SKLEP SVETA

z dne 20. septembra 2022

o sprejetju stališča Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 4 za proračunsko leto 2022

(2022/C 364/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 314 Pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členom 106a Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (1) in zlasti člena 44 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

—	proračun Unije za proračunsko leto 2022 je bil dokončno sprejet 24. novembra 2021 (2);

—	Komisija je 1. julija 2022 predložila predlog spremembe proračuna št. 4 k splošnemu proračunu za proračunsko leto 2022 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

---

(1)  UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(2)  UL L 45, 24.2.2022, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

22. september 2022

(2022/C 364/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	0,9884
JPY	japonski jen	139,18
DKK	danska krona	7,4365
GBP	funt šterling	0,87256
SEK	švedska krona	10,8724
CHF	švicarski frank	0,9684
ISK	islandska krona	139,90
NOK	norveška krona	10,2350
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,657
HUF	madžarski forint	405,25
PLN	poljski zlot	4,7592
RON	romunski leu	4,9411
TRY	turška lira	18,1559
AUD	avstralski dolar	1,4840
CAD	kanadski dolar	1,3278
HKD	hongkonški dolar	7,7583
NZD	novozelandski dolar	1,6832
SGD	singapurski dolar	1,3998
KRW	južnokorejski won	1 384,79
ZAR	južnoafriški rand	17,3514
CNY	kitajski juan	6,9804
HRK	hrvaška kuna	7,5235
IDR	indonezijska rupija	14 824,28
MYR	malezijski ringit	4,5140
PHP	filipinski peso	57,721
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,803
BRL	brazilski real	5,0677
MXN	mehiški peso	19,6129
INR	indijska rupija	79,8970

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Novi motivi na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih obtoku

(2022/C 364/03)

Eurokovanci, namenjeni obtoku, so zakonito plačilno sredstvo na celotnem euroobmočju. Komisija objavi opise motivov vseh novih eurokovancev (1), da bi z njimi seznanila vse, ki s kovanci rokujejo pri delu, in širšo javnost.

Svet Evropske unije je 12. julija 2022 sklenil, da Republika Hrvaška izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2023 (2).

Republika Hrvaška bo zato od 1. januarja 2023 izdajala eurokovance pod pogojem, da ECB odobri obseg izdaje (glej člen 128(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije).

1 eurocent	2 eurocenta	5 eurocentov	10 eurocentov
20 eurocentov	50 eurocentov	1 euro	2 eura

Država izdajateljica: Republika Hrvaška

Datum izdaje:1. januar 2023

Opis motiva:

1, 2 in 5 centov: glagolica s hrvaško šahovnico v ozadju

V osrednjem delu kovanca sta upodobljeni črki „HR“, zapisani v oglati glagolici v obliki ligature, pri čemer je HR uradna oznaka za Hrvaško v standardu ISO 3166-1 alpha-2. Glagolica je najstarejša slovanska pisava in je poleg cirilice ena od dveh slovanskih pisav. Čeprav je bila oblikovana po grški abecedi, je glagolica izvirna pisava, ki jo je verjetno ustvaril Konstantin Filozof (sveti Ciril), da bi med slovanskimi ljudstvi širil krščansko vero. Hrvati so glagolico začeli uporabljati v drugi polovici 9. stoletja, ob koncu 12. stoletja pa so bili edini, ki so to pisavo še vedno uporabljali in jo razvijali dalje. Samo 28 let po tisku Gutenbergove biblije je bila na Hrvaškem leta 1483 natisnjena „Misal po zakonu rimskoga dvora“ (Missale Romanum Glagolitice), prva knjiga, natisnjena v stari cerkveni slovanščini in zapisana v hrvaški (oglati) glagolici. To je bila prva evropska inkunabula, ki ni bila natisnjena v latinščini in latinici. Glagolica se je na Hrvaškem uporabljala do prve polovice 19. stoletja in je postala pomemben del hrvaške identitete. Na desni in pod ligaturo „HR“ je hrvaška šahovnica, ki je del grba Republike Hrvaške. V zgornjem osrednjem delu je leto izdaje, v spodnjem osrednjem delu pa je izpisano ime države izdajateljice. Na obročku kovanca je dvanajst zvezd evropske zastave.

10, 20 in 50 centov: Nikola Tesla s hrvaško šahovnico v ozadju

Osrednji del kovanca je portret Nikole Tesle, obdan s črtami magnetnega polja. Črte segajo od portreta do kroga dvanajstih zvezd in simbolizirajo povezavo Nikole Tesla z državami članicami EU, v katerih je preživel del svojega življenja. Nikola Tesla, hrvaški, evropski in ameriški izumitelj srbskega porekla, se je 10. julija 1856 rodil v vasi Smiljan na Hrvaškem. Šolo je obiskoval na Hrvaškem, in sicer v Smiljanu, Gospiću in Karlovcu, kjer je diplomiral. Njegovi patenti in teoretično delo so postavili temelje za globalno elektrifikacijo, njegovo delo na področju visokofrekvenčnih električnih tokov in brezžičnega prenosa elektromagnetnih valov pa je utrlo pot razvoju radijske tehnologije in telekomunikacij. Eden njegovih najbolj znanih izumov, Teslov transformator (Teslova tuljava) iz leta 1891, je bil uporabljen za proizvodnjo visokonapetostne in visokofrekvenčne električne energije z izmeničnim tokom. Izraz „tesla“ je bil leta 1960 na 11. generalni konferenci o utežih in merah sprejet kot enota magnetne indukcije. Levo od portreta in črt magnetnega polja je hrvaška šahovnica, ki je del grba Republike Hrvaške. Med črtami magnetnega polja je levo zgoraj zapisano ime države izdajateljice, letnica izdaje pa je na dnu desno.

1 euro: kuna s hrvaško šahovnico v ozadju

Na nacionalni strani kovanca za 1 euro je upodobljena kuna s hrvaško šahovnico v ozadju. Na osrednjem delu nacionalne strani kovanca je podoba kune. Ta hitra in spretna žival z dragocenim temno rjavim krznom in rumeno liso na vratu in prsih je simbol hrvaške monetarne zgodovine. V srednjem veku so se v Slavoniji, Hrvaškem primorju in Dalmaciji kunji kožuhi uporabljali za plačilo davkov v naravi (kunovina ali marturina). Pozneje so postali obračunska enota in se nato uporabljali kot denar v sodobnem pomenu besede. Kuna je bila kot prvi motiv hrvaške valute od prve polovice 13. stoletja do konca 14. stoletja upodobljena tudi na kovancu, poimenovanem banovec, zato ima pomembno vlogo v hrvaški monetarni in fiskalni zgodovini.

V ozadju za kuno je hrvaška šahovnica, ki je del grba Republike Hrvaške. Napis imena države izdajateljice „HRVATSKA“ je na zgornji levi strani, letnica izdaje „2023.“ pa spodaj desno.

2 eura: zemljevid Republike Hrvaške s hrvaško šahovnico v ozadju

Na osrednjem delu kovanca je simbolična in stilizirana geografska podoba Republike Hrvaške. Značilna in prepoznavna oblika hrvaškega ozemlja odraža tako geografske značilnosti države kot njeno zgodovino. Geografsko Hrvaška sega od velike panonske nižine prek dinarskega gorovja do jadranske obale, ki je med najbolj razčlenjenimi na svetu, in do številnih otokov. Polovica hrvaškega ozemlja je na panonskem območju, tretjina v obalnem jadranskem območju, preostali del pa v gorskem območju Dinaridov. Za usklajenost motiva kovancev je v ozadju zemljevida države hrvaška šahovnica z grba Republike Hrvaške. Ta je strogo pravilnih linij in tako daje kontrast zelo „naravnim“ mejam. Leto izdaje je v osrednjem delu kovanca na desni. Levo spodaj je v isti liniji kot slika zemljevida države zapisano ime države izdajateljice. V robu kovanca je zapisan najlepši verz iz Himne svobodi „O lijepa, o draga, o slatka slobodo“ („O lepa, o draga, o sladka svoboda“), ki je sestavni del pastoralne igre „Dubravka“ pisatelja Ivana Gundulića iz 17. stoletja.

---

(1)  Za ostale eurokovance glej UL C 373, 28.12.2001, str. 1, UL C 254, 20.10.2006, str. 6 in UL C 248, 23.10.2007, str. 8.

(2)  Sklep Sveta z dne 12. julija 2022 o uvedbi eura na Hrvaškem 1. januarja 2023 (UL L 187, 14.7.2022, str. 31).

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10699 – SALMAR / NTS)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 364/04)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10845 – HG / WCAS / WARBURG PINCUS / NORSTELLA)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 364/05)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.