR (2020: 100,7 milijarde EUR). Obveznost, evidentirana v zaključnem računu, je ocena sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih plačil, ki jih bo morala EU izvršiti za poravnavo svojih pokojninskih obveznosti.

XI.

 Zaslužki, izplačani v okviru pokojninske sheme, se knjižijo v breme proračuna EU. EU sicer ni ustanovila posebnega pokojninskega sklada za kritje stroškov prihodnjih pokojninskih obveznosti, vendar države članice skupaj jamčijo za izplačilo prejemkov, uradniki pa prispevajo tretjino stroškov financiranja sheme. Eurostat to obveznost izračuna letno v imenu računovodje Komisije, pri čemer uporablja parametre, kot sta starostni profil in pričakovana življenjska doba uradnikov EU, ter predpostavke o prihodnjih gospodarskih razmerah. Te parametre in predpostavke ocenjujejo tudi aktuarski svetovalci Komisije.

XII.

 Povečanje pokojninske obveznosti v letu 2021 je predvsem posledica znižanja nominalne diskontne stopnje, na katero vpliva znižanje svetovnih obrestnih mer (4).

XIII.

 Drugi največji del obveznosti za pokojnine in druge zaslužke zaposlenih je ocenjena obveznost EU do skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja (JSIS), ki je konec leta 2021 znašala 10,3 milijarde EUR (2020: 12,9 milijarde EUR). Ta obveznost se nanaša na stroške zdravstvenega varstva uslužbencev EU, ki se plačajo v obdobju po prenehanju opravljanja dejavnosti (brez njihovih prispevkov).

XIV.

 Sodišče je kot del svoje revizije ocenilo aktuarske predpostavke za te sheme in iz njih izhajajoče vrednotenje. Ocena Sodišča temelji na delu, ki so ga opravili zunanji neodvisni aktuarski strokovnjaki. Sodišče je preverilo osnovne podatke, na katerih temeljijo izračuni, aktuarske parametre in izračun obveznosti. Preverilo je tudi predstavitev obveznosti v konsolidirani bilanci stanja in pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom.

XV.

 Sodišče je prišlo do zaključka, da je ocena skupne obveznosti za pokojnine in druge zaslužke zaposlenih, navedena v konsolidirani bilanci stanja, poštena in zanesljiva.

Sodišče je ocenilo bistvene ocene konec leta, predstavljene v zaključnem računu

XVI.

 Konec leta 2021 je ocenjena vrednost upravičenih stroškov, ki so nastali pri upravičencih, vendar še niso bili prijavljeni, znašala 129,9 milijarde EUR (2020: 107,8 milijarde EUR). Ti zneski so bili evidentirani kot vnaprej vračunani stroški (5).

XVII.

 Glavni razlog za povečanje te ocene je RRF, ki je osrednji del instrumenta NextGenerationEU (NGEU), tj. začasnega instrumenta za okrevanje, namenjenega pomoči pri odpravljanju neposredne gospodarske in socialne škode, nastale zaradi pandemije COVID-19. Plačila državam članicam v okviru tega instrumenta se bodo izvrševala po vnaprej določenem profilu obrokov do leta 2026. Ob koncu leta 2021 so vnaprej vračunani odhodki RRF znašali 12,3 milijarde EUR.

XVIII.

 Da bi Sodišče ocenilo te ocene ob koncu leta, je preučilo sistem, ki ga je Komisija vzpostavila za izračune za ločitev proračunskih let, da bi se prepričalo o njegovi pravilnosti in popolnosti v generalnih direktoratih, v katerih se je izvršila večina plačil. Med svojim revizijskim delom v zvezi z vzorcem računov in plačili v okviru predfinanciranja je preučilo ustrezne izračune za ločitev proračunskih let, da bi se obravnavalo tveganje napačne navedbe vnaprej vračunanih stroškov. Od računovodskih služb Komisije je zahtevalo pojasnila o splošni metodologiji za pripravo teh ocen.

XIX.

 Sodišče je prišlo do zaključka, da je ocena skupnega zneska vnaprej vračunanih stroškov in drugih predujmov državam članicam v konsolidirani bilanci stanja pošteno predstavljena.

Sodišče je pregledalo sredstva, ustvarjena v procesu izstopa Združenega kraljestva iz EU

XX.

 Združeno kraljestvo od 1. februarja 2020 ni več država članica EU. V skladu s sporazumom o izstopu se je Združeno kraljestvo zavezalo, da bo spoštovalo vse finančne obveznosti iz prejšnjih večletnih finančnih okvirov, ki izhajajo iz njegovega članstva v EU. V prehodnem obdobju, ki se je končalo 31. decembra 2020, je Združeno kraljestvo še naprej prispevalo v proračun EU in imelo koristi od njega, kot če bi bilo država članica.

XXI.

 Po koncu prehodnega obdobja so zaradi dodatnih vzajemnih obveznosti EU in Združenega kraljestva nastale nekatere obveznosti in terjatve za EU. Te obveznosti se morajo odražati v zaključnem računu EU. Po oceni Komisije so na datum bilance stanja v zaključnem računu EU izkazane neto terjatve do Združenega kraljestva v višini 41,8 milijarde EUR (2020: 47,5 milijarde EUR), za katere se ocenjuje, da bo v 12 mesecih po datumu poročanja plačane 10,9 milijarde EUR.

XXII.

 Plačilni mehanizem, ki se uporablja za vzajemne obveznosti na podlagi sporazuma o izstopu, je določen v členu 148 (Plačila po letu 2020) sporazuma. Leta 2021 je znesek, za katerega se je poročalo, da ga Združeno kraljestvo dolguje v skladu s členom 136 in členi 140 do 147, znašal 11,9 milijarde EUR. Skupna plačila, prejeta od Združenega kraljestva v letu 2021, so znašala 6,8 milijarde EUR. Preostali znesek ob koncu leta v višini 5,1 milijarde EUR je bilo treba v skladu z mehanizmom iz člena 148 sporazuma o izstopu plačati v petih enakih mesečnih obrokih od januarja do vključno maja 2022.

XXIII.

 Sodišče je v okviru svojih običajnih revizijskih postopkov s Komisijo razpravljalo o časovnem okviru, točnosti in popolnosti pripoznanih sredstev in izvršenih plačil. Ponovno je izračunalo zadevne zneske, jih uskladilo z osnovnimi evidencami in preverilo ustreznost vseh uporabljenih predpostavk.

XXIV.

 Sodišče ugotavlja, da je ocena skupnih sredstev, pripoznanih v zvezi s procesom izstopa Združenega kraljestva iz EU, pošteno predstavljena v konsolidiranem zaključnem računu.

Sodišče je ocenilo učinek ruske invazije na Ukrajino na zaključni račun

XXV.

 Rusija je 24. februarja 2022 začela invazijo na Ukrajino. Ker EU Ukrajini zagotavlja pomoč v obliki posojil in nepovratnih sredstev, je Sodišče ocenilo izračune Komisije v zvezi z izpostavljenostjo EU z invazijo povezanemu finančnemu tveganju in njihovo podlago, da bi se prepričalo o tem, ali se posledice tega pomembnega dogodka ustrezno odražajo v zaključnem računu EU. Sodišče je izračune Komisije ocenilo glede na svoje lastne podatke in obstoječe podatke o tej zadevi.

XXVI.

 Sodišče je ugotovilo, da je primerno, da se je ruska invazija na Ukrajino obravnavala kot nepopravljalni dogodek po bilanci stanja. V konsolidiranem zaključnem računu je bil njen učinek ustrezno razkrit in pošteno predstavljen.

Sodišče je ocenilo učinek ukrepov, povezanih s COVID-19, na zaključni račun

XXVII.

 Pandemija COVID-19 je resno prizadela gospodarstva in javne finance držav članic. Evropska komisija je mobilizirala znatna sredstva za okrepitev sektorjev javnega zdravja držav članic in ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije v EU. To je vključevalo financiranje nujne medicinske opreme, uvedbo večje prožnosti pri uporabi finančne podpore iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter zagotavljanje posojil pod ugodnimi pogoji državam članicam. Posledice teh pobud za računovodske izkaze so bile pomembne.

XXVIII.

 Sodišče je v okviru svojih običajnih revizijskih postopkov revidiralo sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke, vključno s tistimi, ki so povezani z ukrepi, ki jih je sprejela Komisija. Prišlo je do zaključka, da so pošteno predstavljeni v konsolidiranem zaključnem računu.

Druge zadeve

XXIX.

 Poslovodstvo je odgovorno za zagotovitev „drugih informacij“. Ta izraz zajema „finančne poudarke leta“, ne pa konsolidiranega zaključnega računa in revizijskega poročila Sodišča o njih. Mnenje Sodišča o konsolidiranem zaključnem računu ne zajema teh drugih informacij. O tem tudi ne dajemo nobene izjave o zanesljivosti. Pri reviziji konsolidiranega zaključnega računa je Sodišče odgovorno za to, da prebere druge informacije in razmisli, ali so te pomembno neskladne s konsolidiranim zaključnim računom ali njegovim vedenjem, pridobljenim pri reviziji, ali se zdijo kako drugače pomembno napačno navedene. Če Sodišče pride do zaključka, da so druge informacije pomembno napačno navedene, mora o tem ustrezno poročati. Sodišče v zvezi s tem nima o čem poročati.

Odgovornost poslovodstva

XXX.

 V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa EU na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili (zakoni, predpisi, načeli, pravili in standardi), ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom EU, ima Komisija (člen 317 PDEU).

XXXI.

 Pri pripravi konsolidiranega zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti EU, da nadaljuje poslovanje, razkritje vseh ustreznih zadev ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja, razen če namerava subjekt likvidirati ali prenehati poslovanje ali če nima druge možnosti, kot da napravi eno ali drugo.

XXXII.

 Komisija je odgovorna za nadzor nad procesom računovodskega poročanja EU.

XXXIII.

 V skladu s finančno uredbo (naslov XIII) mora računovodja Komisije za revizijo konsolidirani zaključni račun EU najprej, in sicer do 31. marca naslednjega leta, predložiti kot začasni zaključni račun in do 31. julija kot končni zaključni račun. Začasni zaključni račun bi že moral biti resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU. Zato je nujno, da so vse postavke začasnega zaključnega računa predstavljene kot končni izračuni, kar Sodišču omogoča, da svojo nalogo opravi v skladu s finančno uredbo (naslovom XIII) in v danih rokih. Kakršne koli spremembe med začasnim in končnim zaključnim računom bi bile običajno samo posledica ugotovitev Sodišča.

Revizorjeva odgovornost za revizijo konsolidiranega zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

XXXIV.

 Cilj Sodišča je pridobiti razumno zagotovilo o tem, ali je konsolidirani zaključni račun EU brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Razumno zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo odkrijejo vsi primeri pomembno napačnih navedb ali neskladij, ki lahko obstajajo. Do napačne navedbe ali neskladja lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na kakršne koli ekonomske odločitve, ki bi se sprejele na podlagi tega konsolidiranega zaključnega računa.

XXXV.

 V zvezi s prihodki Sodišče pri preučitvi lastnih sredstev iz naslova DDV in BND izhaja iz makroekonomskih agregatov, na podlagi katerih se ta izračunajo, in oceni sisteme Komisije za obdelavo agregatov do takrat, ko so prispevki držav članic prejeti in evidentirani v konsolidiranem zaključnem računu. Pri tradicionalnih lastnih sredstvih preuči računovodske izkaze carinskih organov in analizira tok dajatev do trenutka, ko zneske prejme Komisija in so evidentirani v zaključnem računu. Pri carinah obstaja tveganje, da jih uvozniki ne prijavijo nacionalnim carinskim organom ali pa jih prijavijo nepravilno. Dejansko pobrane uvozne dajatve bodo zato nižje od zneska, ki bi ga bilo teoretično treba pobrati. Ta razlika, znana tudi kot izpad carin, zajema utajene zneske, ki niso zajeti v računovodskih sistemih držav članic za tradicionalna lastna sredstva in ne spadajo v obseg revizijskega mnenja Sodišča o prihodkih.

XXXVI.

 Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta pregled zajema vse kategorije plačil v trenutku izvršitve, razen predujmov. Sodišče preuči predplačila, ko prejemnik sredstev zagotovi dokaze o njihovi pravilni porabi in institucija ali organ te dokaze sprejme z obračunom predplačila, kar je lahko šele v naslednjem letu.

XXXVII.

 Sodišče je letos prvič preučilo odhodke RRF. Za razliko od drugih proračunskih odhodkov, ki temeljijo na povračilu stroškov in/ali izpolnjevanju pogojev, je pri RRF pogoj za plačilo zadovoljivo doseganje vnaprej določenih mejnikov ali ciljnih vrednosti. Sodišče je zato preučilo, ali je Komisija zbrala zadostne in ustrezne dokaze v podporo svoji oceni tega pogoja. Skladnost z drugimi pravili EU in nacionalnimi pravili ni bila del te ocene.

XXXVIII.

 Med celotno revizijo uporablja strokovno presojo in ohranja poklicno nezaupljivost. Poleg tega:

(a)

ugotavlja in ocenjuje tveganja pomembno napačnih navedb v konsolidiranem zaključnem računu in pomembnih neskladij z njim povezanih transakcij z zahtevami prava EU, ki so posledica goljufije ali napake. Revizijske postopke oblikuje in izvaja na podlagi teh tveganj ter pridobiva revizijske dokaze, ki so zadostna in ustrezna osnova za njegovo mnenje. Primere pomembno napačnih navedb ali neskladij, ki so posledica goljufij, je težje odkriti kot tiste, ki so posledica napake, saj goljufije lahko vključujejo dogovarjanje, ponarejanje, načrtne opustitve, zavajajoče razlage ali pa izogibanje notranjim kontrolam. Zato obstaja večje tveganje, da se ti primeri ne odkrijejo;

(b)

skuša spoznati notranje kontrole, relevantne za revizijo, da se pripravijo ustrezni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol;

(c)

vrednoti ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenost računovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij poslovodstva;

(d)

sprejema zaključke o ustreznosti tega, da je poslovodstvo uporabilo računovodstvo na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja, ter glede na pridobljene revizijske dokaze tudi o tem, ali obstaja pomembna negotovost zaradi dogodkov ali razmer, ki bi lahko posledično pomenili precejšen dvom o zmožnosti subjekta, da nadaljuje poslovanje. Če ugotovi, da ta pomembna negotovost obstaja, mora v svojih poročilih opozoriti na s tem povezana razkritja v konsolidiranem zaključnem računu ali pa, če so ta razkritja neprimerna, spremeniti svoje mnenje. Zaključki Sodišča temeljijo na revizijskih dokazih, pridobljenih do datuma poročila. Toda zaradi dogodkov ali razmer po tem datumu lahko subjekt preneha nadaljnje poslovanje;

(e)

vrednoti celotno predstavitev, strukturo in vsebino konsolidiranega zaključnega računa, vključno z vsemi razkritji, ter to, ali konsolidirani zaključni račun pošteno predstavlja z njim povezane transakcije in dogodke;

(f)

pridobiva zadostne ustrezne revizijske dokaze o finančnih informacijah o subjektih, ki spadajo v obseg konsolidacije EU, da bi lahko dalo mnenje o konsolidiranem zaključnem računu in z njim povezanih transakcijah. Sodišče je odgovorno za usmerjanje, nadziranje in izvedbo revizije ter je edino odgovorno za revizijsko mnenje, ki ga izda.

XXXIX.

 Sodišče komunicira s poslovodstvom, med drugim glede načrtovanega obsega in časovnega razporeda revizij ter pomembnih revizijskih ugotovitev, vključno z ugotovitvami o morebitnih pomembnih pomanjkljivostih notranjih kontrol.

XL.

 Med zadevami, o katerih se razpravlja s Komisijo in drugimi revidiranimi subjekti, Sodišče določi tiste, ki so bile najpomembnejše pri reviziji konsolidiranega zaključnega računa in so zato ključne revizijske zadeve za tekoče obdobje. Te zadeve opiše v poročilu, razen če je v skladu z zakoni ali predpisi javno razkritje prepovedano ali, v izredno redkih okoliščinah, če Sodišče ugotovi, da se o zadevi v poročilu ne bi smelo poročati, ker bi bilo smiselno pričakovati, da bodo neugodne posledice tega večje od kakršne koli koristi javnega interesa.

14. julij 2022

Klaus-Heiner LEHNE

predsednik

Evropsko računsko sodišče

12, rue Alcide De Gasperi – L-1615 Luxembourg

(1)  Konsolidirani računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz sprememb čistih sredstev ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila (skupaj s poročanjem po segmentih).

(2)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo tudi pojasnila.

(3)  Dodatne informacije so v odstavkih 1.22 do 1.27 letnega poročila Sodišča za leto 2021.

(4)  Zaključni račun EU za leto 2021, pojasnilo 2.9.

(5)  Ti stroški vključujejo vnaprej vračunane stroške v višini 77,8 milijarde EUR na strani obveznosti v bilanci stanja in 52,1 milijarde EUR na strani sredstev, s katerimi se zmanjša vrednost predfinanciranja.