570. plenarno zasedanje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (Interactio), 15. 6. 2022–16. 6. 2022

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/1

Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Ukrajina od pomoči do obnove – predlogi evropske civilne družbe

(2022/C 365/01)

Pravna podlaga	člen 52(4) Poslovnika
Datum sprejetja resolucije na plenarnem zasedanju	16. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	206/2/2

Glavna sporočila

Status Ukrajine kot kandidatke za članstvo v EU – Evropski ekonomski socialni-odbor (EESO) poziva Evropski svet, naj Ukrajini na zasedanju 23. in 24. junija 2022 podeli status kandidatke za članstvo v EU. Status kandidatke ji je treba podeliti, ne da bi to škodovalo potekajočemu pristopnemu procesu držav na Zahodnem Balkanu. EESO podpira vzpostavitev sistema postopnih korakov povezovanja, ki bodo temeljili na uresničevanju pravnega reda EU.

Evropska civilna družba je solidarna z Ukrajino in ukrajinskim prebivalstvom – Civilna družba se je hitro in učinkovito odzvala ter sprožila edinstveno lokalno mobilizacijo državljanov. Sredstva za humanitarno pomoč je treba povečati in izplačevati tako, da bodo neposredno podpirala organizacije civilne družbe. Specializirane nevladne organizacije bi morale biti skupaj z organizacijami civilne družbe dejansko vključene v načrtovanje in spremljanje humanitarne pomoči EU in držav članic.

Omogočanje perspektive beguncem – EESO poziva, naj se beguncem zagotovijo enake pravice kot državljanom EU, kar zadeva zdravstveno varstvo in dostop do trga dela (priznavanje kvalifikacij, dostop do storitev zavodov za zaposlovanje, jezikovni tečaji, zdravstveni in izobraževalni sistemi), kar je bistvenega pomena za preprečevanje naraščanja revščine med begunci. Socialni partnerji lahko s kolektivnimi pogajanji in ad hoc ukrepi pomagajo pri vključevanju delavcev in preprečujejo, da bi bili izpostavljeni izkoriščanju in socialnemu dampingu. EESO posebej poudarja vlogo organizacij civilne družbe pri zaščiti in ponovnem vključevanju pogosto pozabljenih ranljivih skupin, kot so mladoletniki brez spremstva, otroci, ki so ločeni od družine, in otroci v institucionalni oskrbi, invalidi, romske manjšine in žrtve spolnega nasilja.

Obnova – Za preprečitev popolnega uničenja ukrajinskega gospodarstva je potrebna takojšnja evropska in mednarodna finančna pomoč. Zagotoviti je treba finančno podporo za mala in srednja podjetja, ukrajinske kmete pri naslednji žetvi in ukrajinsko civilno družbo, vključno z organizacijami delodajalcev in sindikati, da bi med vojno lahko še naprej polno delovali. Prizadevanja za obnovo se morajo opirati na inovacije. Organizacije civilne družbe morajo biti tesno vključene, da se zagotovijo reforme pravne države, boj proti korupciji ter zeleni in digitalni prehod.

Gospodarske posledice – Vojna ne bi smela ogroziti izvajanja politik zelenega prehoda v EU. EESO poziva države članice in institucije EU, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zajezitev pretiranih špekulacij z osnovnimi proizvodi, povečanje preglednosti trga in začasno odpravo vseh ovir za uvoz kmetijskih proizvodov, da bi ublažili krizo cen hrane. Opozarja, da niti sklad NextGenerationEU niti njegova komponenta, tj. sklad za okrevanje in odpornost, in tudi ne prožnost v sedanjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ne zadostujejo za polno kritje finančnih potreb, ki so nastale zaradi vojne v Ukrajini.

Vloga civilne družbe – Dolga zgodovina EESO in njegova povezanost z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe imata pomembno vlogo pri zagotavljanju, da komunikacijski kanali z njimi ostajajo odprti in da se jim omogoči sodelovanje v procesu vključevanja v EU. EESO poziva države članice, naj znatno okrepijo zmogljivosti ukrajinskih organizacij civilne družbe ter jih organizacijsko in finančno podprejo. Spodbuja k partnerstvom med mladinskimi organizacijami EU in Ukrajine ter predlaga organizacijo dogodka, osredotočenega na mladinski aktivizem in njegovo vlogo pri prihodnji obnovi Ukrajine. EESO se zavezuje, da bo okrepil sodelovanje in izmenjave z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe ter se še naprej zavzemal za ohranjanje solidarnosti in velikodušnosti EU do Ukrajine. V ta namen bo 19. julija v Krakovu organiziral dogodek z ukrajinsko civilno družbo in civilno družbo EU.

EESO hkrati poudarja, da preostalih neodvisnih organizacij civilne družbe v Rusiji ne smemo prepustiti samim sebi.

EVROPSKI EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR (EESO),

izraža solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in ponovno odločno obsoja neupravičeno in neizzvano agresijo na Ukrajino, ki jo je začela Ruska federacija pod vodstvom predsednika Vladimirja Putina, in opozarja na svojo prejšnjo resolucijo o vojni v Ukrajini ter njenih gospodarskih, socialnih in okoljskih posledicah (1), sprejeto 24. marca 2022;

poudarja, da je ta tragična vojna na evropskih tleh, ki traja že skoraj štiri mesece, zahtevala ogromno smrtnih žrtev, tudi civilistov, ter povzročila množično uničenje in trpljenje, povečanje revščine v svetu, nepredstavljivo socialno, gospodarsko in okoljsko škodo ter val beguncev in razseljenih oseb brez primere; poziva k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava ter ustreznemu beleženju, preiskavi in pregonu vojnih zločinov, ki jih v ukrajinskih mestih in vaseh izvršujejo napadalci;

poziva vse strani k takojšnjemu premirju in ponovno poudarja, da ima diplomacija brezpogojno prednost; poudarja tudi, da bi moralo biti prizadevanje za mirovni pristop in pogajanja prednostna naloga na vseh ravneh politične razprave, hkrati pa poziva k popolnemu umiku ruskih vojakov iz Ukrajine; poziva EU, naj še naprej pomaga Ukrajini in njenim prebivalcem, tako kot prvi dan vojne; poziva tudi k podrobnemu spremljanju gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov sankcij po ruski vojaški agresiji;

ugotavlja, da je vojna na vzhodni meji EU v nasprotju z zgodovino, filozofijo in identiteto EU; poudarja, da posledice vojne ogrožajo vrednote EU, svobodo in pravice državljanov EU in drugih prebivalcev ter evropski model socialnega tržnega gospodarstva; poudarja, da sta mir in blaginja temeljna stebra Evropske unije in da so imele organizacije civilne družbe v zadnjih desetletjih ključno vlogo pri dejavnem spodbujanju kulture miru na evropski celini, prispevanju k njej in njenem ohranjanju;

poudarja, da je treba Rusko federacijo in njene trenutne predstavnike začasno izključiti iz mednarodnih organov in organizacij, v prvi vrsti iz tistih, katerih cilj je ohranjanje miru, varstvo človekovih pravic ter zagotavljanje trajnostnega razvoja in varnega okolja;

Humanitarne razmere

ugotavlja, da je od začetka vojne Ukrajino zapustilo več kot 6,8 milijona ljudi (2), zato je to najhitreje rastoča begunska kriza po drugi svetovni vojni; dodaja, da je bilo znotraj Ukrajine razseljenih 8 milijonov ljudi (3), kar pomeni, da je morala svoje domove zapustiti približno tretjina ukrajinskega prebivalstva;

priznava, da so se evropske države, in sicer Poljska, Romunija, Madžarska, Češka, Slovaška in Moldavija (4), soočile s prihodom velikega števila ukrajinskih beguncev ter da so se te države in zlasti njihove organizacije civilne družbe odzvale hitro in učinkovito, prišlo pa je tudi do izjemne prostovoljne mobilizacije državljanov;

poudarja, da je treba povečati sredstva EU za humanitarno pomoč ter jih razdeliti zlasti na regionalni in lokalni ravni, da bi se tako neposredno podprle in vključile organizacije civilne družbe, ki so dejavne pri socialno-ekonomskem vključevanju beguncev;

poziva države članice in regije EU ter organizacije civilne družbe, naj čim učinkoviteje in čim hitreje izkoristijo možnosti za podporo ukrajinskim beguncem, oblikovane v predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o kohezijskem ukrepu za begunce v Evropi (CARE), ki ga je 8. marca 2022 objavila Evropska komisija, v povezavi z revizijo uredbe REACT-EU, ki jo je Komisija predlagala 23. marca 2022; poudarja, da bi morale to podporo razdeljevati predvsem organizacije civilne družbe, vključno s specializiranimi nevladnimi organizacijami, in da bi morale biti tudi organizacije civilne družbe neposredno vključene v organizacijo in spremljanje humanitarne pomoči EU in držav članic;

10.

priporoča spremembo namena prihrankov iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in instrumenta REACT-EU ob spoštovanju pravne države, kar bo omogočilo njihovo hitro in prilagodljivo preusmeritev v podporo beguncem, ter se zavzema za ustanovitev posebnega sklada v ta namen, če sedanja razpoložljiva sredstva ne bodo zadostovala za sprejem beguncev ter njihovo vključevanje v družbo in na trg dela, vključno s storitvami oskrbe, stanovanji, hrano, materialno pomočjo, programi usposabljanja in javnimi zavodi za zaposlovanje;

11.

poudarja, da so ob evropskem odzivu na krizo zaradi COVID-19 evropski državljani menili, da jih EU ščiti in jim odpira možnosti, zlasti z vzpostavitvijo programa SURE in instrumenta NextGenerationEU; poudarja, da niti sklad NextGenerationEU niti njegova komponenta, tj. sklad za okrevanje in odpornost, in tudi ne prožnost v sedanjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ne zadostujejo za polno kritje finančnih potreb, ki so nastale zaradi vojne v Ukrajini; ugotavlja, da ti instrumenti niso bili zasnovani v obsegu, da bi se z njimi odzvali na nove izzive, ki izhajajo iz ruske agresije in invazije, ter hkrati ohranjali naložbe v programe in politike EU, vključno s pomembnimi prednostnimi nalogami, kot so pravični, zeleni in digitalni prehod;

12.

poudarja, da sta nujno potrebna boljše načrtovanje in usklajevanje med vsemi deležniki, vključenimi v humanitarno in zdravstveno pomoč, da bi pomoč hitro in učinkovito dosegla vse, ki jih je prizadela vojna;

13.

poudarja, da je treba nadzorne ukrepe in dejavnosti izvajati na različnih področjih, kot sta spoštovanje človekovih pravic in dokumentiranje vojnih zločinov, ter pozdravlja dejstvo, da so Evropska unija, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo ustanovili svetovalno skupino za grozodejstva (Atrocity Crimes Advisory Group);

14.

poudarja, da bi bilo treba beguncem iz Ukrajine zagotoviti dostop do javnega zdravstvenega sistema na enaki podlagi kot državljanom EU, pa tudi osnovno pomoč na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, nujne kontracepcije in splava ter porodniške oskrbe za žrtve posilstva;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju mladoletnikov brez spremstva, otrok, ki so ločeni od družine, in otrok, ki so bili v Ukrajini v institucionalni oskrbi, da bodo izpolnjene njihove neposredne potrebe, da bodo ustrezno prepoznani in spremljani ter da bodo države članice med seboj izmenjevale podatke, da bi jih ponovno združili z njihovimi družinami ali jih po možnosti ponovno vključili v ukrajinsko družbo, hkrati pa zagotovili, da bodo zaščiteni pred zlorabami in trgovino z ljudmi;

16.

opozarja na neznosen položaj invalidov, ki skušajo zapustiti vojna območja v Ukrajini ali se soočajo s precejšnjimi izzivi kot begunci v državah gostiteljicah; vztraja, da bi bilo treba vse begunce obravnavati enako, ne glede na njihovo etnično pripadnost, državljanstvo ali invalidnost; invalidom bi morali v celoti pomagati, da bi lahko živeli neodvisno in ne bi bili prisiljeni bivati v specializiranih ustanovah v državah gostiteljicah;

17.

poudarja, da ima udeležba na trgu dela poglavitno vlogo pri vključevanju in zmanjševanju revščine; opozarja, da so begunci iz Ukrajine v nevarnosti, da bodo najmanj zaščiteni, da bodo prejemali najnižjo plačo, opravljali dela na ravni, ki je nižja od njihovih kvalifikacij, ter postali najranljivejša skupina na trgu dela brez socialne zaščite ali svobode združevanja in pravic delavcev; v zvezi s tem poudarja, da je treba ustrezno obravnavati primere neenakih delovnih pogojev in zagotoviti, da bodo imeli delavci enake pravice kot državljani EU ter da ne bodo izpostavljeni izkoriščanju in socialnemu dampingu; poziva k oblikovanju srednje- in dolgoročne strategije za tiste Ukrajince, ki želijo ostati v državi gostiteljici, da bi jih lahko v celoti vključili na trge dela EU;

18.

poudarja ključno vlogo, ki jo lahko imajo socialni partnerji s kolektivnimi pogajanji ter ad hoc ukrepi in sporazumi za lažje vključevanje delavcev iz Ukrajine na trg dela EU; poudarja, da bi morale agencije za zaposlovanje begunce podpirati s celotnim naborom storitev, kot so svetovanje, priprava profilov prosilcev, dejavnosti posredovanja zaposlitve in zagotavljanje podpornih orodij, ter poziva države članice, naj vzpostavijo ali podprejo storitve, ki bodo begunce povezale s potencialnimi delodajalci;

19.

poudarja, da je priznavanje kvalifikacij bistven pogoj za vključevanje beguncev iz Ukrajine na trg dela v državah gostiteljicah in preprečevanje prekarnih zaposlitvenih razmer; vztraja, da je treba oblikovati učinkovita pravila in smernice, na podlagi katerih bi mladim, ki bežijo iz Ukrajine, zagotovili hitro, vendar kakovostno priznavanje kvalifikacij, dostop do jezikovnih tečajev ter do izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

20.

poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi lahko odrasli in otroci, ki iščejo zatočišče v EU, nadaljevali izobraževanje, in da je treba v izobraževalnih ustanovah posebno pozornost nameniti ne samo premagovanju jezikovnih ovir, temveč tudi zdravljenju simptomov travme, ki bi lahko imeli dolgoročne negativne posledice;

21.

poudarja, da je treba beguncem iz Ukrajine zagotoviti tak dostop do sistemov socialne varnosti in socialnih storitev, kot ga imajo državljani EU;

Obnova Ukrajine in njene možnosti za članstvo v EU

22.

pozdravlja vzpostavitev mednarodne platforme za obnovo Ukrajine, kot je določeno v sporočilu Komisije o pomoči Ukrajini in njeni obnovi, ter vodilno vlogo EU pri mobilizaciji mednarodne pomoči Ukrajini;

23.

poziva Evropsko unijo, naj zagotovi nujna finančna sredstva za mala in srednja podjetja v Ukrajini, ki bi morala najprej prispevati k njihovemu ohranjanju, nato pa k njihovi rasti. Preprečevanje popolnega uničenja ukrajinskega gospodarstva mora biti še en ključni cilj prizadevanj EU v Ukrajini;

24.

poudarja, da je povojna obnova Ukrajine enkraten dogodek, ki bi moral privesti do razvoja močnejše civilne družbe in novega gospodarstva, ki temelji na najnovejših zelenih in digitalnih tehnologijah ter se opira na inovacije;

25.

vendar vztraja, da ambicij, povezanih z reformami na področju pravne države, bojem proti korupciji ter zelenim in digitalnim prehodom, ni mogoče doseči brez resničnega sodelovanja civilne družbe; organizacije civilne družbe poziva, naj tesno sodelujejo pri obnovi, vključno z načrtovanjem in izvajanjem mehanizma za obnovo Ukrajine, saj lahko najbolje izrazijo potrebe ukrajinskih državljanov in pomagajo pri spremljanju prizadevanj za obnovo in usklajevanju z zakonodajo EU;

26.

poudarja, da konflikt v Ukrajini in njegove posledice ne bi smel ogroziti politik zelenega prehoda v EU, temveč pospešiti njihovo izvajanje;

27.

poziva Svet in Parlament, naj razmislita o uporabi skladišč plina v sosednjih tretjih državah, kar bo prispevalo k zanesljivosti oskrbe, zlasti v Ukrajini;

28.

opozarja na svetovno krizo cen hrane, ki jo je zaostrila ukrajinska vojna, ter poziva države članice in institucije EU, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zajezitev pretiranih špekulacij z osnovnimi proizvodi in povečajo preglednost trga;

29.

poudarja, da je treba nemudoma sprejeti ukrepe za pomoč ukrajinskim kmetom pri naslednji žetvi; poleg tega poziva k takojšnji začasni odpravi vseh upravnih in fizičnih ovir za pretok kmetijskih proizvodov, da bi hitro povečali obseg uvoza na notranji trg EU in v druge dele sveta, kot je Afrika, in sicer v sektorjih, v katerih lahko Ukrajina še vedno izvaža; poziva k nujnemu ponovnemu odprtju ukrajinskih pristanišč in k odstranitvi min pod okriljem OZN, da bi omogočili izvoz kmetijskih proizvodov, kot so koruza, sončnično olje, sončnična semena, soja in med;

30.

poziva Evropski svet, naj Ukrajini na zasedanju junija 2022 podeli status kandidatke za članstvo v EU;

31.

podpira pristop Ukrajine k EU, ki bi temeljil na dosežkih in bi bil v skladu z dogovorjenimi standardi za pristop k EU; brez poseganja v sedanji pristopni proces držav na Zahodnem Balkanu (5) poziva, naj se kohezijska politika in njeni finančni instrumenti v prihodnjih letih ustrezno prilagodijo, da bi se lahko spopadli z izzivi povojne obnove države; poziva k temeljiti analizi gospodarskega in socialnega potenciala za vključitev Ukrajine na enotni trg;

32.

EU lahko ob ohranjanju standardov za članstvo uvede postopne ukrepe za doseganje pravnega reda EU; poudarja, da mora ob vsakršni vojaški agresiji enotnost med državami članicami EU ostati pravilo, kar zadeva politiko širitve; spodbuja iskanje drugih načinov, kako bi se lahko države, ki niso članice EU, pridružile evropski gospodarski, socialni in varnostni strukturi; vendar opozarja, da takšnih partnerstev ali združenj ne bi smeli obravnavati kot alternativo članstvu v EU;

Podpora organizacijam civilne družbe

33.

poudarja vlogo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora pri povezovanju z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe in ohranjanju odprtih komunikacijskih kanalov z njimi, zahvaljujoč dolgi zgodovini dvostranskih stikov med evropsko in ukrajinsko civilno družbo; v zvezi s tem poudarja dosežke uveljavljenih mehanizmov, zlasti platforme civilne družbe EU-Ukrajina ter notranjih svetovalnih skupin EU in Ukrajine, ustanovljenih v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino; poziva EU, naj podpre sodelovanje ukrajinskih organizacij civilne družbe v mrežah organizacij civilne družbe EU;

34.

poudarja, da je treba začeti proces krepitve zmogljivosti ukrajinskih organizacij civilne družbe, da bodo lahko sodelovale v procesu vključevanja v EU, nanj vplivale in ga spremljale;

35.

poudarja, da je treba z namenskimi sredstvi EU okrepiti podporo ukrajinski civilni družbi, vključno z organizacijami delodajalcev in sindikati, da bi med vojno lahko še naprej polno delovali; svari pred poskusi, da bi vojno uporabili za upravičevanje ukrepov za zmanjšanje ravni varstva pravic delavcev in socialne zaščite, kar bo še poslabšalo negativne gospodarske in socialne posledice vojne;

36.

izpostavlja vlogo evropskih organizacij civilne družbe, ki so dejavne pri iskanju rešitev za ohranjanje miru in obravnavanju različnih posledic ukrajinske krize s socialnega, humanitarnega, gospodarskega in političnega vidika, ter poudarja, da jim je treba zagotoviti celovito podporo in pomoč prek programov, ki jih financira EU in so zasnovani posebej v ta namen;

37.

izraža pohvalo prispevku organizacij civilne družbe iz držav članic EU pri podpiranju ukrajinskih beguncev, ki presega pomoč ustreznih javnih organov, in poziva države članice, naj znatno povečajo svojo organizacijsko in finančno podporo tem organizacijam, tudi iz sredstev EU;

38.

priporoča, da se mladi, ki bežijo iz Ukrajine, vključijo v programe EU za univerzitetne izmenjave, ter poudarja, da je pomembno mobilizirati mlade v Evropi, ki podpirajo evropske vrednote, in okrepiti njihove zmogljivosti; spodbuja k partnerstvom med nacionalnimi mladinskimi sveti EU in Ukrajine ter izmenjave med EU in mladimi iz Ukrajine ter mladinskimi organizacijami; sodelovanje bi lahko vključevalo organizacijo dogodka, osredotočenega na mladinski aktivizem in njegovo vlogo pri prihodnji obnovi Ukrajine;

39.

poziva k pomoči bankam hrane, ki imajo ključno vlogo pri premagovanju izzivov in ovir pri zagotavljanju donacij hrane, saj je pomoč v hrani postala bistvena za izpolnjevanje nujnih potreb ukrajinskega prebivalstva in beguncev iz Ukrajine;

40.

poudarja, da je treba še naprej mednarodno podpirati organizacije civilne družbe v Ukrajini in drugih državah, ki se zavzemajo za varstvo okolja, in priznava, da bo vojna imela resne posledice za okolje;

41.

poudarja, da je treba okrepiti podporo neodvisnim kakovostnim medijem in preverjevalcem dejstev, tudi v sosedstvu EU, saj so ključni za krepitev odpornosti na propagando in dezinformacije; poziva EU, naj izvaja odločnejšo protipropagandno kampanjo, zlasti v afriških in azijskih državah, da bi se zoperstavili dezinformacijski vojni;

42.

je globoko zaskrbljen zaradi položaja neodvisne civilne družbe v Rusiji ter medijev in novinarjev, ki ruskim državljanom zagotavljajo alternativne vire informacij za boj proti ruski propagandi; poziva, naj EU podpre tiste organizacije civilne družbe in posameznike, ki želijo nadaljevati svoje dejavnosti v Rusiji, ter izda humanitarne vizume za aktiviste civilne družbe, ki želijo zapustiti državo; poudarja, da več ruskih organizacij pomaga Ukrajincem, razseljenim v Rusiji, pri potovanju v EU ali v zahodne dele Ukrajine in da te organizacije potrebujejo posebno pomoč pri pridobivanju vizumov za ukrajinske begunce, ki želijo zapustiti Rusijo;

43.

se zavezuje, da bo okrepil sodelovanje in izmenjave z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe, se še naprej zavzemal za ohranjanje solidarnosti in velikodušnosti EU do Ukrajine ter je pripravljen EU in ukrajinskim oblastem pomagati s svojim strokovnim znanjem o utrjevanju socialnega in državljanskega dialoga. V ta namen bo 19. julija v Krakovu organiziral dogodek z ukrajinsko civilno družbo in civilno družbo EU.

V Bruslju, 16. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) UL C 290, 29.7.2022, str. 1.

(2) Visoki komisariat Združenih narodov za begunce – 31. maj.

(3) Visoki komisariat Združenih narodov za begunce – 23. maj.

(4) Visoki komisariat Združenih narodov za begunce – 31. maj.

(5) Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vojna v Ukrajini ter njene gospodarske, socialne in okoljske posledice (UL C 290, 29.7.2022, str. 1).

570. plenarno zasedanje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (Interactio), 15. 6. 2022–16. 6. 2022

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/7

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Evropska pohištvena industrija – okrevanje na poti k inovativnemu, zelenemu in krožnemu gospodarstvu

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 365/02)

Poročevalec:	Anastasis YIAPANIS
Soporočevalec:	Rolf GEHRING

Sklep plenarne skupščine	21. 10. 2021
Pravna podlaga	člen 52(2) Poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja na seji komisije	13. 5. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	207/1/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropa ima zelo dinamičen pohištveni sektor, ki je tudi zelo raznolik v smislu velikosti podjetij, delovnih procesov ter oblikovanja. Sektor zajema celoten življenjski cikel proizvodov in ima dobre možnosti za uvajanje trajnostnosti in prehoda na modele krožnega gospodarstva.

1.2

Evropska podjetja morajo upoštevati stroge okoljske, proizvodne, zdravstvene in varnostne predpise, ki seveda povečujejo operativne stroške. Mednarodno konkurenco izkrivljajo državne subvencije, ki so jih deležni zunanji konkurenti, in nepoštene prakse, ki jih, zlasti gospodarski subjekti iz Azije, uporabljajo za pridobitev dostopa do trga.

1.3

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da je ustrezen cilj za prihodnost evropskega pohištvenega sektorja pravo ravnovesje med gospodarsko rastjo, trajnostnostjo in socialno blaginjo. Meni, da podjetja potrebujejo skladen zakonodajni okvir na področju intelektualne lastnine, ki bo ščitil njihove interese ter bo primeren za zeleni in digitalni prehod.

1.4

EESO se močno zavzema za strogo skladnost vseh uvoženih pohištvenih izdelkov s pravili EU, med drugim glede obveznosti obveščanja potrošnikov. Poziva tudi k usklajeni zakonodaji EU, ki bo določala standardizirane oblike oznak za vse proizvode.

1.5

Sektor uporablja številne surovine, zato sta zanesljiv in neoviran dostop do visokokakovostnih virov in trdnih vrednostnih verig zanj ključnega pomena. Zaradi nenehnega in naraščajočega povpraševanja po lesu, ki je glavna surovina za pohištveno industrijo, je po mnenju EESO treba nujno razširiti in posodobiti gozdno infrastrukturo in njeno trajnostnost ter izpopolniti znanje in spretnosti ter tehnologijo.

1.6

EESO meni, da je les, proizveden v Evropi, zelo dragocena dobrina, ki bi jo bilo treba izkoristiti za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Nadalje meni, da izvoz lesnih surovin z gospodarskega vidika ni smiseln, in poziva k instrumentom trgovinske zaščite, ki bi ščitili lokalne proizvajalce pohištva.

1.7

EESO poziva države članice, naj odpravijo subvencije in druge spodbude za pridobivanje energije s sežiganjem lesa in spodbujajo načelo kaskadne uporabe.

1.8

EESO poziva k znižanju ali odpravi tarif za uvožene primarne in sekundarne lesne surovine. Poleg tega poziva oblikovalce politik, naj zagotovijo, da se bodo spoštovala trajnostna merila iz trgovinskih sporazumov in da se bodo pri uvozu upoštevala merila za preverjanje delovnih pogojev, svobode združevanja in pravične obravnave delavcev. Nadalje poziva, naj se človekove pravice vključijo v postopke potrebne skrbnosti, pri čemer je treba v celoti spoštovati konvencije Mednarodne organizacije dela o človekovih pravicah in pravicah delavcev.

1.9

Pohištveni sektor mora biti del pobude novega evropskega Bauhausa (1) in prispevati k ustvarjanju trajnostnih in vključujočih proizvodov za nov način življenja, pri katerem je trajnostnost usklajena z življenjskim slogom.

1.10

Sporazum med socialnimi partnerji o zmanjšanju uporabe formaldehida v proizvodnji panelov je odličen primer tega, kako lahko prostovoljni sporazumi med socialnimi partnerji na evropski ravni prispevajo tudi k zmanjšanju nevarnosti za zdravje. Poleg tega Odbor poziva k trajnostni embalaži, ki jo je mogoče v celoti reciklirati, in se zavzema za revizijo Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (2).

1.11

EESO meni, da je potreben hiter prehod z linearnega toka materialov in energije na krožni model, da bi omogočili obnovitev vrednosti, vsebovane v proizvodih, ter zagotovili gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest.

1.12

Odbor ocenjuje kot bistveno, da proizvajalci pohištva svoje izdelke oblikujejo na način, ki omogoča obnovo njihove vrednosti in olajšuje njihovo ponovno uporabo, popravilo, prenovo in recikliranje. Shema razširjene odgovornosti proizvajalca v pohištvenem sektorju lahko poveča zmogljivosti za ponovno uporabo in recikliranje v Uniji. Odbor poziva tudi k uvedbi evropske zakonodaje, ki bi prepovedala odlaganje pohištva na odlagališčih odpadkov, da bi na ta način povečali predelavo in ponovno uporabo dragocenih materialov.

1.13

Sektor potrebuje visoko usposobljeno delovno silo in mora postati bolj privlačen za mlajšo generacijo. Prizadevati si mora za nenehno izboljševanje delovnih pogojev, hkrati pa ustvarjati možnosti usposabljanja in se osredotočiti na motiviranje visoko usposobljenih in digitalnih strokovnjakov, da bi se pridružili industriji.

1.14

EESO poziva evropska zakonodajalca, naj dejavno podpreta nadnacionalne pobude, ki povečujejo kakovost vseh oblik vajeništva v pohištvenem sektorju. Ambicioznejši program Erasmus za vajence bi prispeval k boljšemu prenosu bogate in raznolike tradicije ter okrepil inovativni potencial proizvodnje pohištva v Evropi.

1.15

Izobraževalne programe, pobude za vseživljenjsko učenje in poklicno izobraževanje je treba razviti ob aktivnem sodelovanju socialnih partnerjev, izobraževalnih ustanov in drugih ustreznih nevladnih organizacij. Bistvenega pomena je, da se delovna sila pripravi na prihodnje izzive sektorja.

1.16

EESO poziva k naložbam v znanja in spretnosti, oblikovanje, ustvarjalnost in razvoj vrednostne verige ter k boljšemu dostopu proizvajalcev pohištva do programov financiranja raziskav, razvoja in inovacij. Malim in srednjim podjetjem je treba zagotoviti ustrezna sredstva za analizo njihovega poslovnega razvoja z vidika krožnosti, inovativnosti in trajnostnosti.

1.17

Odbor meni, da lahko ustvarjanje povpraševanja po rabljenem pohištvu in podpora neprofitnim akterjem, ki se ukvarjajo z recikliranjem rabljenega pohištva ali predelavo za povečanje njegove vrednosti, pozitivno vplivata na cilje zelenega prehoda.

1.18

EESO ob koncu poziva k razvoju evropske platforme, ki bo vključevala podjetja, socialne partnerje, organizacije civilne družbe, raziskovalne inštitute, univerze in druge ustrezne deležnike ter bo spodbujala poslovni razvoj pohištvene industrije.

2. Uvodne ugotovitve

2.1

Nova industrijska strategija za Evropo (3) se osredotoča na nepovraten in postopen prehod na trajnostni gospodarski sistem, pri katerem nihče ne bo zapostavljen, ki bo zajemal digitalizacijo in zeleni razvoj ter bo gradil partnerstva med industrijo, socialnimi partnerji, javnimi organi in ustreznimi organizacijami civilne družbe.

2.2

Evropa ima dinamičen pohištveni sektor, ki je tudi zelo raznolik v smislu velikosti podjetij in delovnih procesov. Na splošno je delovno intenziven in ima vrednostne verige, ki so še vedno lokalne ali regionalne ter v njih močno prevladujejo mala in srednja podjetja ter mikropodjetja. Zaposluje približno milijon delavcev in predstavlja četrtino celotne svetovne proizvodnje pohištva. (4)

2.3

Sektor zajema celoten življenjski cikel proizvodov: surovine, predelava, uporaba, vzdrževanje, ponovna uporaba, recikliranje, biomasa za pridobivanje energije. Zato ima veliko možnosti za uvajanje trajnostnosti in prehoda na modele krožnega gospodarstva.

2.4

Pandemija COVID-19 je močno prizadela pohištveni sektor, zlasti čezmejne vrednostne verige, na katere je močno vplivalo veliko število omejitev prostega pretoka blaga in gibanja oseb. To kaže na pomen povezanega in dobro delujočega enotnega trga.

3. Vidiki konkurenčnosti

3.1

Različni nacionalni predpisi, standardi, sistemi certificiranja in zahteve za označevanje ovirajo proizvajalce v EU in jim povzročajo nesorazmerne stroške. S standardizacijo in harmoniziranimi pravili na ravni EU je mogoče zmanjšati ovire ter vsem akterjem na trgu zagotovili gotovost in enotno razumevanje.

3.2

Nedavno zvišanje cen energije v Evropi negativno vpliva na konkurenčnost sektorja ter otežuje problem nerazpoložljivosti virov in višjih cen surovin.

3.3

Konkurenca na mednarodnem trgu se na splošno povečuje, poleg tega pa podjetja iz tretjih držav včasih uporabljajo nepoštene prakse za pridobitev dostopa na trg, kar velja zlasti za gospodarske subjekte iz Azije, ki jih v nekaterih primerih subvencionirajo njihove vlade. Poleg tega morajo evropska podjetja upoštevati strožje okoljske, proizvodne, zdravstvene in varnostne predpise, kar seveda povečuje operativne stroške. Nizki okoljski standardi v tretjih državah prav tako postavljajo v slabši položaj evropske pohištvene izdelke iz pristnega lesa. EESO meni, da ti vidiki izkrivljajo konkurenčnost lokalnih podjetij na svetovnih trgih.

3.4

V zvezi z notranjim trgom se EESO močno zavzema za strogo skladnost vseh uvoženih pohištvenih izdelkov s pravili EU, med drugim z obveznostmi glede obveščanja potrošnikov, kot je ustrezno označevanje za potrošnike. EESO poziva tudi k usklajeni zakonodaji EU, ki bo predpisovala, da morajo biti pohištvenim izdelkom v standardizirani obliki oznak priložene informacije, kot so država porekla, uporabljeni materiali, jasna navedba vseh sestavnih delov izdelka, varnost proizvodov, trajnost, navodila za uporabo, čiščenje in vzdrževanje, garancija za proizvode itd. Z okrepljenimi ukrepi za nadzor trga, s katerimi se ocenjuje kakovost uvoženega pohištva, je treba zagotoviti informacije za potrošnike in enake konkurenčne pogoje za lokalne proizvajalce v EU.

3.5

EESO pozdravlja pobudo Komisije o digitalnih potnih listih za izdelke, predvidenih v okviru prihodnje pobude za trajnostne izdelke (5). Če so ta orodja dobro zasnovana in usklajena, lahko spodbudijo krožno gospodarstvo s prenosom informacij o izdelkih vzdolž vrednostnih verig in med drugim tudi s spodbujanjem krožnega povpraševanja in zagotavljanjem potrebnih informacij potrošnikom za ozaveščene odločitve.

3.6

Proizvajalci iz tretjih držav evropske proizvajalce tehnološko dohitevajo, zato ta konkurenčna prednost EU izgublja pomen. Potrebni so novi poslovni modeli, ki bodo združevali konkurenčnost in trajnostnost ter lokalnim proizvajalcem zagotavljali dostop do trga.

3.7

Zelo občutljivo vprašanje za sektor je tudi varstvo pravic intelektualne lastnine, zlasti ker so kakovost, inovacije in oblikovanje še vedno glavne konkurenčne prednosti EU. Odbor meni, da podjetja potrebujejo skladen zakonodajni okvir, ki bo zaščitil njihove interese ter bo primeren za zeleni in digitalni prehod.

3.8

EESO poudarja, da je pravo ravnovesje med gospodarsko rastjo, trajnostnostjo in socialno blaginjo ustrezen cilj za prihodnost pohištvenega sektorja EU in tudi gospodarstva na splošno.

4. Dostop do surovin

4.1

V pohištvenem sektorju se v proizvodnem procesu uporabljajo številne surovine (kot so les, trs, usnje, kovina, plastika, tekstil, steklo, pena itd.). Za evropske proizvajalce je ključnega pomena zanesljiv in neoviran dostop do visokokakovostnih surovin, zato EESO poziva k okrepljenim vrednostnim verigam, ki bi omogočile razcvet industrije. EESO nadalje poziva k ustreznemu potrošniškemu označevanju tudi drugih materialov, ne samo lesa, ki vstopajo na evropski trg, da bi evropsko pohištveno industrijo zaščitili pred poceni in pogosto netrajnostnimi surovinami iz tretjih držav.

4.2

Les je ena od najbolj dostopnih in naravno obnovljivih surovin. Povpraševanje se stalno povečuje, cene surovin, ki so skladne s pravili in standardi EU, pa naraščajo in ustvarjajo dodaten pritisk. Zaradi povečanega povpraševanja po lesu na notranjem trgu je nujno treba razširiti in posodobiti gozdno infrastrukturo in njeno trajnostnost ter izpopolniti znanje in spretnosti, tehnologijo in logistiko na področju sečnje in spravila.

4.3

Odbor izraža zaskrbljenost zaradi splošnega zmanjševanja razpoložljivosti glavne surovine v tej industriji in povišanja cen zaradi njene večnamenske uporabe, zlasti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Meni, da pohištvena in lesnopredelovalna industrija prinašata veliko večje koristi v smislu dodane vrednosti in zaposlovanja kot neposredno sežiganje lesa, ter poziva države članice, naj odpravijo subvencije in druge spodbude za pridobivanje energije s sežiganjem lesa. Ponovno poziva k spodbujanju „načela postopne uporabe (proizvodnja izdelkov, ponovna uporaba, popravilo in recikliranje, ovrednotenje energijske vsebnosti)“ (6). Predlaga tudi okrepitev promocije evropskega lesa na notranjem trgu s povečanjem prepoznavnosti in uporabe pristnih lesnih izdelkov in pohištva.

4.4

Poleg tega subvencije, ki so na voljo kupcem evropskega lesa, ki niso iz EU, izkrivljajo povpraševanje. EESO poziva k oblikovanju instrumentov trgovinske zaščite, ki bi ščitili lokalne proizvajalce pohištva, in je prepričan, da izvoz lesnih surovin z gospodarskega vidika ni smiseln.

4.5

Pri uvozu lesa je izjemno pomembno, da trgovinski sporazumi EU omogočajo enostaven dostop do primarnih lesnih virov zunaj EU. V zvezi s tem EESO poziva k znižanju ali odpravi tarif za uvožene primarne in sekundarne lesne surovine. Poleg tega sistemi certificiranja za les, uvožen iz nekaterih držav, niso v celoti učinkoviti. EESO poziva oblikovalce politik, naj zagotovijo, da se bodo uveljavljala trajnostna merila iz trgovinskih sporazumov in da se bodo pri uvozu upoštevala merila za preverjanje delovnih pogojev, svobode združevanja in pravične obravnave delavcev. Nadalje poziva, naj se človekove pravice vključijo v postopke potrebne skrbnosti, pri čemer je treba v celoti spoštovati konvencijo Mednarodne organizacije dela o človekovih pravicah in pravicah delavcev. Na ta način bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na trgu.

5. Trajnostnost in zeleni prehod

5.1

EESO meni, da je sporočilo Komisije o novem evropskem Bauhausu odlična priložnost za pohištveno industrijo, da prispeva k oblikovanju trajnostnih in vključujočih proizvodov za nov življenjski slog, ki bo usklajen s trajnostnostjo. Splošen prehod sektorja bo z vseh vidikov uspešen le, če bo okrepljena aktivna udeležba delavcev in njihovih predstavnikov.

5.2

Odbor opaža, da vse več potrošnikov išče okolju prijazne proizvode, ki so bili izdelani ob upoštevanju dostojnih delovnih pogojev. Pohištveni sektor lahko izboljša svoj vpliv na okolje tudi s proizvodnjo trajnejših izdelkov ter uporabo recikliranih materialov ali trajnostnega (npr. hrast, bor, akacija itd.) in predelanega lesa.

5.3

EESO poziva k usklajenemu evropskemu zakonodajnemu okviru, ki bi prepovedal vsebnost nevarnih zaviralcev gorenja v proizvodih, ki se prodajajo na notranjem trgu. Nevarne snovi bi bilo treba med drugim nadomestiti tudi s penami na vodni osnovi, manj nevarnimi lepili ali drugimi snovmi z nizko vsebnostjo hlapnih organskih sestavin. Sporazum med socialnimi partnerji o zmanjšanju uporabe formaldehida pri proizvodnji panelov je odličen primer tega, kako lahko prostovoljni sporazumi med socialnimi partnerji na evropski ravni prispevajo tudi k zmanjšanju nevarnosti za zdravje, ki jo povzročajo nevarne snovi.

5.4

Odbor se zavzema tudi za obvezno uporabo trajnostne embalaže, ki jo je mogoče v celoti reciklirati, ter poziva k pregledu Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Meni tudi, da bi lahko imele davčne spodbude pomembno vlogo pri širjenju trajnostnih projektov.

6. Krožnost

6.1

V skladu s cilji iz evropskega zelenega dogovora (7) in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo (8) kaže evropsko gospodarstvo znake sprejemanja krožnosti in spodbujanja inovacij v smeri novih trajnostnih gospodarskih modelov. Ločitev gospodarske rasti od rabe virov je ključnega pomena za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050.

6.2

Podatki kažejo, da se od 80 % do 90 % odpadnega pohištva v EU, zbranega v trdnih komunalnih odpadkih, sežge ali pošlje na odlagališča. EESO je zlasti zaskrbljen zaradi pomanjkanja informacij za potrošnike in nerazpoložljivosti rezervnih delov, kar spodbuja nakup novega pohištva namesto krožnosti. Evropska zakonodaja, ki bi prepovedala odlaganje pohištva na odlagališčih odpadkov, bi povečala predelavo in ponovno uporabo dragocenih materialov.

6.3

Edina rešitev za boj proti podnebnim spremembam in preobremenjenosti zemeljskih naravnih virov je hiter prehod z linearnega pretoka materialov in energije na krožni model. Modeli krožnega gospodarstva, ki se uporabljajo v pohištvenem sektorju, lahko omogočijo obnovitev vrednosti, vsebovane v proizvodih, ter prinesejo gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. EESO poudarja, da so pohištvo, zlasti izdelki iz pristnega lesa, ključnega pomena za shranjevanje ogljika in s tem učinkovito prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.

6.4

Po mnenju Odbora je bistveno, da proizvajalci pohištva svoje izdelke oblikujejo na način, ki omogoča obnovo njihove vrednosti in olajšuje njihovo ponovno uporabo, popravilo, prenovo in recikliranje. Proizvodni procesi se morajo osredotočiti na spodbujanje učinkovite rabe virov in energije ter na zmanjšanje proizvodnih stroškov.

6.5

Shema razširjene odgovornosti proizvajalca v pohištvenem sektorju lahko poveča zmogljivosti za ponovno uporabo in recikliranje v Uniji, saj proizvajalce spodbuja k upoštevanju vpliva na okolje od faze zasnove proizvoda do konca njegove življenjske dobe.

7. Izobraževanje, digitalizacija in delovni pogoji

7.1

Nedavna študija kaže, da večina zaposlenih v pohištvenem sektorju nima terciarne izobrazbe in ni seznanjena z vidiki krožnega gospodarstva (9). Vendar je potreba po visoko kvalificiranih delavcih velika, sektor pa se sooča s stalnim staranjem delovne sile in težko pritegne mlajšo generacijo. Za povečano privlačnost sektorja je izredno pomembno nenehno izboljševati delovne pogoje (varnost in zdravje pri delu) in možnosti za nadaljnjo usposabljanje. Osredotočiti se je treba na to, kako bi visoko usposobljene in digitalne strokovnjake spodbudili, da se pridružijo pohištveni industriji.

7.2

V primerjavi z drugimi deli sveta so stroški dela v EU nekoliko višji, vendar EU prednjači tudi pri produktivnosti in inovacijah. EESO je v svojem mnenju že navedel: „Da bi povečal produktivnost in obdržal položaj pred tekmeci, sektor potrebuje delavce, ki bodo seznanjeni z najnovejšimi delovnimi postopki in tehnologijami.“ (10)

7.3

EESO poziva evropska zakonodajalca, naj dejavno podpreta nadnacionalne pobude, ki povečujejo kakovost vseh oblik vajeništva v pohištvenem sektorju, kot je na primer koncept evropskih osnovnih kvalifikacij (11).

7.4

Razviti je treba poklicno izobraževanje in usposabljanje, da se negujejo znanja in spretnosti ter nove sektorske kompetence. V te dejavnosti je treba vključiti socialne partnerje, izobraževalne ustanove in druge ustrezne nevladne organizacije. Prihodnost delovne sile v pohištvenem sektorju je v visokotehnoloških in na znanju temelječih delovnih mestih na podlagi dobrega socialnega dialoga in kolektivnih pogodb z dostojnim plačilom in delovnimi pogoji, ki privabljajo mlajšo generacijo.

7.5

Ambicioznejši program Erasmus za vajence bi prispeval k boljšemu prenosu bogate in raznolike tradicije ter okrepil inovativni potencial proizvodnje pohištva v Evropi. Hkrati bi pomagal izboljšati privlačnost pohištvenega sektorja med mladimi in v družbi kot celoti. EESO priporoča tudi spodbujanje sistemov potrjevanja, ki podpirajo vzajemno priznavanje kvalifikacij.

8. Financiranje in naložbe

8.1

Evropska podjetja potrebujejo dostop do programov financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki jim lahko pomagajo, da se razširijo, postanejo produktivnejša ter uvedejo krožnost in nove tehnologije. Naložbe so potrebne tudi za spodbujanje krožnih zank, življenjske dobe izdelkov ter možnosti za njihovo popravilo ali obnovo in recikliranje. Poleg tega lahko ustvarjanje povpraševanja po rabljenem pohištvu in podpora neprofitnim akterjem, ki se ukvarjajo z recikliranjem rabljenega pohištva ali predelavo za povečanje njegove vrednosti, pozitivno vplivata na cilje zelenega prehoda.

8.2

Možnosti financiranja ostajajo ena največjih slabosti sektorja, v katerem prevladujejo mala in srednja podjetja. Izjemno pomembno je, da imajo mala in srednja podjetja ustrezna sredstva za analizo svojega poslovnega razvoja na krožen, inovativen in trajnosten način. Podpreti jih je treba s prehodnimi davčnimi spodbudami in nižjimi stopnjami DDV za obnovljeno in predelano pohištvo.

8.3

Pohištveni izdelki z boljšimi lastnostmi, kot so zasnova, kakovost, funkcija, trajnost ali ergonomija, lahko tekmujejo z ugodnejšimi cenami, ki jih ponujajo proizvajalci iz držav z nižjimi plačami. Poleg tega inovacije na področju uporabe materialov in naprednih tehnoloških proizvodnih zmogljivosti zagotavljajo dodaten vzvod konkurenčnosti. Zato Odbor poziva k naložbam v oblikovanje, ustvarjalnost, znanja in spretnosti ter razvoj vrednostne verige.

8.4

EESO na koncu poziva tudi k razvoju evropske platforme, ki bi spodbujala razvoj podjetij v pohištveni industriji, in opravila previdnostno oceno socialnega učinka nove tehnologije. Platforma bi morala vključevati podjetja, socialne partnerje, organizacije civilne družbe, raziskovalne inštitute, univerze in druge ustrezne deležnike ter zagotavljati podporo za rast sektorja, kot to počne evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo (12), ki daje odličen zgled na tem področju.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Novi evropski Bauhaus – Lepo, trajnostno, skupaj, COM(2021) 573 final.

(2) UL L 365, 31.12.1994, str. 10.

(3) Nova industrijska strategija za Evropo, COM(2020) 102 final.

(4) Evropska komisija – notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja.

(5) Pobuda za trajnostne proizvode.

(6) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o možnostih in izzivih za bolj konkurenčen evropski lesnopredelovalni in pohištveni sektor (mnenje na lastno pobudo) (UL C 24, 28.1.2012, str. 18).

(7) COM(2019) 640 final.

(8) COM(2020) 98 final.

(9) Innovation in the Furniture Industry in the era of circular economy (Inovacije v pohištveni industriji v dobi krožnega gospodarstva).

(10) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o možnostih in izzivih za bolj konkurenčen evropski lesnopredelovalni in pohištveni sektor (mnenje na lastno pobudo) (UL C 24, 28.1.2012, str. 18).

(11) European Furniture Professions (Poklici v evropski pohištveni industriji).

(12) Evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo.

570. plenarno zasedanje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (Interactio), 15. 6. 2022–16. 6. 2022

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/13

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – (a) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Priprava evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje

(COM(2022) 27 final)

(b) Digitalne pravice in načela

(raziskovalno mnenje)

(2022/C 365/03)

Poročevalec:	Philip VON BROCKDORFF
Soporočevalka:	Violeta JELIĆ

Zaprosili

(a)	Evropska komisija, 2. 5. 2022

(b)	češko predsedstvo, 26. 1. 2022

Pravna podlaga

(a)	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(b)	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Datum sprejetja na seji strokovne skupine

1. 6. 2022

Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

15. 6. 2022

Plenarno zasedanje št.

570

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

181/0/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) opozarja na tesno povezanost programa Pot v digitalno desetletje in deklaracije o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje, pri čemer so v prvem poudarjeni kvantitativni cilji, v drugi pa v glavnem kvalitativni cilji. Meni, da sta oba zelo pomembna za spodbujanje digitalne preobrazbe družbe in gospodarstva.

1.2

EESO meni, da bi morala biti deklaracija namenjena splošnemu trajnostnemu razvoju. Uspeh digitalne preobrazbe je kombinacija gospodarskih, socialnih in okoljskih koristi, ki izhajajo iz njenega prispevka k večji konkurenčnosti, blaginji, ustvarjanju delovnih mest, dobrobiti ter prehodu na krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo, skupaj s preprečevanjem in zmanjševanjem neželenih tveganj za družbo, ki bi jih ta preobrazba lahko povzročila.

1.3

EESO meni, da je obravnava digitalnih znanj in spretnosti, digitalne infrastrukture, digitalnega poslovanja in digitalnih javnih storitev ključna za podpiranje gospodarskega okrevanja in rasti v Evropi, hkrati pa je treba zagotoviti napredek ob spoštovanju temeljnih pravic ter biti osredotočen na človeka in vključujoč, da ne bo nihče zapostavljen. Priporoča tudi upoštevanje sklepov Konference o prihodnosti Evrope glede digitalne preobrazbe.

1.4

Čeprav je namen deklaracije izraziti trdno politično zavezanost, ne bi vplivala na sedanje zakonske pravice. EESO meni, da digitalne pravice izvirajo iz obstoječih temeljnih pravic ter so z njimi opredeljene, saj so del vrednot in načel EU, znotraj katerih soobstajajo različne pravice in svoboščine, vrednote pa se tudi medsebojno omejujejo.

1.5

Različna načela in pravice v osnutku deklaracije se v številnih pogledih podvajajo, zaradi mešanja načel in pravic pa je težko izluščiti bistvo vsebine, zato je nujno treba spodbujati razumevanje njihovega praktičnega pomena. To velja za podjetja, delavce, potrošnike in prebivalstvo na splošno.

1.6

Temeljne pravice in vrednote EU so ključne z vidika tako ljudi kot podjetij. Zato bi bilo treba v deklaraciji priznati, da se večina podjetij, zlasti malih in srednjih, pri prilagajanju digitalnemu svetu sooča z bolj ali manj enakimi izzivi kot ljudje na splošno. EESO tudi izpostavlja izziv preprečevanja digitalnega razkoraka pri dostopu starejšega in podeželskega prebivalstva do javnih in zasebnih storitev.

1.7

EESO poudarja, kako pomembna so načela povezljivosti, znanj in spretnosti ter varnosti, ki so bistvena tako za državljane kot podjetja ter tudi za splošni gospodarski in družbeni razvoj. Zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino je to še opaznejše, vojna pa je okrepila tudi potrebo po razvoju znanj in spretnosti ter sredstev za prepoznavanje dezinformacij in boj proti njim.

1.8

EESO poudarja pomen merjenja in spremljanja digitalnega napredka ter priporoča, naj se orodja na tem področju ne množijo. Cilje deklaracije je treba meriti s konkretnimi kazalniki v okviru programa Pot v digitalno desetletje, letno poročilo o stanju digitalnega desetletja pa naj se vključi v evropski semester.

1.9

Dobro delovanje in pravičnost enotnega trga imata pri digitalnem razvoju v EU ključno vlogo. EESO zato meni, da je treba v celoti zaščititi samo bistvo svoboščin na enotnem trgu. Vedno pomembnejša sta prosti pretok podatkov in lastništvo podatkov, saj se ne nanašata le na enotni trg podatkov, temveč sta tudi neločljivo povezana s trgi kapitala, blaga in storitev. V deklaraciji bi bilo treba poleg tega priznati načela, povezana z inovacijami in intelektualno lastnino ter svobodo gospodarske pobude.

1.10

Enotni trg je tudi odskočna deska za EU, da bo razširila uporabo zunanjih trgov in dobavnih verig ter postala vpliven in močan akter na svetovni ravni. Deklaracijo bi bilo zato treba v mednarodnem okviru aktivno spodbujati z najrazličnejšimi orodji, od globalnih sporazumov socialnih partnerjev v mednarodnih podjetjih do diplomatskih ukrepov in sodelovanja na področju inovacij, sporazumov o trgovini in naložbah ter pogojev financiranja.

2. Ozadje

2.1

Evropska komisija je v zadnjem govoru o stanju v Uniji predstavila program Pot v digitalno desetletje (1) – načrt za digitalizacijo znanj in spretnosti, infrastrukture, podjetij in javnih storitev za digitalno preobrazbo naše družbe in gospodarstva do leta 2030.

2.2

Komisija si hkrati prizadeva, da bi dokončala predlog skupne deklaracije Evropskega Parlamenta, Sveta in Komisije o digitalnih načelih, da bi zagotovili upoštevanje evropskih vrednot in pravic v digitalnem prostoru. S tem bo vsem omogočeno, da uživajo priložnosti, ki jih ponuja digitalna tehnologija, kot so splošni dostop do interneta, algoritmi, ki spoštujejo temeljne pravice, saj so podvrženi rednim revizijam neodvisnih tretjih strani, ter varno in zanesljivo spletno okolje.

2.3

Da bi zagotovili hitro približevanje Evrope ciljem digitalnega desetletja, je v predlaganem okviru upravljanja predviden sistem spremljanja, ki temelji na okrepljenem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), letno poročilo o stanju digitalnega desetletja pa bo služilo kot letna ocena digitalne preobrazbe v Evropi. Komisija bo v poročilu zlasti (i) opredelila področja, na katerih so potrebni nadaljnji ukrepi, (ii) analizirala naložbene vrzeli in vrzeli v drugih virih in opozorila na ukrepe, potrebne za povečanje digitalne suverenosti EU, ter (iii) ocenila izvajanje ustreznih regulativnih predlogov in ukrepov, uvedenih na ravni EU in držav članic. Poleg tega bo poročilo priložnost za pregled ravni upoštevanja digitalnih načel, ki bodo navedena v prihodnji deklaraciji.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO meni, da je program Pot v digitalno desetletje pomemben korak naprej pri podpiranju digitalne preobrazbe v EU, saj upošteva vedno hitrejše trende in naraščajoče potrebe po digitalizaciji, ki so opaznejši tudi zaradi pandemije. Še vedno je treba obravnavati vrzeli v digitalnih zmogljivostih Evrope. Poleg tega je treba uporabiti enotnejši pristop in vlagati v velike digitalne projekte, da bi izkoristili prednosti digitalizacije.

3.2

EESO meni, da je posvečanje pozornosti digitalnim znanjem in spretnostim, infrastrukturi, podjetjem in javnim storitvam ključno za podpiranje gospodarskega okrevanja in rasti v Evropi, ki sta nujno potrebna za izboljšanje prihodkov, življenjskega standarda in delovnih pogojev. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti starejšemu in podeželskemu prebivalstvu v EU, da v digitalni preobrazbi ne bodo zapostavljeni.

3.3

Poleg tega bo uspešna digitalna preobrazba Evropi omogočila, da prevzame mesto v ospredju svetovnih trendov, ter podpirala njeno konkurenčnost in olajšala določanje splošnih standardov. Digitalne tehnologije so tudi bistvene, da EU doseže trajnostne cilje svojega zelenega dogovora.

3.4

EESO pozdravlja dejstvo, da bodo Komisija in države članice tesno sodelovale, da bodo dosegle cilje digitalnega desetletja. Najprej bodo za vsakega od teh ciljev takoj po začetku veljavnosti sklepa o vzpostavitvi programa Pot v digitalno desetletje skupaj začrtale poti na ravni EU, ki bodo omogočile ocenjevanje doseženega napredka.

3.5

EESO se zaveda, da so države članice odgovorne za to, da v digitalni strateški časovni načrt vključijo nacionalne začrtane poti, pa tudi morebitne veljavne ali načrtovane politike ali instrumente, ki jih nameravajo uporabiti. Za nekatere cilje digitalnega desetletja seveda niso potrebna enaka prizadevanja v vseh državah članicah, saj so nekatere od njih dosegle že precejšen napredek. Poleg tega številni cilji od nekaterih držav članic zahtevajo ciljno usmerjena prizadevanja. EESO priznava, da so v nekaterih primerih precejšnje razlike v potencialnem prispevku držav članic k doseganju ciljev, določenih na ravni EU, kar je tudi treba upoštevati. V zvezi s tem poziva h konkretnim ključnim kazalnikom uspešnosti na nacionalni ravni za spremljanje napredka in zagotavljanje doseganja ciljev.

3.6

EESO pričakuje, da bodo ti razmisleki vključeni v letno poročilo Komisije o stanju digitalnega desetletja. V zvezi s tem pozdravlja zavezo, da bodo Komisija in države članice v petih mesecih po objavi poročila tesno sodelovale, da bi opredelile področja, na katerih napredek ni zadosten, in se dogovorile o ukrepih za doseganje ciljev. Tudi pri tem bodo morale države članice prilagoditi svoje nacionalne strateške časovne načrte v skladu s priporočili v poročilu. Ključno je, da se zavežejo, da bodo sprejele popravljalne ukrepe in/ali izvajale projekte, kot so večdržavni projekti.

3.7

EESO pozdravlja tudi vsa predlagana odločevalska orodja za zagotavljanje, da ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, zadoščajo za napredek pri doseganju ciljev digitalnega desetletja. Za ta orodja, ki vključujejo medsebojni strokovni pregled, priporočila Komisije, morebitne nadaljnje ukrepe na ravni EU in ciljno usmerjen dialog, se zdi, da bodo zelo učinkovita, če bodo države članice seveda upoštevale vsa priporočila.

3.8

EESO v zvezi s poročanjem poudarja, da je treba cilje digitalnega desetletja povezati z evropskim semestrom. Digitalni vidiki evropskega semestra in spremljanje napredka pri digitalni preobrazbi v EU so izjemno pomembni, zato EESO podpira predlog, naj se letno poročilo o stanju digitalnega desetletja vključi v evropski semester. Doseganje ciljev iz deklaracije bi bilo treba spremljati s konkretnimi kazalniki, ki na primer merijo napredek pri poklicnih digitalnih znanjih in spretnostih ter znanjih za prepoznavanje lažnih spletnih informacij, zmanjševanje digitalnega razkoraka ter podporo ljudem brez dostopa do spletnih storitev. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati tudi vidike, povezane z mehanizmom za okrevanje in odpornost.

3.9

EESO ponavlja pozitivno stališče, ki ga je zavzel v povezanem mnenju o večnacionalnih projektih – velikih projektih, ki podpirajo cilje digitalne preobrazbe EU. Pomemben je pristop usmerjanja usklajenih naložb, v katere so vključene vsaj tri države članice in, kadar je to ustrezno, drugi javni ali zasebni deležniki (2).

3.10

Večnacionalni projekti podpirajo produktivnost in odpornost evropskega gospodarstva, zato je treba pripraviti jasne smernice o tem, kako je mogoče zagotavljati sredstva zanje. Možni viri financiranja vključujejo kombinacijo financiranja EU in držav članic. Evropski viri vključujejo mehanizem za okrevanje in odpornost, program Digitalna Evropa, Instrument za povezovanje Evrope, program InvestEU, program Obzorje Evropa, Evropski sklad za regionalni razvoj in kohezijski sklad, vendar se močno spodbuja tudi prispevek držav članic k večnacionalnim projektom, ki jih EESO šteje za ključne za učinkovitejšo in bolj usklajeno digitalno preobrazbo Evrope.

3.11

EESO meni, da je treba uspešnost večnacionalnih projektov redno ocenjevati, in pozdravlja predlog, da bo Komisija po potrebi svetovala in zagotovila ustrezne smernice za podpiranje njihovega izvajanja.

4. Posebne ugotovitve

4.1

Predlogi Komisije vsebujejo podlago in argumente za skupno deklaracijo, ki naj bi jo pripravili in podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija. EESO meni, da bi bila deklaracija uporabna referenca za izvajanje digitalnega kompasa in programa Pot v digitalno desetletje, saj bodo v enem dokumentu zbrana različna načela, povezana z digitalno preobrazbo. Deklaracija bi v najboljšem primeru okrepila zaupanje ljudi in podjetij. Za to sta potrebna jasno in zlahka razumljivo besedilo in komuniciranje.

4.2

Čeprav bi bila deklaracija politične narave in ne bi bila pravno zavezujoča, bi pomenila močno referenco in usmeritev za prihodnje ukrepe politike. Kot je navedeno v sporočilu, ne bi vplivala na veljavne zakonske pravice, zato bi bilo treba pri vseh drugih ukrepih, ki bi temeljili na njej, ustrezno upoštevati obstoječe pravne akte in druge instrumente.

4.3

Pomembno je tudi okrepiti najrazličnejše instrumente in ukrepe, ki prispevajo k izvajanju deklaracije. Nujno je na primer ozaveščati o praktičnem pomenu načel in spodbujati njihovo razumevanje, kar velja za podjetja, delavce, potrošnike in ljudi na splošno.

4.4

Za spremljanje sedanje in prihodnje uporabe načel v praksi je smiselno uporabljati obstoječe mehanizme, za kar je najboljši mehanizem upravljanja iz predlaganega programa Pot v digitalno desetletje, vključno s svojimi splošnimi cilji. Poleg tega je z raziskavami Eurobarometer koristno spremljati mnenje državljanov.

4.5

EESO je v več preteklih mnenjih poudaril, da mora biti digitalna preobrazba osredotočena na človeka, vključujoča in trajnostna, deklaracija pa bi v zvezi s tem zagotovila pomemben referenčni okvir. Ustrezni cilji so vključeni tudi v program Pot v digitalno desetletje in EESO meni, da zagotavljajo kvalitativen okvir za kvantitativne cilje, določene v tem dokumentu in digitalnem kompasu (3).

4.6

Različna načela in pravice v osnutku deklaracije se v številnih pogledih prekrivajo, vsak od njih pa ima različne, deloma precej podrobne, vidike, zato je težko izluščiti bistvo vsebine. Zaradi mešanice načel in pravic je vsebina še bolj nejasna. Prvotni sklop digitalnih načel, ki ga je Komisija predložila za posvetovanje, je bil jasnejši in lažje razumljiv, zato je to ob uporabi koristnih izsledkov posvetovanja bolj zaželen pristop.

4.7

EESO meni, da digitalne pravice izvirajo iz obstoječih temeljnih pravic in so opredeljene z njimi. Spadajo k vrednotam in načelom EU, ki tvorijo večplastno in večrazsežnostno celoto, v kateri soobstajajo različne pravice in svoboščine, vrednote pa tudi postavljajo meje in zagotavljajo pravično uravnoteženost. To na primer velja za načeli svobode izražanja in nediskriminacije v okviru sovražnega govora, ki se vse pogosteje pojavlja na spletu.

4.8

EESO meni, da bi bilo treba digitalna načela uporabljati na celotnem področju trajnostnega razvoja, vendar se zdi, da se načelo trajnostnosti v osnutku deklaracije nanaša zlasti na okoljsko trajnostnost, medtem ko se drugih pet načel osredotoča predvsem na socialno trajnostnost. Trajnostnost pri razvoju in uporabi digitalnih tehnologij bi bilo treba upoštevati na dva načina, in sicer z zmanjšanjem njihovega škodljivega učinka in povečanjem njihovega pozitivnega učinka na gospodarstvo in družbo. Uspešna digitalna preobrazba ima torej gospodarske, socialne in okoljske koristi, saj prispeva k večji konkurenčnosti, blaginji, ustvarjanju delovnih mest, dobrobiti ter prehodu na krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo.

4.9

Temeljne pravice in vrednote EU so ključne z vidika tako ljudi kot podjetij. Večina vidikov, vključenih v projekt, je pomembna ne le za ljudi na splošno, temveč tudi za podjetnike, vključno s podjetji socialne ekonomije, in organizacije civilne družbe. Zato bi bilo treba v deklaraciji priznati, da se večina podjetij, zlasti malih in srednjih, pri prilagajanju digitalnemu svetu sooča z bolj ali manj enakimi izzivi kot ljudje na splošno.

4.10

EESO meni, da bi bilo treba bolj poudariti tudi povečanje koristi digitalne preobrazbe, vključno z gospodarsko blaginjo. To kaže, kako pomembna so načela, povezana s povezljivostjo, znanji in spretnostmi ter varnostjo, ki so bistveni za socialno-ekonomski razvoj. Poleg načel, predlaganih v osnutku deklaracije, so za podjetja v digitalnem svetu zelo pomembna tudi načela, povezana z inovacijami in intelektualno lastnino ter svobodo gospodarske pobude, ki bi jih bilo treba priznati v deklaraciji.

4.11

Zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino je postalo očitno, kako pomembne so ustrezno delujoče digitalne povezave in kibernetska varnost na vseh ravneh in v vseh sektorjih družbe ter pri mednarodnih povezavah. Opaznejša pa je postala tudi potreba po razvoju znanj in spretnosti ter sredstev za prepoznavanje dezinformacij in boj proti njim.

4.12

EESO je že opozoril na pomembnost digitalne suverenosti kot ključnega stebra gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja Evrope ter poudaril, da mora temeljiti na globalni konkurenčnosti in tesnem sodelovanju med državami članicami. To je bistveni pogoj, da lahko EU postane merilo uspešnosti na mednarodnem prizorišču, tudi kar zadeva zanesljivost digitalnih tehnologij. EESO zlasti v zvezi z gostovanjem podatkov Evropejcev poudarja, da je treba dokončati evropski projekt storitev v oblaku Gaia X, kar bi krepilo zaupanje evropskega prebivalstva in tako spodbudilo pretok podatkov (4).

4.13

Nemoteno in pravično delovanje enotnega trga ima pri digitalnem razvoju v EU ključno vlogo. EESO zato meni, da je treba v celoti zaščititi samo bistvo svoboščin na enotnem trgu. Vedno pomembnejša sta prosti pretok in lastništvo podatkov, saj se ne nanašata le na enotni trg podatkov, temveč sta tudi neločljivo povezana s trgi kapitala, blaga in storitev.

4.14

Enotni trg je tudi izhodišče in odskočna deska za EU, da bo razširila uporabo zunanjih trgov in dobavnih verig ter postala vpliven in močan akter na svetovni ravni, zato bi bilo treba deklaracijo aktivno spodbujati na mednarodnem prizorišču. Vrednot ni mogoče izvažati, vendar ima EU možnost, da doseže svetovni vpliv z najrazličnejšimi orodji, od globalnih sporazumov socialnih partnerjev v mednarodnih podjetjih do diplomatskih ukrepov, sodelovanja na področju inovacij, sporazumov o trgovini in naložbah ter pogojev financiranja. To velja tako za dvostranske kot za večstranske zunanje odnose.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) COM(2021) 574 final.

(2) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike „Pot v digitalno desetletje“ do leta 2030 (UL C 194, 12.5.2022, str. 87).

(3) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike „Pot v digitalno desetletje“ do leta 2030 (UL C 194, 12.5.2022, str. 87).

(4) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike „Pot v digitalno desetletje“ do leta 2030 (UL C 194, 12.5.2022, str. 87).

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/18

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih)

(COM(2022) 68 final – 2022/0047 (COD))

(2022/C 365/04)

Poročevalec:	Marinel Dănuț MUREŞAN
Soporočevalec:	Maurizio MENSI

Zaprosili	Evropski parlament, 23. 3. 2022
	Svet, 29. 3. 2022
Pravna podlaga	člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	1. 6. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	184/0/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja uredbo o aktu o podatkih in poudarja, da jo je treba izvajati brez diskriminacije oseb, ki imajo otežen dostop do interneta ali podatkov.

1.2

EESO meni, da je treba varstvo osebnih podatkov, digitalne identitete in zasebnosti obravnavati kot temeljne vidike upravljanja podatkov, ki so neposredno povezani s spoštovanjem človekovega dostojanstva in temeljnih pravic. Zato so za zagotovitev jasne sinergije s kazalniki zelenega dogovora in cilji trajnostnega razvoja potrebna sledljivost, interoperabilnost in multimodalnost različnih dejavnosti v dobavnih verigah.

1.3

EESO meni, da je pomembno zagotoviti spoštovanje varnostnih in etičnih standardov, številne in zadostne pogoje za funkcionalnost podatkov, postopke za kibernetsko varnost in pravilno shranjevanje podatkov na ozemlju EU, ob predpostavki, da morajo posamezniki imeti nadzor nad podatki, ki jih ustvarjajo, v skladu s cilji strateške avtonomije in tehnološke neodvisnosti. Ker bo za upravljanje tega ogromnega obsega podatkov potrebno veliko energije, priporočamo, da se v akt vključi zahteva za subjekte, pristojne za shranjevanje podatkov, da uporabljajo predvsem energijo iz obnovljivih virov.

1.4

EESO meni, da je zagotavljanje lojalne konkurence ter pravične porazdelitve stroškov in dodane vrednosti v verigi preskrbe s podatki, ki vključuje vse akterje, ustrezno in pomembno.

1.5

EESO poudarja, da je varstvo pravic državljanov temelj socialnega sistema EU in da je treba gospodarsko konkurenčnost EU zagotoviti z visoko ravnjo zasebnosti in varnosti, spoštovanjem varnostnih in etičnih standardov, številnimi in zadostnimi pogoji za funkcionalnost podatkov, postopki za kibernetsko varnost ter ustreznim shranjevanjem podatkov v prostorih EU in na certificiranih lokacijah.

1.6

EESO predlaga, da se področje uporabe predlagane uredbe razširi na vse fizične izdelke, ki pridobivajo, ustvarjajo ali zbirajo podatke o svoji učinkovitosti, uporabi ali okolju in ki lahko te podatke sporočajo prek javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev.

1.7

EESO meni, da morajo imeti uporabniki in prejemniki podatkov neoviran dostop do podatkov, ki so bistveni za delovanje, popravilo ali servisiranje povezanih izdelkov in z njimi povezanih storitev. To bi vključevalo vse surove podatke in metapodatke ter tudi druge ustrezne sklope obdelanih, prečiščenih ali zbirnih podatkov.

2. Ozadje

2.1

Evropska komisija predlaga sprejetje akta o podatkih, s katerim želi zagotoviti pravično porazdelitev vrednosti podatkov ter boljšo in učinkovitejšo uporabo podatkov in dostop do njih. Ureditev dostopa do podatkov in njihove uporabe je temeljni pogoj za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja digitalna doba, v kateri živimo. Poleg tega je v predlogu opisano, kako se uporabljajo zadevne pravice, izboljšuje se dostop potrošnikov in podjetij do uporabe podatkov ter zagotavlja, da imajo javne institucije dostop do podatkov, kadar je to potrebno. Cilj je sprostiti vrednost podatkov, ki jih ustvarjajo povezane naprave v Evropi, in sicer z odpravo ovir pri dostopu do podatkov tako za zasebni kot javni sektor, hkrati pa ohraniti spodbude za naložbe v ustvarjanje podatkov, pri čemer se ustvarjalcem zagotovi uravnotežen nadzor nad podatki.

2.2

Predlog je zadnji horizontalni gradnik podatkovne strategije Komisije in združuje splošni pravni red EU na področju digitalne politike, kar vključuje splošno uredbo o varstvu podatkov, direktivo o informacijah javnega sektorja, uredbo o prostem pretoku podatkov ter potekajoča pogajanja o aktu o umetni inteligenci, uredbo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ter akt o digitalnih storitvah. Njegov cilj je tudi ustvariti pravičnejšo porazdelitev vrednosti tako, da obravnava primere, ko podatke uporablja izključno nekaj akterjev. EESO priporoča jasnejšo opredelitev uporabnikov in kategorij podatkov ter zagotavljanje pravic uporabnikov.

2.3

Namen predloga je zagotoviti pravičnost v digitalnem okolju, tako da se potrošnikom in podjetjem omogoči večji nadzor nad njihovimi podatki ter pojasni, kdo lahko do njih dostopa in pod kakšnimi pogoji. Spodbudil naj bi konkurenčen trg podatkov s sprostitvijo številnih industrijskih podatkov, omogočil inovacije na podlagi podatkov in povečal dostopnost podatkov za vse.

2.4

V predlogu so navedeni cilji, kot so spodbujanje jasne in učinkovite sinergije med storitvami v oblaku in na robu, zaščita pred nezakonitim prenosom podatkov brez obvestila s strani ponudnikov storitev v oblaku ter razvoj standardov interoperabilnosti za podatke, ki se bodo ponovno uporabljali med sektorji. Še en pomemben cilj je povečati dodano vrednost podatkovne zbirke, ki jo ustvarjajo podatki in podatkovna obdelava, pa tudi motivirati različne akterje, da prispevajo svoj delež v podporo razvoju podatkovnega gospodarstva.

2.5

Predlog bo imel obsežne posledice za državljane, podjetja in organe javnega sektorja, tako znotraj kot zunaj EU, in bi lahko korenito preuredil evropski regulativni okvir za podatke. Njegov cilj je povečati preglednost in pravno varnost pri souporabi podatkov, ki se ustvarjajo pri uporabi nekaterih izdelkov ali storitev, ter uvesti uporabna in učinkovita pravila za zagotavljanje pravičnosti v pogodbah o souporabi podatkov. Ustvarja predvidljiv in ustrezen okvir za souporabo podatkov med podjetji in potrošniki ter med posameznimi podjetji in vzpostavlja pravno obveznost za imetnike podatkov pri posredovanju teh podatkov. Ureja nepoštene pogoje, povezane z dostopom do podatkov in uporabo med akterji na trgu.

2.6

Akt o podatkih vsebuje usklajen pristop k zaščitnim ukrepom za neosebne podatke v mednarodnih okvirih in interoperabilnosti ter obenem zmanjšuje različne ovire pri uporabi in ponovni uporabi podatkov.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja in podpira akt o podatkih, saj pojasnjuje, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko ustvarja vrednost iz teh podatkov, zagotavlja pravičnost pri razdelitvi podatkovne vrednosti med akterji v podatkovnem gospodarstvu in v njihovih pogodbah, pri tem pa spoštuje zakonite interese podjetij in posameznikov, ki investirajo v podatkovne izdelke in storitve. Nova pravila tudi krepijo vlogo potrošnikov in podjetij, saj jim dajejo možnost odločanja o tem, kaj se lahko stori s podatki, ki jih ustvarjajo njihovi medmrežno povezani izdelki. V zadnjih letih se podatkovno podprte tehnologije pospešeno razvijajo. Uporabljajo se v številnih gospodarskih sektorjih, zato omogočajo in urejajo prilagojen in ustrezen dostop do podatkov. Poleg dodane vrednosti, ki jo ustvarja podatkovna zbirka, je uredba o aktu o podatkih pomembna pri zagotavljanju inovativne in etične gospodarske rasti, ki lahko prinese razvojne priložnosti za vse.

3.2

Trenutno številna mala in srednja podjetja nimajo dostopa do podatkov, k ustvarjanju katerih so prispevala z uporabo opreme interneta stvari ali povezanih storitev, ki jih imajo v lasti, najemu ali zakupu. Poleg tega inovativna mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja ne uspejo ustvariti dodane vrednosti v obliki izvirnih izdelkov in dopolnilnih storitev za uporabnike opreme interneta stvari, ker ne morejo pridobiti podatkov, ki jih te naprave izpisujejo. To spodkopava uspešnost enotnega digitalnega trga.

3.3

Namen zakonodajnega predloga je čim bolj povečati vrednost podatkov v gospodarstvu, tako da širši krog deležnikov prevzame nadzor nad svojimi podatki in da je na voljo več podatkov za inovacijsko rabo. Pri tem se upošteva, da so na voljo različna inovativna orodja za premestitev storitev obdelave podatkov na evropski ravni in da se globoko preoblikuje obstoječe strukture moči, ki dajejo prednost velikim uveljavljenim ponudnikom podatkov na račun manjših evropskih akterjev. Cilj predloga je izničiti nedavne tržne trende, ki so privedli do konsolidacije internetnega gospodarstva in ustvarili podatkovne monopole v različnih sektorjih, kot sta zdravstvo in avtomobilska industrija. To nenehno povečevanje števila podatkov zahteva pozornost in ureditev številnih nepoštenih pogojev uporabe podatkov.

3.4

Predlog izboljšuje pogoje, pod katerimi lahko podjetja in potrošniki v EU uporabljajo storitve v oblaku in na robu, saj olajšujejo prenos podatkov in aplikacij od enega ponudnika k drugemu brez kakršnih koli stroškov.

3.5

EESO meni, da si je treba še naprej prizadevati za konsolidacijo podatkovnega gospodarstva in upravljanja podatkov. Za konsolidacijo in razvoj podatkovnega gospodarstva je zlasti izredno pomembna večja podatkovna pismenost in njeno spodbujanje, da bodo ljudje in podjetja ozaveščeni in motivirani za ponujanje in zagotavljanje dostopa do svojih podatkov v skladu z ustreznimi zakonskimi predpisi. To je temelj trajnostne podatkovne družbe s spoštovanjem temeljnih pravic, delavskih pravic, pravil demokracije ter odprtih in vključujočih pravic.

3.6

EESO pozdravlja določbo glede malih in srednjih podjetij, ki so po novem zaščitena pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji na podlagi seznama enostransko uvedenih pogodbenih klavzul, ki se bodo štele za nepoštene ali se bo domnevalo, da so nepoštene. Klavzule, ki ne vzdržijo tega testa nepoštenosti, ne bodo zavezujoče za mala in srednja podjetja. V zvezi s tem bo Komisija pripravila in priporočila nezavezujoče vzorčne pogodbene pogoje, ki bodo malim in srednjim podjetjem olajšali pogajanja za sklenitev pravičnejših in bolj uravnoteženih pogodb o souporabi podatkov s podjetji, ki imajo bistveno močnejši pogajalski položaj. EU in države članice bi morale več pozornosti nameniti krepitvi potenciala evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij, da se vključijo v podatkovno gospodarstvo v Evropi in po svetu ter k njemu prispevajo. To zahteva dodatne naložbe v izobraževanje in usposabljanje, raziskave in razvoj ter skupne podatkovne prostore, ki podpirajo ustvarjanje vrednosti, ki temelji na podatkih. Nujno je treba zagotoviti, da imajo mala in srednja podjetja na voljo sredstva za uporabo testa nepoštenosti in da se lahko zaščitijo pred nepoštenimi pogodbenimi praksami. Vzorčni pogodbeni pogoji, ki jih zagotavlja Komisija, so pri tem potrebno orodje, vendar jih je treba dopolniti z drugimi oblikami podpore pristojnih nacionalnih organov.

3.7

EESO meni, da je za boljšo sinergijo s kazalniki zelenega dogovora in cilji trajnostnega razvoja potreben bolj sektorski pristop pri ustvarjanju dodane vrednosti, uporabi in ponovni uporabi podatkov. Sektorje, ki zaostajajo pri prevzemanju digitalnih tehnologij, je treba spodbujati in podpirati. Za sledljivost, interoperabilnost in multimodalnost različnih dejavnosti v dobavnih verigah, na primer v prometnem sektorju, bi bilo pomembno, da je uporaba uredbe pregledna in učinkovita. V zvezi s tem bi bilo koristno sprejeti posebne smernice, ki bi olajšale enotno razlago uredbe v državah članicah.

3.8

EESO podpira pravico javnih institucij do dostopa do podatkov v nujnih primerih, kadar to dovoljuje zakon. Vendar je treba to skrbno spremljati, da se preprečijo zlorabe ali ogrožanje demokratičnih vrednot in pravne države. V nujnih primerih je treba upoštevati dejavnike, kot so večja odpornost in zagotavljanje lojalne konkurence ter spoštovanje človekovih pravic. Na splošno je organom javnega sektorja dovoljeno, da dostopajo do podatkov, kadar je to potrebno za zaščito splošnega interesa, pri čemer mora biti ta dostop sorazmeren, da se čim bolj zmanjša breme za posameznika ali pravne subjekte. Smiselno bi bilo podpreti ustanovitev neodvisnih zaupanja vrednih organov, ki imajo vlogo pri spodbujanju prostovoljne ali obvezne souporabe podatkov med podjetji in državnimi organi s tehničnega, pogodbenega, operativnega in finančnega vidika. Ti organi bi lahko delovali tudi pri reševanju sporov.

3.9

EESO meni, da bi bilo treba v predlogu akta o podatkih upoštevati posledice za trg dela. Upoštevati je treba, da primanjkuje novih strokovnih znanj in kompetenc, zlasti pri zaposlenih v mikro, malih in srednjih podjetjih. Izboljšanje delovnih pogojev, zagotavljanje stabilnih zaposlitev in karierne predvidljivosti so dejavniki, ki lahko utrdijo podatkovno gospodarstvo v prihodnosti in jih je treba nenehno upoštevati.

3.10

EESO pozdravlja glavni namen tega predloga, ki zagotavlja nediskriminatoren dostop do podatkovnega gospodarstva in trga podatkov ter ponuja možnosti dostopa vsem podjetjem in osebam, ne glede na regijo. Zato je treba v EU poskrbeti za širokopasovna in visokozmogljiva omrežja visokih hitrosti ter izgradnjo multiregionalnih internetnih infrastruktur za zbiranje, uporabo in ponovno uporabo podatkov.

3.11

EESO meni, da sta prebojna rast in povečanje digitalnih tveganj, skupaj z uporabo digitalne tehnologije v javni in zasebni infrastrukturi, pomembni spodbudi za okrepljen nadzor ustreznega izvajanja akta o podatkih, zlasti glede upravljanja podatkov.

3.12

EESO meni, da sta varstvo osebnih podatkov ter varstvo digitalne identitete in zasebnosti bistvena vidika upravljanja podatkov, ki sta neposredno povezana s spoštovanjem človekovega dostojanstva in temeljnih pravic. Iz tega razloga bi bilo pomembno priznati in jamčiti lastninske pravice za osebne podatke, da bi evropskim državljanom omogočili nadzor nad načinom uporabe njihovih podatkov (1). Spletne dejavnosti je treba spremljati le, če je poznana in izrecno odobrena nadaljnja uporaba teh podatkov v skladu z ustreznimi zakonskimi predpisi.

4. Posebne ugotovitve

4.1

EESO pozdravlja predlog, ki je v skladu s potrebami digitalnega gospodarstva, da se odpravijo ovire za dobro delujoč notranji trg podatkov in da se z vzpostavitvijo harmoniziranega okvira spodbudi pravična izmenjava. Pri tem bi bilo treba upoštevati pravila EU o varnosti in kibernetski varnosti v skladu s cilji strateške avtonomije in tehnološke neodvisnosti EU.

4.2

Prikrajšane skupine in regije, ki so izolirane in imajo slab dostop do interneta, je treba podpreti in jim nuditi ekonomsko pomoč, da bodo lahko izkoristile priložnosti podatkovnega gospodarstva.

4.3

EESO poudarja, da morajo države članice še izboljšati prizadevanja za podporo podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri ustvarjanju, konsolidaciji in uporabi podatkovne infrastrukture, kompetenc zaposlenih in strokovnega znanja z uporabo strukturnih skladov EU in evropskega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU. Izboljšati je treba usposabljanje za mala in srednja podjetja na področju digitalizacije njihovih dejavnosti. Države članice bi lahko za ta namen zagotovile tudi subvencije in davčne spodbude.

4.4

Podatkovno gospodarstvo lahko ne le zagotovi visokokakovostna delovna mesta, zlasti za mlade, ranljive skupine ali osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, temveč tudi izboljša delovne pogoje. Ta proces bo prispeval k zmanjšanju digitalnih neenakosti in povečanju konkurenčnosti podatkovnega gospodarstva na evropski ravni.

4.5

EESO meni, da je zagotavljanje lojalne konkurence na evropskem trgu med različnimi akterji in dostop do podatkov ključnega pomena. Še posebej je pomembna pravična porazdelitev stroškov in dodane vrednosti v verigi preskrbe s podatki, ki vključuje vse akterje. Velika podjetja, zlasti podjetja za storitve v oblaku, ki imajo veliko tržno moč, je treba nadzorovati, da se odpravijo različne zlorabe.

4.6

EESO meni, da so naložbe v upravljavske in operativne zmogljivosti pristojnih organov javnega sektorja ključnega pomena za ustrezno izvajanje akta o podatkih. Pristojnim organom je treba nameniti zadostna finančna sredstva, da se zagotovi ustrezna raven človeških, tehničnih in finančnih virov.

4.7

EESO priznava pomen zadružnega modela za upravljanje in izmenjavo podatkov kot instrumenta za spodbujanje mikro, malih in srednjih podjetij, samozaposlenih delavcev in svobodnih poklicev (2).

4.8

EESO poudarja, da je treba pri zagotavljanju gospodarske konkurenčnosti EU v celoti ohraniti varstvo pravic državljanov. Zlasti bi bilo treba zagotoviti visoko raven zasebnosti in varnosti, spoštovanje varnostnih in etičnih standardov, številne in zadostne pogoje za funkcionalnost podatkov, postopke za kibernetsko varnost ter ustrezno shranjevanje podatkov na ozemlju EU (in v lasti EU) v prostorih in na certificiranih lokacijah.

4.9

EESO predlaga, da se preuči možnost razširitve področja uporabe uredbe, da bi zajela vse fizične izdelke, ki pridobivajo, ustvarjajo ali zbirajo podatke o svojem delovanju, uporabi ali okolju in ki lahko sporočajo podatke prek javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev. Poleg širokega spektra opreme interneta stvari bi ta opredelitev morala vključevati tudi osebne računalnike, tablične računalnike, pametne telefone in druge podobne povezane naprave.

4.10

EESO meni, da morajo imeti uporabniki in prejemniki podatkov neoviran dostop do vseh podatkov, ki so bistveni za delovanje, popravilo ali servisiranje povezanih izdelkov in z njimi povezanih storitev, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pravic intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem upravljanju podatkov (akt o upravljanju podatkov) (COM(2020) 767 final) (UL C 286, 16.7.2021, str. 38).

(2) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem upravljanju podatkov (akt o upravljanju podatkov) (COM(2020) 767 final) (UL C 286, 16.7.2021, str. 38).

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/23

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akt o čipih za Evropo

(COM(2022) 45 final)

(2022/C 365/05)

Poročevalec:

Heiko WILLEMS

Zaprosilo	Evropska komisija, 2. 5. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	1. 6. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	203/0/6

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja cilj Evropske komisije, tj. okrepitev polprevodniškega ekosistema, znatno povečanje odpornosti in zanesljivosti dobave ter zmanjšanje zunanje odvisnosti. Akt o čipih je edinstvena priložnost za vse države članice EU, da skupaj ukrepajo za ustvarjanje močnejše tehnološke podlage.

1.2

Poleg majhnih elementov (< 2 nm) je treba upoštevati tudi potrebe panog, ki zagotavljajo izdelke in storitve za potrošnike, in prednosti polprevodniške industrije v Evropi, zlasti na področju bistveno večjih močnostnih polprevodnikov in senzorjev. Usposobljenost za proizvodnjo manjših elementov pa ni edini dejavnik, ki vpliva na uspešnost polprevodniškega ekosistema. Posebne zahteve na področju mikroelektronike se bodo v prihodnosti vse bolj razlikovale, potrebnih pa bo tudi vse več prelomnih in inovativnih rešitev za čipe, ne glede na njihovo velikost. EESO zato predlaga celosten pristop, ki bo temeljil zlasti na inovativnem polprevodniškem ekosistemu.

1.3

Za dolgoročno zmanjšanje pomanjkanja polprevodnikov sta pomembna dostop do surovin, zmogljivosti za raziskave in razvoj, intelektualne lastnine in tehnološkega znanja ter razpoložljivost usposobljene delovne sile. Za to so potrebne zasebne naložbe in močna podpora javnega sektorja. EESO poziva Komisijo, naj bolje pojasni svoje naložbene načrte, zlasti v zvezi z načinom financiranja naložb.

1.4

EESO priznava, da je spodbujanje industrije polprevodnikov za EU poglaviten in v prihodnost usmerjen strateški projekt, ki bo odločilno vplival na zanesljivost oskrbe in na to, da bo Evropa postala središče inovacij ter dober kraj za poslovanje. Zagotoviti pa je treba, da bodo ti obrati vsaj srednjeročno gospodarsko vzdržni, da bi bile naložbe iz javnih sredstev učinkovite in trajnostne. Preprečiti je treba tekmovanje pri podeljevanju subvencij in učinkovito porabljati sredstva, ne da bi pri tem ustvarjali presežne zmogljivosti in povzročali izkrivljanje trga.

1.5

EESO je prepričan, da bi bilo treba evropski polprevodniški ekosistem okrepiti, da bi dosegli odprto strateško avtonomijo. Vrednostna veriga polprevodnikov je ena najbolj globaliziranih. Zaradi velike mednarodne soodvisnosti na trgu polprevodnikov vzpostavitev zaprte vrednostne verige v vseh delih sveta z ekonomskega vidika ne bi bila smiselna. Za tehnološke segmente, ki so še posebno ranljivi, na primer zaradi geopolitičnih dejavnikov ali njihovega strateškega pomena, pa bi bilo treba zagotoviti potrebno podporo.

1.6

Mednarodno soodvisnost je treba upoštevati tudi pri predvidenih izrednih ukrepih. Evropska komisija bi morala pri povečevanju odpornosti Evrope krepiti tudi mednarodna partnerstva.

1.7

EESO obžaluje dejstvo, da ni bila opravljena ocena učinka.

1.8

EESO želi opozoriti na svoja mnenja (1) v zvezi s tem.

2. Splošne ugotovitve

2.1

Polprevodniki so v vse bolj digitaliziranem svetu nepogrešljivi v številnih gospodarskih sektorjih in na različnih področjih življenja, tako za industrijo kot potrošnike. Vrednost prodanih čipov na svetovni ravni v zadnjih letih stalno raste, pričakuje pa se, da se bo leta 2022 prodaja povečala za 11 % (2). Poleg tega brez polprevodnikov ne bo mogoče doseči ciljev zelenega in digitalnega prehoda. Tehnološki napredek na tem področju omogoča medpanožne inovacije v celotni vrednostni verigi.

2.2

Polprevodniki postajajo vse pomembnejši tudi v geopolitičnem smislu. Vrednostna veriga polprevodnikov je ena najbolj globaliziranih, nobena država pa ni popolnoma avtonomna v celotnem procesu ustvarjanja vrednosti. Ravno nasprotno, države in regije si v veliki meri delijo delo in so močno soodvisne, saj je proizvodnja zapletena in draga. EESO je zato trdno prepričan, da vzpostavljanje zaprtih vrednostnih verig po vsem svetu z ekonomskega vidika ne bi bilo smiselno. Namesto tega bi bilo treba na podlagi podrobne analize prednosti in slabosti evropskega polprevodniškega ekosistema začeti razpravo o tem, kako bi bilo mogoče povečati evropsko odpornost s ciljno usmerjenimi naložbami. Vzporedno s tem bi morala Evropska komisija okrepiti mednarodna partnerstva v polprevodniškem ekosistemu, da bi ustvarila sinergije. Za tehnološke segmente, ki so še posebno ranljivi, na primer zaradi geopolitičnih dejavnikov ali njihovega strateškega pomena, pa bi bilo treba zagotoviti potrebno finančno in politično podporo.

2.3

Nekatere gospodarske regije zaradi naraščanja geopolitičnih napetosti in ozkih grl v vrednostni verigi polprevodnikov že izvajajo obsežne naložbe. ZDA nameravajo v okviru akta o čipih za Ameriko (CHIPS for America Act) med letoma 2021 in 2026 za naložbe nameniti 52 milijard USD in odpraviti kritično odvisnost (3). Kitajska obravnava sektor polprevodnikov kot bistven za svojo strateško usmeritev in namerava do leta 2025 mobilizirati približno 150 milijard USD (4). Njen cilj je, da bo do takrat sposobna sama pokrivati 70 % svojih potreb, vendar se bo šele pokazalo, ali je to realistično.

2.4

EESO priznava, da mora EU zaradi geopolitičnih razmer na tem področju nujno ukrepati, da bi zmanjšala strateško in gospodarsko odvisnost. Komisija je v digitalnem kompasu (5) določila cilj, naj proizvodnja najnovejših in trajnostnih polprevodnikov v Evropi do leta 2030 znaša vsaj 20 % svetovne proizvodnje. Ta cilj je ponovno potrdila v predlogu o vzpostavitvi programa politike „Pot v digitalno desetletje“ do leta 2030 (6). EESO pozdravlja cilj Komisije, tj. okrepitev polprevodniškega ekosistema, znatno povečanje odpornosti in zanesljivosti dobave ter zmanjšanje zunanje odvisnosti. Podpira tudi cilj, da bi EU postala močan akter v svetovnem polprevodniškem ekosistemu.

2.5

EESO poudarja, da 43 milijard EUR, ki jih načrtuje Evropska komisija, niso nova denarna sredstva. Velik del proračuna je že dodeljen, na primer v programih Obzorje Evropa in Digitalna Evropa, in se bo le prerazporedil. Znesek 43 milijard EUR pa bo mogoče zagotoviti le z velikimi zasebnimi naložbami, ki jih je treba še pridobiti. To je velika razlika v primerjavi z 52 milijardami USD, ki so jih zagotovile ZDA. EESO hkrati poudarja, da je treba preprečiti tekmovanje pri podeljevanju subvencij in učinkovito porabiti denar.

2.6

EESO obžaluje, da v zvezi s sporočilom in sorodnimi predlogi ni bila opravljena ocena učinka.

3. Posebne ugotovitve

3.1

EESO v tem delu ocenjuje posebne vidike strateških ciljev evropske strategije za čipe.

3.2 Naložbe, ki jih usmerjajo politike

3.2.1

Evropska komisija namerava za uresničitev ciljev strategije za čipe mobilizirati približno 43 milijard EUR v obliki javnih in zasebnih naložb. To vključuje 11 milijard EUR javnih naložb v okviru pobude Čipi za Evropo. Poleg tega namerava združiti različne ukrepe, kot so podpora za lastniški kapital, sklad za čipe v vrednosti 2 milijard EUR, posojila Evropske investicijske banke in sredstva v okviru ukrepov na področju mikroelektronike iz načrtov za okrevanje in odpornost ter sredstva iz nacionalnih in regionalnih skladov. Komisija omenja tudi podporo za industrijske raziskave in inovacije v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa. EESO ambiciozne naložbene načrte načeloma podpira, vendar ni pojasnjeno, kako se bodo financirali. Komisijo poziva, naj te načrte bolje pojasni.

3.3 Krepitev vodilnega položaja na raziskovalnem in tehnološkem področju

3.3.1

Cilj, da je treba spodbujati tehnologije naslednje generacije, je določen že v okvirnem programu za raziskave Obzorje 2020. EESO ta cilj močno podpira. Po navedbah Komisije bodo prihodnje raziskovalne dejavnosti, ki se bodo podpirale v okviru Skupnega podjetja za čipe, prispevale k boljšemu izpolnjevanju prihodnjih potreb vertikalnih sektorjev in k odzivanju na družbene in okoljske izzive.

3.3.2

Komisija želi raziskave usmeriti v tehnologije, s katerimi bi dosegli velikost tranzistorjev, ki je manjša od 2 nm, v prelomne tehnologije na področju umetne inteligence, energijsko učinkovite procesorje z zelo majhno porabo, nove materiale, pa tudi v heterogeno in 3D integracijo različnih materialov in nastajajoče rešitve zasnove. EESO ta pristop v osnovi pozdravlja in podpira. Evropa ima kot raziskovalno središče dobre temelje. Ustvarjanje intelektualne lastnine za posamezne izdelke v evropski vrednostni verigi polprevodnikov, tudi na podlagi odprtokodnega pristopa RISC-V, bo predvidoma pripomoglo k nadaljnjemu izboljšanju znanj in spretnosti na področju rešitev, povezanih s polprevodniki, v številnih ključnih sektorjih.

3.3.3

EESO se strinja z namero o spodbujanju integracije ključnih funkcij, trajnostne porabe energije, večjih računalniških zmogljivosti in prebojnih tehnologij, kot so nevromorfni in vgrajeni čipi za umetno inteligenco, integrirana fotonika, grafen in druge tehnologije, ki temeljijo na dvodimenzionalnih materialih. Poleg majhnih elementov (< 2 nm) je treba upoštevati tudi potrebe panog, ki zagotavljajo izdelke in storitve za potrošnike, in prednosti industrije polprevodnikov v Evropi, zlasti na področju bistveno večjih močnostnih polprevodnikov in senzorjev. Za tehnologije, kot so umetna inteligenca, strojno učenje, 5G/6G in visokozmogljivostno računalništvo, se uporabljajo čipi v dimenziji 5 nm ali manj, v industrijski proizvodnji pa so v velikem obsegu še naprej potrebni posebni čipi z bistveno večjimi elementi. Evropa se zato ne bi smela osredotočati zgolj na majhne elemente. EESO je trdno prepričan, da usposobljenost za proizvodnjo manjših elementov (< 10 nm) ni edini dejavnik, ki vpliva na uspešnost polprevodniškega ekosistema. Nasprotno, posebne zahteve na področju mikroelektronike se bodo v prihodnosti vse bolj razlikovale, zato bo potrebnih vse več različnih prelomnih in inovativnih rešitev za čipe, ne glede na njihovo velikost. Odbor zato predlaga celosten pristop, ki bo temeljil zlasti na inovacijskem potencialu polprevodniškega ekosistema.

3.3.4

EESO podpira raziskave na področju kvantnih čipov in pozdravlja zagotovitev financiranja v okviru vodilne pobude za kvantne tehnologije iz programa Obzorje Evropa.

3.4 Vodilna vloga na področju zasnove, proizvodnje in pakiranja

3.4.1

EESO pozdravlja cilj, da je treba okrepiti polprevodniško tehnologijo in inovacijske zmogljivosti v EU ter spodbujati živahen in odporen polprevodniški ekosistem. Celosten pristop, ki se ne osredotoča zgolj na deležnike na področju tehnoloških inovacij, temveč tudi na oskrbovalno in uporabniško industrijo, je nedvomno pozitiven. EESO poudarja, da je treba okrepiti celotno vrednostno verigo in polprevodniški ekosistem, saj za omogočanje novih polprevodniških tehnologij niso bistveni le čipi, temveč tudi spretnosti in znanja na področju materialov in procesov, tudi pakiranja. Pomembno je tesno sodelovanje med deležniki na straneh ponudbe in povpraševanja ter drugimi deležniki, pri čemer mora imeti zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije posvetovalno vlogo. EESO predlaga, naj se pobuda začne hitro izvajati. Zavedati pa se je treba, da bosta uspešnost ukrepov in uresničitev pričakovanih naložb na koncu odvisni od tega, ali bodo ti ukrepi resnično izvedeni.

3.4.2

Evropska komisija namerava vzpostaviti snovalno infrastrukturo za integrirane polprevodniške tehnologije, ki bo na voljo vsem zainteresiranim deležnikom, tudi MSP. EESO pozdravlja uvedbo jasnih pravil o intelektualni lastnini, saj je to ključno za uspeh takšne platforme, v okviru katere se veliko vlaga v raziskave. Verjame tudi, da bi morala biti sodelovanje in zlasti zagotavljanje načrtov prostovoljna. Zamisel o sodelovanju in ustvarjanju sinergij, tudi na mednarodni ravni, je zelo dobrodošla, vendar pa bo tudi tu odločilno, ali se bo dejansko izvajala. Platforma bo lahko uspešna le, če bodo različni deležniki z akademskega, raziskovalnega in visokošolskega področja ter razvijalci in industrija dokazali, da so res pripravljeni sodelovati.

3.4.3

EESO pozdravlja načrt za vzpostavitev inovativnih pilotnih linij za izdelavo prototipov na podlagi obstoječih pilotnih linij. Smiselno bi jih bilo tudi povezati s platformo za snovalno infrastrukturo.

3.4.4

Industrija polprevodnikov proizvaja različne visokotehnološke proizvode, ki so pomembni za številne vrste uporabe. Raznolikost teh proizvodov je značilna tudi za mednarodne trge. EESO zato poudarja, da bi morali vsi poskusi uvedbe certificiranja temeljiti na mednarodnih normah in standardih. V zvezi s tem je pomembno tesno sodelovanje s proizvajalci, uporabniki in mednarodnimi partnerji. V zadnjem času je industrija polprevodnikov v središču napetosti v regionalni trgovini in trenj v dobavni verigi. To skupaj z ambicijami novih akterjev na trgu vodi v nastanek različnih nacionalnih in regionalnih pristopov k standardizaciji ter povzroča napetosti pri standardizaciji na mednarodni ravni, ko gre za določitev mednarodnih standardov in z njimi povezanih shem certificiranja. EU bi si morala po svojih najboljših močeh prizadevati za razvoj standardov na tržni podlagi, ki jih bo mogoče spremeniti v mednarodne standarde. Sodelovanje tako znotraj EU kot z mednarodnimi partnerji je zato odločilnega pomena.

3.4.5

EESO se strinja z Evropsko komisijo, da bo za privabljanje zasebnih naložb v napredne obrate za proizvodnjo polprevodnikov verjetno potrebna znatna podpora javnega sektorja. Poleg tega namerava Komisija pri ocenjevanju skladnosti s pravili o državni pomoči iz člena 107(3)(c) PDEU upoštevati, ali so to prvi tovrstni obrati, in navaja, da se lahko z javnimi sredstvi krije celo 100 % dokazane vrzeli v financiranju, če ti obrati v Evropi sicer ne bi obstajali. EESO priznava, da je spodbujanje industrije polprevodnikov za EU poglaviten in v prihodnost usmerjen strateški projekt, ki bo odločilno vplival na zanesljivost oskrbe in na to, da bo Evropa postala središče inovacij ter dober kraj za poslovanje. Hkrati poudarja, da bi lahko dodeljevanje znatne – do stoodstotne – državne pomoči, ki jo financirajo davkoplačevalci, privedla do naložb, ki niso tržno donosne in bi lahko negativno vplivale na trg. Če bodo subvencije in sredstva na tem področju preveliki in bodo krili vsakršno ekonomsko tveganje, bi to lahko povzročilo nelojalno konkurenco. EESO poudarja tudi, da bi lahko prišlo do dragega mednarodnega tekmovanja pri podeljevanju subvencij, zlasti če območje, izbrano za postavitev naprednega polprevodniškega objekta, ne bi bilo optimalno. Izpostavlja sporočilo Evropske komisije z naslovom Politika varstva konkurence, primerna za spopadanje z novimi izzivi (7), v katerem je pojasnjeno, da morajo za državno pomoč veljati strogi zaščitni ukrepi, koristi pa se morajo deliti široko in brez diskriminacije v celotnem evropskem gospodarstvu. EESO se zaveda, da se z načelom o prvih tovrstnih obratih ustvarjajo privlačni okvirni pogoji za selitve, kar bi lahko k temu spodbudilo tudi druge gospodarske subjekte. Vendar je na koncu vseeno treba zagotoviti, da bodo ti obrati vsaj srednjeročno ekonomsko vzdržni, da bi bile naložbe iz javnih sredstev učinkovite. To je edini način za preprečitev najslabšega scenarija, po katerem bi za premalo izkoriščeno tovarno polprevodnikov porabili več milijonov eurov na dan.

3.5 Spodbujanje zasebnih naložb

3.5.1

EESO pozdravlja vzpostavitev sklada za čipe, zlasti če bo podjetjem, predvsem MSP in zagonskim podjetjem, omogočil lažji dostop do ustreznega financiranja.

3.6 Obravnavanje resnega pomanjkanja znanj in spretnosti

3.6.1

Za digitalizacijo in tehnološke spremembe sta potrebna stalno izobraževanje in usposabljanje. EESO poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo pomanjkanje strokovnega znanja na ključnih digitalnih področjih, da bi zadostili visokim potrebam po usposobljenih delavcih z univerzitetno izobrazbo in brez nje, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. To se mora začeti že v šoli. Pri oblikovanju študijskih smernic in poklicnega svetovanja je treba postaviti tudi temelje za vseživljenjsko učenje. Ključno je zlasti strukturno spodbujati večjo zastopanost žensk v sektorju IT s programi za izpopolnjevanje digitalnih veščin. K temu bi morala svoj delež prispevati tudi podjetja in ženskam omogočiti, da z udeležbo v različnih programih in tečajih na področju digitalnih veščin izboljšajo svoje računalniške spretnosti. Dober primer so pobude na ravni EU in v državah članicah, ki stremijo k večji vključenosti žensk v proces digitalizacije, kot sta WomenTechEU (8) in SheTransformsIT (9). Okrepiti bi bilo treba sodelovanje med nacionalnimi in evropskimi pobudami.

3.7 Razumevanje globalnih dobavnih verig in predvidevanje prihodnjih kriz

3.7.1

EESO pozdravlja strateški pristop k zaznavanju in ocenjevanju morebitnega pomanjkanja v dobavni verigi polprevodnikov. Spremljanje je pomembno orodje za ocenjevanje in predvidevanje trendov ter dogodkov, ki bi lahko povzročili motnje v dobavni verigi. Evropska komisija med deležniki že izvaja raziskavo o polprevodniškem ekosistemu (10), da bi zbrala informacije o sedanjem povpraševanju po čipih in rezinah ter pridobila konkretne poslovne napovedi glede prihodnjega povpraševanja. To bo prispevalo tudi k tretjemu stebru Akta o čipih za Evropo in k izrednim ukrepom v zgornjem delu verige. Vendar EESO poziva Komisijo, naj rezultate te raziskave obravnava strogo zaupno, saj odgovori na vprašanja o dejanski proizvodnji polprevodnikov vsebujejo občutljive podatke, morda celo poslovne skrivnosti. Zato je pomembno, da so takšne raziskave prostovoljne in da se ti občutljivi podatki obravnavajo strogo zaupno.

3.7.2

EESO meni, da so ukrepi za obvladovanje motenj izredno daljnosežni. Prednostno obravnavanje naročil v kritičnih sektorjih, skupne nabavne sheme in nadzor nad izvozom pomenijo obsežne posege na trg, ki bi jih bilo treba uporabljati zgolj v izrednih primerih. Državne posege je treba zaradi tržnega ekosistema, globaliziranih vrednostnih verig in velike soodvisnosti različnih svetovnih regij omejiti le na tiste, ki so nujno potrebni. Komisija bi morala podrobneje opredeliti osnovne pogoje za izvajanje predvidenih ukrepov. EESO je kritičen tudi do dejstva, da bodo v odboru za polprevodnike, ki bo odločal o ukrepih, izključno predstavniki držav članic in Komisije, vanj pa ne bodo vključeni pomembni akterji na trgu in socialni partnerji.

3.8 Mednarodno sodelovanje

3.8.1

Zaradi soodvisnosti, ki je značilna za polprevodniški ekosistem, bi bilo treba prizadevanja za krepitev industrije polprevodnikov mednarodno usklajevati, na primer v okviru skupin G7 in G20, da bi podprli celotno vrednostno verigo polprevodnikov in ustvarili sinergije. EESO se zavzema za enak dostop do trga in enake konkurenčne pogoje. To vključuje vzajemno odpravo ovir za naložbe in preprečevanje uvajanja novih trgovinskih omejitev kot povračilnih ukrepov. Skupne strategije bi bilo treba razvijati ob tesnem usklajevanju z industrijo in socialnimi partnerji, da bi zaščitili dobavno verigo polprevodnikov, vključno z opremo, materiali in surovinami. Da bi ustvarili ekonomije obsega, ki bodo koristile končnim uporabnikom in jim zagotavljale cenovno dostopne ter kakovostne proizvode, je ključno razviti tudi evropske standarde, ki bodo temeljili na trgu in soglasju ter jih bo mogoče prenesti na mednarodno raven, in zagotoviti mednarodno sodelovanje pri standardizaciji.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih) (COM(2022) 46 final – 2022/0032 (COD)) (glej stran 34 tega Uradnega lista), Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa v zvezi s Skupnim podjetjem za čipe (COM(2022) 47 final – 2022/0033 (NLE)) (glej stran 40 tega Uradnega lista) in Mnenje posvetovalne komisije za spremembe v industriji (CCMI) – Akt o čipih za Evropo: posledice evropskega akta o čipih za obrambno, letalsko in vesoljsko industrijo (dodatno mnenje k temu mnenju).

(2) IC Insights: https://www.icinsights.com/news/bulletins/2022-Semiconductor-Sales-To-Grow-11-After-Surging-25-In-2021/.

(3) Senate Passage of USICA Marks Major Step Toward Enacting Needed Semiconductor Investments – Semiconductor Industry Association (Sprejetje akta o inovacijah in konkurenčnosti ZDA v senatu je velik korak k potrebnim naložbam v polprevodnike – združenje proizvajalcev polprevodnikov ) (semiconductors.org).

(4) A new world under construction: China and semiconductors (Gradnja novega sveta: Kitajska in polprevodniki) | McKinsey.

(5) COM(2021) 118.

(6) COM(2021) 574.

(7) COM(2021) 713 final.

(8) Women TechEU (europa.eu).

(9) Digitalisierung braucht mehr Frauen (Digitalizacija potrebuje več žensk) | SheTransformsIT.

(10) https://ec.europa.eu/growth/news/stakeholder-survey-european-chip-demand-2022-02-16_sl

PRILOGA

Mnenje posvetovalne komisije za spremembe v industriji (CCMI) – Akt o čipih za Evropo: posledice evropskega akta o čipih za obrambno, letalsko in vesoljsko industrijo

(dopolnilno mnenje k INT/984)

Poročevalec:	Maurizio MENSI
Soporočevalec:	Jan PIE

Sklep plenarne skupščine	18. 1. 2022
Pravna podlaga	člen 37(2) Poslovnika
	dopolnilno mnenje
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	13. 5. 2022

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da so polprevodniki v središču sodobne geopolitike in temelj tehnološko-industrijskega vodstva. Spodbujanje najsodobnejšega evropskega polprevodniškega ekosistema in odpornih dobavnih verig je torej ključno za strateško avtonomijo, tehnološko suverenost, odpornost in industrijsko konkurenčnost EU, vključno s strateškim obrambnim ter letalskim in vesoljskim sektorjem. EESO zato v celoti podpira ambiciozne cilje akta o čipih za Evropo.

1.2

EESO meni, da za uresničitev ambicioznih ciljev EU na področju polprevodnikov potrebujemo več sredstev, kot jih je predvidenih. Da bi EU čim bolj izkoristila svoja omejena sredstva, bi morala razmisliti tudi o možnosti, da bi se prednostno osredotočila na določene tehnologije ali segmente vrednostne verige ter svoja prizadevanja združila s podobno mislečimi partnerji, da bi se medsebojno dopolnjevali.

1.3

EESO je trdno prepričan, da bi moral akt o čipih za Evropo podpirati zlasti obrambno, letalsko in vesoljsko industrijo, saj so to kritični sektorji strateškega pomena, ne glede na velikost njihovih trgov. To bi se moralo odražati v vseh stebrih pobude, tudi s spodbujanjem novih zasnov čipov, ki bi izpolnjevale specifične zahteve obrambnega, letalskega in vesoljskega sektorja. Posebni ukrepi bi vključevali prednostni dostop do pilotnih linij in možnost, da se naročila iz kritičnih sektorjev prednostno obravnavajo v integriranih proizvodnih obratih in odprtih livarnah EU zunaj t. i. kriznih razmer.

1.4

EESO meni, da bi morali biti industrijski deležniki iz polprevodniškega sektorja in kritičnih sektorjev v spodnjem delu vrednostne verige polnopravni člani Evropskega odbora za polprevodnike in njegovih pomožnih organov, s čimer bi omogočili čim tesnejše usklajevanje med oblikovalci politike ter udeleženci na trgu v zgornjem in spodnjem delu vrednostne verige.

1.5

EESO meni, da so naložbe v proizvodnjo naprednih in zrelih čipov v Evropi nujne za odpornost dobavnih verig za obrambno, letalsko in vesoljsko industrijo ter da je treba podpreti inovacije za vse vrste polprevodnikov, ki jih potrebuje evropska industrija.

1.6

EESO verjame, da bi morala strategija EU vključevati posebne ukrepe za oskrbo s surovinami.

1.7

EESO meni, da bi bilo treba financiranje čim bolj uskladiti na ravni EU, s čimer bi se izognili škodljivi tekmi za subvencije, obenem pa bi bilo treba mehanizem nadzora državne pomoči iz člena 107 PDEU prilagoditi, bi zagotovili predvidljivost ocenjevanja in skladnost z drugimi cilji EU.

1.8

EESO meni, da bi bilo treba integriranim proizvodnim obratom in odprtim livarnam EU, ki neposredno koristijo več državam članicam, dodeliti državno pomoč in da bi se javna podpora lahko osredotočila na pobude, ki so tesno povezane z zelenimi aplikacijami.

1.9

EESO meni, da bi moral zbiranje podatkov za spremljanje dobavne verige in predvidevanje prihodnjih kriz izvajati samo en organ na ravni EU.

1.10

EESO se zavzema za vzpostavitev ustreznega okvira za upravljanje podatkov, ki bo zajemal preglednost podatkov, interoperabilnost, souporabo, dostop in varnost.

1.11

EESO meni, da bi morali obrambni, letalski in vesoljski industriji kot strateškim sektorjem dati prednost pri razvoju postopkov certificiranja in da bi pobuda Čipi za Evropo lahko podprla razvoj skupnih vojaško-civilnih standardov v okviru evropske strategije za standardizacijo.

1.12

EESO meni, da mora biti akt o čipih za Evropo skladen in jasno povezan z vsemi drugimi instrumenti politike EU in nacionalnimi instrumenti s sorodnimi cilji, vključno z industrijskim zavezništvom za procesorje in polprevodniške tehnologije, opazovalnico EU za ključne tehnologije in evropskim zavezništvom za surovine.

1.13

EESO pozdravlja akt o čipih za Evropo in poziva k takojšnjemu začetku pogajanj o tej pobudi ter k njenemu hitremu, ambicioznemu in učinkovitemu izvajanju.

2. Ozadje

2.1

Polprevodniki so v vse bolj digitaliziranem svetu nepogrešljivi v številnih gospodarskih sektorjih in na različnih področjih življenja, saj poganjajo vse digitalne izdelke, omogočajo delovanje ključnih tehnologij prihodnosti, kot so umetna inteligenca, 5G in računalništvo v oblaku/računalništvo na robu, ter podpirajo kritične infrastrukture, ki so temelj naše družbe.

2.2

Polprevodniki so bistveni tudi za obrambno, letalsko in vesoljsko industrijo. Zapleteni sistemi, na katere se vse bolj opirajo evropske vojske in drugi končni uporabniki, vsebujejo čipe vseh vrst, med njimi tudi veliko takih, ki jih najdemo v komercialnih proizvodih. Medtem ko se proizvodnja komercialnih čipov osredotoča na stroškovno učinkovitost pri velikih količinah, so za obrambni, letalski in vesoljski sektor potrebne manjše količine, posebej poudarjene značilnosti pa so trajnost, zanesljivost in varnost informacij. Obrambni, letalski in vesoljski sektor so leta 2020 skupaj predstavljali približno 1 % svetovnega trga čipov (1).

2.3

Pospeševanje digitalne preobrazbe na svetovni ravni spodbuja rastoče povpraševanje po vseh vrstah polprevodnikov v industrijskih sektorjih, ki naj bi se do leta 2030 podvojilo. Zaradi pandemije COVID-19 se je povpraševanje povečalo, hkrati pa so se pojavile motnje v svetovnih dobavnih verigah. Posledično se od takrat industrijski sektorji nižje v prodajni verigi po vsem svetu spopadajo z velikimi težavami pri oskrbi. To je povzročilo dolge zamude pri dobavi, odpovedi naročil in zaprtja tovarn z resnimi gospodarskimi posledicami. Na primer, po indeksu vodij nabave (PMI) se je razmerje med novimi naročili in dobavnimi roki dobaviteljev za proizvajalce v euroobmočju med letoma 2019 in 2021 več kot potrojilo, zlasti v panogah, ki uporabljajo polprevodnike za proizvodnjo (na primer avtomobilska in tehnološka oprema), medtem ko se je proizvodnja motornih vozil v euroobmočju med novembrom 2020 in marcem 2021 zmanjšala za 18,2 % (2).

2.4

Ti dogodki so razkrili odvisnost Evrope od majhnega števila tujih dobaviteljev čipov in sestavnih delov ter njeno posledično ranljivost za motnje v dobavni verigi. To ranljivost je močno občutila zlasti obrambna, letalska in vesoljska industrija Unije. Ker proizvajalci čipov ne morejo zadovoljiti naraščajočega svetovnega povpraševanja in ker sledijo logiki trga, dajejo prednost domačim trgom in industrijskim panogam velikega obsega, kar povzroča pomanjkanje drugod.

2.5

Čipi so v središču naših gospodarstev, zato motnje v dobavni verigi pomenijo gospodarski, potencialno pa tudi družbeni izziv. V strateških sektorjih, kot so obrambni, letalski in vesoljski, pa je odvisnost tudi varnostna težava, saj ogroža zagotavljanje obrambnih, letalskih in vesoljskih proizvodov v EU.

2.6

To je ob vse večjih geopolitičnih napetostih in militarizaciji trgovinskih in tehnoloških tokov zelo problematično, zato so postali polprevodniki kritični z geopolitičnega vidika. Posledično vodilna gospodarstva intenzivno povečujejo svoje proizvodne zmogljivosti in zmanjšujejo svojo odvisnost. Na primer, ZDA nameravajo v svoj polprevodniški ekosistem do leta 2026 vložiti 52 milijard USD, Kitajska namerava mobilizirati 150 milijard USD za dosego 70-odstotne samooskrbe do leta 2025, Južna Koreja pa namerava mobilizirati do 450 milijard USD zasebnih naložb do leta 2030.

2.7

Glede na to mora EU nujno zmanjšati svojo odvisnost, povečati svojo konkurenčnost in okrepiti zanesljivost oskrbe s čipi s krepitvijo svojega položaja v svetovni dobavni verigi. Ta cilj je še zlasti pomemben za strateške sektorje, kot je obrambna, letalska in vesoljska industrija. Hkrati pa bi bila zaradi velike zapletenosti, stroškov in vstopnih ovir avtarkija v proizvodnji polprevodnikov neuresničljiva in nezaželena. Zato bo krepitev mednarodnih partnerstev bistvena za povečanje zanesljivosti oskrbe Evrope.

2.8

Komisija je v industrijski strategiji 2020 priznala polprevodnike kot strateško industrijsko področje, v katerem je treba odpraviti evropsko odvisnost. V digitalnem kompasu za leto 2021 je začrtan cilj, da bi se delež Evrope v svetovni proizvodnji najnaprednejših in trajnostnih čipov podvojil na 20 % do leta 2030. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2021 napovedala akt o čipih za Evropo, katerega cilj naj bi bil ustvariti najsodobnejši evropski ekosistem čipov. Nazadnje je Evropski svet marca 2022 ponovno potrdil pomembnost te pobude in pozval k zmanjšanju strateške odvisnosti EU na zelo občutljivih področjih, vključno s polprevodniki.

3. Splošne ugotovitve

3.1 Vizija

3.1.1

Evropa je v nekaterih segmentih vrednostne verige čipov že močna (na primer pri raziskavah in razvoju, proizvodni opremi), vendar mora okrepiti svoj položaj v celotni verigi. Zato EESO pozdravlja cilj Evropske komisije, da bi izkoristili obstoječe prednosti za zapolnitev vrzeli „od laboratorija do tovarne“.

3.1.2

EESO je zaskrbljen, ker v evropski strategiji niso dovolj obravnavane surovine, ki so ključna razsežnost zanesljivosti oskrbe in pri katerih je Evropa v zvezi z nekaterimi materiali (na primer fotoobstojno ali silicijevo kovino) odvisna od tretjih držav. Akt o čipih za Evropo bi moral vsebovati posebne ukrepe za obvladovanje tega tveganja, tudi povezave z evropskim zavezništvom za surovine.

3.1.3

EESO v celoti podpira cilj povečanja evropske proizvodnje najsodobnejših in trajnostnih polprevodnikov. Vendar kritični sektorji, vključno z obrambno, letalsko in vesoljsko industrijo, potrebujejo tudi čipe starejše generacije. Zato EESO meni, da so za prožno dobavno verigo nujne naložbe v proizvodnjo tako naprednih kot zrelih čipov.

3.1.4

EESO je trdno prepričan, da je močno sodelovanje celotnega ekosistema, vključno z zagonskimi podjetji, podjetji v razširitveni fazi in MSP ter večjimi podjetji, neizogibno potrebno za podporo pri ustvarjanju obsežnih tehnoloških zmogljivosti in inovacij po vsej Uniji.

3.2 Naložbe

3.2.1

Evropska komisija je za izpolnitev ciljev svoje strategije za čipe do leta 2030 predvidela približno 43 milijard EUR naložb, ki jih usmerjajo politike, vključno z 11 milijardami EUR javnih naložb v okviru pobude Čipi za Evropo. Vendar je potrebna veliko večja jasnost glede virov in zneskov financiranja, uporabe obstoječih proračunskih sredstev in ciljev, ki jih bodo podpirale posamezne proračunske vrstice.

3.2.2

EESO meni, da zneski javnih naložb, predvideni v strategiji EU za čipe, od katerih so bili nekateri že dodeljeni za ukrepe na področju mikroelektronike, ne dosegajo njenih ambicij. Industrijski konkurenti EU so doslej in bodo tudi v prihodnosti zagotavljali veliko večjo podporo svojim polprevodniškim ekosistemom, ki imajo že zdaj boljši položaj v globalni vrednostni verigi. Zato EESO meni, da je za dosego ambicioznih ciljev, določenih v pobudi, potrebnih več sredstev, kot jih je predvidenih zdaj, tako z vidika tržnega deleža kot časovnih rokov. Zmanjšanje upravnega bremena za dostop do teh virov je treba prednostno obravnavati.

3.2.3

Da bi EU čim učinkoviteje izkoristila svoje omejene vire, bi morala razmisliti tudi o tem, da bi se prednostno osredotočila na določene tehnologije ali segmente vrednostne verige. Z usklajevanjem s podobno mislečimi partnerji na tem področju bi lahko zagotovili dopolnjevanje in preprečili podvajanje prizadevanj.

3.2.4

EESO tudi meni, da s prerazporeditvijo proračuna iz programov Obzorje Evropa in digitalna Evropa ne bi smeli odvzeti sredstev drugim prednostnim področjem, kot so vesolje, umetna inteligenca in kibernetska varnost, tako da ne bi imela dovolj virov za doseganje svojih specifičnih ciljev. Poleg tega ne bi smeli prerazporediti nobenih sredstev iz Evropskega obrambnega sklada, saj bi s tem zmanjšali že tako omejena sredstva, ki podpirajo strateški obrambni sektor.

3.3 Kritični sektorji

3.3.1

V aktu o čipih za Evropo je priznano, kako pomembni so kritični sektorji, vključno z obrambno, letalsko in vesoljsko industrijo, in določeno, da jim je treba v primeru večjih motenj v oskrbi dati prednost. EESO pozdravlja ta strateški pristop, saj odraža ključno vlogo teh sektorjev pri varnosti in odpornosti naših družb.

3.3.2

Vendar EESO meni, da bi se moral pojem „kritičnih sektorjev“ odražati v vseh stebrih pobude. Pobuda Čipi za Evropo bi morala vključevati posebne ukrepe za podporo kritičnim sektorjem, vključno s prednostnim dostopom do pilotnih linij, integrirani proizvodni obrati in odprte livarne EU pa bi morali določen minimalni del svojih skupnih proizvodnih zmogljivosti rezervirati za pokrivanje povpraševanja v teh sektorjih.

3.4 Strateški pomen obrambne, letalske in vesoljske industrije

3.4.1

EESO je trdno prepričan, da bi moral akt o čipih za Evropo zagotoviti podporo za obrambno, letalsko in vesoljsko industrijo, saj so to kritični sektorji strateškega pomena. Pri podpori bi se morale upoštevati posebne značilnosti teh sektorjev, vključno z njihovim majhnim tržnim deležem in omejeno zmožnostjo vpliva na povezane naložbe in tržne odločitve.

3.4.2

Glede na te posebnosti je za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe za te sektorje potrebno ustrezno ravnovesje med tržno usmerjenim pristopom, ki temelji na obsegu, in strateškim pristopom, ki temelji na kritičnosti. To ravnovesje bi se moralo odražati zlasti v relativni prednostni razvrstitvi naročil v proizvodnih obratih in dodeljevanju proizvodov v okviru skupnih nakupov, kjer bi obrambna, letalska in vesoljska industrija konkurirala znatno večjim industrijskim panogam.

3.5 Okolje

3.5.1

EESO meni, da bi moral biti akt o čipih za Evropo povsem usklajen s strateškim ciljem EU o vzpostavitvi zelenega in trajnostnega gospodarstva EU do leta 2030 in ga podpirati. V ta namen bi bilo treba okrepiti raziskave okoljskega vpliva pobud v zvezi s polprevodniki, da bi poglobili razumevanje vpliva na okolje za celotno vrednostno verigo in ne le z vidika učinkovitosti končnega proizvoda.

3.5.2

V skladu s tem bi morala biti javna podpora osredotočena na pobude v zvezi s polprevodniki, ki so tesno povezane z zelenimi aplikacijami, tudi z zagotavljanjem boljših pogojev v zvezi z javno podporo podjetjem, ki razvijajo takšne proizvode.

3.6 Upravljanje

3.6.1

Industrijski deležniki so najprimernejši za spremljanje tržnih trendov in ocenjevanje možnih rešitev za motnje v oskrbi. EESO je zato trdno prepričan, da bi morali biti ti deležniki, zlasti iz sektorja polprevodnikov in kritičnih sektorjev, tesno vključeni v upravljanje strategije za čipe, tudi kot polnopravni člani Evropskega odbora za polprevodnike in njegovih pomožnih organov. Z vključitvijo sektorjev v spodnji in zgornji vrednostni verigi se bo izboljšalo tudi njihovo usklajevanje, kar bo industriji omogočilo, da obravnava motnje v oskrbi brez obsežnega posredovanja na trgu.

3.7 Skladnost

3.7.1

Številni instrumenti politike na ravni EU se že osredotočajo na čipe, med njimi Obzorje Evropa, digitalna Evropa, industrijsko zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije ter opazovalnica EU za kritične tehnologije. S sorodnimi temami se ukvarja tudi evropsko zavezništvo za surovine. Da bi povečali splošno učinkovitost in uspešnost, morajo biti ti instrumenti in akt o čipih za Evropo popolnoma skladni in jasno povezani. Potrebno bo usklajevanje med pobudami na ravni EU in nacionalnimi projekti, ki jih države članice aktivno razvijajo.

4. Posebne ugotovitve

4.1 Krepitev raziskav in vodilnega položaja na tehnološkem področju

4.1.1

EESO pozdravlja namero Evropske komisije, da bo podprla tehnologije naslednje generacije, kot so tranzistorji, manjši od 2 nm, prelomne tehnologije za umetno inteligenco in kvantni čipi. Te tehnologije imajo velik potencial za odzivanje na prihodnje potrebe strateških sektorjev, vključno z obrambno, letalsko in vesoljsko industrijo, zato je bistveno, da ta področja hitro razvijamo in zaščitimo evropsko intelektualno lastnino, povezano z njimi.

4.1.2

Obenem bodo evropske industrijske panoge nižje v vrednostni verigi, vključno z obrambno, letalsko in vesoljsko industrijo, še naprej potrebovale specializirane čipe večjih velikosti. Zato se akt o čipih za Evropo ne bi smel osredotočati izključno na najmanjše čipe, temveč spodbujati inovacije za vse vrste čipov, ki jih potrebujemo.

4.2 Vodilna vloga na področju zasnove, proizvodnje in pakiranja

4.2.1

EESO pozdravlja dejstvo, da pobuda Čipi za Evropo poudarja tesno sodelovanje med akterji na strani ponudbe in povpraševanja, ter predvideno svetovalno vlogo industrijskega zavezništva za procesorje in polprevodniške tehnologije, saj bo oboje prispevalo k usklajenosti prizadevanj.

4.2.2

EESO je trdno prepričan, da je za odpornost in avtonomijo evropske obrambne, letalske in vesoljske industrije zlasti pomembno, da ima EU lastne zmogljivosti za oblikovanje prihodnje elektronike, vključno s funkcijami, kot so kibernetska varnost, zmogljivosti umetne inteligence, modularnost in ponovna uporaba.

4.2.3

EESO v celoti podpira oblikovanje inovativnih pilotnih linij za prototipe. Da bi spodbudili sinergijo med komercialno proizvodnjo in strateško pomembnim obrambnim, letalskim in vesoljskim proizvodnim sektorjem, bi morali pri zasnovi čipov, razvitih v tem kontekstu, upoštevati edinstvene zahteve teh sektorjev. Projekti, ki so namenjeni pokrivanju potreb v obrambnem, letalskem in proizvodnem sektorju, bi morali imeti tudi prednost pri dostopu do pilotnih linij.

4.2.4

EESO meni, da bi morali obrambni, letalski in vesoljski industriji kot strateškim sektorjem dati prednost pri razvoju postopkov certificiranja. Razvoj standardov bo ključnega pomena. Da bi kar najbolj povečali možnosti za sinergijo, bi lahko pobuda Čipi za Evropo podprla razvoj skupnih vojaško-civilnih standardov v okviru evropske strategije za standardizacijo.

4.3 Krepitev evropskega ekosistema in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe

4.3.1

EESO se strinja, da bo potrebna znatna in hitra javna podpora za spodbujanje velikih zasebnih naložb, potrebnih za krepitev proizvodnih zmogljivosti v Evropi. Za privabljanje teh naložb bo ključno zagotoviti pravno varnost in čim bolj zmanjšati birokracijo. Zato je bistveno jasno opredeliti merila za določitev integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU ter odobritev državne pomoči, pa tudi poenostaviti upravne postopke. Določiti je treba tudi merila za usklajevanje različnih razpoložljivih podpornih ukrepov, da se zagotovi učinkovita in nediskriminatorna uporaba pravil o državni pomoči.

4.3.2

EESO pozdravlja dejstvo, da načelo „prvi tovrstni“ zagotavlja podporo inovacijam ne le v smislu tehnološkega vozlišča, temveč tudi v smislu procesne tehnologije, zmogljivosti in trajnostnosti. Uvedlo bi se lahko dopolnilno načelo „za celotno EU“ za opredelitev objektov, ki neposredno koristijo več državam (na primer z zavezo, da bodo pod enakimi pogoji oskrbovali podjetja iz več držav članic).

4.3.3

Da bi preprečili drago tekmo za subvencije med državami članicami, EESO predlaga, naj se javno financiranje čim bolj uskladi na ravni EU (z uporabo okvira skupnega podjetja in pomembnih projektov skupnega evropskega interesa ter z usklajevanjem digitalnih poglavij iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, v skladu s katerimi naj bi za digitalno preobrazbo porabili 20 % ali 145 milijard EUR). Prilagoditev uporabe mehanizma za nadzor državne pomoči v skladu s členom 107 PDEU naj bi omogočila tudi hitrejšo in predvidljivejšo oceno javne podpore. V zvezi s tem ugotavljamo, da se je na primer začasni okvir za COVID-19 izkazal za uspešnega pri zagotavljanju pravočasne in ustrezne podpore ter smernic o podpori za širokopasovne povezave. Čeprav javna podpora za integrirane proizvodne obrate in odprte livarne EU lahko pokrije do 100 % vrzeli v financiranju, so zelo dobrodošle nadaljnje smernice za analizo. Na primer, integrirani proizvodni obrati in odprte livarne EU, ki izpolnjujejo tudi merilo „za celotno EU“, bi lahko bili upravičeni do hitrejše odobritve pomoči.

4.3.4

EESO meni, da bi morala Komisija pri ocenjevanju državne pomoči upoštevati dodatne cilje, na primer spodbujanje strateških sektorjev, kot je obrambna, letalska in vesoljska industrija, ter zagotavljanje skladnosti s trajnostnimi cilji EU.

4.4 Spoprijemanje z resnim pomanjkanjem znanj in spretnosti

4.4.1

Digitalne veščine so ključne za doseganje evropskih ambicij na področju polprevodnikov, povpraševanje po njih pa bo še naprej naraščalo. EESO zato pozdravlja osredotočenost na odpravljanje evropskih vrzeli v digitalnih veščinah in poziva k ambicioznemu izvajanju predvidenih pobud v zvezi s tem.

4.5 Razumevanje svetovnih dobavnih verig in predvidevanje prihodnjih kriz

4.5.1

EESO pozdravlja strateško osredotočenost na načrtovanje in spremljanje dobavnih verig ter ugotavljanje tveganja motenj. Nekatera tveganja so za obrambni, letalski in vesoljski sektor še posebno pomembna, vključno z vplivom, ki ga imajo na dobavitelje politike ESG, predpisi EU, kot je uredba REACH, ter zunanje in izvozne politike domačih držav tujih dobaviteljev (na primer ITAR/EAR ZDA).

4.5.2

Ta naloga zahteva pristop, ki odraža zapleteno, čezmejno naravo dobavnih verig in zagotavlja skladnost informacij. EESO zato poziva, naj zbiranje podatkov centralno izvaja en sam imenovan organ na ravni EU, ki bi mu podjetja po vsej Uniji poročala v skladu z jasnimi in poenostavljenimi zahtevami. Vzpostaviti je treba ustrezne mehanizme za zagotovitev zaupnosti občutljivih informacij, ki jih predloži industrija.

4.5.3

Na koncu je pomembno zagotoviti jasnost glede pravil, ki veljajo v kriznih razmerah. Na primer, ker se večina vrst čipov uporablja v različnih industrijskih panogah, bodo med svetovnim pomanjkanjem podjetja iz več kritičnih sektorjev verjetno potrebovala dostop do istih proizvodov in proizvodnih zmogljivosti. Zato so potrebna jasna merila za prednostno razvrščanje naročil in dodeljevanje proizvodov v okviru skupnih nakupov.

4.6 Mednarodno sodelovanje

4.6.1

Svetovni polprevodniški ekosistem je zapleten, specializiran in močno medsebojno odvisen. Zato je treba prizadevanja za povečanje proizvodnih zmogljivosti in odpornosti na ravni EU povezati s sodelovanjem s podobno mislečimi mednarodnimi partnerji. Z izkoriščanjem prednosti vsakega partnerja in razvojem usklajenih strategij bomo spodbudili sinergije, preprečili podvajanje dela in povečali učinkovitost v celotni vrednostni verigi.

EU bi morala pri prizadevanjih za sodelovanje s partnerji na področju čipov kar najbolje izkoristiti obstoječe forume, kot je Svet za trgovino in tehnologijo med EU in ZDA, ter vključiti industrijske deležnike glede na njihovo strokovno znanje in vlogo pri izvajanju projektov v praksi.

V Bruslju, 13. maja 2022

Predsednik posvetovalne komisije za spremembe v industriji

Pietro Francesco DE LOTTO

(1) TechNavio, Semiconductor Market in Military and Aerospace Industry by Product and Geography – Forecast and Analysis 2021-2025 (Trg polprevodnikov v vojaški in vesoljski industriji glede na proizvode in geografsko razporeditev – napoved in analiza za obdobje 2021–2025), november 2021; Gartner, Worldwide Semiconductor Revenue Grew 10,4 % in 2020 (Svetovni prihodki od polprevodnikov so se leta 2020 povečali za 10,4 %), Gartner Press Release, 12. april 2021.

(2) Attinasi, Maria Grazia, et al., The semiconductor shortage and its implication for euro area trade, production and prices (Pomanjkanje polprevodnikov in njegove posledice za trgovino, proizvodnjo in cene v euroobmočju), ECB Economic Bulletin 4/2021, april 2021.

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/34

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih)

(COM(2022) 46 final – 2022/0032 (COD))

(2022/C 365/06)

Poročevalec:

Dirk BERGRATH

Zaprosili	Evropski parlament, 7. 3. 2022 Svet, 17. 3. 2022
Pravna podlaga	člen 114, člen 172(3), člen 182(1) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	1. 6. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	205/0/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) izrecno pozdravlja načrt za povečanje odpornosti evropske industrije in okrepitev domače industrije polprevodnikov. Akt o čipih bi se moral osredotočati predvsem na izboljšanje preglednosti in sodelovanja v vrednostni verigi in zmanjšanje svetovne odvisnosti pri zasnovi, izdelavi, pakiranju, preskušanju in sestavljanju s ciljno usmerjenimi spodbudami.

1.2

Vendar akt o čipih ne upošteva celotnega ekosistema v enaki meri, ampak močno poudarja segment polprevodnikov, ki bo sicer pomemben za industrijo prihodnosti, za zdaj pa ima zelo malo primerov uporabe. To bi bilo treba izboljšati in se bolj osredotočiti na segmente čipov, ki so v industriji dejansko potrebni.

1.3

Akt o čipih ne bo bistveno prispeval k reševanju sedanjih problemov v dobavni verigi, katerih posledice so na primer vidne v avtomobilski industriji in strojništvu. Za segmente čipov, ki so potrebni za sedanje evropske industrijske panoge, bi bilo zato treba pripraviti dodatne posebne ukrepe, da bi postali odpornejši na krize. To bo ne le okrepilo obstoječo industrijo polprevodnikov v Evropi in podprlo njeno posodobitev, ampak bo zaradi večje zanesljivosti oskrbe koristilo tudi evropskim proizvodnim sektorjem, ki so odvisni od čipov.

1.4

Tako za odločitve o usmeritvi industrijske politike ne bi smela biti odločilnega pomena samo strukturna velikost čipov, ampak tudi ciljna analiza potreb industrijskih uporabnikov, da se zagotovi ciljna usmerjenost načrtovanih podpornih ukrepov.

1.5

Dodatna merila, ki bi jih bilo treba upoštevati, so na primer energijska učinkovitost čipov, vrsta surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo, in čim bolj krožna proizvodnja. Komisija, države članice in industrija bi zato morale skupaj razpravljati o tem, kako bi bilo mogoče čim bolj diverzificirati vire oskrbe, in zlasti o tem, kako bi bilo mogoče v okviru industrializiranega krožnega gospodarstva bolje reciklirati kritične surovine v mikroelektroniki.

1.6

Strategija Evropske unije za čipe zlasti ne bi smela biti omejena samo na procesorje, ampak bi morala obravnavati vse vrste integriranih vezij, vključno s pasivnimi komponentami in embalažnimi materiali ter izdelavo strojev. Načelo „od laboratorija do izdelave“, ki ga je predstavila Komisija, ni dovolj široko, saj se vrednostna veriga ne konča z izdelavo.

1.7

Da bi zagotovili razpoložljivost usposobljenih delavcev za izvajanje podpornih ukrepov industrijske politike, Komisija predlaga številne ukrepe za usposabljanje. Opaziti pa je mogoče zelo močan poudarek na visokokvalificiranih delavcih. To je ključnega pomena za uspeh tehnološkega preskoka na segment polprevodnikov, manjših od 10 nm. Pri tem se ne sme prezreti, da je treba za izboljšanje industrijske uveljavitve ekosistema olajšati zlasti možnosti dostopa delavcem, ki niso visokokvalificirani.

2. Uvod in splošne ugotovitve

2.1

V aktu EU o čipih se predlaga razvijanje evropskih prednosti in odprava preostalih pomanjkljivosti, da bi ustvarili uspešen polprevodniški ekosistem in odporno dobavno verigo, hkrati pa opredelili ukrepe za pripravo, predvidevanje in odzivanje na prihodnje motnje v dobavnih verigah.

2.2

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih) (1) dopolnjuje sporočilo Akt o čipih za Evropo (2).

3. Splošne ugotovitve

3.1 Umestitev predloga

3.1.1

EESO pozdravlja predlog in zlasti dejstvo, da obravnava ugotovljeno potrebo po ukrepanju na področju varnosti dobavne verige ter preglednosti in sodelovanja v vrednostni verigi. Akt o čipih obravnava zanesljivost oskrbe kot bistveno vprašanje za uspeh zelene in digitalne preobrazbe.

3.1.2

V zvezi s tem EESO pozdravlja, da se odvisnost od dobaviteljev iz tretjih držav, zlasti pri zasnovi, izdelavi, pakiranju, preskušanju in sestavljanju, priznava kot problem.

3.1.3

EESO ugotavlja, da akt o čipih ne bo bistveno prispeval k reševanju problemov v dobavni verigi, katerih posledice so na primer vidne v avtomobilski industriji. Zato bi bilo treba dodatno obravnavati segment čipov, ki se danes uporablja in se bo predvidoma tudi v prihodnje uporabljal predvsem v avtomobilski industriji, pa tudi na področju bele tehnike in strojništva, zlasti polprevodnike, manjše od 16 nm, in razviti dodatne posebne ukrepe, da bi ta segment postal odpornejši na krize. To bo ne le okrepilo obstoječo industrijo polprevodnikov v Evropi in podprlo njeno posodobitev, ampak bo zaradi večje zanesljivosti oskrbe koristilo tudi evropskim proizvodnim sektorjem, ki so odvisni od čipov.

3.1.4

EESO pozdravlja cilj krepitve položaja evropskega trga z izboljšanjem povezljivosti v vrednostni verigi in zlasti z osredotočanjem na tiste segmente, ki so posebno stroškovno intenzivni in tvegani.

3.1.5

EESO načeloma pozdravlja predlagane ukrepe ter zahteve za države članice in industrijo.

3.1.6

EESO obžaluje, da zlasti zadnje faze proizvodnje, tj. pakiranje, preskušanje in sestavljanje, niso obsežno upoštevane v aktu o čipih in bodo tako še naprej predstavljale ranljive dele v ekosistemu.

3.1.7

V zvezi s tem EESO obžaluje, da v aktu o čipih ni ustrezno upoštevan ekosistem mikroelektronike, saj je v njem večji poudarek na vodilnem segmentu.

3.1.8

EESO meni, da je vprašanje strukturne velikosti, zlasti navedene nanometrske številke, vse manj pomembno. Ker navedena nanometrska številka ne opisuje več dejanske fizične dimenzije (3), bi bilo treba ponovno razpravljati o tem, ali je izključno osredotočanje na nanometrsko območje še smiselno ali pa bi bilo treba dodatno uporabiti druga merila, ki temeljijo predvsem na dejanski potrebi industrijskih uporabnikov, odražajo pa tudi cilje zelene in digitalne preobrazbe.

3.1.9

Zato bi se morala tovrstna strategija osredotočiti na vprašanje, katere potrebe industrije je treba izpolniti v prihodnjih desetletjih, da bi ohranili in povečali konkurenčnost evropske industrije. Strategija ne bi smela biti omejena le na procesorje, ampak bi morala obravnavati vse vrste integriranih vezij in vključiti tudi pasivne komponente in embalažne materiale ter proizvodnjo strojev, da bi zajela celoten obseg ekosistema. Ta strategija bi morala vključevati tudi splošno logistiko in zanesljivost oskrbe s surovinami in kritičnimi surovinami. Ker so trgi za mikroelektroniko zelo dinamični, bi bilo treba v izmenjavah z ustreznimi forumi deležnikov to strategijo redno pregledovati in posodabljati.

3.1.10

EESO pozdravlja dejstvo, da se predlog osredotoča tudi na segmente polprevodnikov, ki bodo zmanjšali porabo energije v sektorjih, usmerjenih v prihodnost, kot je sektor IKT, zlasti za podatkovne centre in ponudnike storitev v oblaku.

3.1.11

EESO pozdravlja določitev integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU. Vendar poziva Komisijo, naj jasneje opredeli, kateri kazalniki se bodo uporabili za merjenje „jas[nega] pozitiv[nega] učin[ka] na vrednostno verigo polprevodnikov Unije, kar zadeva zagotavljanje zanesljivosti oskrbe in povečanje usposobljene delovne sile“.

3.1.12

EESO pozdravlja tudi, da je odločitev mogoče preklicati, če se izkaže, da je vloga za ta status temeljila na predložitvi napačnih informacij ali informacij, ki so medtem zastarale. Komisija bi morala zagotoviti popoln nadzor, da se zagotovi skladnost s pravili.

3.1.13

EESO načeloma pozdravlja dejstvo, da bi morali biti imenovani organi držav članic pooblaščeni, da od industrije pridobijo informacije, ki jim bodo omogočile pregled nad dobavnimi in vrednostnimi verigami ter njihovimi ključnimi akterji. Dobrodošlo bi bilo, da bi bilo pridobivanje informacij enotno na ravni EU, da se podjetjem ne bi bilo treba prilagajati vsaki državi članici. To bi zmanjšalo birokracijo. Zato je dejansko smiselno, da se integrirani proizvodni obrati in odprte livarne EU obravnavajo kot obrati v javnem interesu. Prav tako je smiselno spodbuditi države članice, da vzpostavijo nacionalne podporne programe in postopke odobritve. Ker so zbrane informacije lahko občutljivi podatki, je pomembna njihova zaupna obravnava. Zlasti bi bilo treba zagotoviti preglednost glede tega, kaj se zgodi z zahtevanimi podatki.

3.1.14

EESO pozdravlja posebno obravnavo pomanjkanja znanj in spretnosti ter zlasti osredotočenost na potrebo po povečanju privlačnosti polprevodniškega ekosistema za mlade talente in na dejstvo, da obstoječa delovna sila v tem sektorju očitno potrebuje nadaljnje usposabljanje in preusposabljanje, da bi zapolnili tehnološko vrzel. Vendar predlagani ukrepi za slednjo skupino ne zadoščajo. Pripraviti bi bilo treba bolj ciljno usmerjene programe za zaščito delovnih mest.

3.1.15

EESO pozdravlja napoved ustanovitve Evropskega konzorcija za čipno infrastrukturo ter poziva koordinatorja in Komisijo, naj poskrbita za reprezentativnost v sestavi konzorcija, zlasti za zastopanost vseh delov polprevodniškega ekosistema.

3.2 Odzivi na krizo: preglednost in prednostno razvrščanje proizvodov kot koristni orodji za podporo varnosti dobavne verige

3.2.1

EESO načeloma pozdravlja predlog za uvedbo nabora orodij za zagotovitev odpornosti na nihanja na svetovnih trgih. Nabor orodij bo primeren za zagotovitev preglednosti v vrednostni verigi in bo tako prispeval k večji zanesljivosti oskrbe.

3.2.2

Zlasti sistem zgodnjega opozarjanja bo pomagal pri predvidevanju ozkih grl in pripravi ustreznih protiukrepov, če bodo vsi akterji izpolnili svoje obveznosti in bo vzpostavljeno potrebno zaupanje v skrbno ravnanje z informacijami. Pri tem bi bilo treba zagotoviti, da obstajajo možnosti poročanja v vseh sektorjih in pri vseh akterjih ter da se zlasti ohranijo ustrezni mehanizmi za podjetja in socialne partnerje.

3.2.3

Možnost prednostnega razvrščanja strateško pomembnih naročil v integriranih proizvodnih obratih in odprtih livarnah EU ter v proizvodnih obratih, ki so to sprejeli kot možnost v zameno za državno pomoč, je lahko ustrezno sredstvo za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, hkrati pa pomeni poseg v trg. Zato pozivamo Komisijo, naj jasneje opredeli, v katerih primerih je to primerno in mogoče pričakovati.

3.2.4

V primeru javnih naročil so lahko koristno dopolnilo tudi projekti skupnega javnega naročanja, saj zagotavljajo razpoložljivost surovin in končnih proizvodov, ki morda posameznim državam članicam niso na voljo ali so jim na voljo v omejenem obsegu.

3.2.5

Vendar bi morale Komisija in države članice razen o teh mehanizmih razmisliti tudi o strateškem kopičenju zalog kritičnih surovin in določenih vrst čipov, izbranih na podlagi preglednih meril, da se zagotovi zanesljivost oskrbe na kritičnih področjih. Komisija bi morala zaradi različnih zahtev za čipe in napredka tehničnega razvoja oblikovati jasna in pregledna merila za odločanje o tem, ali je strateško kopičenje zalog smiselno in kdaj bi bilo lahko učinkovito.

3.3 Celovita ocena tveganja mora upoštevati celoten ekosistem

3.3.1

EESO pozdravlja načrtovano izvedbo ocene tveganja za vse sektorje ekosistema in celotno vrednostno verigo, zlasti v zvezi z viri surovin iz tretjih držav.

3.3.2

EESO pri tem poudarja, da ocena tveganja, usmerjena k rešitvam, zahteva tudi strateško zmanjšanje kritičnih odvisnosti, da bi se povečala odpornost Evropske unije. Komisija bi zato morala skupaj z državami članicami razpravljati o tem, kako bi bilo mogoče čim bolj diverzificirati vire oskrbe, in zlasti o tem, kako bi bilo mogoče v okviru industrializiranega krožnega gospodarstva bolje reciklirati kritične surovine v mikroelektroniki. Potrebna je tudi razprava o tem, kako zgraditi potrebno infrastrukturo, kot so obrati za razstavljanje, katere zahteve za proizvode bodo potrebne za čim obsežnejši in čim bolj industrializiran sektor recikliranja ter kateri načini certificiranja so koristni in izvedljivi, da se omogoči čimprejšnje in čim popolnejše recikliranje surovin.

3.3.3

EESO poudarja, da bo spodbujanje evropskih proizvodnih obratov prispevalo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Skrajšale se bodo dobavne verige in prometne poti, hkrati pa se bo z naložbami v najsodobnejše proizvodne tehnologije zmanjšal tudi vpliv na okolje in pozornost se bo tako lahko namenila optimalni uporabi surovin in čim obsežnejšemu recikliranju odpadkov ter učinkovitemu čiščenju pitne vode. Tako se pri proizvodnji najnovejše generacije ne upošteva samo njena izboljšana energijska učinkovitost, ampak tudi okoljski odtis.

3.3.4

EESO poudarja tudi, da bo spodbujanje evropskih proizvodnih obratov izboljšalo upoštevanje minimalnih socialnih standardov, na primer tistih iz Evropske socialne listine ali Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zaradi česar se bo izboljšal tudi socialni odtis.

3.3.5

EESO opozarja, da je treba pri doseganju strateške odpornosti evropske industrije upoštevati celotni polprevodniški ekosistem. Načelo „od laboratorija do izdelave“, ki ga je predstavila Komisija, ni dovolj obsežno, saj se vrednostna veriga ne konča z izdelavo, in je tako le pogojno primerno za to, da postane evropski trg bolj neodvisen od svetovnih tveganj. Če zaledni segment vrednostne verige ni posebej obravnavan, je tveganje neprimerno večje, na primer za naravne nesreče ali prekinjene prometne poti, kar je med drugim pospešilo sedanjo krizo v oskrbi. Kot navaja Komisija v aktu o čipih, je tržni delež EU v sektorju embalaže le približno 5 %, kar je precej pod tržnim deležem celotne industrije.

3.3.6

EESO poudarja, da celovita vizija ekosistema, vključno z zalednimi procesi, prav tako prispeva k doseganju evropskega zelenega dogovora. Zato z okoljskega vidika ni smiselno, da se čelna proizvodnja v Evropi ohrani, proizvodi pa se pošiljajo v tretje države, tam preizkusijo in pakirajo, da se jih nato ponovno uvozi v Unijo. Poleg s tem povezanimi okoljskimi vprašanji so tako podaljšane dobavne verige tudi precej bolj izpostavljene tveganju. Tu je treba najti pravo ravnovesje v smislu odprte strateške avtonomije, da bo EU postala odporna, ne da bi pri tem tvegala ločitev od svetovnega trga.

3.3.7

EESO zato priporoča, da se zlasti za preprečitev neželene geografske segmentacije ali koncentracije nekaterih zelo dobičkonosnih ali stroškovno intenzivnih tržnih segmentov bolje pojasni vloga celotne dobavne verige, zlasti pa naj se v strategiji za polprevodnike obsežneje obravnavajo zaledni procesi v Uniji.

3.3.8

EESO zato predlaga, da bi bilo treba preučiti in se dodatno osredotočiti na napredno tehnologijo embalaže, ki bi bila primerna za stroškovno in energijsko učinkovito uporabo v Evropi, s čimer bi Unija postala še bolj neodvisna od svetovnih tveganj in tržnih nihanj.

3.4 Sofinanciranje kot koristen ukrep za zmanjšanje tveganja in stroškov

3.4.1

EESO pozdravlja dejstvo, da naj bi bila na podlagi navedenih meril mogoča državna pomoč, zlasti če zadevne zmogljivosti v Uniji sicer ne bi bile na voljo ali bi bile na voljo v omejenem obsegu in če so v posebnem strateškem interesu.

3.4.2

EESO pozdravlja tudi dejstvo, da se pričakuje, da bodo zadevne zmogljivosti dolgoročno funkcionalne brez dodatne državne pomoči in da se bodo sprejele tudi močne zaveze glede prispevka k inovacijam v polprevodniškem ekosistemu Unije.

3.4.3

EESO poudarja, da morajo biti spodbujevalni učinki dejansko merljivi in da se je treba izogibati sofinanciranju že načrtovanih projektov, da bi zagotovili dejanski pozitivni učinek razpoložljivih sredstev na inovacije in zaposlovanje v celotnem polprevodniškem ekosistemu.

3.4.4

Vendar po mnenju EESO manjkajo druga merila, zlasti ker bi bilo treba omogočiti do 100-odstotno odpravo opredeljenih vrzeli v financiranju. Pri tem bi morala imeti pomembno vlogo merila socialne politike, kot so odnos zadevnega podjetja do socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj, prednostno sodelovanje z dobavitelji s sedežem v Uniji, pa tudi število trajnostnih delovnih mest, ustvarjenih z naložbami, in kakovost delovnih pogojev.

3.4.5

EESO tudi predlaga, da se podpora ne bi smela osredotočati na posamezne segmente polprevodniškega ekosistema, ampak bi bilo treba poleg navedenih meril upoštevati tudi uravnoteženost finančne podpore v celotni vrednostni verigi.

3.5 Znanja in spretnosti ter ukrepi v zvezi s kvalifikacijami kot dodatno gonilo inovacij

3.5.1

EESO pozdravlja dejstvo, da se akt o čipih osredotoča na znanja in spretnosti ter kvalifikacije. Za uspeh zelene in digitalne preobrazbe so posebno pomembne ciljno usmerjene javne naložbe v izobraževanje in usposabljanje ter izpopolnjevanje in preusposabljanje. Opaziti pa je mogoče zelo močan poudarek na visokokvalificiranih delavcih, pri čemer so posebej izpostavljeni podiplomski programi. To je nedvomno ključnega pomena za uspeh preskoka tehnologije na segment polprevodnikov, manjših od 10 nm. Pri tem se ne sme prezreti, da je treba za izboljšanje industrijske uveljavitve ekosistema olajšati zlasti možnosti dostopa delavcem, ki niso visokokvalificirani.

3.5.2

Polprevodniški ekosistem mora postati privlačnejši za delavce. Poleg privlačnih podiplomskih programov se priporoča pristop, ki upošteva celoten izobraževalni sistem. Ekosistem bi bilo treba spodbujati že v srednjih šolah, na primer s preoblikovanjem učnih načrtov za naravoslovne predmete, da bi obravnavali posebne potrebe ekosistema. To omogoča zgodnje načrtovanje poklicne poti in ustrezne odločitve. Poenostavljen dostop do visokokakovostnih, na potrebah temelječih in plačanih pripravništev, praks in programov mentorstva v industriji ter posodobljene informacije o možnih poklicnih poteh lahko dodatno povečajo privlačnost sektorja.

3.5.3

Cilj mora biti tudi usposabljanje za ravnanje z novimi proizvodnimi metodami in posebnimi zahtevami za zasnovo in proizvodnjo polprevodnikov, manjših od 10 nm, za tiste osebe, ki so že v polprevodniškem ekosistemu, da se omogoči nemoten prehod na naslednjo generacijo tehnologije. V zvezi s tem je treba pozdraviti vzpostavitev evropske mreže kompetenčnih centrov, pri čemer je treba paziti, da se dejansko ponudijo ciljno usmerjeni ukrepi za usposabljanje že zaposlenih v industriji.

3.5.4

Da bi zagotovili uspeh zelene in digitalne preobrazbe, bi bilo treba posebno pozornost nameniti izpopolnjevanju in preusposabljanju delavcev v panogah in regijah, ki se soočajo s strukturnimi spremembami. Aktivna industrijska politika bi morala biti usmerjena zlasti v regije, ki so jih prizadele deindustrializacija in nesorazmerno izseljevanje delovno sposobnega prebivalstva, ter spodbujanje naložb v teh regijah. Poleg tega bi bilo treba razpravljati o tem, kako bi lahko ukrepe za izpopolnjevanje in preusposabljanje združili s skrajšanim delovnim časom ali nadomestilom za brezposelnost in kako bi lahko prizadetim delavcem prek podjetij za posredovanje delavcev dali priložnost za sodelovanje v ustreznih ukrepih za preusposabljanje.

3.5.5

Države članice bi bilo treba tudi spodbujati, da vzpostavijo ustrezne programe in jih vključijo v svoje nacionalne strategije za kvalifikacije.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) COM(2022) 46 final.

(2) COM(2022) 45 final.

(3) https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=9063714

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/40

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa v zvezi s Skupnim podjetjem za čipe

(COM(2022) 47 final – 2022/0033 (NLE))

(2022/C 365/07)

Poročevalec:

Stoyan TCHOUKANOV

Zaprosilo	Svet, 16. 3. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	1. 6. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	207/0/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

1.2

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se zato strinja s strateškim ciljem okrepitve evropskega polprevodniškega ekosistema in se pridružuje mnenju, da mora Evropa pritegniti naložbe v oblikovanje in proizvodnjo najnaprednejših čipov. Vendarle meni, da bi bilo trdnost lažje doseči, če bi evropske raziskovalce, inženirje in usposobljeno delovno silo spodbudili, da ostanejo v Evropi, med drugim s finančnimi spodbudami in poklicnimi možnostmi, primerljivimi s tistimi, ki se ponujajo v Aziji ali ZDA.

1.3

Zaradi nujne potrebe po ukrepanju ni bila opravljena ocena učinka in ni bilo predvideno spletno javno posvetovanje. EESO želi izraziti nekaj pomislekov, ker predlog ne vsebuje ocene učinkov. Sicer razume, da bi tehnična ocena učinka običajne dolžine zaradi nujnosti zadeve trajala predolgo, vendar meni, da bi morala Komisija zagotoviti vsaj pametno matriko za dinamično simulacijo, ki bi sozakonodajalcema in civilni družbi pomagala predvideti morebitni učinek predloga.

1.4

Ker ni bila opravljena ocena učinka, je EESO še toliko bolj zaskrbljen zaradi proračunskih sredstev, namenjenih Skupnemu podjetju za čipe. Civilna družba si namreč ne more izoblikovati mnenja o utemeljitvi ali metodologiji, ki ju je Komisija uporabila za določitev proračuna. Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena aktu o čipih, ne zadostuje.

1.5

EESO meni, da je intelektualna lastnina bistveni element, ki zagotavlja nadomestilo za naložbe in raziskovalna prizadevanja inovatorjev EU, hkrati pa izpolnjuje potrebe izvajalcev/uporabnikov ter omogoča spodbujanje inovativnih polprevodnikov in vzpostavitev najsodobnejšega evropskega ekosistema čipov, zato bi jo bilo treba navesti v določbah predloga in ne le v obrazložitvenem memorandumu, ki nima pravno zavezujočih učinkov.

1.6

S Skupnim podjetjem za čipe se želi z delitvijo tveganj in zagotavljanjem predvidljivosti naložb zmanjšati tveganja in negotovosti za industrijo, ki so povezane z vlaganjem v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter nove tehnologije. Ameriški proizvajalec čipov je predstavil načrte za naložbe v višini 88 milijard USD po vsej Evropi v okviru ambiciozne širitve, s katero bi zmanjšali neravnovesja v svetovni dobavni verigi polprevodnikov, kar kaže na pozitiven odziv vlagateljev na predlagani evropski akt o čipih.

2. Uvod

2.1

Avtomobili, računalniki, pametni telefoni, aplikacije in infrastruktura za zdravje, energija, varnost, komunikacije in industrijska avtomatizacija – to so številni sektorji, ki se v zadnjih mesecih soočajo z zamudami pri dobavi. Razlog za to je pomanjkanje polprevodnikov, teh zelo majhnih komponent, ki so del naših tehnoloških naprav.

2.2

Polprevodniki so v središču močnih geopolitičnih interesov, saj državam nudijo pogoje za ukrepanje (vojaško, gospodarsko in industrijsko) ter spodbujanje digitalnega in ekološkega prehoda. Za industrijo polprevodnikov, ki je glavno prednostno področje pri doseganju digitalne suverenosti EU, bo imel ruski napad na Ukrajino srednje- in dolgoročno številne stranske učinke. Razmere bodo vplivale na proizvodnjo neona, paladija in C4F6. To so tri snovi, ki so ključne in nenadomestljive pri proizvodnji mikročipov.

2.3

Združene države Amerike so vodilne na področju oblikovanja polprevodnikov. Hkrati je ameriški kongres januarja 2021 sprejel zakon o spodbudah za proizvodnjo polprevodnikov (CHIPS) za Ameriko. Azijska proizvodnja je skoncentrirana zlasti na Tajvanu in zagotavlja približno 70 % celotne proizvodnje in 90 % tehnološko najnaprednejših čipov. Čeprav je trenutno pomanjkanje deloma posledica pandemije COVID-19, ne smemo spregledati pomena gospodarske tekme med Washingtonom in Pekingom, ki Tajvan postavlja v ospredje tehnološkega tekmovanja med obema silama.

2.4

Glede na opisane razmere je cilj predlagane uredbe skupaj ustvariti najsodobnejši evropski ekosistem čipov, ki bi zajemal proizvodnjo. S predlagano uredbo se spreminjajo sedanji predlogi, da bi tako gradili na prednostih Evrope in odpravili preostale pomanjkljivosti, razvili uspešen polprevodniški ekosistem in odporno dobavno verigo, hkrati pa določili ukrepe za pripravo in predvidevanje prihodnjih motenj v dobavni verigi ter odzivanje nanje.

2.5

Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa (v nadaljnjem besedilu: predlog) dopolnjuje predlog akta o čipih. Eden od ciljev tega akta je vzpostavitev pobude Čipi za Evropo za podporo obsežni krepitvi zmogljivosti. Ukrepi v okviru pobude se bodo izvajali predvsem prek Skupnega podjetja za čipe, tj. spremenjenega in preimenovanega sedanjega Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije.

2.6

Pobuda Čipi za Evropo bo iz proračuna EU prejela podporo v skupni višini 3,3 milijarde EUR, od tega 1,65 milijarde EUR v okviru programa Obzorje Evropa in 1,65 milijarde EUR v okviru programa Digitalna Evropa. Od tega skupnega zneska bo 2,875 milijarde EUR izvršenih prek Skupnega podjetja za čipe.

3. Splošne ugotovitve

3.1 Človeški kapital

3.1.1

EESO ugotavlja, da cilj ni doseči samozadostnost, kar ni uresničljivo, saj soodvisnost v dobavnih verigah s tretjimi državami ostaja velika, temveč pospešiti proces doseganja strateške avtonomije in tehnološke suverenosti ter reformirati okvir svetovne konkurence s krepitvijo skupne industrijske politike EU.

3.1.2

EESO se strinja s strateškim ciljem okrepitve evropskega polprevodniškega ekosistema in se pridružuje mnenju, da mora Evropa pritegniti naložbe v oblikovanje in proizvodnjo najnaprednejših čipov. Vendarle meni, da bi bilo trdnost lažje doseči, če bi evropske raziskovalce, inženirje in usposobljeno delovno silo spodbudili, da ostanejo v Evropi, med drugim s finančnimi spodbudami in poklicnimi možnostmi, primerljivimi s tistimi, ki se ponujajo v Aziji ali ZDA.

3.1.3

Eden od ciljev svežnja akta o čipih je podpreti obsežno krepitev zmogljivosti z naložbami v čezmejne raziskave, da bi omogočili razvoj vrhunskih polprevodniških tehnologij naslednje generacije, med drugim s poudarkom na zagonskih in rastočih podjetjih.

3.1.4

Predlog se osredotoča na podpiranje naložb v čezmejne in prosto dostopne raziskovalne, razvojne in inovacijske infrastrukture v Uniji. EESO ugotavlja, da mora imeti EU za dosego teh ciljev možnost opreti se na človeški kapital, raziskovalce, saj lahko le ti razvijejo njen inovacijski potencial. Sprašuje se, s kakšnimi konkretnimi ukrepi se bo poskrbelo, da se naši raziskovalci ne bi izseljevali iz EU in da bi imeli dejavno vlogo v načrtovani mreži kompetenčnih centrov po vsej Evropi?

3.1.5

Raziskovalci in mladi inženirji na splošno menijo, da je mogoče v državah, ki niso članice EU, najti boljše plačilo in poklicno napredovanje. Ob tem EESO prosi Komisijo, naj da na voljo statistične podatke, ki bi omogočili oceno trendov bega možganov v druge raziskovalne in kompetenčne centre. K projektu lahko pritegne dodatne vire program za pospešitev postopka priznavanja tujih strokovnjakov. Dejansko bodo cilji predloga ostali nesmiselni, če ne bo raziskovalcev, inženirjev in usposobljenih delavcev, ki bodo pripravljeni delati in ostati v EU.

3.2 Ocena učinka

3.2.1

Zaradi nujne potrebe po ukrepanju ocena učinka ni bila opravljena in ni bilo predvideno spletno javno posvetovanje.

3.2.2

Da je zadeva nujna, ni mogoče zanikati. Proizvajalci se že od konca leta 2020 soočajo s pomanjkanjem sestavnih delov, zlasti polprevodnikov, kar je posledica več kumulativnih dejavnikov:

—	omejitev gibanja, povezanih z zdravstveno krizo zaradi pandemije COVID-19, ki so ustavile proizvodnjo in povzročile zamude pri dostavi,

—	podnebnih razmer; na proizvodnjo polprevodnikov na Tajvanu so vplivale zlasti hude suše, saj je za proizvodnjo potrebno veliko vode,

—	povečanega povpraševanja po elektronski opremi (računalnikih itd.),

—	porasta števila električnih vozil,

—	vse večjega zanimanja za rudarjenje kriptovalut, za kar so potrebni grafični procesorji, sestavljeni iz polprevodnikov,

—	uvajanja generacije 5G, za kar so potrebni polprevodniki v perifernih delih,

—	avtomatizacije obratov v okviru projektov industrije 4.0, pri kateri se uporabljajo polprevodniki.

3.2.3

EESO meni, da nujne razmere niso edina težava, temveč je problem v tem, da 70 % polprevodnikov proizvedeta podjetji TSMC in Samsung Electronics. Ti morata zaradi velikega povpraševanja dati prednost nekaterim strankam, gradnja novega proizvodnega obrata pa traja dve do tri leta (1).

3.2.4

Ob tej priložnosti želi EESO izraziti nekaj pomislekov glede tega, da v predlogu ni ocene učinka. Evropska komisija je aprila 2021 začela izvajati agendo za boljše pravno urejanje, da bi združili moči za pripravo boljše zakonodaje (2). Uveden je bil pristop „za enega sprejetega se eden odpravi“, ki bo leta 2022 postal ključna os politike EU.

3.2.5

EESO razume, da bi tehnična ocena učinka običajne dolžine zaradi nujnosti zadeve trajala predolgo in bi bila v praksi nekoristna, vendar meni, da bi morala Komisija zagotoviti vsaj pametno matriko za dinamično simulacijo, ki bi sozakonodajalcema in civilni družbi pomagala predvideti morebitni učinek predloga.

3.2.6

Zaradi pomanjkanja ocene učinka EESO ne more oblikovati svojega mnenja o utemeljitvi in metodologiji, ki ju je Komisija uporabila za določitev proračunskih sredstev Skupnega podjetja za čipe. Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, priložena aktu o čipih, prav tako ne zadostuje. Civilna družba mora natančno in konkretno vedeti, od kod prihaja financiranje in kam gre.

3.3 Intelektualna lastnina

3.3.1

Intelektualna lastnina ima nevarno preveč različnih definicij. V najširšem smislu pomeni vsako znanje, ki je v lasti nekoga. Primer tega so patenti, ki priznavajo lastništvo znanja in omogočajo trajanje varstva tega znanja.

3.3.2

Vendar se v industriji polprevodnikov izraz pojmuje kot enota za projektiranje ali preverjanje, ki je predpakirana in na voljo za licenciranje. Intelektualna lastnina (IP) na področju polprevodnikov (SIP) in oblikovanja (DIP) je običajno ena in ista stvar ter se pogosto imenuje le IP, bloki IP ali jedra IP. Gre za del modela, kot je procesor, ki je bil predhodno preverjen in se lahko vključi v model tretje osebe.

3.3.3

V praksi tudi pravna in upravljavska prizadevanja, potrebna za pogajanja o licencah, pogosto presegajo koristi licenciranja modelov intelektualne lastnine. Podjetja, ki se ukvarjajo s polprevodniki, zato pogosto uporabljajo svojo intelektualno lastnino v obliki patentov. Veliki portfelji patentov se lahko uporabijo tako za omejevanje konkurence kot za izboljšanje lastnega konkurenčnega položaja z navzkrižnim licenciranjem.

3.3.4

Obrazložitveni memorandum predloga se nanaša na „široko sodelovanje skupnosti uporabnikov z […] dobavitelji intelektualne lastnine“, pri čemer so omenjeni uporabniki intelektualne lastnine, ne govori pa se o imetnikih pravic intelektualne lastnine. V nadaljevanju besedila je navedeno: „Kompetenčni centri bodo olajšali odprt, pregleden in nediskriminatoren dostop do oblikovalske infrastrukture in pilotnih linij ter njihovo učinkovito uporabo.“

3.3.5

EESO se zato sprašuje, ali se „nediskriminatoren dostop“ nanaša na pristop poštenega, razumnega in nediskriminatornega (FRAND) licenciranja patentov, ki so bistveni del standarda. V tem primeru bi moral predlog zagotoviti uravnotežen in pragmatičen pristop k licenciranju FRAND, ki bi se osredotočal na večjo preglednost in iskanje srednje poti, ki bi zagotavljala ustrezno nadomestilo inovatorjem EU, hkrati pa zadoščala potrebam izvajalcev/uporabnikov in omogočala spodbujanje inovacij.

3.3.6

Nenazadnje EESO meni, da je intelektualna lastnina tako bistvena za doseganje ciljev predloga, da jo je treba izrecno navesti v določbah predloga in ne le v obrazložitvenem memorandumu, ki nima pravno zavezujočih učinkov.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Journal du Net, 2. november 2021.

(2) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje, COM(2021) 219 final.

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/44

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o fluoriranih toplogrednih plinih, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 517/2014

(COM(2022) 150 final – 2022/0099 (COD))

(2022/C 365/08)

Poročevalec:

Kęstutis KUPŠYS

Zaprosilo	Evropski parlament, 5. 5. 2022 Svet, 10. 5. 2022
Pravna podlaga	člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	31. 5. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	140/1/6

1. Sklepi in priporočila

1.1

Revizija uredbe o fluoriranih toplogrednih plinih (v nadaljnjem besedilu: uredbe o F-plinih) (Uredba (EU) št. 517/2014) (1), ki jo je 5. aprila 2022 (2) predlagala Komisija, je korak v pravo smer. Po mnenju EESO bi bilo mogoče pokazati večjo ambicioznost, da zaloge opreme, ki škodi podnebju, ne bodo še desetletja bremenile evropskih podjetij in gospodinjstev, ter da bi s sprejetjem najboljših zelenih tehnoloških rešitev ohranili vodilno globalno vlogo EU na področju podnebnih ukrepov.

1.2

Številni fluorirani ogljikovodiki imajo velik potencial globalnega segrevanja. Izboljšanje sedanjega predloga Komisije je zato dodatna priložnost, da se izognemo uporabi fluoriranih ogljikovodikov (F-plini) z visokim potencialom globalnega segrevanja in tako znatno zmanjšamo neposredne vplive na podnebje ter preidemo neposredno na alternative z nizkim potencialom globalnega segrevanja, ki ne vsebujejo teh plinov.

1.3

Za toplotne črpalke, sobne klimatske naprave, ohlajevalnike in hladilnike so na voljo alternative z nizkim potencialom globalnega segrevanja, v katerih se uporabljajo naravna hladilna sredstva. EESO podpira zamisel, da bi se po letu 2030 v teh napravah prepovedala uporaba vseh hladilnih sredstev s potencialom globalnega segrevanja, večjim od 5. Po njegovem mnenju bi bila sektorska prepoved jasno sporočilo trgu. Poleg tega bi jo bilo z upravnega vidika enostavno izvajati, tveganje za njeno neupoštevanje pa bi bilo majhno.

1.4

Odbor močno priporoča združitev ambicij REPowerEU (3) s postopno opustitvijo F-plinov, da bi se uporabljala hladilna sredstva s čim nižjim potencialom globalnega segrevanja, zlasti na področju toplotnih črpalk. EESO meni, da je zaskrbljenost glede tržnih ozkih grl v tem sektorju neutemeljena, saj se bodo povečale proizvodne zmogljivosti industrije, ki bo temeljila zlasti na naravnih hladilnih sredstvih. EU ima jasno priložnost, da na tem področju postavi zgled pri določanju globalnih zelenih standardov.

1.5

Pričakovalo se je, da bo sistem kvot odvračal od uporabe plinov z visokim potencialom globalnega segrevanja, a k spremembi trga ni pripomogel dovolj. Očitno se je zaradi stalnega povpraševanja na trgu povečala nezakonita trgovina s temi plini. Odbor poziva k vzpostavitvi mehanizma za povečanje prihodkov od prodaje kvot. Te prihodke bi lahko namenili okrepitvi carinskih kontrol na ravni držav članic, da bi spodbudili uporabo alternativ z nizkim potencialom globalnega segrevanja in inštalaterjem zadevne opreme zagotovili zadostno usposabljanje.

1.6

2. Splošne ugotovitve

Uvod

2.1

Fluorirani plini so pomembni toplogredni plini (TGP). Če to področje ne bo pravno urejeno, bi lahko emisije fluoriranih ogljikovodikov do leta 2100 povzročile povišanje povprečne globalne temperature za 0,35–0,5 oC. Preprečevanje teh emisij bi bistveno prispevalo k omejevanju globalnega segrevanja. Njihovo zmanjšanje bi bilo glede na kratek rok (2050) izjemno učinkovito pri spoprijemanju s podnebno krizo (4).

2.2

Številni fluorirani ogljikovodiki imajo visok potencial globalnega segrevanja. Trifluorometan (HFC-23) je najmočnejši znan fluorirani ogljikovodik, saj njegov potencial globalnega segrevanja znaša 14 600, kar pomeni, da ima en sam kilogram tega plina enak vpliv na segrevanje planeta kot skoraj 15 ton CO2. Koncentracija trifluorometana v ozračju se povečuje z zaskrbljujočo hitrostjo. Leta 2008 je bila 21 ppt, danes pa znaša rekordnih 35 ppt (5).

2.3

Še en podoben plin, žveplov heksafluorid (SF6), ki se veliko uporablja za izolacijo v stikalnih mehanizmih, velja za najškodljivejši F-plin, saj njegov potencial globalnega segrevanja znaša 25 200. Tipična ogrevalna ali hladilna gospodinjska naprava, ki se je v EU prodala leta 2022, lahko vsebuje F-pline s potencialom globalnega segrevanja, ki znaša več kot 700, kar pomeni, da ogljični odtis približno 0,5 kg hladilnega sredstva v napravi znaša 0,35 tone.

2.4

Skupno F-plini predstavljajo približno 2,5 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU.

2.5

Zaradi ozonu škodljivih snovi se tanjša ozonski plašč in segreva podnebje. Nekatere od njih so nadomestili fluorirani ogljikovodiki, ki ne povzročajo tanjšanja ozonskega plašča, vendar še vedno prispevajo h globalnemu segrevanju. EESO je že sprejel mnenje (6) o uredbi o ozonu (7).

2.6

Cilj uredbe o F-plinih je zmanjšati emisije F-plinov, med drugim s postopno opustitvijo uporabe fluoriranih ogljikovodikov v EU. Fluorirani ogljikovodiki se postopno odpravljajo tudi na svetovni ravni, in sicer v okviru Montrealskega protokola. Z uredbama o ozonu in F-plinih je treba zagotoviti, da bo Unija izpolnila svoje obveznosti iz omenjenega protokola.

2.7

Cilj sedanje uredbe o F-plinih je, da se emisije F-plinov v EU do leta 2030 zmanjšajo za dve tretjini v primerjavi z letom 2014. Novi predlog bo v skladu z evropskimi podnebnimi pravili prispeval k zmanjšanju emisij za vsaj 55 % do leta 2030, kar bo, kot je poudarila Komisija, omogočilo podnebno nevtralno Evropo do leta 2050, zlasti z naslednjimi političnimi pobudami:

—	uresničevanje ambicioznejših ciljev;

—	boljše izvrševanje in izvajanje;

—	celovitejše spremljanje;

—	zagotavljanje skladnosti z Montrealskim protokolom.

F-plini v okviru zelenega dogovora

2.8

Predlog uredbe o F-plinih določa ambiciozno postopno zmanjšanje količin fluoriranih ogljikovodikov in vsebuje več novih prepovedi tržnih proizvodov in opreme. To pomeni, da bodo oprema in proizvodi, v katerih se uporabljajo F-plini z visokim potencialom globalnega segrevanja, postopno umaknjeni s trga. Vendar Odbor meni, da je izjemno pomembno spodbujati neposreden prehod na rešitev z najnižjim potencialom globalnega segrevanja, ki ne vsebuje F-plinov, in se izogniti vmesnim rešitvam. Na trgih EU se je pokazalo, da je to izvedljivo, zato bi EU morala postaviti zgled.

2.9

Ključno je povečati ambicije in zagotoviti, da zaloge opreme, ki škodi podnebju, ne bodo še desetletja bremenile evropskih podjetij in gospodinjstev. Pomembno je tudi, da EU ohrani vodilno globalno vlogo na področju podnebnih ukrepov, kar lahko doseže z uvajanjem najboljših zelenih tehnoloških rešitev na vseh področjih, kjer se uporabljajo F-plini.

2.10

Postopna opustitev fluoriranih ogljikovodikov je stroškovno zelo učinkovita rešitev, ki bo prispevala k uresničitvi podnebnih ciljev. Po podatkih iz končnega poročila o oceni, objavljenega marca 2022 (8), stroški zmanjšanja emisij v povprečju znašajo približno 6 EUR na tono ekvivalenta CO2.

2.11

Pri toplotnih črpalkah, sobnih klimatskih napravah, ohlajevalnikih in hladilnikih gre za naprave in sisteme, za katere so na voljo alternative, v katerih se uporabljajo hladilna sredstva in naravna hladilna sredstva z nizkim potencialom globalnega segrevanja. EESO podpira zamisel, da bi se za te naprave prepovedala uporaba hladilnih sredstev, v katerih se uporabljajo F-plini, kar bi bilo mogoče doseči z omejitvijo potenciala globalnega segrevanja na 5 po letu 2030. Po mnenju Odbora bi bile sektorske prepovedi jasno sporočilo trgu. Poleg tega bi jih bilo z upravnega vidika enostavno uvesti, tveganje za njihovo neupoštevanje pa bi bilo majhno. Posebno izvzetje se lahko dovoli v posamičnih primerih, kjer uporaba fluoriranih ogljikovodikov velja za tehnično nujno v skladu z določbami člena 16(4).

2.12

Na trgu za nekatere vrste uporabe že obstajajo nadomestki fluoriranih ogljikovodikov, tudi propan (potencial globalnega segrevanja 0,02) in amonijak (potencial globalnega segrevanja 0). Odbor poziva k večjemu financiranju za raziskave, ki bi omogočile uporabo tovrstnih rešitev z ničelnim potencialom globalnega segrevanja.

2.13

Pristop „zelenega ohlajanja“ (green cooling), ki združuje naravna hladilna sredstva z izjemno nizkim potencialom globalnega segrevanja (< 5) in energetsko učinkovite naprave, je edina trajnostna politika, primerna za EU. Mešanice F-plinov, tudi tiste z nizkim potencialom globalnega segrevanja, so v praksi problematične, saj povzročajo težave pri reciklaži in obnovi, ter močno otežujejo vzdrževanje in servisiranje. Njihovi uporabi se je zato treba izogniti.

2.14

Obstoječe sisteme ogrevanja in hlajenja je treba servisirati in vzdrževati ter pri tem uporabljati sedanje fluorirane ogljikovodike. Akcijski načrt REPowerEU, v skladu s katerim naj bi se v Evropi namestilo 30 milijonov toplotnih črpalk do leta 2030, je med deležniki povzročil utemeljeno zaskrbljenost (9). Zaradi predlaganih novih določb v uredbi o F-plinih bi se po mnenju predstavnikov industrije uvajanje toplotnih črpalk, ki je še kako potrebno, v Evropi lahko upočasnilo.

2.15

Po mnenju Odbora bomo z zgodnjo prepovedjo fluoriranih ogljikovodikov za nove toplotne črpalke zagotovili, da pomanjkanje fluoriranih ogljikovodikov za servisiranje obstoječe opreme ne bo ogrozilo uvajanja toplotnih črpalk. Prepoved bo pripomogla tudi k preprečevanju velikih zalog fluoriranih ogljikovodikov. Za ravnanje z zalogami teh plinov so potrebni ukrepi za upravljanje in uničenje. Uhajanje fluoriranih ogljikovodikov iz opreme, ki ji je potekla tehnična življenjska doba, bo imelo v primeru neprimernega ukrepanja uničujoče posledice za podnebje.

2.16

Količina fluoriranih ogljikovodikov z visokim potencialom globalnega segrevanja na trgu je izjemno nevarna: hladilna sredstva z visokim potencialom globalnega segrevanja se pogosto uporabljajo za vzdrževanje obstoječe opreme, saj se z njimi nadomeščajo stalne emisije (stopnja uhajanja lahko doseže 15–20 % na leto), kar bi bilo mogoče preprečiti s tehnološkim napredkom.

2.17

Odbor zato močno priporoča združitev ambicij REPowerEU s postopno opustitvijo F-plinov, da bi se uporabljala hladilna sredstva s čim nižjim potencialom globalnega segrevanja. Število toplotnih črpalk (30 milijonov s postopnim sedemletnim uvajanjem) bi bilo mogoče bolje ponazoriti z globalnim številom iz ocene Mednarodne agencije za energijo: leta 2020 se je za ogrevanje uporabljalo skoraj 180 milijonov toplotnih črpalk, v zadnjih petih letih pa se je njihovo število na svetovni ravni vsako leto povečalo za 10 %. Glede na scenarij, ki ga je pripravila Mednarodna agencija za energijo in po katerem bi do leta 2050 dosegli neto ničelne emisije, bi število nameščenih toplotnih črpalk do leta 2030 doseglo 600 milijonov. Vložek EU na tem področju je popolnoma skladen z deležem njenih gospodinjstev v svetovnem merilu.

2.18

EESO meni, da je zaskrbljenost glede tržnih ozkih grl v tem sektorju neutemeljena, saj je predlagani načrt uvajanja toplotnih črpalk v Evropi večinoma skladen s povečanjem proizvodnih zmogljivosti industrije, ki bo temeljila na hladilnih sredstvih z izjemno nizkim potencialom globalnega segrevanja (zlasti naravnih). EU ima jasno priložnost, da na tem področju postavi zgled pri določanju globalnih zelenih standardov.

2.19

EESO na podlagi zgoraj opisanih dejavnikov priporoča naslednje ukrepe za izboljšanje predloga o spremembi uredbe o F-plinih:

—	dodatno postopno zmanjšanje količin fluoriranih ogljikovodikov, da bo v skladu s scenarijem iz Pariškega sporazuma, po katerem bi se ozračje segrelo za 1,5 oC;

—	prepoved uporabe HFC-404A (s potencialom globalnega segrevanja 4 728) in drugih fluoriranih ogljikovodikov z visokim potencialom globalnega segrevanja;

—	zaostritev sektorskih omejitev glede potenciala globalnega segrevanja s 150 na najnižji možni potencial globalnega segrevanja za katerokoli posamezno tehnologijo;

—	spodbujanje sistemov spodbud in javnih naročil za alternative, ki ne vsebujejo F-plinov;

—	podpiranje držav članic pri spodbujanju bolj zelenih rešitev z zelo nizkim potencialom globalnega segrevanja (ki po možnosti ne vsebujejo F-plinov).

Okoljska vprašanja

2.20

Pri prehodu na naravna hladilna sredstva z izjemno nizkim potencialom globalnega segrevanja ali fluorirane ogljikovodike z nizkim potencialom globalnega segrevanja bi se bilo treba izogniti uporabi snovi, kot so hidrofluoroolefini, zaradi njihovih razgradnih produktov, na primer škodljive trifluorocetne kisline. Trifluorocetna kislina in druge per- in polifluoroalkilne snovi so znane tudi pod neuradnim imenom „večne kemikalije“, saj jih ni mogoče odstraniti iz okolja (10). Predlog bi bilo treba na podlagi previdnostnega načela jasno povezati z ukrepi, ki jih je Komisija predlagala v svojem akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal (11).

2.21

Pri postopnem opuščanju fluoriranih ogljikovodikov bi bilo treba posebno pozornost nameniti snovem, ki jih bodo nadomestile. EESO opozarja, da ne smemo sprejeti novih nadomestkov F-plinov, ki bi visok potencial globalnega segrevanja zgolj zamenjali z drugimi okoljskimi težavami. Odbor namesto tega poziva, naj se sprejme odgovornost za usmerjanje prehoda k naravnim alternativam brez F-plinov, ki so resnično prijazne podnebju in okolju. Ni se dovolj zanašati na evropski postopek registracije, evalvacije, avtorizacije in omejevanja kemikalij (REACH), saj se ne posodablja dovolj hitro in nevarnih nadomestkov F-plinov z njim ne bo mogoče pravočasno prepovedati.

Nezakonita trgovina

2.22

Nezakonita trgovina s fluoriranimi ogljikovodiki je v EU velik problem. Jasno je, da je zelo razširjena, čeprav je o tem težko pridobiti natančne podatke. Različne analize kažejo, da bi lahko nezakonit uvoz znašal do tretjine zakonite kvote na trgu EU (12).

2.23

Pričakovalo se je, da bo sistem kvot odvračal od uporabe plinov z visokim potencialom globalnega segrevanja, a k spremembi trga ni pripomogel dovolj. Očitno se je zaradi stalnega povpraševanja na trgu nezakonita trgovina s temi plini povečala. Ti trendi potrjujejo stališče EESO, da bi bilo treba pline z visokim potencialom globalnega segrevanja prepovedati.

2.24

Nezakonita trgovina s fluoriranimi ogljikovodiki se v tem predlogu žal premalo obravnava. EESO poziva k preglednosti in popolni sledljivosti teh plinov v celotni dobavni verigi. Kot rešitev so bile predlagane oznake, ki bi temeljile na hitroodzivnih kodah (QR); po mnenju EESO bi bil to stroškovno učinkovit način za spoprijemanje s to težavo.

2.25

EESO meni, da bi bilo treba nadzor nad dobavo fluoriranih ogljikovodikov okrepiti tudi pri elektronskem trgovanju. Poziva bodisi k prepovedi spletne prodaje F-plinov bodisi k uvedbi obveznih certifikatov za podjetja, ki te pline v razsutem stanju prodajajo na spletu.

2.26

Še naprej bi bilo treba izvajati strog nadzor nad vsemi uvozi in izvozi fluoriranih ogljikovodikov, tudi tistih, ki se uporabljajo za namene, izvzete iz postopnega opuščanja (npr. za surovine, uničenje, ponovni izvoz ali za druge izvzete namene). Podjetja bi morala imeti veljavno registracijo na portalu o F-plinih, da se prepreči zloraba izvzetih primerov za omogočanje nezakonite trgovine. Odbor opozarja, da seznam izjem iz člena 20(4) ustvarja luknjo v sistemu licenciranja, ki jo bodo nezakoniti trgovci zagotovo izkoristili.

2.27

EESO za povečanje učinkovitosti ukrepanja nacionalnih carinskih organov poziva, naj se določijo obvezne smernice za odstranjevanje zaseženih proizvodov, kontejnerjev in opreme, ki so bili v EU uvoženi nezakonito, ter naj se državam članicam dodelijo sredstva za njihovo uničenje, če izberejo to možnost.

2.28

Boj proti nezakoniti trgovini s F-plini in njihovo odstranjevanje bi bilo treba uskladiti s predlogi iz direktive o kazenskopravnem varstvu okolja (13), ki države članice zavezuje, da sprejmejo kazenskopravne ukrepe, in spodbuja čezmejno sodelovanje, saj je njen cilj učinkoviteje zaščititi okolje (14).

Kvote in dodeljevanje sredstev

2.29

Kvote za uvoz fluoriranih ogljikovodikov na trg EU so bile dodeljene več tisoč novim udeležencem. Številni od njih v EU nimajo dostopa do infrastrukture, ki bi jim omogočala izpolnjevanje zahtev iz uredbe o zajemanju, reciklaži in predelavi fluoriranih ogljikovodikov, ki so jih uvozili.

2.30

EESO pozdravlja nove pogoje za registracijo in dodeljevanje kvot, vendar meni, da bi bilo pristojbine za dodelitve mogoče povečati, da bi bolje odražale dejanske cene ogljika.

2.31

Jasno je, da je cena kvote, ki znaša 3 EUR na tono ekvivalenta CO2, prenizka za ustvarjanje ustreznih dohodkov in odvračanje od uporabe fluoriranih ogljikovodikov, da bi se naravna hladilna sredstva hitreje uvajala.

2.32

EESO poziva tudi k ponovni oceni uporabe finančnih sredstev, zbranih s prodajo kvot.

2.33

Odbor je prepričan, da bi bilo treba te prihodke nameniti neposredno za:

—	spodbujanje raziskav na področju alternativ z nizkim potencialom globalnega segrevanja, zlasti naravnih hladilnih sredstev;

—	podporo organov v državah članicah pri tržnem nadzoru;

—	razvoj znanj in spretnosti ter ozaveščanje, vključno s kampanjami ozaveščanja za končne uporabnike;

—	podporo za usposabljanje za ravnanje v izrednih razmerah in vmesno usposabljanje sedanje in prihodnje delovne sile.

Usposabljanje

2.34

Bistveno je, da se zadosti potrebam po usposabljanju na področju alternativ fluoriranim ogljikovodikom. Za spodbujanje uporabe naravnih hladilnih sredstev z nizkim potencialom globalnega segrevanja so ključni strokovno usposobljeni tehnični delavci, pa tudi sheme kvalifikacij, certificiranja in registracije. Certificiranje je potrebno tudi za alternative F-plinom, in ne zgolj za F-pline. EESO poziva, naj se določi, da morajo programi certificiranja vključevati zahtevo o usposobljenosti na področju naravnih hladilnih sredstev.

2.35

Usposabljanje in certificiranje morata temeljiti na načelu subsidiarnosti in biti v skladu z obstoječimi nacionalnimi shemami. V skladu s predlogom imajo države članice eno leto časa, da posodobijo svoje programe in vanje vključijo alternative, vendar nekatere tržne akterje skrbi, da je ta rok prekratek. Čas je sicer pomemben, a prav tako so pomembni jasni cilji. EESO predlaga, naj se za obveznosti v nacionalnih načrtih jasno določijo ključni kazalniki uspešnosti, na primer 50 % usposobljenih inštalaterjev do leta 2025.

Svetovni vpliv

2.36

Pri usklajevanju z Montrealskim protokolom bi bilo treba upoštevati, da bo za uresničitev ciljev o globalni podnebni nevtralnosti treba razmeroma kmalu okrepiti kigalijsko spremembo.

2.37

EU v zvezi z Montrealskim protokolom svetu pošilja pomembno sporočilo. Predlog nove evropske uredbe o F-plinih pozorno spremljajo vsi svetovni akterji. Sprejetje kigalijske spremembe je bil dober prvi korak v pravo smer, vendar so potrebni zgodnejši in ambicioznejši ukrepi za postopno opustitev fluoriranih ogljikovodikov. EU bi lahko s t. i. bruseljskim učinkom učinkoviteje izkoristila svoj globalni vpliv.

2.38

EESO zato meni, da je treba v okviru Montrealskega protokola nemudoma začeti razpravo, ki bo pripomogla k hitrejšemu napredku v skladu s kigalijsko spremembo, pri čemer se je treba opreti na ambiciozne predloge za revizijo uredbe o F-plinih na ravni EU v skladu s scenarijem o zvišanju temperature za 1,5 oC iz Pariškega sporazuma.

Preglednost in vključevanje

2.39

Čeprav so diskusije o F-plinih izjemno pomembne za več ključnih vrednostnih verig, razprave o politiki na tem področju potekajo zgolj v strokovnih krogih. Prizadevati bi si bilo treba za vključevanje vseh deležnikov v te razprave, v njih pa mora biti široko zastopana civilna družba. V novi uredbi o F-plinih bi moralo biti določeno, da je treba vsaj dvakrat na leto organizirati posvetovalni forum, ki bi potekal na ravni EU in v vsaki državi članici.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (UL L 150, 20.5.2014, str. 195).

(2) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM:2022:150:FIN

(3) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM:2022:108:FIN

(4) https://acp.copernicus.org/articles/13/6083/2013/acp-13-6083-2013.pdf

(5) Merska enota „ppt“ tu pomeni „delcev na bilijon“. Vir podatkov: Advanced Global Atmospheric Gases Experiment.

(6) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ozonu škodljivih snoveh in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1005/2009 (glej stran 50 tega Uradnega lista).

(7) Uredba (ES) št. 1005/2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (uredba o ozonu) (UL L 286, 31.10.2009, str. 1).

(8) Na voljo na: https://ec.europa.eu/clima/system/files/2022-04/f-gas_evaluation_report_en.pdf.

(9) https://www.coolingpost.com/world-news/f-gas-quota-cuts-will-hit-heat-pump-ambitions/

(10) Glej: https://www.umweltbundesamt.de/publikationen/persistent-degradation-products-of-halogenated.

(11) COM(2021) 400 final, Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal.

(12) Glej poročilo EIA (2022) z naslovom Europe’s most chilling crime – the illegal trade in HFC refrigerant gases (Najhladnokrvnejši zločin v Evropi – nezakonita trgovina s fluoriranimi ogljikovodiki za hladilna sredstva). Na voljo na: https://eia-international.org/report/europes-most-chilling-crime/. Ocena predstavnikov industrije na področju F-plinov je na voljo na: https://www.fluorocarbons.org/wp-content/uploads/2020/09/EFCTC_Press-Release_EN-2.pdf.

(13) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52021PC0851&from=SL

(14) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitvi Direktive 2008/99/ES (COM(2021) 851 final – 2021/0422 (COD)) (UL C 290, 29.7.2022, str. 143).

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/50

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ozonu škodljivih snoveh in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1005/2009

(COM(2022) 151 final – 2022/0100 (COD))

(2022/C 365/09)

Poročevalec:

Jacob PLAT

Zaprosili	Evropski parlament, 2. 5. 2022 Svet Evropske unije, 10. 5. 2022
Pravna podlaga	člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	31. 5. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	123/0/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog za revizijo Uredbe (ES) št. 1005/2009 (1), ki je poskrbela za znatno zmanjšanje ozonu škodljivih snovi (ODS), vendar so mogoča nadaljnja zmanjšanja. Nekaj še dovoljenih ODS se uporablja pri proizvodnji drugih kemičnih izdelkov, in sicer kot zaščitna sredstva proti požarom v posebne namene, na primer v letalih, in za laboratorijske analize. Vendar pa je vprašanje uporabe ODS kot penilcev v izolacijskih penah kljub njihovi opustitvi še vedno aktualno, saj je veliko teh pen še vedno vgrajenih v stavbah. Ko bodo v prihodnjih desetletjih dosegle konec svoje življenjske dobe, jih bodo odstranili, kar bi lahko povzročilo emisije. Prilagoditev uredbe, da bi bila bolj usklajena z evropskim zelenim dogovorom (2), in izboljšanje njene strukture sta dobri pobudi.

1.2

EESO odobrava skladnost uredbe z uredbo o fluoriranih toplogrednih plinih (Uredba (EU) št. 517/2014) (3). Pomembno je, da so glavna pravila teh uredb medsebojno usklajena (npr. glede carinskih kontrol, pravil o uhajanju in opredelitev).

1.3

EESO na podlagi različnih poročil, ki so na voljo, in opravljene ocene ugotavlja, da sedanja Uredba (ES) št. 1005/2009 izpolnjuje svoje vnaprej opredeljene cilje. Meni pa tudi, da bi bilo treba povečati ambicioznost, da se izpolnijo cilji zelenega dogovora, in hkrati državljane čim bolj zaščititi pred strupenimi in rakotvornimi snovmi. EESO se zato strinja z ukrepi iz predloga za nadaljnje zmanjšanje emisij ODS.

1.4

Dober nadzor in registracija sta ključna elementa za dosego dobrega rezultata. EESO se zavzema za čim bolj pregleden sistem spremljanja, ki ga je po potrebi mogoče razširiti, na primer za nove ODS, ki niso zajete v sedanji uredbi. Cilj bi moral biti univerzalen sistem, ki se uporablja v vseh državah članicah. Zaradi vodilne vloge, ki jo ima EU trenutno, bi sistem moral omogočati tudi enostavno izvajanje registracije in nadzora v državah zunaj EU.

1.5

EESO poziva tudi, naj se število izjem od prepovedi čim bolj omeji, odstopanja od seznama prepovedanih snovi pa naj bodo mogoča samo v izjemnih in nujnih primerih. Izvzete uporabe je treba strogo nadzorovati, da ne pride do zlorab in posledično do poslabšanja stanja.

1.6

EESO opozarja na nevaren in nerešen problem kopičenja velikih količin ODS v stari opremi in izolacijski peni, hkrati pa nobena mednarodna konvencija ne ureja ravnanja z viri ODS ali njihovega uničenja. Poziva k nujnim ukrepom za sprejetje učinkovite zakonodaje v državah članicah, ki bi preprečila uhajanje ODS in s tem ogrožanje atmosferskega okolja ter življenjskih pogojev prebivalcev.

1.7

V najboljšem primeru bi moralo biti ravnanje z ODS del sistema ravnanja z odpadki (za nadzor, zbiranje, zajemanje in obdelavo) ob že obstoječih krovnih politikah, zakonodaji in predpisih za posebne tokove odpadkov. Ravnanje z ODS v penah in drugih shrambah ODS je velik izziv, zlasti za države v razvoju. EU mora pokazati izvedljive rešitve in ustrezen pravni okvir.

1.8

EESO je glede na nadaljnjo visoko raven proizvodnje in uporabe ODS kot surovin in s tem povezane emisije, ki so morda podcenjene, zaskrbljen, da so bile količinske omejitve ODS za uporabo kot surovine v celoti prezrte. Omejevanje izjem za surovine v okviru nove uredbe prinaša številne okoljske koristi. Treba se je osredotočiti na okolju prijazne alternative.

1.9

Ukrepe za preprečevanje emisij fluoriranih ogljikovodikov (HFC), ki so povezani s proizvodnjo ODS in nastanejo kot stranski proizvodi, je treba okrepiti z dodatnimi zahtevami za poročanje.

1.10

Uvesti je treba ukrepe za zmanjšanje emisij novih ODS, vključno z zmanjšanjem uhajanja in zahtevami za zajemanje, recikliranje in predelavo.

2. Ozadje

2.1

Montrealski protokol (4) o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, je prelomen večstranski okoljski sporazum, ki ureja proizvodnjo in porabo skoraj 100 sintetičnih kemičnih izdelkov, imenovanih ODS. Ti ob sprostitvi v ozračje škodujejo stratosferskemu ozonskemu plašču, varovalnemu ščitu Zemlje, ki varuje ljudi in okolje pred škodljivimi ravnmi ultravijoličnega sevanja sonca. Protokol, ki je bil sprejet 15. septembra 1987, je še vedno edini sporazum ZN, ki so ga ratificirale vse države na svetu – vseh 198 držav članic ZN.

2.2

Uredba (ES) št. 1005/2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, (uredba o ODS) je glavni instrument za obravnavo ODS v EU. Njen splošni cilj je preprečevanje emisij ODS in zagotavljanje skladnosti s Protokolom. Uredba o ODS je bila predložena v oceno v okviru programa REFIT, kjer je bilo ugotovljeno, da uredba na splošno ustreza svojemu namenu, lahko pa bi bila bolje usklajena z evropskim zelenim dogovorom in njeno zasnovo je mogoče nekoliko izboljšati. V tem smislu je namen predloga nadomestiti uredbo o ODS, hkrati pa ohraniti strog nadzor, zlasti da bi:

1.	ukrepe uskladili z evropskim zelenim dogovorom z uvedbo dodatnih zmanjšanj emisij, ki so izvedljiva ob sorazmernih stroških;

2.	zagotovili bolj celovito spremljanje ODS, vključno s snovmi, ki še niso nadzorovane;

3.	poenostavili in izboljšali učinkovitost obstoječih pravil za zmanjšanje upravnih stroškov;

4.	izboljšali jasnost in skladnost z drugimi pravili.

2.3

ODS imajo veliko večji potencial globalnega segrevanja (GWP) (5) kot ogljikov dioksid, zato je treba zmanjšati njihove emisije za boj proti podnebnim spremembam ter varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov EU.

2.4

Montrealski protokol postopoma odpravlja proizvodnjo in uporabo ODS za namene, ki povzročajo emisije. Pravila EU o ODS so bila vedno bolj ambiciozna od Montrealskega protokola in so popolnoma odpravila ODS za namene, ki povzročajo emisije.

2.5

Ker je večina proizvodnje, uporabe in trgovanja z ODS že prepovedana, je glavni namen torej preprečevanje emisij ODS pri nekoč zakoniti uporabi v izdelkih in opremi ter pri drugih procesih, npr. za surovine, ki so izvzete iz postopnega opuščanja v skladu z Montrealskim protokolom.

2.6

Predlog uredbe o ODS je tesno povezan s predlogom o fluoriranih toplogrednih plinih (NAT/847 (6)). V obeh primerih gre za toplogredne pline, ki prispevajo h globalnemu segrevanju. Uredbi morata skupaj zagotoviti, da bo Unija izpolnjevala svoje obveznosti glede ODS in fluoriranih ogljikovodikov v skladu s Protokolom.

2.7

Cilj predloga je preprečiti 180 milijonov ton ekvivalenta CO2 in 32 000 ton dejavnika škodljivosti za ozon (ton ODP) do leta 2050 z ukrepi za zajem in uničenje ODS iz dveh vrst izolacijskih pen.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO močno podpira predlog Komisije za spremembo uredbe o ODS, da bi še dodatno zmanjšali emisije in zagotovili spodbude za uporabo okolju prijaznih alternativ.

3.2

EESO priznava, da bi nekateri ukrepi v sedanji uredbi, ki so namenjeni preprečevanju nezakonitih dejavnosti, lahko bili bolj učinkoviti, zato pozdravlja povezavo sistema za izdajo dovoljenj za ODS z okoljem enotnega okenca EU za carino (7). EESO priporoča, da se takšni ukrepi uporabljajo tudi v posebnih carinskih postopkih, vključno s tranzitom in začasnim skladiščenjem ODS.

3.3

EESO priznava velik pomen ustreznega spremljanja, da bi lahko sprejeli preventivne ukrepe in dosegli napredek. Nezakonite trgovinske prakse je mogoče prepoznati in obravnavati s pomočjo učinkovitega spremljanja in poročanja. Glede na resne okoljske vplive, ki jih povzroča nezakonita trgovina z ODS, EESO pozdravlja uvedbo minimalnih standardov za najvišje kazni v zvezi z nezakonito proizvodnjo, uvozom in dajanjem ODS na trg, vendar poziva tudi k uvedbi minimalnih kazni. Nova uredba se dobro ujema s predlogom Komisije za pregled direktive o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitev Direktive 2008/99/ES (8).

3.4

EESO močno podpira ukrepe, ki zagotavljajo zajemanje z namenom uničenja ODS v penah, pri čemer priznava bistven potencial tega ukrepa za ublažitev podnebnih sprememb in priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest, pa tudi raziskave in razvoj na področju recikliranja.

3.5

EESO pozdravlja dejstvo, da je bila skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike skrbno preučena. To je potrebno, da bi končno dosegli cilje svežnja „Pripravljeni na 55“ (2030) in zelenega dogovora (2050).

3.6

Glede na to, da je EU vodilna pri zmanjševanju ODS, EESO predlaga, da bi EU morala tudi dajati zgled drugim gospodarstvom, ko gre za delovanje po enakih pravilih, na primer z omejevanjem uporabe ODS za surovine in kot predelovalna sredstva, kadar obstajajo druge možnosti. Leta 2020 je proizvodnja nadzorovanih ODS znašala 164 704 metričnih ton, večinoma za uporabo kot surovine v EU. Znanstveniki so izrazili zaskrbljenost, da so sporočene emisije, ki nastanejo pri postopkih s surovinami, podcenjene in bi lahko po vsem svetu doprinesle k povišani ravni ogljikovega tetraklorida (CTC) in CFC-113 v atmosferi (9).

3.7

EESO predpostavlja, da revizija ne bo povzročila pretiranega upravnega ali finančnega bremena. Predvideva se, da bo predlog zaradi poenostavitve podjetjem prinesel številne ugodnosti. Dobro je tudi to, da je od revizije mogoče odstopati samo v izjemnih primerih.

3.8

EESO meni, da je vključitev novih ODS, ki še niso zajete v Protokolu, dobra izboljšava. V letu 2020 je bila proizvodnja novih snovi v metričnih tonah približno šestkrat večja od proizvodnje nadzorovanih snovi. Zato je pomembno spremljati razvoj na tem področju, vključno z uporabljenimi in proizvedenimi količinami, in zmanjšati emisije novih plinov, da bi zmanjšali njihov vpliv na ozonski plašč in podnebne spremembe.

3.9

EESO pozdravlja posodobljeno oceno učinka, zlasti v zvezi z glavnim ukrepom za zmanjšanje emisij, ki uvaja zajemanje in uničenje izolacijskih pen. Ocenjevanje, kakor je urejeno v predlogu, je potrebno, da bi lahko med tem ocenili rezultate. Strokovnjaki imajo pri tem pomembno vlogo, kar zadeva izolacijsko peno in razvoj. Upoštevati bi bilo treba tudi upravno breme.

3.10

EESO pozdravlja ukrepe za pojasnitev vloge carinskih organov in organov za nadzor trga, da bi lahko nadzorovali trgovino z ODS. To je potrebno, ker še vedno prihaja do nezakonitega trgovanja (10).

3.11

Prekomerna uporaba ODS kot hladilnih sredstev in penilcev v preteklosti je povzročila kopičenje velikih količin ODS, npr. v starih hladilnikih, izolacijski peni ali jeklenkah. E-odpadki, ki vsebujejo ODS, lahko sproščajo tudi druge strupene in rakotvorne snovi: svinec, kadmij, poliklorirane bifenile (PCB), zaviralce gorenja in še veliko drugih. Ker niti Montrealski protokol niti katera koli druga mednarodna konvencija na področju okolja ne urejata ravnanja z obstoječimi shrambami ODS in njihovega uničenja, je vsaka država sama odgovorna za vzpostavitev uspešnega sistema za ravnanje s shrambami ODS, s katerim bi se obvladal ta pomemben vir emisij. EESO zato meni, da je pomembno uresničiti cilj varovanja atmosferskega okolja s preprečevanjem uhajanja in izpustov, ki ga omogoča učinkovito upravljanje shramb ODS.

4. Posebne ugotovitve

4.1

Proizvodnja, uporaba in trgovanje z ODS za namene, ki povzročajo emisije, so že prepovedani. EESO zato podpira cilj novega predloga, da se prepreči zlasti emisije ODS iz izdelkov in opreme, pri katerih je bila uporaba takšnih snovi prej dovoljena. Pomemben del tega je obveznost zajemanja in uničenja ODS v določenih vrstah izolacijske pene ob prenovi ali rušenju stavb. Vendar EESO ugotavlja, da je mogoče storiti več za podporo EU pri uvajanju okolju prijaznejših alternativ ozonu škodljivim snovem, ki se uporabljajo kot surovine in predelovalna sredstva.

4.2

Revizija uredbe bo pripomogla k uresničitvi cilja Pariškega sporazuma (11), da se temperatura v najboljšem primeru ne bi zvišala za več kot 1,5 oC.

4.3

EESO pozdravlja zahtevo po minimalni ravni usposabljanja za zaposlene, ki delajo z ODS. Vendar upamo, da bodo te minimalne zahteve enake za vse države članice.

4.4

EESO ugotavlja, da se znatne količine ODS še naprej uporabljajo kot surovine v kemijski proizvodnji kljub razpoložljivosti alternativ v nekaterih postopkih s surovinami. Nadaljnja uporaba HCFC-22 je še posebej zaskrbljujoča zaradi visokih emisij z njim povezanega stranskega proizvoda HFC-23, ki ima potencial globalnega segrevanja (GWP) 14 600 (12). EESO ugotavlja, da bi omejevanje izjem na področju surovin v skladu z Montrealskim protokolom imelo številne prednosti (13), EU pa bi morala dajati zgled s prepovedjo nadaljnje uporabe ODS za surovine in predelovalna sredstva, kjer so na voljo okolju neškodljive alternative. To bi lahko predstavljalo 38 % vseh ODS, uporabljenih za surovine v EU.

4.5

Glede na zaskrbljenost zaradi ODS, ki se uporabljajo kot surovine, in z njimi povezanih emisij EESO priporoča, da se morebitno sprejetje izvedbenih aktov Komisije za določitev največjih količin in ravni emisij ter seznama podjetij, ki imajo dovoljenje za uporabo predelovalnih sredstev (kakor je določeno v členu 7(3)), razširi na surovine, in sicer tako, da se v člen 6 vključi enakovredna določba.

4.6

Glede na morebitne emisije HFC-23, povezane z uporabo HCFC-22, EESO pozdravlja izjavo o skladnosti kot prvi korak v boju proti temu ter poziva k nadaljnjim ukrepom, vključno s poročanjem, preverjanjem in zahtevanim razkritjem proizvodnega obrata izvora ter dokazilom o zmanjševanju stranskega proizvoda HFC-23 in sledljivosti.

4.7

EESO priznava zaskrbljenost zaradi vpliva emisij novih snovi, vključno s tistimi v Prilogi II (npr. hitro povečanje koncentracije diklorometana v ozračju, ki lahko obnovo ozonskega plašča občutno upočasni, za več kot desetletje (14)), zato priporoča, da se ukrepi, ki zahtevajo zajemanje, recikliranje in predelavo (člen 20), ter zahteve v zvezi z uhajanjem (člen 21) uporabijo tudi za pline iz Priloge II. Poleg tega morajo podjetja imeti veljavno registracijo v sistemu dovoljenj pred uvozom ali izvozom plinov iz Priloge II.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) UL L 286, 31.10.2009, str. 1.

(2) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52019DC0640&from=SL

(3) UL L 150, 20.5.2014, str. 195.

(4) https://treaties.un.org/doc/publication/unts/volume%201522/volume-1522-i-26369-english.pdf

(5) Potencial globalnega segrevanja (GWP) je bil razvit, da se omogoči primerjava vplivov različnih plinov na globalno segrevanje. Natančneje gre za merilo, koliko energije bodo emisije 1 tone plina absorbirale v določenem časovnem obdobju glede na emisije 1 tone ogljikovega dioksida (CO2).

(6) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o fluoriranih toplogrednih plinih, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 517/2014 (COM(2022) 150 final – 2022/0099 (COD)) (glej stran 44 tega Uradnega lista).

(7) Za več informacij o okolju enotnega okenca EU za carino glej https://ec.europa.eu/taxation_customs/eu-single-window-environment-customs_sl.

(8) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitvi Direktive 2008/99/ES (COM(2021) 851 final – 2021/0422 (COD)) (UL C 290, 29.7.2022, str. 143).

(9) Solomon idr., 2020, Unfinished business after five decades of ozone-layer science and policy (Po petih desetletjih proučevanja ozonskega plašča in s tem povezanih politik je vprašanje še vedno aktualno), Nature Communications, 11:4272.

(10) https://www.europol.europa.eu/media-press/newsroom/news/how-company-earned-to-%E2%82%AC1-million-illegally-trading-ten-tons-of-ozone-depleting-substances

(11) https://unfccc.int/sites/default/files/english_paris_agreement.pdf

(12) Spojina HFC-23 (trifluorometan ali CHF3), močan toplogredni plin, katerega 100-letni GWP znaša 14 600, nastaja kot stranski proizvod med proizvodnjo HCFC-22 (klorodifluorometan ali CHClF2).

(13) Andersen idr., 2021, Narrowing feedstock exemptions under the Montreal Protocol has multiple environmental benefits (Omejevanje izjem na področju surovin v okviru Montrealskega protokola prinaša številne okoljske koristi), PNAS 2021, Vol. 118, št. 49, https://doi.org/10.1073/pnas.2022668118.

(14) Hossaini, R., Chipperfield, M., Montzka, S. idr., The increasing threat to stratospheric ozone from dichloromethane (Vse večja grožnja stratosferskega ozona zaradi diklorometana), Nat Commun 8, 15962 (2017), https://doi.org/10.1038/ncomms15962.

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/57

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na posledice ruske invazije na Ukrajino

(COM(2022) 242 final – 2022/0166 (COD))

(2022/C 365/11)

Glavni poročevalec:

Arnold PUECH D’ALISSAC

Zaprosili	Svet, 25. 5. 2022 Evropski parlament, 6. 6. 2022
Pravna podlaga	člen 42, člen 43(3) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	16. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	188/0/3

1. Sklepi in priporočila

1.1

Ruska invazija na Ukrajino ima velik negativen učinek na kmetijski in agroživilski sektor Evropske unije. Zato Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja novi ukrep za zagotovitev dodatne podpore, ki ga je predlagala Evropska komisija. Meni, da je ta ukrep nujen, in poziva evropske institucije, naj ga nemudoma sprejmejo.

1.2

Vojna v Ukrajini je izpostavila geostrateško naravo agroživilskega sektorja in potrebo po zagotovitvi prehranske varnosti v Evropski uniji. Ukrepi za izboljšanje finančnega stanja kmetij in MSP v agroživilskem sektorju so nujni, da se zagotovi njihovo gospodarsko preživetje v tem novem kriznem obdobju, ki sledi pandemiji COVID-19.

1.3

Proračun Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) že zagotavlja sredstva za obstoječe potrebe po financiranju ter za srednje- in dolgoročne obveznosti, zato se ne bi smel uporabiti za financiranje nujnih ukrepov. Poleg tega EESO meni, da bi morala Komisija določiti drug vir financiranja, ki ne bi bil del proračuna za SKP, da bi v prihodnjih letih omogočila izvajanje tega ukrepa brez omejevanja sredstev EKSRP, saj so nekatere države Unije že izčrpale svoja sredstva v okviru EKSRP oziroma so ta že vezana.

1.4

EESO tudi meni, da bi morala Komisija glede na izjemne okoliščine in nujnost hitrega odziva skrajšati rok za izplačilo pomoči in poenostaviti merila upravičenosti za upravičence.

2. Kratka vsebina predloga Komisije

2.1

Komisija predlaga spremembo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (EKSRP) z vključitvijo novega člena 39c z naslovom Izredna začasna podpora kmetom ter MSP, ki so jih posledice ruske invazije na Ukrajino še posebej prizadele.

2.2

Predvideni ukrep bi državam članicam omogočil, da do 15. oktobra 2023 plačajo enkraten pavšalni znesek kmetom in kmetijsko-živilskim podjetjem, ki imajo težave z likvidnostjo in denarnim tokom zaradi ruske invazije na Ukrajino in posledičnega povečanja stroškov surovin (energija, gnojila in krma za živali).

2.3

V predlogu Komisije je predvideno, da se ta izjemna finančna podpora nameni za kmete in MSP, ki opravljajo vsaj eno od naslednjih dejavnosti:

—	dejavnosti krožnega gospodarstva,

—	upravljanje hranil,

—	učinkovita raba virov,

—	okolju in podnebju prijazne metode proizvodnje.

2.4

Najvišji predvideni znesek pomoči je 15 000 EUR na kmeta in 100 000 EUR na MSP.

2.5

Države članice bi lahko uporabile razpoložljiva sredstva do 5 % svojega proračuna v okviru EKSRP za leti 2021 in 2022, kar bi pomenilo potencialni proračun v višini 1,4 milijarde EUR v Uniji.

3. Splošne ugotovitve

3.1

Zaradi vojne v Ukrajini se je močno poslabšalo stanje na trgih kmetijskih surovin, kjer so bile razmere težavne že pred rusko invazijo. Tako so se glavni kmetijski vhodni stroški v primerjavi z ravnjo izpred enega ali dveh let podvojili ali celo potrojili. Te razmere so se pojavile poleg učinkov pandemije COVID-19.

3.2

Komisija je v svojem sporočilu z dne 23. marca 2022 že predstavila izredne pobude za zaščito prehranske varnosti in okrepitev odpornosti prehranskih sistemov. Vendar gre za razmere, kakršnih še ni bilo, zato so potrebni dodatni ukrepi.

3.3

EESO zato pozdravlja predlog Komisije, s katerim bi lahko delno zmanjšali finančno breme kmetov in MSP, ki se od ruske invazije v Ukrajino spopadajo s finančnimi težavami.

3.4

Predlog Komisije je dobrodošel dopolnilen ukrep za krepitev prehranske varnosti v EU in blažitev izjemnega povečanja vhodnih stroškov.

3.5

EESO podpira predlagani ukrep in meni, da je zelo pomembno, da ga evropske institucije čim prej sprejmejo.

3.6

EESO želi Komisijo vseeno opozoriti na nekatere pomisleke glede vira financiranja tega ukrepa, časovnega okvira izplačil in meril za upravičenost ter tveganja prevelikega upravnega bremena za upravičence.

Vir financiranja

3.7

EESO želi poudariti, da je EKSRP (2), tj. drugi steber skupne kmetijske politike, glavni finančni instrument za razvoj podeželja, ki s krepitvijo odpornosti na podnebne spremembe, podpiranjem inovacij in spodbujanjem konkurenčnosti kmetij veliko prispeva k ekološkemu prehodu regij in kmetijskega sektorja.

3.8

Zato ima EKSRP nalogo, da se dolgoročno odziva na izzive, s katerimi se spopadajo podeželska območja. Zlasti mora omogočiti, da bodo do leta 2040 doseženi razvojni cilji, ki jih je Komisija določila 30. junija 2021 kot del svoje dolgoročne vizije za podeželska območja (3).

3.9

Niti EKSRP niti SKP na splošno se ne bi smela obravnavati kot vir dodatnega financiranja za reševanje izrednih razmer. Proračun EKSRP že izpolnjuje obstoječe potrebe po financiranju in zaveze, ki jih je treba spoštovati.

3.10

Ker proračunska sredstva in razpoložljiva sredstva niso količinsko opredeljena, je tudi zelo negotovo, kolikšen je celoten znesek pomoči, ki bi se lahko dejansko izplačal upravičencem.

3.11

EESO zato poziva Komisijo, naj navede točen znesek sredstev, ki bodo dejansko na voljo, ter razmisli o drugih virih financiranja, ki ne bodo vplivali na ambicije in doseganje ciljev EKSRP.

Časovni okvir plačil

3.12

V predlogu Komisije je predvideno, da bodo upravičenci izplačilo v okviru ukrepa prejeli do 15. oktobra 2023. EESO ima glede na sedanjo zaskrbljenost v zvezi z dohodki kmetov in proizvajalcev v agroživilski verigi pomisleke zaradi poznega izplačila. Ta podjetja že imajo veliko likvidnostnih težav.

3.13

Številni kmetje hitro potrebujejo finančno podporo, da bi lahko ohranili svoje dejavnosti. Izplačilo izredne pomoči konec leta 2023 glede na nujnost razmer ne bi bilo ustrezno.

3.14

Zato bi bilo treba časovni okvir za izplačilo pomoči čim bolj skrajšati, da bi kmetom in MSP zagotovili sredstva za obvladovanje sedanjega povečanja proizvodnih stroškov.

Merila upravičenosti za upravičence

3.15

EESO pozdravlja dejstvo, da bo finančna podpora, ki jo je predlagala Komisija, prednostno namenjena najbolj prizadetim kmetom in MSP na podlagi meril za izbor, ki bodo morala biti objektivna in nediskriminatorna.

3.16

V predlogu Komisije je tudi navedeno, da je izplačilo pomoči namenjeno le upravičencem, ki z eno ali več svojimi dejavnostmi prispevajo h krožnemu gospodarstvu, upravljanju hranil, učinkoviti rabi virov ali okolju prijaznim metodam proizvodnje.

3.17

Ta dodatna merila bi preusmerila glavni cilj ukrepa, ki je bil prvotno namenjen pomoči podjetjem in kmetom, na katere negativno vpliva vojna v Ukrajini. Člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora tudi menijo, da bodo prošnje za pomoč, ki jih bodo morali vložiti upravičenci, zaradi teh meril še bolj zapletene.

3.18

Nasprotno, merila za upravičenost do nujne pomoči bi bilo treba poenostaviti, da bi preprečili upravno breme, ki bi morebitne upravičence odvrnilo od vložitve prošnje pri pristojnih organih.

3.19

EESO meni, da bi morali biti kmetje, ki že prejemajo neposredno pomoč iz SKP in so prizadeti zaradi posledic ruske invazije na Ukrajino, samodejno upravičeni do izredne pomoči, ki jo financira EKSRP.

3.20

Na ta način bi bila izredna pomoč, ki jo predlaga Komisija, vključena v kontinuiteto ciljev na področju okoljske, gospodarske in socialne trajnostnosti, ki jih uresničuje nova SKP. Obenem bi se s tem sistemom izognili dodajanju novih meril, ki bi povzročila nejasnost in zapletenost. V izrednih razmerah je potreben pragmatičen ukrep solidarnosti z najbolj prizadetimi podjetji in kmeti (povečanje proizvodnih stroškov ali propad trgov). Podporo za nekatere trajnostne prakse, kot je podpora za krožno gospodarstvo, je treba najprej spodbujati s posebnimi dolgoročnimi instrumenti.

V Bruslju, 16. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(2) Mnenje EESO o skupni kmetijski politiki proti letu 2020, UL C 191, 29.6.2012.

(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040.

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/60

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Odziv na državno podprto instrumentalizacijo migrantov na zunanjih mejah EU

(JOIN(2021) 32 final)

(2022/C 365/12)

Poročevalec:	Stefano PALMIERI
Soporočevalec:	Pietro Vittorio BARBIERI

Zaprosilo	Evropska komisija, 2. 5. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep plenarne skupščine	18. 1. 2022
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	12. 5. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	142/2/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da mora biti odziv EU na instrumentalizacijo migrantov del skupne in splošno sprejete migracijske politike, katere elementi morajo biti usklajeni. Zaradi krize na beloruski meji in ruske agresije na Ukrajino je treba ponovno proučiti primernost pakta o migracijah in azilu, da v izrednih razmerah ne bi segmentirali migracijske politike, ampak bi bile politike in zaščita zadevnih oseb umeščene v enoten okvir ukrepov in prava.

1.2

EESO meni, da utegne instrumentalizacija migrantov še vedno ogrožati Evropsko unijo kot celoto in ne le države članice, ki jih neposredno zadeva. Zato poudarja, da se bo mogoče s tem izzivom učinkovito spoprijeti le z odzivi, ki bodo lahko pobude (politične, zakonodajne, upravne, humanitarne) povezali z obsegom sprejetih ukrepov (EU, nacionalnih, lokalnih in mednarodnih) in z udeleženimi akterji (institucionalnimi, organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji, državljani itd.) na podlagi najvišjih standardov prava EU in mednarodnega prava.

1.3

Odboru se zdi bistveno, da EU državam članicam nudi pravočasno, usklajeno in učinkovito podporo v praksi (proračunska sredstva in osebje agencij EU) ter upravno, zakonodajno in politično pomoč. To bo treba doseči s skupnimi ukrepi na terenu ter na medinstitucionalni ravni, pa tudi z največjo preglednostjo pobud, poleg tega pa bo treba humanitarnim organizacijam in neodvisnim medijem na območjih, kjer prihaja do instrumentalizacije migrantov, zagotoviti svobodo delovanja.

1.4

Odboru se zlasti zdi bistveno, da se vzpostavi celovit okvir za humanitarno posredovanje, ki bo združeval vire in strukture nacionalnih in evropskih institucij in agencij ter zagotavljal sodelovanje mednarodnih agencij (UNHCR, IOM) ter prispevek nevladnih organizacij in civilne družbe, s čimer bi spodbudili plodno usklajevanje ukrepov in humanitarno delovanje priznali kot sredstvo za krepitev načel EU.

1.5

V zvezi s tem EESO meni, da je popolno in pravočasno priznavanje pravic instrumentaliziranih migrantov (ob izogibanju sivim območjem in razmeram upravne negotovosti) bistven vidik za omejitev ter odpravo groženj varnosti in stabilnosti EU ter vpletenih držav članic na terenu, ukrepi instrumentalizacije pa s tem ne bodo učinkoviti.

1.6

Odziv EU mora biti zagotovo usmerjen v vire instrumentaliziranih migracijskih tokov, vključevati tretje države in podpirati njihova prizadevanja za obveščanje prebivalstva v duhu sodelovanja, ki temelji na demokratičnih načelih in varstvu človekovih pravic. S tem bi državnim akterjem, ki spodbujajo instrumentalizacijo migrantov, zmanjšali vire.

1.7

Kar zadeva države, ki spodbujajo instrumentalizacijo migrantov ali so povezane z njo, EESO podpira večstransko ukrepanje EU kot celote, mednarodnih institucij in partnerskih držav ter obsodbo in osamitev takšnih dejanj, tudi z uvedbo ustreznih gospodarskih in diplomatskih sankcij.

1.8

Zaradi vojne v Ukrajini, ki je posledica agresije Ruske federacije, je iz Ukrajine pobegnilo najmanj 3,9 milijona ljudi (1), ki jih trenutno večinoma gostijo sosednje države in druge države EU, poleg tega pa je še več milijonov notranje razseljenih oseb. Ta tok je vsaj v Evropi bistveno večji kot vsi tokovi, zabeleženi v desetletjih po drugi svetovni vojni. EU je to vprašanje pravočasno obravnavala, zlasti z aktivacijo direktive iz leta 2001 o začasni zaščiti (2) ter predlogom kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi (CARE). EESO meni, da so podobni instrumenti, ki temeljijo na koheziji, solidarnosti in skupni odgovornosti držav članic, bistveni tudi za reševanje kriz, ki izhajajo iz instrumentalizacije migrantov.

1.9

EU je trenutno varen prostor za azil in zaščito milijonov ukrajinskih državljank in državljanov, vendar je breme sprejema in pomoči neenakomerno porazdeljeno glede na zmogljivosti in vire udeleženih držav članic. Odprtje meja znotraj EU je doslej omogočilo spontano preseljevanje ukrajinskih beguncev na želene kraje, vendar nosijo sosednje države in druge države članice objektivno nesorazmerno breme. Instrumentalizacija migrantov na beloruski meji in v prejšnjih primerih, čeprav ne gre za primerljiv obseg, vseeno kaže, da je treba temeljito pregledati mehanizme solidarnosti in sodelovanja med EU in državami članicami, zlasti s prerazporeditvijo migrantov, ki prejemajo pomoč, kar je v kriznih razmerah nedvomno potrebno.

1.10

EESO želi podati pripombe tudi glede duha predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju instrumentalizacije na področju migracij in azila (3). Meni, da zapleten mehanizem, predviden za opredelitev pravnega okvira in upravnih postopkov v primeru instrumentalizacije migrantov, ne upošteva morebitne meddržavne krize, ki se lahko pojavi v zvezi s tem, in da tega mehanizma ni mogoče ločiti od pristopa, ki ga je treba uporabiti v zvezi z migranti.

1.11

EESO meni, da so ad hoc instrumenti za obvladovanje instrumentalizacije migrantov sicer potrebni, vendar je treba razmisliti o takojšnjih in celovitih zaščitnih ukrepih, tudi z direktivo o začasni zaščiti, zlasti v primerih, ko so upravljanje vstopa na mejah, nadzor sekundarnih gibanj, predvideni odlogi ali odstopanja od običajnih azilnih postopkov neučinkoviti in neproduktivni v smislu zaščite instrumentaliziranih migrantov. V vsakem primeru bi bilo treba raven zaščite migrantov zvišati glede na raven meddržavne krize, ki nastane zaradi instrumentalizacije migrantov.

2. Predlog

2.1

V sporočilu je poudarjeno, da je migracijska kriza na meji med Belorusijo in Evropsko unijo (Litva, Latvija, Poljska) nameren poskus ustvarjanja nenehne in dolgotrajne krize v okviru širših in usklajenih prizadevanj za destabilizacijo Evropske unije, s čimer se preizkuša njena enotnost in odločenost. To pomeni „hibridno grožnjo“, ki jo tretja država izvaja z instrumentalizacijo migrantov.

2.2

Izraza „kriza“ in „grožnja“, ki se uporabljata v tem dokumentu, še zdaleč ne opisujeta specifičnega zapletenega pojava migracij, temveč označujeta pomen političnih napetosti in dejavnikov nestabilnosti, ki izhajajo iz geopolitičnih razmer.

2.3

Poleg ogrožanja varnosti EU je to na terenu privedlo do kritičnih razmer predvsem za vpletene migrante, kar je močno vplivalo na humanitarne razmere na obeh straneh meje, tako v Belorusiji kot v EU. Obstajajo tudi številna poročila o nečloveškem in ponižujočem ravnanju z migranti na beloruski strani meje, tudi kot oblika pritiska na EU, ki pa se še stopnjuje zaradi daljšega bivanja na tem območju in nedostopnosti meje EU.

2.4

EU je v vseh svojih institucionalnih forumih odločno in hitro obsodila instrumentalizacijo ranljivih migrantov in beguncev. Z ukrepanjem na mednarodni ravni je uspešno pozvala k vključevanju partnerskih držav, zlasti držav izvora migrantov, in njihovemu sodelovanju z EU.

2.5

V novih kriznih razmerah je EU posredovala v podporo vpletenim državam članicam, pri čemer je upoštevala konkretne odzive nacionalnih vlad in parlamentov, zlasti razglasitev izrednih razmer v obmejnih regijah. V zvezi s tem je Komisija sprejela potrebne ukrepe pomoči za zagotavljanje skladnosti te zakonodaje s pravom EU.

2.6

V sporočilu so povzeti politični, tehnični in logistični ukrepi v podporo vpletenim državam članicam. Politično povezovanje, ki se je začelo z obiski komisarke Ylve Johansson in poznejšimi pozivi Komisije državam članicam, se je pretvorilo tudi v tehnično podporo agencij EU (Frontex, Europol, EASO, nujna pomoč s sredstvi Sklada za azil, migracije in vključevanje) na mejah.

2.7

Kar zadeva mednarodno posredovanje, zlasti v zvezi z državami izvora in tranzita migrantov, je Komisija ukrepala na najvišji ravni in izboljšala sodelovanje z Irakom, Libanonom, Turčijo, Združenimi arabskimi emirati in Uzbekistanom. To je ključnega pomena za boj proti kriminalni infrastrukturi tihotapljenja migrantov, ki prispeva k beloruski instrumentalizaciji.

2.8

V meddržavni krizi obstaja veliko tveganje zamegljevanja razmer zaradi vojne, ki bo omogočalo dezinformacije, lažne novice in izkrivljanje dejstev o politični instrumentalizaciji migrantov. V sporočilu sta poudarjena to tveganje na beloruski strani meje, zlasti zaradi medijev, ki jih nadzorujeta beloruska in ruska vlada, ter pomen in zlasti vloga svobodnega tiska, medtem ko na kriznih območjih na drugi strani meje, v EU, ta vidik ni tako poudarjen.

2.9

Komisija poudarja, da je v kriznih razmerah mogoče sedanje finančne instrumente okrepiti na podlagi Sklada za azil, migracije in vključevanje ter instrumenta za upravljanje meja in vizume. V zvezi z vračanjem (prostovoljne vrnitve s pomočjo in neprostovoljne vrnitve) omenja sodelovanje med Komisijo, agencijo Frontex in IOM, poudarja pa tudi potrebno sodelovanje držav izvora migrantov.

3. Ugotovitve

Instrumentalizacija migrantov in upravljanje migracijske politike

3.1

EESO meni, da mora biti odziv na instrumentalizacijo migrantov del skupne in splošno sprejete migracijske politike EU, katere elementi morajo biti usklajeni.

3.1.1

Če želi EU ustrezno upravljati migracije, se mora zavedati, da se migracijski procesi nikoli ne sprožijo na pobudo ene države (četudi lahko imajo nekatere občasno tudi velik vpliv na velikost tokov), tudi kadar ta migrante uporablja v politične namene.

3.1.2

Unijo mora pri odzivanju na najhujše krize (zaradi aktivnega posredovanja tretje države ali vojne ali vojaškega posega) voditi solidarnost, zlasti v odnosu do prizadetih oseb.

3.1.3

Brez poseganja v to, da je treba pomagati vsem, katerih življenje je neposredno ogroženo (begunci in žrtve vojne), je razlikovanje po pravnem statusu, na primer med osebami, ki lahko upajo na eno od oblik zaščite, in drugimi migranti, mogoče šele, ko so bili izpeljani pregledni azilni postopki v skladu s pravom EU in mednarodnimi standardi, pri tem pa ne smemo izhajati iz predhodne opredelitve pojava ali aktualne krize („hibridna grožnja“, instrumentalizacija migrantov, „ekonomske migracije“ itd.).

Hibridne grožnje in instrumentalizacija migrantov

3.2

EESO se strinja s Komisijo glede narave in velikosti grožnje zaradi instrumentalizacije migrantov, ki jo izvaja Belorusija. Priznava nevarnost, ki jo za EU predstavljajo oblike „hibridne grožnje“, tj. „državno podprta instrumentalizacija ljudi v politične namene“.

3.2.1

Obstaja tudi drugačna opredelitev hibridne grožnje: grožnje, ki jih spodbuja „državni ali nedržavni akter“. Hibridne grožnje lahko izvajajo različni akterji in se lahko nanašajo na različne ciljne skupine (državni subjekti, institucije, socialne organizacije, posamezniki). Vendar je treba to široko pojmovanje, čeprav prispeva k splošnemu razumevanju, razlikovati od opredelitve razmer, pomembnih za ustrezne politike. EESO zato poudarja, da je treba za poznejše regulativne ukrepe, zlasti za pravno obravnavo migrantov in humanitarno pomoč zanje v takih izrednih razmerah, predvideti prisotnost državnega uradnika kot nujen pogoj za prepoznavanje instrumentalizacije migrantov.

3.2.2

EESO glede na veljavnost opredelitve hibridne grožnje iz sporočila upa, da bo odziv večdimenzionalen in celosten, tj. ne le v mednarodnih odnosih (med državami članicami, EU in partnerskimi državami), temveč tudi v okviru politik in zavez EU za spodbujanje človekovih pravic, zaščito migrantov in pravico do azila. Zato meni, da bi bilo treba okrepiti vsa orodja za sodelovanje med državami članicami, institucijami in agencijami EU ter s tem omogočiti skupno krizno upravljanje.

Solidarnost, usklajevanje in skupno krizno upravljanje

3.3

EESO se strinja, da „[t]a dejanja predstavljajo resnično in pretečo grožnjo za varnost EU“ in ne le za države članice, ki jih to neposredno zadeva. Ob dejstvih, navedenih v sporočilu, in zaradi hude krize v Ukrajini je EESO še bolj prepričan, da je vsekakor treba zagotoviti politični, regulativni in postopkovni okvir za skupen odziv in skupno krizno upravljanje držav članic in institucij Unije.

3.3.1

Zato EESO na podlagi mnenja, ki ga je že izrazil o predlogih za spremembo uredb o upravljanju priseljevanja in azila (4), meni, da je pristop solidarnosti in sodelovanja med državami članicami nujen, saj trenutna situacija zagotovo ni edina, ki državam prvega vstopa nalaga večje breme in povzroča večje težave, prav zaradi pomena, ki ga pakt o migracijah in azilu pripisuje nadzoru meja in preprečevanju sekundarnih gibanj.

3.3.2

Kot del zaželene posebne uredbe za boj proti državni instrumentalizaciji migrantov bi bilo zato treba predvideti solidarnostne mehanizme za delitev odgovornosti med državami članicami, vključno z možnostjo pravočasnih ukrepov za premestitev, sorazmernih z resnostjo krize.

3.3.3

Značilnosti krize na beloruski meji odražajo razlike, vendar tudi podobnosti v primerjavi z drugimi državnimi strategijami za instrumentalizacijo migracijskih tokov: osrednje Sredozemlje, grško-turška, špansko-maroška, bosansko-hrvaška, srbsko-madžarska meja (če se omejimo na leto 2021). EESO meni, da bi morala EU preseči svoje odzivanje med prejšnjimi krizami, zlasti z izogibanjem odvisnosti od političnih strategij tretjih držav, ki niso skladne s politikami in načeli EU.

Varovanje in zaščita migrantov v primeru instrumentalizacije

3.4

EESO meni, da bi bilo treba pri opredelitvi odziva EU sprejeti skupne ukrepe za boj proti grožnjam, pri čemer mora biti jasno, da so v teh posebnih razmerah prav zaradi meddržavne krize migranti zelo ranljivi in potrebujejo zaščitne ukrepe.

3.4.1

EESO se strinja s pomisleki, izraženimi v sporočilu o humanitarnih razmerah na mejah med državami članicami in Belorusijo. Težave pri ukrepanju na beloruski strani meje kažejo, da je humanitarno posredovanje v kriznih razmerah in meddržavnih konfliktih objektivno omejeno, vendar bi to moralo biti spodbuda za čim večja prizadevanja za humanitarno pomoč migrantom znotraj meja držav članic v skladu s standardi prava EU in uveljavljenimi praksami v podporo ranljivim posameznikom.

3.4.2

EESO poziva, naj se zaradi nudenja humanitarne pomoči (zdravstvena podpora, pomoč v hrani, pravna pomoč) humanitarnim organizacijam civilne družbe na obeh straneh meje med EU in Belorusijo olajša dostop do nje.

3.4.3

V zvezi s tem morajo institucije EU ukrepati proti vsem dejanjem ali predstavam, ki kriminalizirajo solidarnostno delovanje nacionalne in mednarodne civilne družbe, kot je EESO že poudaril v prejšnjih mnenjih (5).

3.4.4

V sporočilu so poudarjena znatna sekundarna gibanja migrantov (vsaj glede na število migrantov, ki so med krizo prispeli na meje EU) in aktivacija skupnih patrulj mejnih policijskih sil držav članic prvega vstopa in držav članic, ki jih zadevajo sekundarna gibanja migrantov. EESO meni, da bi bilo treba v primeru instrumentalizacije migrantov vprašanje sekundarnih gibanj obravnavati v sodelovanju z državami članicami, kamor so migranti namenjeni, hkrati pa bi bilo treba posebno pozornost nameniti najranljivejšim migrantom, zlasti v fazah hujše krize, da bi se izognili nadaljnjim tveganjem za njihovo varnost.

3.4.5

EESO poudarja tudi tveganja za dostojno, pravično in celovito zaščito ranljivih migrantov, ki so posledica različnih pravnih statusov in postopkov za izjeme v državah članicah in v EU, čeprav čas krize zahteva posebne odzive. V tem smislu bi bilo treba vsa odstopanja od standardnih sprejemnih in azilnih postopkov uskladiti s posebnimi ukrepi varstva in zaščite glede na resno tveganje ter vedno upoštevati načelo nevračanja.

Boj proti dezinformacijam, vloga medijev in zaščita ranljivih oseb

3.5

EESO ceni poudarek, ki je v sporočilu namenjen boju proti dezinformacijam, lažnim novicam in manipulaciji z dejstvi, tudi s ciljno usmerjenimi informacijskimi kampanjami v državah izvora migracijskih tokov ter z uporabo elektronskih informacijskih in komunikacijskih orodij, s katerimi migranti dobijo pravilne in preverljive informacije (npr. InfoMigrants).

3.5.1

EESO hkrati meni, da sta v skladu z vrednotami EU pomembna neovirana priprava informacij ter prost dostop do dejstev in podatkov, ki so pomembni za javnost. V zvezi s tem je treba izvajanje nujnih ukrepov vedno uravnotežiti s tem, da države članice in agencije EU zagotavljajo čim večjo svobodo delovanja in obveščanja neodvisnih medijev, prisotnih na območjih, kjer poteka instrumentalizacija migrantov, hkrati pa jasna in pregledna pravila za dostop do objektov, v katerih so migranti nastanjeni, in za stike z njimi.

3.5.2

V zvezi z bojem proti logističnim mrežam za tihotapljenje migrantov na informacijskih platformah in družbenih medijih bi morala Komisija ob podpori agencij EU (ENISA) razlikovati med orodji, ki jih tihotapci migrantov neposredno uporabljajo, in orodji za komunikacijo med migranti; namen tega je razlikovanje odgovornosti in ne spodkopavanje pravic do zasebnosti podatkov ali celo, posredno in nenamerno, ogrožanje varnosti migrantov, ki so žrtve instrumentalizacije.

Mednarodno sodelovanje v boju proti instrumentalizaciji migrantov

3.6

EESO pozdravlja ukrepe institucij EU za okrepitev sodelovanja z državami izvora instrumentaliziranih migrantov, da bi se ti lahko seznanili s tveganji, s katerimi se srečujejo, in da bi se izboljšalo mednarodno sodelovanje na področju migracij.

3.6.1

Za plodno skupno ukrepanje EU in vpletenih tretjih držav bi bilo treba to sodelovanje dopolniti z mehanizmom mednarodnega sodelovanja za razvoj in sporazumi o ureditvi migracij.

3.6.2

Vse sporazume in postopke s tretjimi državami bi bilo treba vzpostaviti ob upoštevanju skladnosti teh odnosov s spoštovanjem človekovih pravic in mednarodnih pravnih obveznosti teh držav.

3.6.3

Takšno sodelovanje bi tudi okrepilo prizadevanja policije in obveščevalnih služb za preprečevanje in zatiranje kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov, ob polnem upoštevanju pravic migrantov do azila in zaščite tako v primeru dejavnosti, povezanih z instrumentalizacijo migrantov, kot na splošno (6).

Podpora državam članicam

3.7

EESO ceni podporo državam članicam, ki jih je prizadela grožnja, zlasti podporo agencij EU za notranje zadeve (Frontex, EUAA, mehanizem na področju civilne zaščite), in meni, da bi morale te delovati v vseh primerih, ko se v skladu z uravnoteženim in preglednim postopkom priznajo izredne razmere (7).

3.7.1

EESO meni, da bi bilo treba v prihodnje državam članicam, ki jih prizadenejo te grožnje, zagotoviti ustrezno pomoč in jo dopolniti z enako mero zaščite in pomoči za žrtve instrumentalizacije, zlasti najranljivejše.

3.7.2

EESO odločno poudarja, da je treba ukrepe držav članic za prostovoljno in neprostovoljno vračanje migrantov, ki jim ni bila priznana pravica do azila, izvajati tudi v izrednih razmerah ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in mednarodnih obveznosti ter ob pomoči agencij EU.

Instrumenti in predpisi za prihodnje krizno upravljanje

3.8

EESO poudarja, da so v tem mnenju upoštevani ukrepi, o katerih se razpravlja in ki se pripravljajo v času pisanja, zlasti predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju instrumentalizacije na področju migracij in azila. Predlog vsebuje zakonodajne elemente v zvezi s statusom migrantov in postopki za vložitev prošnje za azil in mednarodno zaščito v takih razmerah.

3.8.1

EESO v zvezi s tem želi, da bi uredba upoštevala varnostne potrebe držav članic in skupaj z njimi vključevala pravne obveznosti za reševanje izrednih razmer in zagotavljanje pravic migrantov do zaščite, ki temeljijo na mednarodnih obveznostih in evropskem pravu.

3.8.2

Komisija in pristojni organi bodo morali preveriti tudi skladnost zakonodaje, ki je bila sprejeta ali je v postopku sprejemanja v državah članicah, s temeljnimi pravicami in pravicami EU, da bi se spopadli s sedanjo krizo in preprečili prihodnje.

3.8.3

Pri teh predpisih bo EESO skrbno ocenil izjeme in odstopanja v okviru standardnih vstopnih in azilnih postopkov, dejansko možnost pritožb zoper zavrnitve, postopke vračanja ter popolno preglednost in sodelovanje med državami članicami, v katerih vladajo izredne razmere, ter institucijami in agencijami EU.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) 5 317 219 beguncev v bližnjih državah in državah EU (podatek z dne 26. aprila 2022, vir: UNHCR, https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine).

(2) Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite (UL L 71, 4.3.2022, str. 1) (Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12)).

(3) Glej COM(2021) 890 final – 2021/0427(COD), predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju instrumentalizacije na področju migracij in azila.

(4) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novem paktu o migracijah in azilu (COM(2020) 609 final) (UL C 123, 9.4.2021, str. 15); Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju azila in migracij ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES in predlagane Uredbe (EU) XXX/XXX (Sklad za azil in migracije) (COM(2020) 610 final – 2020/0279 (COD)) – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile na področju migracij in azila (COM(2020) 613 final – 2020/0277 (COD)) (UL C 155, 30.4.2021, str. 58).

(5) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Zaščita mladoletnih migrantov brez spremstva v Evropi (mnenje na lastno pobudo) (UL C 429, 11.12.2020, str. 24).

(6) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Prenovljen akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025) (COM(2021) 591 final).

(7) Na podlagi zahteve države članice, potrjene z naknadnim predlogom Komisije in obravnavo v Evropskem svetu, ter s sprejetjem stalnih mehanizmov spremljanja in ocenjevanja, glej COM(2021) 890 final – 2021/0427 (COD), predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju instrumentalizacije na področju migracij in azila.

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/66

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za uveljavljanje pravic Unije pri izvajanju in izvrševanju Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani

(COM(2022) 89 final – 2022/0068 (COD))

(2022/C 365/13)

Poročevalec:

Jack O’CONNOR

Zaprosili	Svet, 22. 3. 2022 Evropski parlament, 23. 3. 2022
Pravna podlaga	člen 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije (1) (ribištvo), člena 91 in 100 Pogodbe o delovanju Evropske unije (promet), členi 173, 182, 188 in 189 Pogodbe o delovanju Evropske unije (programi Unije), člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (skupna trgovinska politika), člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Ekonomsko-socialni odbor)
Sklep plenarne skupščine	22. 3. 2022
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	12. 5. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	202/0/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

Predlog uredbe (2) daje Evropski komisiji pooblastila, da z izvedbenimi akti sprejme in uporablja nekatere ukrepe za uveljavljanje pravic Unije v skladu z določbami Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Sporazum o izstopu) (3) ter Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (Sporazum o trgovini in sodelovanju) (4).

1.2

Pogodbenici teh sporazumov sta le Združeno kraljestvo in Unija, zato je po mnenju EESO popolnoma primerno, da se sprejetje vsakega ukrepa začne na ravni Unije z uporabo postopkov komitologije, kot je določeno v predlagani uredbi.

1.3

EESO se strinja, da potrebuje Unija prožen in učinkovit postopek, če Združeno kraljestvo ne bi spoštovalo Sporazuma o izstopu in/ali Sporazuma o trgovini in sodelovanju.

1.4

Uporaba postopkov komitologije kot načina, s katerim bi Komisijo pooblastili za sprejetje in uporabo nekaterih ukrepov v primeru kršitev ali neskladnosti z omenjenima sporazumoma, se zdi popolnoma upravičena in je v skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti, ki sta nujna pri ukrepih EU.

1.5

EESO pozdravlja predlog za pregled uredbe pet let po začetku njene veljavnosti in ugotavlja, da bi bilo to v skladu s podobnimi določbami v ustreznih sporazumih.

1.6

Zato EESO podpira predlagano uredbo. Nadalje meni, da je to odličen medinstitucionalni kompromis za obravnavo vseh primerov kršitev ali neizpolnjevanja Sporazuma o izstopu in/ali Sporazuma o trgovini in sodelovanju.

2. Splošne ugotovitve

2.1

Predlagana uredba pooblašča Evropsko komisijo, da sprejme in uporabi nekatere ukrepe za uveljavljanje pravic Unije v skladu z določbami Sporazuma o izstopu in Sporazuma o trgovini in sodelovanju. Zasnovana je tako, da omogoča pravočasen in učinkovit odziv na morebitne kršitve ali neizpolnjevanje določb zadevnih sporazumov s strani Združenega kraljestva.

2.2

Pooblastilo se uporablja za:

—

uporabo začasnih ukrepov za spodbujanje skladnosti in/ali izravnalnih ukrepov, ki jih na zahtevo ene od pogodbenic odobri arbitražno sodišče v primeru neustreznega ali nepopolnega izpolnjevanja, ali ustreznih ukrepov, če druga pogodbenica ne sodeluje pri omogočanju uporabe postopkov zavezujočega reševanja sporov,

—	popravne ukrepe iz Sporazuma o izstopu, če Protokolu o Irski/Severni Irski niso bili dodani ustrezni instrumenti prava Unije, in/ali iz Sporazuma o trgovini in sodelovanju v zvezi s subvencijami, cestnim prometom in ribištvom,

—	ukrepe za uravnoteženje iz Sporazuma o izstopu v zvezi z zaščitnimi ukrepi, ki jih sprejme Združeno kraljestvo na podlagi Protokola o Irski/Severni Irski,

—

ukrepe za uravnoteženje iz Sporazuma o trgovini in sodelovanju v zvezi z zaščitnimi ukrepi, ki ustvarjajo neravnovesje med pravicami in obveznostmi po Sporazumu o trgovini in sodelovanju ali katerem koli dopolnilnem sporazumu, ali specifično v zvezi z razhajanji na delovnem in socialnem področju ter pri varstvu okolja ali podnebja ali glede nadzora subvencij,

—	protiukrepe v skladu s Sporazumom o trgovini in sodelovanju (v odziv na ukrepe za uravnoteženje v skladu s členom 411 Sporazuma o trgovini in sodelovanju),

—

zaščitne ukrepe v skladu s Sporazumom o izstopu (če uporaba Protokola o Irski/Severni Irski privede do resnih gospodarskih, družbenih ali okoljskih težav, ki se bodo verjetno nadaljevale, ali do preusmeritve trgovine) ter v skladu s Sporazumom o trgovini in sodelovanju (v primeru resnih sektorskih ali regionalnih gospodarskih, družbenih ali okoljskih težav, ki bi bile lahko dolgotrajnejše),

—

opustitev obveznosti iz Sporazuma o trgovini in sodelovanju v primeru kršitev ali neizpolnjevanja nekaterih pogojev, zlasti glede blagovne menjave, zračnega prevoza, cestnega prometa, ribištva in programov Unije, ali če Združeno kraljestvo ne plača svojega finančnega prispevka ali če uvede bistvene spremembe določenih začetnih pogojev.

2.3

Ti ukrepi bi se morali uporabljati tudi za vse dopolnilne dvostranske sporazume k Sporazumu o trgovini in sodelovanju.

2.4

Svet je v sklepu o sklenitvi Sporazuma o trgovini in sodelovanju pooblastil Komisijo, da sprejme večino ukrepov iz točke 2.2, dokler ne začne veljati poseben zakonodajni akt. Predvideno je bilo, da bo slednji predlagan najpozneje do 31. marca 2022.

2.5

Ne glede na Sporazum o izstopu zajema Sporazum o trgovini in sodelovanju širok nabor vprašanj, ki presegajo trgovino z blagom in storitvami. Ti vključujejo naložbe, konkurenco, državno pomoč, davčno preglednost, zračni in cestni promet, energijo in trajnost, ribištvo, varstvo podatkov in usklajevanje sistemov socialne varnosti. Posledično uredba o uveljavljanju trgovine (5) in drugi obstoječi instrumenti ne zajemajo v celoti področja uporabe te nove vrste sporazumov in je treba sprejeti nov pravni instrument. Predlagana uredba bi bila v razmerju do sektorskih določb prava Unije, kolikor navedene določbe urejajo isti predmet urejanja, lex specialis.

2.6

Pravna podlaga predloga je:

—	člen 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije (6) (ribištvo),

—	člena 91 in 100 Pogodbe o delovanju Evropske unije (7) (promet),

—	členi 173, 182, 188 in 189 Pogodbe o delovanju Evropske unije (8) (programi Unije),

—	člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (9) (skupna trgovinska politika),

—	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije (10) (Evropski ekonomsko-socialni odbor).

2.7

Sporazum o izstopu ter Sporazum o trgovini in sodelovanju sta edina pravna instrumenta Unije v razmerju do Združenega kraljestva, zato lahko ukrepe v skladu z mednarodnim pravom sprejme le Unija. Vendar predlog predvideva sprejetje ukrepov v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (11). Veljal naj bi postopek pregleda iz sistema komitologije, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (12), saj bi ukrepi, ki bi bili sprejeti, skoraj zagotovo vplivali na države članice.

2.8

V predlogu je predviden pregled uredbe pet let po začetku njene veljavnosti, kar bi bilo v skladu s podobno določbo iz Sporazuma o izstopu ter Sporazuma o trgovini in sodelovanju.

2.9

Predlagana uredba ne zajema ukrepov v okviru politik Unije na področju svobode, varnosti in pravice.

2.10

Sprejetje ukrepov na področju programov Euratoma za raziskave in usposabljanje ureja ločen zakonodajni predlog.

3. Posebne ugotovitve

3.1

Namen predloga je vzpostaviti okvir, ki bo Uniji omogočil učinkovito in pravočasno odzivanje v primeru kršitev ali neizpolnjevanja obveznosti Združenega kraljestva v zvezi s Sporazumom o izstopu in/ali Sporazumom o trgovini in sodelovanju.

3.2

Sporazuma se nanašata le na EU, zato je jasno, da je treba ustrezne ukrepe sprejeti na tej ravni.

3.3

Ob upoštevanju morebitnih posledic za države članice in zahteve po optimalni učinkovitosti je uporaba postopka pregleda iz sistema komitologije povsem logična in upravičena.

3.4

Popolnoma je v skladu z načelom subsidiarnosti, saj sistem komitologije državam članicam omogoča spremljanje izvedbenih aktov, prenesenih na Komisijo.

3.5

Opozoriti je treba tudi, da člena 7 in 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 (13) Komisiji omogočata, da z odstopanjem od rednih postopkov sprejme izvedbene akte zaradi nujnih primerov (člen 8) ali morebitnih znatnih motenj na kmetijskih trgih (člen 7), ne da bi jih predhodno predložila ustreznemu odboru. S takšno poenostavitvijo postopka se Unija lažje po potrebi hitro odzove na nepričakovane kršitve sporazumov.

3.6

Odbor pozdravlja obsežen nabor ukrepov iz člena 1(2) predlagane uredbe in njihove omejitve.

3.7

Ker izstop države članice nima precedensa, se vprašanje skladnosti z veljavno zakonodajo na tem področju politike ne pojavlja.

3.8

Jasna merila za izbiro vseh ukrepov so podrobno določena v členu 2.2 predlagane uredbe. EESO se strinja, da predlagana uredba izpolnjuje zahteve po sorazmernosti in ne presega tistega, kar je nujno potrebno za dosego cilja hitrega in učinkovitega uveljavljanja pravic v primeru morebitnih kršitev ali neizpolnjevanja sporazumov.

3.9

EESO meni, da glede na postopkovno naravo predlagane uredbe ocena učinka ni potrebna.

3.10

EESO pozdravlja predlog za pregled uredbe po petih letih in ugotavlja, da je to primerno, saj bi bilo v skladu s podobnimi določbami v ustreznih sporazumih.

3.11

Glede na navedeno EESO predlog podpira. Meni tudi, da je odličen medinstitucionalni kompromis za obravnavo vseh primerov kršitev ali neizpolnjevanja Sporazuma o izstopu in/ali Sporazuma o trgovini in sodelovanju.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 326, 26.10.2012, str. 47).

(2) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52022PC0089

(3) UL C 384 I, 12.11.2019, str. 1.

(4) UL L 149, 30.4.2021, str. 10.

(5) Uredba (EU) 2021/167 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 654/2014 o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine (UL L 49, 12.2.2021, str. 1).

(6) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012E/TXT&from=SL

(7) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012E/TXT&from=SL

(8) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012E/TXT&from=SL

(9) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012E/TXT&from=SL

(10) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012E/TXT&from=SL

(11) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A12012M%2FTXT

(12) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(13) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 365

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 23. september 2022

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski ekonomsko-socialni odbor
	570. plenarno zasedanje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (Interactio), 15. 6. 2022–16. 6. 2022
2022/C 365/01	Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Ukrajina od pomoči do obnove – predlogi evropske civilne družbe	1
	MNENJA
	Evropski ekonomsko-socialni odbor
	570. plenarno zasedanje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (Interactio), 15. 6. 2022–16. 6. 2022
2022/C 365/02	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Evropska pohištvena industrija – okrevanje na poti k inovativnemu, zelenemu in krožnemu gospodarstvu (mnenje na lastno pobudo)	7

	III Pripravljalni akti
	Evropski ekonomsko-socialni odbor
	570. plenarno zasedanje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (Interactio), 15. 6. 2022–16. 6. 2022
2022/C 365/03	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – (a) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Priprava evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (COM(2022) 27 final) – (b) Digitalne pravice in načela (raziskovalno mnenje)	13
2022/C 365/04	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih) (COM(2022) 68 final – 2022/0047 (COD))	18
2022/C 365/05	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akt o čipih za Evropo (COM(2022) 45 final)	23
2022/C 365/06	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih) (COM(2022) 46 final – 2022/0032 (COD))	34
2022/C 365/07	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa v zvezi s Skupnim podjetjem za čipe (COM(2022) 47 final – 2022/0033 (NLE))	40
2022/C 365/08	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o fluoriranih toplogrednih plinih, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 517/2014 (COM(2022) 150 final – 2022/0099 (COD))	44
2022/C 365/09	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ozonu škodljivih snoveh in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1005/2009 (COM(2022) 151 final – 2022/0100 (COD))	50
2022/C 365/10	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/2107 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter Uredbe (EU) …/2022 o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (COM(2022) 171 final – 2022/0111 (COD))	55
2022/C 365/11	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na posledice ruske invazije na Ukrajino (COM(2022) 242 final – 2022/0166 (COD))	57
2022/C 365/12	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Odziv na državno podprto instrumentalizacijo migrantov na zunanjih mejah EU (JOIN(2021) 32 final)	60
2022/C 365/13	Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za uveljavljanje pravic Unije pri izvajanju in izvrševanju Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (COM(2022) 89 final – 2022/0068 (COD))	66

Zaprosili	Evropski parlament, 2. 5. 2022 Svet, 23. 5. 2022
Pravna podlaga	člen 43(2) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja na seji strokovne komisije	31. 5. 2022
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	63/0/0
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	211/1/4