Resolucija Evropskega odbora regij o podpori regij in mest EU Ukrajini

(2022/C 301/01)

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Konkretna solidarnost z lokalnimi in regionalnimi oblastmi

7.

poudarja izredno solidarnost, ki jo državljani EU izkazujejo ljudem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini; je zaskrbljen za Ukrajince, ki jih proti njihovi volji izganjajo na ozemlje pod ruskim nadzorom; izraža pohvalo organom Evropske unije za njihovo enotnost ob ruski vojni z Ukrajino, za krepitev solidarnosti z neposredno humanitarno pomočjo in nujno pomočjo civilne zaščite ter za aktiviranje mehanizma takojšnje zaščite za tiste, ki bežijo pred vojno; poudarja, da bo v prihodnjih mesecih treba to pomoč znatno povečati, da bi preprečili humanitarno krizo v obmejnih regijah EU;

8.

se zavezuje, da bo mesta in regije nadalje spodbujal k nudenju pomoči beguncem iz Ukrajine; zlasti poudarja potrebe v obmejnih regijah v smislu logistične podpore pri prvem sprejemu in tranzitu;

9.

poziva lokalne in regionalne oblasti po Evropi, naj zaprosijo za podporo ali jo ponudijo na platformi Help Ukraine: Info-Support Hub (1), ki jo je vzpostavil OR;

10.

se strinja s pozivom lokalnih in regionalnih oblasti iz Ukrajine in EU, naj se zaradi procesa obnove oživijo ali vzpostavijo partnerstva ter pobratenja mest in regij;

Krepitev evropske perspektive Ukrajine

11.

poudarja, da so ukrajinske reforme v zvezi z decentralizacijo in regionalnim razvojem pomembno prispevale k utrjevanju lokalne demokracije, okrepile samoupravo in splošno odpornost lokalnih skupnosti v državi, kar je pomemben element ukrajinskega odpora proti ruskim napadalcem. Te reforme so bile izvedene z znatno podporo regij in mest Evropske unije, tudi s programom U-LEAD with Europe, ter ciljno usmerjeno podporo OR v okviru njegove projektne skupine za Ukrajino in dejavnosti sodelovanja med sorodnimi akterji. Ukrajina se je z uspešnostjo teh reform za decentralizacijo približala Evropski uniji in njenim vrednotam svobode, demokracije in pravne države;

12.

poziva mednarodno skupnost, naj pripravi načrt za pomoč in okrevanje za Ukrajino, da bi podprla ukrajinsko gospodarstvo, njene institucije in javne storitve ter obnovo uničene infrastrukture; v zvezi s tem pozdravlja sklep Evropskega sveta o ustanovitvi solidarnostnega skrbniškega sklada za Ukrajino, in poziva k organizaciji mednarodne konference za zbiranje sredstev med partnerji; poudarja, da mora tudi Rusija, ki je odgovorna za uničenje, z vojno odškodnino prispevati k obnovi Ukrajine;

13.

podpira Ukrajino pri pridobivanju statusa države kandidatke za članstvo v EU v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji in na podlagi iste revidirane metodologije pristopnih pogajanj, kot se uporablja za Zahodni Balkan, z večjim poudarkom na načelu pravne države in demokratičnih institucijah; poudarja, da je treba pozitivno obravnavati tudi prošnji za članstvo v EU, ki sta ju vložili Gruzija in Moldavija. Hkrati je treba brez odlašanja nadaljevati vključevanje Ukrajine na enotni trg EU v skladu s pridružitvenim sporazumom;

Financiranje podpornih ukrepov

14.

pozdravlja svežnja CARE in CARE+ Evropske komisije (kohezijski ukrep za begunce v Evropi) in prožnost v okviru svežnja REACT-EU ter poudarja prednosti neposredne vključenosti regionalnih in lokalnih oblasti v načrtovanje, upravljanje in izvajanje svežnjev CARE in REACT-EU; poudarja, da morajo biti prilagoditve programov kohezijske politike skladne z načelom neškodovanja koheziji, ki je bilo nedavno uvedeno v osmem kohezijskem poročilu;

15.

poudarja, da je kohezijska politika tako v času pandemije COVID-19 kot v odzivanju na posledice vojne v Ukrajini dokazala, da lahko prinese kratkoročne rezultate, ko je to potrebno. Vendar vztraja, da dejanski cilj kohezijske politike – okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije z zmanjšanjem razlik med regijami – ne sme tekmovati s temi cilji;

16.

pozdravlja prekinitev programov čezmejnega sodelovanja, v katere so vključeni ruski in beloruski partnerji; poziva k okrepitvi obstoječih programov med regijami EU (Poljska, Madžarska, Romunija, Slovaška) in Ukrajino; poudarja, da je finančna podpora lokalnim in regionalnim oblastem, ki mejijo na Ukrajino, in državam, ki nanjo ne mejijo, a sprejemajo največ beguncev, mnogo premajhna in jo je treba znatno povečati glede na vlogo, ki jo imajo ne le pri zagotavljanju zatočišča beguncem, temveč tudi pri njihovem vključevanju v svoj izobraževalni, zdravstveni in stanovanjski sistem;

17.

podpira ustanovitev stalne krizne rezerve za blaženje prihodnjih izrednih razmer, ki bo dopolnjevala ali okrepila obstoječe instrumente za obvladovanje nepredvidenih dogodkov in prožnost; poziva k oblikovanju enotnega instrumenta EU za ukrajinske begunce na lokalni ravni, v katerem bi se zbrala vsa finančna sredstva, ki so na voljo lokalnim in regionalnim oblastem za nudenje zatočišča beguncem, da bi poenostavili, posplošili in pospešili uporabo razpoložljivih sredstev;

18.

ugotavlja, da bodo najbolj prizadete države članice in regije morda morale revidirati svoje načrte za okrevanje in odpornost na podlagi ustreznega posvetovanja z regionalnimi oblastmi, zlasti zaradi vse večjega ekonomskega učinka vojne na države EU;

Sprejem beguncev iz Ukrajine

19.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti v prvih vrstah, ko gre za sprejemanje milijonov beguncev v sosednjih državah, pa tudi notranje razseljenih oseb v Ukrajini (2), ter da je to največja begunska kriza po drugi svetovni vojni; opozarja, da bi morali imeti vsi begunci, ne glede na njihov izvor, politično pripadnost ali spolno usmerjenost, pravico do enake dobrodošlice v vseh regijah in mestih v EU kot begunci iz Ukrajine;

20.

pozdravlja uporabo direktive o začasni zaščiti, ki jo je treba zdaj v celoti izvajati na dobro usklajen, velikodušen, vključujoč in prilagodljiv način, da se zagotovi dostop do trga dela, stanovanj, zdravstvenega varstva, izobraževanja in socialne podpore vsem ljudem, ki bežijo iz Ukrajine. Pri tem se je treba osredotočiti na ranljive skupine, zlasti ženske in otroke, ne glede na njihovo etnično poreklo, politično pripadnost ali spolno usmerjenost;

21.

želi spomniti na posebnosti Direktive Sveta 2001/55/ES (3) o začasni zaščiti, ki daje beguncem možnost izbire, v kateri državi članici EU se želijo začasno nastaniti (člen 26), in poudarja, da priznavanje pravice do prostega gibanja in avtonomnosti beguncev pozitivno prispeva k zmanjšanju pritiska na nacionalne azilne sisteme in sprejemne zmogljivosti v obmejnih regijah;

22.

poziva k vzpostavitvi prostovoljnega evropskega mehanizma premestitev ob upoštevanju sprejemnih zmogljivosti regionalnih in lokalnih oblasti; ponovno poziva, naj se mestom in regijam EU zagotovi neposreden dostop do sredstev EU za migracije in vključevanje; poziva Komisijo, naj predlaga okvirni sistem za porazdelitev beguncev med prihodnjimi begunskimi krizami; poziva države članice EU, naj priznajo takšne prostovoljne zaveze in si prizadevajo za njihovo izpolnjevanje;

23.

poudarja, da je veliko ukrajinskih beguncev posebno ranljivih in da jih je približno polovica mladoletnih; nadalje poudarja, da je med več sto tisoč otroki na begu veliko takih, ki so brez spremstva ter potrebujejo posebno zaščito in skrb; podpira sveženj ukrepov za zaščito ukrajinskih begunskih otrok, med katerimi naj ima prednost njihovo šolanje;

24.

poziva k odločnim ukrepom za preprečevanje trgovine z ljudmi, saj je večina ljudi, ki beži iz Ukrajine, žensk in otrok, poročila o človekovih pravicah pa kažejo, da se organizirane kriminalne združbe pogosteje osredotočajo nanje, zlasti za namene spolnega ali delovnega izkoriščanja;

25.

poudarja, da je treba beguncem ponuditi jezikovne tečaje, izobraževanje in usposabljanje; v zvezi s tem poudarja potencial mreže OR Mesta in regije za vključevanje migrantov;

Vpliv na politike EU

26.

spodbuja takojšnje ukrepe vseh evropskih regij za zmanjšanje odvisnosti EU od tretjih držav, zlasti od uvoza ruskih energentov, in poziva Evropsko komisijo, naj podpre njihova prizadevanja;

27.

podpira poziv k popolni prepovedi uvoza ruskega plina, nafte in premoga v Evropo ter spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj začnejo sestavljati načrte za izredne razmere, da bodo pripravljene na posledice takšnih sankcij;

28.

meni, da lahko načrt REPowerEU (4) pospeši prehod na čisto energijo, poveča energetsko varnost EU, zmanjša njeno odvisnost od uvoza fosilnih goriv in surovin iz tretjih držav, zlasti Ruske federacije, ter s tem ublaži politična, gospodarska in varnostna tveganja, ki so posledica uvoza; se zavzema za obsežne naložbe in konkretne ukrepe za spodbuditev uporabe energije iz obnovljivih virov, večjo energijsko učinkovitost in prihranke, krožnost, elektrifikacijo in raziskave v alternativna trajnostna goriva kot resnično dolgoročno varne in dosegljive rešitve;

29.

vztraja, da učinki vojne ne bi smeli biti v škodo podnebnim ukrepom in trajnostnosti, kot so določeni v Pariškem sporazumu in agendi ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, in znova potrjuje svojo zavezanost evropskemu zelenemu dogovoru, ki je tudi pot do okrepitve strateške avtonomnosti EU;

30.

meni, da morajo prizadevanja EU za večjo energetsko neodvisnost vključevati tudi popolno opustitev projektov Severni tok in Severni tok 2;

31.

izraža veliko zadovoljstvo z nedavno sinhronizacijo ukrajinskega in moldavijskega električnega omrežja z evropskim celinskim omrežjem;

32.

upošteva poziv ukrajinskih lokalnih in regionalnih oblasti mednarodni skupnosti, naj jim pomaga pri obvladovanju okoljskih izrednih razmer, ki jih je povzročila invazija, tudi na območjih jedrskih elektrarn in kemičnih tovarn;

33.

pozdravlja odločitev Evropske komisije o začetku pogajanj z Ukrajino za pridružitev programu LIFE, da bi lahko izkoristila financiranje za pomoč pri obnovi okolja po uničenju, ki ga je povzročila ruska invazija, naj bo to onesnaženje, uničenje ekosistemov ali drugi dolgoročni učinki;

34.

poudarja, da bo konflikt neizogibno imel hude posledice za agroživilski sektor EU, saj sta Ukrajina in Rusija pomembni izvoznici številnih kmetijskih proizvodov (kot so žito in oljnice) in dušikovih gnojil; poudarja, da mora EU okrepiti svojo zavezanost, da bo uvedla trajnostne prehranske sisteme in hkrati vsem zagotovila cenovno dostopnost kakovostne hrane z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza ključnih kmetijskih proizvodov in inputov; izraža globoko zaskrbljenost nad dejstvom, da so motnje v izvozu iz Ukrajine in Rusije že privedle do velikega porasta cen kmetijskih proizvodov na svetovni ravni ter da se posledice čutijo zlasti v najrevnejših državah in regijah sveta;

Dodatne ugotovitve

35.

podpira pravice Rusov in Belorusov, ki protestirajo proti Putinovi vojni in branijo svoje pravice do poštenih volitev, svobode izražanja in zbiranja, ter zahteva takojšnjo izpustitev neupravičeno pridržanih protestnikov;

36.

podpira dodatne usklajene stroge sankcije proti Rusiji in Belorusiji, da bi učinkovito zatrli ruske zmožnosti za nadaljnjo agresijo; predlaga, naj Komisija predstavi smernice za izvrševanje in izvajanje sankcij, saj so tudi na regionalni in lokalni ravni še vedno razlike v instrumentih in postopkih, ki se uporabljajo za preverjanje lastništva podjetij, premoženja in nepremičnin;

37.

poudarja, da bi bilo treba vse države kandidatke in potencialne države kandidatke za članstvo v EU spodbujati, naj se pridružijo sankcijam, ki so bile sprejete na ravni EU, da bi poudarile svojo zavezanost EU in njenim vrednotam;

38.

obsoja rusko propagando in sovražni govor, ki podžigata konflikt in storilce vojnih hudodelstev; poziva k učinkovitim ukrepom na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni za boj proti takšni propagandi in njeno preprečevanje; nasprotuje demonstracijam v podporo ruski agresiji v evropskih mestih;

39.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, francoskemu in češkemu predsedstvu Sveta EU, predsedniku Evropskega sveta ter ukrajinskemu predsedniku, vladi in parlamentu.

---

(1)  Help Ukraine: Info-Support Hub je platforma za povezovanje tranzitnih regij ter preobremenjenih lokalnih in regionalnih oblasti s tistimi iz drugih držav članic EU, ki razpolagajo z zmogljivostmi in lahko pomagajo.

(2)  Stanje glede ukrajinskih beguncev (unhcr.org).

(3)  Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

(4)  Sporočilo Komisije z naslovom REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo, 8. marec 2022.

Resolucija Evropskega odbora regij – REPowerEU: mesta in regije pospešujejo energetski prehod

(2022/C 301/02)

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR),

—	ob upoštevanju visokih in še naraščajočih cen energije, ki jih je v procesu okrevanja po epidemiji COVID-19 povzročila svetovna potreba po energiji, zlasti plinu, ter zaradi katerih se od poletja 2021 zmanjšuje kupna moč gospodinjstev in podjetij,

—	ob upoštevanju sporočila in nabora orodij za spopadanje z naraščajočimi cenami energije z dne 13. oktobra 2021, ki ju je pripravila Evropska komisija,

—	ob upoštevanju tega, da je Ruska federacija ob podpori Belorusije 24. februarja 2022 v Ukrajini začela neizzvano in neupravičeno invazijo,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo z dne 8. marca 2022,

—	ob upoštevanju Izjave iz Versaillesa, ki so jo na neformalnem srečanju 10. in 11. marca 2022 sprejeli voditelji držav in vlad EU,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o zanesljivosti oskrbe z energijo in dostopnih cenah energije, predloga uredbe o skladiščenju plina in začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči z dne 23. marca 2022,

—	ob upoštevanju skupne projektne skupine za energetsko varnost, ki jo bodo nemudoma ustanovile Evropska komisija in ZDA,

—	ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022,

—	ob upoštevanju svojih sedanjih prizadevanj v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ v obliki mnenj in delovne skupine za zeleni dogovor na lokalni ravni;

Soočanje z več krizami

1.

pozdravlja pobude Evropske komisije za spopadanje s sedanjimi visokimi cenami energije, ki rastejo od poletja 2021 in so se še povišale zaradi nezakonite, neizzvane in neupravičene vojne v Ukrajini, ki jo je začela Ruska federacija; poudarja, da samo postopna odprava odvisnosti od fosilnih goriv iz Ruske federacije ne bo dovolj, ter meni, da lahko načrt REPowerEU pospeši energetski prehod, na splošno zmanjša odvisnost EU od uvožene energije in surovin ter tako ublaži politična, gospodarska in varnostna tveganja, povezana s tem uvozom; kljub temu globoko obžaluje, da v načrtu ni jasno omenjena vloga mest in regij pri spopadanju s trenutno energetsko krizo ter zagotavljanju dolgoročnih rešitev zanjo;

2.

izraža tudi zaskrbljenost, ker naj bi energetska kriza po pričakovanjih na mesta in regije EU vplivala nesorazmerno, saj se njihove sposobnosti za odzivanje na motnje v dobavi energije in naraščajoče cene energije razlikujejo, ter poziva Evropsko komisijo in države članice, naj te razlike ustrezno upoštevajo pri načrtovanju in izvajanju zadevnih ukrepov;

3.

je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitev iz zadnjega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe z naslovom Climate Change 2022 – Impacts, Adaptation and Vulnerability (Podnebne spremembe 2022 – vplivi, prilagajanje in ranljivost) (1), ki potrjuje, da številnih posledic podnebnih sprememb ni več mogoče odpraviti; poudarja, da ne smemo več odlašati z ukrepi za prilagajanje in blaženje, pri čemer so ključne lokalne in regionalne oblasti;

4.

poudarja, da mora cilj energetske varnosti nenazadnje podpreti cilj podnebne nevtralnosti in energetski prehod. Pot do varne, cenovno dostopne in trajnostne energije je edini izhod iz sedanje krize, primeren za prihodnost; v zvezi s tem poziva sozakonodajalca EU, naj bosta bolj ambiciozna in pospešita sprejetje svežnja „Pripravljeni na 55“, v katerem se posebno upoštevajo mnenja OR o revizijah direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in direktive o energetski učinkovitosti ter o direktivi o energetski učinkovitosti stavb;

5.

pozdravlja, da je energijska učinkovitost obveljala za glavno načelo, in ponavlja, da regije in mesta EU bistveno prispevajo k izboljšanju energijske učinkovitosti; poziva Komisijo, naj v svojo strategijo vključi pojem energijske zadostnosti (2), tj. pristop, katerega cilj je doseči, da bodo imeli vsi ljudje dostop do energetskih storitev, ki jih potrebujejo, in do pravičnega deleža energetskih storitev, ki jih želijo, pri tem pa zagotoviti, da vplivi energetskega sistema ne bodo presegali omejitev okolja;

6.

poudarja, da so obstoječa inovativna orodja upravljanja za sodelovanje in gradnjo zmogljivosti, kot so Konvencija županov, Evropsko svetovalno vozlišče za energetsko revščino, evropski podnebni pakt, pobuda Čista energija za otoke EU in druge podobne pobude EU, ključna za pospešitev nujnega prehoda na cenovno dostopno, trajnostno in varno energijo;

7.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo vzpostavitev enotnih kontaktnih točk za izvajanje načrta REPowerEU na regionalni in lokalni ravni ter pri tem tesno sodelujejo z Evropsko investicijsko banko;

8.

poziva Komisijo, naj z namensko tehnično in finančno podporo za lokalne in regionalne oblasti spodbuja sistematično posnemanje sedanjih dobrih praks, da bi zmanjšala breme začetnih stroškov, ki jih prinašajo ukrepi za energijsko učinkovitost, pri tem pa posebno pozornost nameni ranljivim gospodinjstvom, mikro in malim podjetjem ter potrošnikom;

9.

ugotavlja, da je Komisija z naborom orodij za spopadanje z naraščajočimi cenami energije (3) prvič predlagala orodja za ublažitev socialnih posledic sedanje energetske krize, a meni, da nabor ni dovolj učinkovit in bi ga bilo treba okrepiti; meni, da bi se bilo treba osredotočiti zlasti na dolgoročne rešitve za energetsko neodvisno Evropo brez fosilnih goriv in obenem izvesti korenite spremembe v vseh sektorjih za odpravo energijske revščine in revščine na področju mobilnosti;

10.

poziva Komisijo, naj pri oblikovanju dolgoročnih rešitev za doseganje energetske samozadostnosti upošteva težave regij, odvisnih od fosilnih goriv, ki jih ni mogoče priključiti na celinsko omrežje, kot so najbolj oddaljene regije;

Skupno spodbujanje energije iz obnovljivih virov ter povečanje energijske učinkovitosti in prihrankov energije z načrtom REPowerEU

11.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo velike naložbe in konkretni ukrepi za hitrejšo uvedbo različnih vrst energije iz obnovljivih virov, povečanje energijske učinkovitosti in prihrankov energije ter spodbujanje raziskav na področju alternativnih trajnostnih goriv obravnavani prednostno in medsebojno povezani;

12.

z zanimanjem pričakuje predlog Evropske komisije za hitrejši postopek izdaje dovoljenj, v katerem se bo upoštevalo načelo subsidiarnosti na področju energije iz obnovljivih virov, in poziva k uvedbi podobnih ukrepov v zvezi s ključnimi projekti na področju energijske učinkovitosti; poziva Komisijo, naj okrepi obstoječa orodja za zagotavljanje tehnične podpore lokalnim in regionalnim oblastem; v skladu s tem pozdravlja predlog evropske pobude za strešne sončne panele, ki ga bo vsebovalo prihajajoče sporočilo Evropske komisije o strategiji za sončno energijo, napovedano za junij; poziva države članice, naj uvedejo spodbude za nakup, kot so kratkoročni programi nepovratnih sredstev za potrošnike;

13.

poudarja, da je za pospešitev načrtovanja in postopkov izdaje dovoljenj ključno, da imajo infrastrukturni projekti javno podporo, ter poziva Komisijo in države članice, naj na tem področju spodbujajo širitev dobrih praks, na primer tistih, ki so navedene v nedavnem poročilu mreže regionalnih središč OR o infrastrukturi;

14.

meni, da je razogljičenje javnih in zasebnih stavb v središču evropskega zelenega dogovora in ključni del rešitve za sedanjo krizo, saj bi se z njim močno zmanjšala potreba po plinu; poziva Komisijo, naj pospeši tako uvedbo toplotnih črpalk (4) v okviru načrta REPowerEU kot izvajanje raziskav na področju inovativnih rešitev, ki bodo zagotovile, da bo naš stavbni fond čim bolj pameten in podnebno nevtralen;

15.

poziva Komisijo, naj olajša tudi vzpostavljanje javno-zasebnih konzorcijev za prenovo stavb, v katerih bodo predstavniki industrije ter lokalnih in regionalnih oblasti, da bi se spodbujali povezani svežnji za prenovo, v katerih so predvidene posodobitve ogrevanja in hlajenja stavb, oblikoval program industrijske izolacije za pridobivanje stroškovno učinkovitih naložb s kratko vračilno dobo ter podprlo usposabljanje zaposlenih na področju prenove;

16.

meni, da so v sporočilu o REPowerEU možnosti za prihranek energije premalo izkoriščene, ter poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o ukrepih, kot so kampanje za spodbujanje sprememb vedenja;

17.

obžaluje zamudo pri sprejetju zakonodaje o obnovi narave in poudarja, da sta zaščita in obnova biotske raznovrstnosti neločljivo povezani s prilagajanjem na podnebne spremembe ter da morata ostati ključni steber zelenega prehoda v okviru evropskega zelenega dogovora; poziva Komisijo, naj v skladu z načelom subsidiarnosti regionalne in lokalne oblasti polno vključi v določanje območij, primernih za izvedbo projektov na področju energije iz obnovljivih virov, da bi zagotovila njihovo popolno skladnost z načelom neškodovanja;

18.

verjame, da je energetsko varnost in podnebno nevtralnost mogoče doseči le, če se bo Evropska unija lahko zanesla na trden in popolnoma povezan notranji trg električne energije ter dobro delujoč trg ogljika; poudarja, da kratkoročni ukrepi, kot sta boljše skladiščenje zemeljskega plina in povečanje uvoza utekočinjenega zemeljskega plina, ne smejo povečati odvisnosti od njiju in morajo biti združljivi z zelenim plinom, da se bomo z obnovljivim vodikom in drugimi obnovljivimi gorivi lahko pripravili na podnebno nevtralnost; poziva k boljšemu medsebojnemu dopolnjevanju in povezovanju plina, vodika in električne energije v Evropski uniji, tudi s popolno sinhronizacijo električnih omrežij;

19.

poudarja, da je pomembno popolnoma zajeti in izkoristiti proizvajalce-odjemalce in lokalne skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ter priporoča manj strogo opredelitev pametnih omrežij v vseevropskem energetskem omrežju (TEN-E) in njegovi infrastrukturi; poudarja, da je treba nove male proizvajalce priključiti na nizkonapetostna in srednjenapetostna omrežja; poziva Komisijo, naj zagotovi okvir za združevanje več manjših projektov, ki bo posebej prilagodljiv za obmejne regije, da se omogočita vzpostavitev nekaterih združenih čezmejnih projektov in pridobitev morebitnega financiranja za ta prizadevanja; poudarja, da lahko k tem projektom pomembno prispeva evropsko združenje za teritorialno sodelovanje; opozarja na nepogrešljivo vlogo, ki jo imajo podeželska območja pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov;

20.

poudarja, da je sedanja energetska kriza priložnost za znatno povečanje elektrifikacije in proizvodnje obnovljivega vodika, ki sta čisti rešitvi za razogljičenje našega gospodarstva; poziva Komisijo, naj predstavi ambiciozne in konkretne ukrepe za vzpostavitev pospeševalnika za vodik, vključno s fiksno časovnico za vsak ukrep; poziva Komisijo, naj kot osrednji ukrep v zvezi s tem pripravi pobudo EU o vodikovih dolinah, ki te krepi, strukturno podpira njihovo evropsko mreženje in čezmejno sodelovanje ter vključuje financiranje iz sklada EU za inovacije in večje financiranje prek skupnega podjetja za partnerstvo za čisti vodik; pozdravlja predlog o vzpostavitvi globalnega evropskega mehanizma za vodik in poziva, naj se vanj vključijo regije EU, ki so na tem področju že dejavne; poziva evropska zakonodajalca, naj pri sprejemanju svežnja „Pripravljeni na 55“, vključno z zakonodajnim svežnjem o razogljičenju trga s plinom, dosledno podpreta pospešeno uvajanje zelenega vodika na trg;

21.

poziva k posodobitvi veljavnih pravil o državni pomoči, da bodo bolje omogočala sofinanciranje, delovanje in nadaljnji razvoj javne električne polnilne infrastrukture, in meni, da bi morale biti s tem povezane naložbe upravičene do javne podpore, kot je navedeno v nedavnem infrastrukturnem poročilu mreže regionalnih središč OR;

Načrtu REPowerEU naproti v partnerstvu z mesti in regijami

22.

poudarja, da bi moral prihajajoči načrt REPowerEU vključevati načrt za financiranje in usmerjanje obstoječega ali novega financiranja EU, da bi lokalne in regionalne oblasti podprli pri njegovem izvajanju; poziva države članice, naj preusmerijo neporabljena sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost ter jih namenijo za podporo lokalnemu načrtovanju na področju energetske varnosti in naložb v obnovljive vire;

23.

poziva Komisijo, naj ga kot institucionalnega partnerja vključi v novo usklajevalno skupino za energijsko revščino in ranljive odjemalce, da se olajša izmenjava informacij in usklajevanje med Komisijo in državami članicami o vprašanjih, povezanih s pripravo in izvajanjem prihodnjega načrta REPowerEU, zakonodaje Unije ter njenih programov in politik za ranljiva gospodinjstva in odjemalce, ki sta jih prizadeli energijska revščina in revščina na področju mobilnosti, na vseh ravneh. OR je pripravljen prispevati k temu medinstitucionalnemu sodelovanju prek svoje delovne skupine za zeleni dogovor na lokalni ravni, in sicer z opredelitvijo ozkih grl ter možnosti za okrepitev prizadevanj v začetni fazi in povečanje ukrepov svežnja „Pripravljeni na 55“ na lokalni in regionalni ravni, tudi z izmenjavo dobrih praks, izkušenj in strokovnega znanja;

24.

je seznanjen, da je v uredbi o Evropskem skladu za regionalni razvoj določeno, da mora biti vsaj 30 % virov v vseh kategorijah regij namenjenih za spodbujanje bolj zelene, nizkoogljične in odporne Evrope ter njenih regij; poziva države članice in regije, naj priložnosti, ki jih ponujajo evropski strukturni in investicijski skladi, izkoristijo za financiranje projektov na področju energetskega prehoda, tudi energijske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov in razvoja pametnih energetskih sistemov, omrežij in shranjevanja zunaj vseevropskega energetskega omrežja;

25.

pozdravlja objavo posebnega razpisa v okviru Instrumenta za tehnično podporo, namenjenega podpori državam članicam pri odpravljanju njihove odvisnosti od fosilnih goriv iz Rusije, a obžaluje, da je bil rok za vložitev prošenj za to podporo tako kratek; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Instrument za tehnično podporo dostopnejši in bo tako podprl lokalne in regionalne oblasti, zlasti tiste v manj razvitih regijah, ki se spoprijemajo z največjo vrzeljo v zmogljivostih, saj jim ta preprečuje, da bi pri izvajanju naložb in reform kar najbolje izkoristile podporo, ki jo nudi mehanizem za okrevanje in odpornost; je pripravljen podpirati Komisijo pri zagotavljanju, da bodo lahko mesta in regije učinkovito uporabljale ta instrument;

26.

se zaveda, da je oblikovanje cen ogljika ključno orodje za spodbujanje povečanih podnebnih ambicij EU, in podpira uresničevanje teh ambicij na način, ki bo vključeval vse sektorje; pozdravlja dejstvo, da se Komisija zaveda teh tveganj, in predloge za njihovo odpravo, kot je sprememba smernic o državni pomoči za sistem EU za trgovanje z emisijami; poudarja, da se z nekaterimi predlaganimi ukrepi, kot je večja obdavčitev nepričakovanih dobičkov, morda ne bo zagotovila zanesljiva podpora; se zaveda, da bi se zaradi uvedbe sistema trgovanja z emisijami v cestnem prevozu in stavbnem sektorju (ETS II) ter nezadostnih naložb v ta sektor in povišanja cen goriv lahko povečalo tveganje energijske revščine in revščine na področju mobilnosti, zato poziva Komisijo in sozakonodajalca, naj uvedejo obveznost, v skladu s katero bi morale države članice določiti, da bodo lokalne in regionalne oblasti neposredno upravljale z vsaj 20 % prihodkov od prodaje pravic ETS;

27.

pozdravlja sprejetje začasnega okvira za krizne ukrepe, ki bo državam članicam omogočil, da izkoristijo prožnost v okviru pravil o državni pomoči, in je namenjen podpori gospodarstva v luči ruske vojne v Ukrajini; poudarja, da je treba pozorno spremljati morebitne negativne učinke na konkurenčnost in motnje na enotnem trgu. Je seznanjen, da nedavno poročilo mreže regionalnih središč OR o infrastrukturi (5) obravnava tudi državno pomoč in vsebuje stališče, da veljavna pravila o državni pomoči niso najbolj primerna za sofinanciranje, delovanje in nadaljnji razvoj javne polnilne infrastrukture; v prihodnjem pregledu bi bilo treba zagotoviti, da bodo stroški naložb upravičeni do javne podpore;

28.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo sedanja kriza močno vplivala na javne finance, zato poziva Komisijo, naj uporabo splošne odstopne klavzule iz Pakta za stabilnost in rast podaljša do sprejetja novega okvira ekonomskega upravljanja in vsaj do konca leta 2023. Javne naložbe za okoljski prehod, zlasti energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, v okviru ekonomskega upravljanja ne bi smele biti opredeljene kot strukturni izdatki;

29.

pozdravlja ukrepe iz člena 5 direktive o električni energiji, povezane s trgom električne energije, in smernice (6), ki državam članicam omogočajo, da posežejo v določanje cen dobave električne energije; meni, da bo zaradi sedanjih geopolitičnih razmer in njihovih posledic za trg energije, ki med drugim vključujejo rast in nepredvidljivost cen električne energije, poseganje držav članic v cene ključno, da se zaščitijo ranljiva gospodinjstva ter mikro in mala podjetja ter okrepi konkurenčnost, kar bo dolgoročno koristilo potrošnikom. Kljub temu ponavlja (7), da morajo biti ti ukrepi časovno omejeni, povezani z reševanjem kritičnih vidikov energetske krize in nikakor ne smejo postati strukturna sprememba, ki bi lahko škodovala liberalizaciji trga električne energije; zaradi čedalje cenejše proizvodnje energije iz obnovljivih virov predlaga razmislek o ločitvi plina in električne energije kot o možnem ukrepu za odpravo vpliva visokih cen plina na cene energije;

30.

pozdravlja zakonodajni predlog za zagotovitev ustrezne ravni skladiščenja energije za naslednjo zimo in naprej; poudarja, da se morajo pri določanju takih minimalnih ravni upoštevati regionalne ocene tveganja;

31.

poudarja, da je treba bolje preučiti regionalne potrebe po preusposabljanju in izpopolnjevanju ter priložnosti zanju; poziva Komisijo, naj uporabi pobude, kot sta Erasmus+ in Obzorje Evropa, da bi zagotovila tesnejše sodelovanje med industrijo in visokim šolstvom, ter naj vzpostavi pakt za znanja in spretnosti za ključne industrijske ekosisteme, kot so sektorji vodika, sončne energije, toplotnih črpalk in vetrne energije; poziva države članice, naj pospešijo svojo uporabo sredstev Evropskega socialnega sklada, Sklada za pravični prehod in mehanizma za okrevanje in odpornost, da bi spodbujale preusposabljanje in izpopolnjevanje delovne sile glede na potrebo po prilagajanju poklicnih praks krožnosti, uporabi nizkoogljičnih materialov in novim tehnologijam.

---

(1)  https://report.ipcc.ch/ar6wg2/pdf/IPCC_AR6_WGII_FinalDraft_FullReport.pdf

(2)  https://www.energysufficiency.org

(3)  Spopadanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo, 13. oktober 2021 (COM(2021) 660 final).

(4)  Toplotne črpalke, ki so podobne klimatskim napravam in se namestijo na zunanjo stran stavb, domove ogrevajo z gibanjem namesto s proizvajanjem toplote. Toploto s pomočjo električne energije pridobivajo in zbirajo iz zunanjega zraka, tal ali vode in jo nato „načrpajo“ v stavbo.

(5)  https://cor.europa.eu/sl/news/Pages/reghub-launches-consultation-on-21st-century-rules.aspx

(6)  Glej Prilogo 1 k sporočilu Evropske komisije o REPowerEU.

(7)  Glej mnenje OR Energija iz obnovljivih virov in notranji trg električne energije (UL C 342, 12.10.2017, str. 79), poročevalka Davia Matonienė (LT/ECR), člen 20.

Mnenje Evropskega odbora regij – Krepitev odnosov med EU in Združenim kraljestvom na podnacionalni ravni ter blažitev teritorialnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU

(2022/C 301/03)

Poročevalec: Michael MURPHY (IE/EPP), član grofijskega sveta Tipperary, župan občine Conmel

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Splošne ugotovitve

1.

pozdravlja Sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom (v nadaljevanju: Sporazum), ki je začel veljati 1. maja 2021 in zagotavlja stabilen pravni okvir za odnose med obema stranema. Podpira skupen in odgovoren pristop k izvajanju Sporazuma, vključno s Protokolom o Severni Irski, in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev ter ceni prizadevanja Evropske komisije, da bi našla ustvarjalne rešitve, zlasti za vprašanja, ki se porajajo v odnosih med Severno Irsko in preostalimi deli Združenega kraljestva;

2.

želi spomniti, da je ta Sporazum (1) tudi sporazum o prosti trgovini (2), ki vsebuje določbe o sodelovanju v gospodarskih, družbenih in okoljskih zadevah ter na področju ribištva, vendar vključuje tudi „tesno partnerstvo za varnost državljanov“ in splošen okvir upravljanja. Ugotavlja, da Sporazum zajema področja pristojnosti držav članic EU, ki ponekod sodijo med pristojnosti regij z zakonodajnimi pooblastili;

3.

zato obžaluje, da Sporazum ne upošteva dovolj teritorialne razsežnosti in da vloga lokalnih in regionalnih oblasti v odnosih med EU in Združenim kraljestvom v njem ni ustrezno priznana. Te oblasti so omenjene samo, ko gre za prilagajanje nekaterih elementov sporazuma specifičnim razmeram (3) na regionalni ravni ali v zvezi z zelo posebnimi vprašanji, kot so davčna pravila (4). Poudarja, da ima civilna družba, ki je že v načelu del institucionalnega okvira, v Sporazumu točno določeno vlogo (5);

4.

pozdravlja sodelovanje med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom pri odzivu na rusko agresijo na Ukrajino in poudarja, da so lokalne oblasti po Evropi v prvih vrstah pri nudenju praktične in humanitarne podpore;

Večje institucionalno priznanje odnosov med EU in Združenim kraljestvom na podnacionalni ravni kot cilj

5.

poudarja, da je skupina za stike OR-Združeno kraljestvo, ustanovljena februarja 2020, edini institucionalni kanal za nadaljevanje dialoga in političnega partnerstva med lokalnimi in regionalnimi oblastmi EU ter Združenega kraljestva, pa tudi za izmenjavo strokovnega znanja, zlasti o teritorialnem sodelovanju in čezmejnih vprašanjih. Ugotavlja, da skupina deluje kot forum za vzajemno koristno razpravo o problemih in priložnostih skupnega interesa, ki so se pojavili po izstopu Združenega kraljestva iz EU, zlasti na tematskih področjih, ki ne poznajo meja (kot so podnebne spremembe, turizem, digitalni in zeleni prehod ter skupna kulturna dediščina). Predstavniki OR lahko tako v okviru te skupine s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti Združenega kraljestva razpravljajo o tovrstnih vprašanjih, kar OR omogoča nadaljevati te plodne odnose in jih spodbujati na podnacionalni ravni;

6.

ob upoštevanju, da je Združeno kraljestvo edina država članica, ki je izstopila iz EU, ugotavlja, da bodo odnosi EU s to državo tudi v prihodnje bolj intenzivni in večdimenzionalni kot odnosi s katero koli drugo tretjo državo; pri tem je treba priznati pomen odnosov na podnacionalni ravni. Zato se zavzema za uradno priznanje skupine za stike OR-Združeno kraljestvo kot uradnega sogovornika lokalnih in regionalnih oblasti EU in Združenega kraljestva, ki v okviru Sporazuma deluje na podnacionalni ravni. To bi omogočilo ocenjevanje podnacionalne razsežnosti ključnih političnih in zakonodajnih vprašanj, ki bodo vplivala na dvostranske odnose med EU in Združenim kraljestvom, kakršne bodo na svojih interesnih področjih izvajali tudi parlamentarna skupščina, forum civilne družbe in specializirani odbori Združenega kraljestva in EU. Lokalne in regionalne oblasti v Združenem kraljestvu hkrati poziva, naj si pri britanski vladi še naprej prizadevajo za uradno priznanje skupine za stike OR-Združeno kraljestvo;

7.

izrecno poziva Evropsko komisijo, naj znova preuči strukturo skupnega Partnerskega sveta, ki nadzoruje izvajanje in uporabo Sporazuma, in poskusi odpraviti neupoštevanje teritorialne razsežnosti tako, da v spremljanje in upravljanje Sporazuma vključi lokalne in regionalne oblasti. Z organizacijo lokalnih dialogov (tehnično dogovarjanje) za obravnavo vprašanj, ki so v lokalni pristojnosti (ribištvo, usposabljanje, mobilnost, teritorialno sodelovanje …), bi prispevali k izboljšanju odnosov med EU in Združenim kraljestvom na makroravni;

8.

spodbuja Evropski parlament, naj uvede vzajemno koristno formalno interakcijo med OR ter Delegacijo Evropskega parlamenta pri Parlamentarni skupščini za partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom v zvezi z vprašanji skupnega interesa, da bi zagotovil podatke s teritorialne ravni o izvajanju Sporazuma;

9.

pozdravlja sedanje pogovore na politični in tehnični ravni za odpravo težav, povezanih z izvajanjem Protokola o Severni Irski. Spremlja tudi delo Evropske komisije za dokončanje sporazuma o Gibraltarju, vendar poudarja, da takšno dogajanje, ki še ni zaključeno, ne bi smelo ovirati izjemne pripravljenosti lokalnih in regionalnih oblasti za opredelitev načinov sodelovanja;

Blažitev teritorialnih posledic brexita

10.

meni, da je posledice pogajanj in začetka veljavnosti Sporazuma že od začetka leta 2020 težko ločiti od posledic pandemije COVID-19 (6). Pozdravlja študijo, ki jo je pred kratkim naročil, o novih trgovinskih in gospodarskih odnosih med EU in Združenim kraljestvom ter posledicah za regije in mesta, v kateri je ugotovljeno, da ima brexit asimetrične posledice za različne sektorje in regije EU, da bolj vpliva na majhna podjetja in da lahko zmanjša mobilnost človeškega kapitala ter sodelovanje med podjetji EU in Združenega kraljestva; poleg tega negativno vpliva na regije in skupnosti, ki z Združenim kraljestvom sodelujejo pri medregionalnih projektih. Pozdravlja navedbo v študiji, da bo treba za odpravo teh asimetričnih posledic v Evropi povečati proračun za rezervo za prilagoditev na brexit;

11.

priznava, da regije povsod v EU občutijo teritorialne posledice brexita in da gre pri tem med drugim za gospodarska, okoljska in družbena vprašanja ter vprašanja, povezana s kulturo in izobraževanjem – od trgovanja v večjih pristaniščih, ki so še posebej izpostavljena, kot so Antwerpen, Calais, Cork, Dover, Dublin, Rotterdam in Zeebrugge, pa do prihodnosti študentskih izmenjav, sodelovanja univerz na področju podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, regionalnih agencij za trgovino, ki iščejo alternativne trge, in vprašanj, ki pestijo državljane, vključno z mobilnostjo in integracijo;

12.

opozarja na pomen rezerve za prilagoditev na brexit pri zmanjševanju najbolj neposrednih stroškov, opredeljevanju dolgoročnejših potreb po ocenjevanju posledic brexita, podpiranju regij in gospodarskih panog držav članic, vključno z odpiranjem delovnih mest in zaščito, kot so sheme skrajšanega delovnega časa, preusposabljanje in usposabljanje, ter pri iskanju novih trgov;

13.

zato vztraja, da je treba določbe iz uredbe o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit, povezane z vključevanjem regij in lokalnih skupnosti v uporabo rezerve in poročanje na ravni NUTS 2, dosledno upoštevati. Želi tudi spomniti, da je v zvezi s programskim načrtovanjem sredstev iz te rezerve pozval k osredotočenju na MSP, na ukrepe za ponovno integracijo državljanov EU in na tehnično pomoč. Glede porazdelitve sredstev se je zavzel za minimalno pokritje/prag za regije, ki imajo zdaj morsko mejo z Združenim kraljestvom, in dodelitev proračunskih sredstev za ribištvo brez nacionalne indeksacije;

14.

deli zaskrbljenost regionalnih partnerjev v Združenem kraljestvu, ki opozarjajo, da se pri strateškem načrtovanju regionalne politike čutijo posledice izgube sredstev EU za kohezijsko politiko in pomanjkanje večletne programske varnosti;

Iskanje novih načinov sodelovanja poleg Sporazuma

15.

poudarja pripravljenost lokalne ravni, tj. združenj lokalnih vlad in lokalnih oblasti po vsem Združenem kraljestvu, predvsem pa decentraliziranih dežel, za nadaljevanje in celo okrepitev odnosov na podnacionalni ravni s partnerji EU v obdobju po brexitu;

16.

poudarja, da je resnično koristno priznati in spodbujati odnose na podnacionalni ravni in da je to pomembno, saj lahko lokalno dogovarjanje pomaga izboljšati odnose na makroravni. Ponoven začetek tehničnega dogovarjanja na lokalni ravni o ribištvu na območju Kanalskih otokov bi lahko na primer prispeval k izboljšanju odnosov med EU in Združenim kraljestvom;

17.

pozdravlja, da je Združeno kraljestvo – čeprav ne sodeluje več v programih financiranja EU – še vedno udeleženo pri štirih tehničnih programih EU: Obzorje Evropa, Copernicus in satelitski nadzor, program Euratoma za raziskave in usposabljanje ter ITER. Zlasti prva programa sta pomembna za lokalne in regionalne oblasti. Ugotavlja, da tudi regije Združenega kraljestva še naprej sodelujejo pri vrsti pobud, med njimi Wales in Škotska, ki sta še vedno vključena v pobudo Vanguard (7), ki se financira s sredstvi programa Obzorje Evropa (in spremlja industrijsko preobrazbo na podlagi vključujočega, interaktivnega in podjetniškega procesa ter regionalnih strategij pametne specializacije za razvoj in inovacije – RIS3/I3), svet grofije Kent pa je vključen v odbor Straits (8);

18.

želi spomniti, da so nekatere regije Združenega kraljestva še vedno vključene v sedanje programsko obdobje (do konca leta 2023), med drugim gre za Interreg Severno morje, Interreg Rokavski preliv in Interreg Irska-Wales, ter pripominja, da je Združeno kraljestvo pomemben plačnik v proračun za te čezmejne programe, saj prispeva skoraj tretjino sredstev. Ugotavlja, da lokalne in regionalne oblasti po vsej verjetnosti z lokalnimi ali regionalnimi sredstvi ne bodo mogle nadomestiti izgube financiranja iz programa Interreg;

19.

ugotavlja, da je treba programe, ki se iztekajo, zlasti če se organi upravljanja nahajajo v Združenem kraljestvu (Interreg Francija (Rokavski preliv) Anglija in Interreg Irska-Wales), zaključiti pod najboljšimi možnimi pogoji v interesu britanskih upravičencev in upravičencev iz EU ter v skladu z zahtevami EU;

20.

ugotavlja, da bo edini čezmejni program sodelovanja, ki bo preživel brexit in se še uporabljal po letu 2023, program PEACE PLUS za obdobje 2021–2027, ki ga financira EU s približno 1 milijardo EUR. S tem programom bodo sedanji elementi financiranja iz programov EU PEACE in Interreg združeni v en sam skladen čezmejen program za Severno Irsko in obmejne grofije na Irskem. Program bo še naprej bistveno prispeval k izvajanju Velikonočnega sporazuma;

21.

meni, da bi Združeno kraljestvo lahko sodelovalo v programih Interreg, pri katerih so že zdaj močno udeležene tretje države, kot so program Severno obrobje in Arktika, program za regijo Severnega morja in program za severozahodno Evropo, če bi se britanska vlada strinjala s financiranjem tega sodelovanja;

22.

poudarja, da bi bilo možno ustanoviti evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, v katerega bi bila vključena partner iz samo ene države članice EU, tudi iz najbolj oddaljenih regij, in ena lokalna ali regionalna oblast iz Združenega kraljestva. Državam članicam EU predlaga, naj razmislijo o tem instrumentu, če je združljiv z njihovim teritorialnim sodelovanjem in če si želijo sodelovanja z Združenim kraljestvom;

23.

obžaluje, da Evropska komisija v osmem poročilu o koheziji ni upoštevala posledic brexita. Te so bile v določenem številu regij EU eden od vzrokov za motnje v gospodarstvu, pri medregionalnem sodelovanju, v raziskovalnih ekosistemih in sistemih usposabljanja ter na področju demografije. Izraža željo, da bi bili geopolitični dogodki bolje upoštevani v prihodnjem pristopu za obdobje po letu 2027;

24.

pozdravlja, da so mesta in regije Združenega kraljestva še vedno aktivno vključeni v mnoge mreže in združenja EU, kot je Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope (CLRAE), in da bodo predvidoma tudi v prihodnje vključeni v nekatera evropska združenja, kot so Konferenca obrobnih obmorskih regij (CPMR), Eurocities ter Svet evropskih občin in regij (CEMR). Ti mehanizmi so odlična priložnost za izmenjavo izkušenj med lokalnimi in regionalnimi oblastmi Združenega kraljestva ter EU;

25.

verjame, da se bo sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi EU ter Združenega kraljestva nadaljevalo v okviru programov tesnega sodelovanja, saj je približno 100 mest v Združenem kraljestvu (9) pobratenih z mesti v državah članicah EU. Partnerje v teh programih izrecno poziva, naj še naprej iščejo možnosti financiranja za podporo temu delu, saj tovrstna partnerstva spodbujajo izmenjavo primerov dobre prakse, vzajemno razumevanje in skupne vrednote ter so ključna za evropski način življenja;

26.

priznava pomen študentskih izmenjav za mobilnost študentov in skupne raziskave, izboljšanje jezikovnega znanja in krepitev vezi med ljudmi ter podpira prizadevanja decentraliziranih uprav Združenega kraljestva, da odprejo nove možnosti sodelovanja zunaj okvira Sporazuma;

27.

želi posebej omeniti valižanski program Taith (10) in pozdravlja mednarodna programa študijskih izmenjav Walesa in Škotske, ki lahko vsaj deloma nadomestita izstop Združenega kraljestva iz programa Erasmus+ ter zapolnita vrzeli, ki jih ni pokril britanski nacionalni program Turing (11);

28.

opaža vidne težnje k bilateralizaciji odnosov na podnacionalni ravni, o čemer priča odprtje predstavništev regij EU v Londonu in drugih krajih v Združenem kraljestvu. Tudi decentralizirane dežele Združenega kraljestva želijo postati „globalni narodi“ in dajejo prednost dvostranskim odnosom z evropskimi regijami. V Angliji mesta in metropolitanska območja prav tako začenjajo dvostranske projekte sodelovanja, kar dokazuje tudi partnerstvo med regijo Greater Manchester in zvezno deželo Severno Porenje-Vestfalija. Čeprav podpira dvostranske odnose, pa meni, da takšen razvoj ne sme biti v škodo lokalnih in regionalnih oblasti v državah s šibkejšimi zmogljivostmi na podnacionalni ravni. Ravno tako se te podpore ne sme dojemati kot konkurence cilju OR, da doseže institucionalno priznanje podnacionalne razsežnosti odnosov med EU in Združenim kraljestvom;

29.

meni, da je še veliko neizkoriščenega potenciala za sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi EU in Združenega kraljestva pri obvladovanju skupnih izzivov, kot so nudenje humanitarne pomoči, trajnostno upravljanje Severnega morja, Rokavskega preliva in Irskega morja, svetovni boj proti podnebnim spremembam, uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja na lokalni in regionalni ravni ter prehod k bolj trajnostnemu in digitalnemu turizmu. S tega vidika podpira predlog Združenega kraljestva in Francije, da se pomorščakom in delavcem, ki delajo vzdolž medevropskih povezav, torej tudi med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, zagotovijo minimalne plače;

30.

poudarja, da odnosi med regijami EU in Združenega kraljestva temeljijo tudi na skupni kulturni dediščini, jezikih in keltskih (jezikovnih) povezavah ter skupnih evropskih vrednotah in zgodovini naših državljanov;

31.

meni, da morajo vse institucije EU poskrbeti za boljše dojemanje in razumevanje potenciala odnosov in partnerstev med EU in Združenim kraljestvom na podnacionalni ravni ter priznanje ključne vloge lokalnih in regionalnih oblasti kot ravni upravljanja, ki je najbližje državljanom;

32.

meni, da je vzpostavitev celovitih svetovalnih struktur za pripravljenost regionalnih ali lokalnih oblasti na brexit dobro orodje za izboljšanje odnosov med Združenim kraljestvom in EU;

33.

na koncu meni, da je treba pri obravnavi prihodnjih izzivov in usmeritev EU v času po brexitu poskrbeti za boljše razumevanje izzivov in prioritet državljanov v EU, Konferenca o prihodnosti Evrope pa je ustrezen mehanizem za dosego tega cilja.

---

(1)  Na podlagi člena 217 PDEU.

(2)  Na podlagi člena 207 PDEU.

(3)  Stran 61.

(4)  Stran 249.

(5)  Stran 23.

(6)  Glej Poglavje VI letnega barometra OR 2021: https://cor.europa.eu/en/our-work/Documents/barometer-fullreport%20web.pdf.

(7)  http://www.s3vanguardinitiative.eu/members

(8)  Odbor Straits je večstranski forum za dialog, ki članom ponuja prožno platformo za sodelovanje v okviru njihovih pristojnosti in za razširitev tega sodelovanja na lokalne akterje, npr. iz sektorja prostovoljstva, izobraževanja ali poslovnega sveta.

(9)  Nacionalni statistični urad Združenega kraljestva, podatki za leto 2018, objavljeni septembra 2020: https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/populationandmigration/populationestimates/datasets/twinnedtownsandsistercities.

(10)  Petletni program za obdobje 2022–2026, ki se je začel februarja 2022 s sredstvi valižanske vlade v višini do 65 milijonov EUR.

(11)  Ta ne temelji na vzajemnosti, traja eno leto in je prej namenjen zaposlenim na univerzah kot pa študentom.

Mnenje Evropskega odbora regij – Novi evropski Bauhaus – Lepo, trajnostno, skupaj

(2022/C 301/04)

Poročevalec: Kieran MCCARTHY (IE/EA), član mestnega sveta, Cork Referenčni dokument: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi evropski Bauhaus – Lepo, trajnostno, skupaj COM(2021) 573 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Predstavitev novega evropskega Bauhausa

1.

pozdravlja interdisciplinarno pobudo Evropske komisije za novi evropski Bauhaus, ki pomaga pri izvajanju evropskega zelenega dogovora, saj mu dodaja ključno kulturno razsežnost in ga približuje državljanom. To dosega z ustvarjanjem estetskih, trajnostnih in vključujočih prostorov ter okolij, izdelkov in načinov življenja, s katerimi se spodbujajo partnerstva, prednosti okoljskega preoblikovanja in prehoda pa postanejo vidne zaradi otipljivih izkustev na lokalni ravni;

2.

ceni navdušenje in močno podporo novemu evropskemu Bauhausu, ki so jo izrazili različni zagovorniki, akterji, organizacije civilne družbe, mreže, kolektivi, regionalna središča, platforme in živi laboratoriji, pa tudi nenehno zanimanje in prizadevanja za spodbujanje ustvarjalnosti, sodelovanja, povezovanja ter oblikovanja vrednosti in načel prihodnjega novega evropskega Bauhausa;

3.

izraža zadovoljstvo, ker je priznana vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri uresničevanju načel novega evropskega Bauhausa, saj so te oblasti v zelo dobrem položaju, da v skladu z načelom subsidiarnosti prispevajo k pripravi politik in izvajanju novega evropskega Bauhausa;

4.

meni, da so mesta in regije povsod po EU pionirji razvoja, ki ga usmerja kultura, in da imata lokalna in regionalna raven ključno odgovornost za trajnostne mestne, regionalne in kulturne politike. Izvoljeni predstavniki lokalne in regionalne ravni imajo zato osrednjo vlogo pri spodbujanju večje dostopnosti novega evropskega Bauhausa in vključevanju javnosti v proces preoblikovanja, da se doseže napredek pri njegovem izvajanju;

5.

močno podpira novi evropski Bauhaus kot odločilno priložnost za izkoriščanje ustvarjalnega potenciala regij in občin, s tem pa za ustvarjanje sprejetih in trajnostnih rešitev, ki bodo pripomogle k uspehu zelenega dogovora;

6.

je seznanjen z interdisciplinarno naravo novega evropskega Bauhausa, ki se prepleta z različnimi programi in shemami financiranja EU, vendar poudarja, da bo za to potrebna trajna podpora sedanjih in prihodnjih partnerjev;

7.

ponovno potrjuje prvo ključno načelo novega evropskega Bauhausa, tj. podpiranje pristopa na več ravneh in krajevnega pristopa. V zvezi s tem izpostavlja, da spremembe nastajajo na lokalni in regionalni ravni, kjer je zakoreninjen tudi občutek krajevne pripadnosti;

8.

pozdravlja vizijo Komisije, po kateri naj bi bila podeželska območja zastopana v novem evropskem Bauhausu. Različne deklaracije (1) in pakt za podeželje sestavljajo okvir za prihodnjo politiko razvoja podeželja in ukrepe na tem področju v Evropi ter so ključno orodje za povezovanje novega evropskega Bauhausa s podeželskimi območji, ki so lahko „preizkusna območja“ za manjše preobrazbene projekte;

9.

poudarja, da bi novi evropski Bauhaus lahko postal pomemben instrument za okrevanje, ki bi zagotavljal delovna mesta na lokalni ravni in spodbujal spremembo miselnosti v smeri trajnostnega in učinkovitega prostorskega načrtovanja, kar bo vplivalo tudi na družbeno vedenje in mobilnost ter ju izboljšalo;

Problematični vidiki

10.

je zaskrbljen, ker v sporočilu ni natančno navedeno, kako se bo doseglo sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti, in poziva h konkretnim predlogom, kako bodo te oblasti in OR vključeni v izvajanje te pobude ob upoštevanju načela geografske uravnoteženosti, da bi bile zastopane lokalne in regionalne oblasti celotne EU;

11.

poudarja, da mora biti OR skupaj z drugimi institucijami EU del spodbujevalne mreže ključnih partnerjev novega evropskega Bauhausa, ki bodo razvijali in preizkušali politike in instrumente financiranja;

12.

poziva k sodelovanju OR ter drugih institucij EU na okrogli mizi na visoki ravni o novem evropskem Bauhausu;

13.

poudarja, da bo raven, na kateri bodo EU in države članice pri izvajanju novega evropskega Bauhausa uporabile predlagane instrumente politike in zakonodajne ukrepe, določena na podlagi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

14.

poudarja, da bo vpliv pandemije COVID-19 srednje- in dolgoročno še naprej prisoten, kar je treba priznati pri izvajanju novega evropskega Bauhausa; ugotavlja, da je treba pri tem upoštevati tudi negativne posledice pandemije z vidika revščine, socialnih vprašanj in zaposlovanja;

15.

poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo lokalne in regionalne oblasti v središču strategije, ter zagotovi tehnično podporo, ustrezno financiranje in prožnost. Uspeh novega evropskega Bauhausa bo odvisen od njegove trajnosti in izvedljivosti ter upoštevanja razlik med podeželjem in mesti;

Financiranje novega evropskega Bauhausa

16.

poziva, naj se lokalni in regionalni ravni zagotovijo zadostna sredstva iz državnih proračunov in programov kohezijske politike EU, a obenem poziva k ravnotežju med ustvarjalnimi sinergijami znotraj kulturnega gibanja novega evropskega Bauhausa in parametri programov, ki jih financira EU;

17.

meni, da bi se lahko dodatno financirala zunanja pomoč za izmenjavo znanja in ugotavljanje kompetenc sedanjih uslužbencev v javnem sektorju na podlagi vzajemnega in stalnega sodelovanja z akterji v zasebnem, lokalnem in tretjem sektorju;

18.

verjame, da bi bile pretekle izkušnje, nagrade in viri, ki se na krožen način osredotočajo na kakovost, estetiko in vprašanja skupnosti, lahko spodbuda za vlagatelje in množične financerje;

19.

se v skladu s beneškim pozivom k ukrepanju organizacije Europa Nostra (2) zavzema za javno-zasebna partnerstva in naložbe na širšem področju kulture in kulturne dediščine;

20.

izpostavlja, da je mehanizem za okrevanje in odpornost tudi priložnost za podporo novemu evropskemu Bauhausu na ravni držav članic in lokalnih oblasti;

21.

poudarja, da bi bilo treba novi evropski Bauhaus uskladiti z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 in pobudo EU za mesta ter da bi moralo biti na voljo ustrezno financiranje, da se pokrijejo operativni stroški lokalnih in regionalnih oblasti, ki prispevajo k tej pobudi; poziva k ambicioznim časovnim načrtom za izvajanje novega evropskega Bauhausa, ki bi se uporabljali v povezavi s cilji trajnostnega razvoja;

22.

poziva, naj se pri snovanju in izvajanju strategij, projektov in ukrepov v okviru novega evropskega Bauhausa upoštevajo geografska uravnoteženost ter podnebna, gospodarska, socialna in kulturna raznolikost EU, pa tudi možnosti financiranja in dodeljevanje sredstev; teritorialna kohezija bi morala pri tem ostati eden ključnih ciljev;

Kazalniki

23.

poudarja, da morajo lokalne in regionalne oblasti v okviru svojih pristojnosti spremljati, v kakšnem obsegu nacionalne vlade uporabljajo novi evropski Bauhaus v različnih programih, orodjih in postopkih, in od Evropske komisije pričakuje, da bo za tovrstno spremljanje predstavila jasne kazalnike;

24.

je zaskrbljen, ker v sedanjem ciklu financiranja EU (2021–2027) ni kazalnikov, saj je to izgubljena priložnost za merjenje uspešnosti;

25.

meni, da bi bilo treba temeljna načela novega evropskega Bauhausa razviti v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter ta načela kot merila kakovosti vključiti v evropske programe financiranja, ki neposredno ali posredno vplivajo na grajeno okolje, razvoj mest in podeželja, kulturno dediščino in kulturne krajine;

26.

predlaga, da se pripravi regionalni pregled kazalnikov za novi evropski Bauhaus in uvede dosledno spremljanje na regionalni ravni, s čimer se zagotovi, da se bo novi evropski Bauhaus izvajal na vseh ravneh in da bodo regionalne naložbe v skladu z njegovimi načeli;

27.

ugotavlja, da so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za veliko število javnih stavb na lokalni ravni in javnih prostorov v mestih ter da imajo pomembno vlogo pri zakonskem urejanju in financiranju njihove prenove. Zato bi se morale osredotočiti na prepoznavanje zakonodajnih ozkih grl ter prispevati k poenostavitvi zakonodaje in pripravi novih regulativnih pristopov;

28.

poudarja, da sodeluje pri razvoju in spodbujanju podnebnih, energetskih in okoljskih strategij na lokalni in regionalni ravni; delovna skupina za zeleni dogovor na lokalni ravni bi lahko pomagala spodbujati načela novega evropskega Bauhausa in spremljati njegov uspeh;

29.

poudarja, da je dialog med lokalnimi in regionalnimi oblastmi o odprtih inovativnih konceptih in procesih, interdisciplinarnih pristopih ter kompetencah ključnega pomena. Novi evropski Bauhaus bi bilo treba tako vključiti tudi v platformo OR za izmenjavo znanja, program Srečanje med znanostjo in regijami in projekte sodelovanja, ki se financirajo iz drugih programov EU;

30.

poudarja, da je treba pri novem evropskem Bauhausu spodbujati enakost spolov. Ta bi morala biti medsektorsko merilo, saj je močan in nujen dejavnik pri trajnostnem in uravnoteženem razvoju kohezijske politike;

Festival, nagrade in laboratorij novega evropskega Bauhausa

31.

pozdravlja podelitev prve nagrade za novi evropski Bauhaus in predlaga, da se poiščejo sinergije z drugimi nagradami na področjih stanovanj, kulturne dediščine, sodobne arhitekture in krajin; poziva tudi k izmenjavi primerov dobre prakse iz evropskega leta kulturne dediščine 2018;

32.

priznava, da je osnovanje evropskega pečata odličnosti prvi korak k oznaki „novi evropski Bauhaus“, a je zaskrbljen, ker bi ljudje lahko pričakovali, da bo za to oznako na voljo lasten vir financiranja. Uvedba namenske oznake, k čemur je pozval leta 2021, se lahko razume kot konkreten prispevek OR k razvoju pobude novega evropskega Bauhausa;

33.

pozdravlja laboratorij novega evropskega Bauhausa in njegovo metodologijo, ki temelji na soustvarjanju, a prosi za več informacij o njegovem delovanju in si želi, da bi bil dejaven član laboratorija ter bi dejavno sodeloval pri njegovem upravljanju;

34.

poziva, naj laboratorij preizkusi rezultate/ukrepe, izbrane za prvo nagrado, jih razvije in iz njih ustvari prototipe;

35.

je pripravljen, da preko svoje mreže regionalnih središč sodeluje z nacionalnimi vladami pri razvoju „regulativnih peskovnikov“ in preizkušanju novih regulativnih pristopov;

36.

meni, da bi moral novi evropski Bauhaus izhajati iz sedanjih primerov dobre prakse v mestih in regijah povsod po EU ter da bi bilo treba v njegovem okviru ustvariti javno dostopno platformo za vire;

37.

pozdravlja festival novega evropskega Bauhausa, saj meni, da je to konkreten in viden način za nadaljnje spodbujanje sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti ter državljanov, pa tudi za predstavljanje projektov na lokalni in regionalni ravni;

38.

izpostavlja uspešna prizadevanja za razvoj učinkovitih interaktivnih orodij v okviru projekta URBACT, evropskega teritorialnega sodelovanja in Obzorja 2020, ki bi jih bilo treba uporabljati, kadar je ustrezno;

39.

poudarja, da bi bilo treba novi evropski Bauhaus povezati z nalogami v okviru pobude Obzorje 2020, zlasti glede prilagajanja podnebnim spremembam ter podnebno nevtralnih in pametnih mest;

40.

ponovno poudarja, da bi bilo lahko evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) koristen instrument pri projektih upravljanja na več ravneh, v katerih sodeluje več držav ali evroregija;

41.

ugotavlja, da novi evropski Bauhaus povezuje tri stebre urbane agende EU (boljše pravno urejanje, boljše financiranje in boljše znanje (3)) in je usmerjen v njihovo uresničevanje;

42.

izpostavlja Inovativne urbanistične ukrepe, ki se izvajajo v okviru evropskega mestnega laboratorija (Urban Lab of Europe), in prihajajočo evropsko pobudo za mesta; poziva, naj se novi evropski Bauhaus poveže s partnerstvi urbane agende EU, saj se pri tej agendi že skoraj štiri leta obravnavajo koncepti, povezani z zelenim dogovorom in novim evropskim Bauhausom;

43.

meni, da mora biti novi evropski Bauhaus vključen v izvajanje Leipziške listine in Ljubljanske deklaracije iz leta 2021, ki vsebujeta pozive k celostnim pristopom, krajevnemu pristopu, upravljanju na več ravneh, udeležbi in metodam soustvarjanja;

44.

verjame, da imajo lahko evropske prestolnice kulture, evropske prestolnice inovacij, evropske mladinske prestolnice in zelene prestolnice Evrope pomembno vlogo pri spodbujanju novega evropskega Bauhausa;

45.

pozdravlja vzpostavitev nacionalnih kontaktnih točk za novi evropski Bauhaus in poziva, naj tesno sodelujejo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno s civilno družbo, da se bo to gibanje lahko še naprej razvijalo od spodaj navzgor;

46.

predlaga, naj se na podlagi načel novega evropskega Bauhausa uvede program usposabljanja za 100 zainteresiranih mest. Pri tem bi se lahko uporabile metodologije programa za digitalna mesta ali programa za 100 pametnih mest in njegova tržna zasnova;

Grajeno okolje, arhitektura in koncepti prenove

47.

poudarja, da je grajeno okolje izraz skupnosti, za njegovo splošno kakovost pa so odgovorni javni organi in drugi akterji, vključno s civilno družbo, ki tesno sodelujejo z javnostjo;

48.

poudarja, da je bogata in raznolika evropska kulturna in arhitekturna dediščina pomembno merilo za kakovost grajenega okolja z vidika izkušenj njegovih uporabnikov in njegovih fizičnih značilnosti;

49.

je zadovoljen, ker je v novem evropskem Bauhausu priznan ključen pomen prostorskega načrtovanja mest za njihov trajnostni razvoj;

50.

je zadovoljen, ker je v novem evropskem Bauhausu prepoznana potreba po skupni kulturi kakovostne arhitekture. Zanjo bo potrebno ozaveščanje, razširjanje informacij in spodbujanje pomena kulture, kulturne dediščine, kakovostne arhitekture in grajenega okolja;

51.

poudarja, da mora Komisija stavbnemu in gradbenemu sektorju zagotoviti pomoč pri spopadanju z netrajnostno rabo virov in odpadki ter pri spodbujanju krožnosti, pri čemer se je treba osredotočiti na ponovno uporabo in reciklažo materialov. To je mogoče doseči z odpravljanjem vrzeli v znanju in spretnostih ter z digitalizacijo oblikovanja;

52.

izpostavlja, da bi bilo v okviru novega evropskega Bauhausa mogoče najti načine za zmanjšanje birokracije, da bo prenova enostavnejša in stroškovno učinkovitejša. Za soočenje z izzivi, ki jih prinaša posodobitev zelo starih stavb in kulturne dediščine, bodo potrebne storitve arhitektov in drugih strokovnjakov ter visoko usposobljenih obrtnikov (4);

53.

odločno navaja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri tem, da prenova stavb poteka skladno z zahtevami glede rabe zemljišč in urbanističnega načrtovanja, da se spodbujajo politike za boj proti depopulaciji ter da so izpolnjena merila družbene pravičnosti in varstva okolja; poudarja, da države članice z metodologijami za val prenove ne smejo spodkopati te temeljne usklajevalne vloge;

54.

ponovno poziva, naj se v okviru evropskega semestra bolje upoštevajo vprašanja, povezana z mesti: v usklajevanje gospodarske in socialne politike EU je treba vključiti cenovno dostopna stanovanja, neenakost in dolgoročne naložbe;

55.

pozdravlja vizijo novega evropskega Bauhausa glede raziskovanja rešitev, ki bi omogočile dostop do cenovno ugodnih in dostojnih stanovanj, zlasti za mlade in druge ranljive družbene skupine;

56.

poudarja, je treba novi evropski Bauhaus povezati z akcijskim načrtom za evropski steber socialnih pravic in izjavo, sprejeto na socialnem vrhu v Portu leta 2021, da bi se prispevalo k razpravi na evropski ravni o socialnih in cenovno dostopnih stanovanjih po pandemiji COVID-19;

57.

poziva k spodbujanju sinergij med umetnostjo, arhitekturo, krajinsko in notranjo arhitekturo, prostorskim načrtovanjem, oblikovanjem in obrtništvom ter inovativnimi modeli usposabljanja arhitektov in drugih strokovnjakov;

58.

poziva tudi k povezavi z evropskim programom znanj in spretnosti, da bi se z novim evropskim Bauhausom prispevalo k spodbujanju in boljšemu razumevanju regionalnih potreb po znanjih in spretnostih ter priložnosti na področjih urbanističnega načrtovanja, gradbeništva in trajnostne rabe materialov v gradbeništvu, pa tudi, da bi se zmanjšale migracije kvalificirane delovne sile, ki bi lahko povzročile krčenje lokalne proizvodnje in s tem gospodarstva. S tega vidika je Evropska digitalna agenda pomembna, saj lahko digitalna tehnologija državljanom omogoči soustvarjanje njihovega okolja in je bistveno orodje v vseh fazah razvoja pobud, povezanih z novim evropskim Bauhausom;

59.

poziva, naj se novi evropski Bauhaus opre na pretekla partnerstva urbane agende EU, zlasti glede možnosti za podnebno ukrepanje, predloga za ozelenitev mest in uporabe javnih prostorov; pomembna so zlasti partnerstva na področju trajnostne rabe zemljišč in rešitev, ki temeljijo na naravi, krožnega gospodarstva ter kulture in kulturne dediščine;

60.

poudarja, da je novi evropski Bauhaus močno orodje za mobilizacijo pobud socialne ekonomije, saj temelji na sodelovanju in državljanski udeležbi. Takšne pobude krepijo socialno, ekonomsko, teritorialno in kulturno kohezijo ter zaupanje na lokalni ravni v celotni EU;

Načela kakovosti v zvezi s kulturno dediščino

61.

podpira beneški poziv k ukrepanju za nov evropski preporod organizacije Europa Nostra in njeno deklaracijo o skupni dediščini in spominu;

62.

poziva k opredelitvi sinergij med davoškimi načeli kakovostne kulture gradnje (Baukultur), novim evropskim Bauhausom in evropskimi načeli kakovosti za posege, ki jih financira EU in bi lahko vplivali na kulturno dediščino, ter k vključevanju teh sinergij v vse evropske politike in programe financiranja;

63.

verjame, da je kulturna dediščina ključna razsežnost novega evropskega Bauhausa. Val prenove mora imeti „dušo“ in identiteto ter obenem spodbujati celostni pogled na to, kako si želimo razvijati naša mesta in regije;

64.

si želi sodelovati z zainteresiranimi stranmi pri spodbujanju novega evropskega Bauhausa in nagrade za župana leta na področju dediščine (Heritage Mayor of the Year);

65.

poziva k tesni prepletenosti kulturne dediščine in evropskega zelenega dogovora v skladu z zeleno knjigo o evropski kulturni dediščini (5);

66.

se strinja, da je treba javna sredstva za zelene strategije, ki temeljijo na kulturi, mobilizirati v okviru pilotnih projektov novega evropskega Bauhausa in pobud v zvezi s ključnimi kulturnimi razsežnostmi zelenega prehoda, ki upoštevajo različne zmogljivosti lokalnih skupnosti in regij;

Sklepi

67.

prosi Evropsko komisijo, naj novi evropski Bauhaus bolje poveže z obstoječimi konceptualnimi okviri, ki so povezani s kulturo in usmerjeni v estetiko ter oblikovanje. S tem bi se načela spremenila v dejanja, novi evropski Bauhaus pa bi lahko za prenovo in oživitev četrti po celotni EU izkoristil potencial lokalnih in regionalnih oblasti na področju ustvarjalnosti, kulture in kulturne dediščine. Zato predlaga sistem vavčerjev za laboratorij novega evropskega Bauhausa; zainteresirana mesta in regije bi lahko prejeli takšen vavčer, s katerim bi bili upravičeni do potrebne podpore za organizacijo laboratorija novega evropskega Bauhausa na svojem območju. Za prejem vavčerja bi morala biti izpolnjena naslednja pogoja: (1) laboratorij novega evropskega Bauhausa mora soustvarjati, razvijati prototipe in preskušati orodja, rešitve in politične ukrepe, ki bodo spodbudili preobrazbo na kraju samem, ter (2) rezultati laboratorija bodo predstavljeni regionalnemu ali mestnemu svetu;

68.

poziva, naj se opredelijo sinergije med pobudo novega evropskega Bauhausa, procesi za vključevanje evropskih državljanov (kot je Konferenca o prihodnosti Evrope) in akcijskimi načrti za spodbujanje kakovostne arhitekture in estetike (kot je val prenove urbane agende EU);

69.

meni, da mora novi evropski Bauhaus postati pravo gibanje, v katero bodo vključene lokalne in regionalne oblasti, ter da ne sme biti zgolj še en projekt s pristopom od zgoraj navzdol. Oblikovanje evropskega načina življenja, ki bo temeljilo na ekološki zavesti, je ključno za vsa evropska mesta in državljane. To mora biti projekt za vse, ne le za peščico. Prevzemanje odgovornosti se mora začeti pri posameznikih na lokalni ravni in segati onkraj velikih mestnih območij. Pomemben hvalevreden vidik pobude novega evropskega Bauhausa je, da je dostopna običajnim ljudem in organizacijam civilne družbe. Da bi ta projekt uspel, mora biti družbeno, kulturno in teritorialno vključujoč.

---

(1)  Na primer deklaracija iz Corka 2.0: Boljše življenje na podeželskih območjih, 2016.

(2)  Venice Call to Action, For a New European Renaissance (Beneški poziv k ukrepanju za nov evropski preporod), katerega cilj je omogočiti tesnejše in močnejše sinergije med poslovno skupnostjo in širokim ekosistemom kulture, kulturne dediščine in ustvarjalnosti, med drugim s krepitvijo strateškega zavezništva med evropskim gibanjem za kulturno dediščino in Evropsko investicijsko banko ter njenim inštitutom.

(3)  Kot je navedeno v Dogovoru iz Amsterdama.

(4)  Kot navaja organizacija Europa Nostra v zeleni knjigi o evropski dediščini.

(5)  Putting Europe’s Shared Heritage at the Heart of the European Green Deal (Umeščanje skupne evropske dediščine v središče evropskega zelenega dogovora), ki jo je objavila Europa Nostra.

Mnenje Evropskega odbora regij – Misije Evropske unije

(2022/C 301/05)

Poročevalec: Markku MARKKULA (FI/EPP), predsednik regije, Helsinki Referenčni dokument: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o misijah Evropske unije COM(2021) 609 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

1.

pozdravlja misije EU kot usklajeno prizadevanje Komisije za združevanje potrebnih virov v smislu financiranja programov, politik in predpisov ter drugih dejavnosti, s katerimi bi pritegnili javne in zasebne akterje in sodelovali z njimi ter tako skupaj dosegli resnične in trajne učinke pri pospeševanju novih rešitev in pristopov v družbi; poudarja potrebo po vključujočem pristopu, pri katerem bi bilo treba za spodbujanje teritorialne kohezije in doseganje ciljev trajnostnega razvoja uporabiti misije EU, vseevropsko kohezijsko politiko in vse druge finančne instrumente EU;

2.

poudarja (1), da so, ob upoštevanju Konference o prihodnosti Evrope, misije EU novi in bistven instrument za reševanje perečih socialnih vprašanj in so tako pravi preskus vpliva in verodostojnosti EU. Imeti morajo široko legitimnost in biti dobro sprejete. Kot je poudarila Evropska komisija, imajo mesta in regije skupaj z vsemi svojimi deležniki in državljani ključno vlogo pri doseganju ambicioznih ciljev misij EU;

3.

ponavlja (2), da podpira izvajanje misij EU kot drznih korakov v smeri reševanja družbenih izzivov, ter poudarja, da je potreben učinkovit sistem upravljanja na več ravneh, ki bi te misije EU povezoval z lokalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami, strategijami pametne specializacije, ukrepi za okrevanje po pandemiji COVID-19 in financiranjem inovacij iz strukturnih skladov;

4.

glavne nosilce odločanja v EU in državah članicah poziva, naj se hitro in odločno odzovejo na razmere v Ukrajini, tudi pri izvajanju misij Evropske unije, zlasti misije za mesta. Merila za financiranje iz instrumenta NextGenerationEU in drugih javnih virov morajo biti prožno usmerjena v cilj, da mora del dejavnosti v okviru misije za mesta prispevati k energetskemu prehodu v Evropi. S temi dejavnostmi je treba podpreti javno-zasebne raziskave pri iskanju novih rešitev za energetski sistem. Mesta in drugi javni akterji lahko, skupaj s podjetji, zlasti z inovativnim javnim naročanjem pospešijo uporabo obnovljivih virov energije in razvijejo trajnostne, inovativne energetske rešitve za nadomestitev fosilnih goriv, ki jih države EU zdaj kupujejo od Rusije;

5.

pozdravlja dejstvo, da sporočilo o misijah Evropske unije (3) ustrezno priznava pomen lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju teh misij, pa tudi pri njihovi zasnovi in komuniciranju o njih;

6.

poudarja, da je treba za soustvarjanje znanja in izkušenj izvajanje misij EU vključiti v vsakodnevno delo, osredotočeno na razvijanje in prenovo procesov v mestih in regijah. To bo ustvarilo sistematične sinergije s kohezijsko politiko EU, strukturnimi skladi in drugimi namenskimi instrumenti. Prav tako bo celovito prikazalo potencial regij in lokalnih skupnosti ter vlogo občin pri izvedbi ciljnih sprememb;

Misije EU kot ambiciozen nov instrument za spopadanje z velikimi družbenimi izzivi

7.

potrjuje, da so misije EU načrtovane kot nov in ključni instrument. Kot navaja Evropska komisija, predstavljajo nov način konkretnega reševanja nekaterih naših največjih izzivov, pri katerem se lahko do leta 2030 dosežejo konkretni rezultati in učinek tako, da raziskave in inovacije dobijo novo vlogo in se združijo z novimi oblikami upravljanja in sodelovanja ter se vanje vključijo državljani (4);

8.

opozarja, da je treba pri vsaki misiji EU opredeliti jasen načrt in oblikovati nov sistemski pristop upravljanja na več ravneh in metodologije za eksperimentiranje, izdelavo prototipov, spremljanje in razširjanje dejavnosti na vseh ravneh upravljanja. Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju portfeljev ukrepov na ravni EU in regionalni/lokalni ravni ter njihovemu uspešnemu razširjanju v vseh fazah načrtovanja in izvajanja. Za to sta potrebna vključevanje in sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti ter partnerstva pri izmenjavi učinkovitih izkušenj na področju inovativnega upravljanja;

9.

poudarja, da je treba finančna sredstva za misije dodeliti lokalni in regionalni ravni, da bodo lahko prispevala h nekonvencionalnim prebojem v številnih slepih ulicah, ki sicer prepogosto preprečujejo zadosten napredek pri iskanju novih rešitev in doseganju učinka. Za to so potrebna nova evropska partnerstva, ki bodo temeljila na lokalnih in regionalnih interesih, opredeljenih v strategijah pametne specializacije. Misije EU bi morale uporabiti izkušnje pilotnega projekta OR in Skupnega raziskovalnega središča „Partnerstva za regionalne inovacije“;

10.

spodbuja misije EU, naj poudarijo napredek v smeri človečnosti in osredotočenosti na človeka, pri čemer je trajnost v vseh svojih razsežnostih – ekološki, gospodarski, socialni in kulturni – gonilo sprememb pri doseganju ambicioznih ciljev misij EU. Kakovost življenja se lahko poveča le z zavestnim sodelovanjem v okviru kompleksnih entitet. Pri tem moramo vzpostaviti boljše ravnovesje med materialno in nematerialno blaginjo v Evropi in po svetu. Narava nam omogoča življenje na tem planetu, zato moramo spoštovati človekovo odvisnost od nje;

11.

poudarja, da je treba v misijah EU soustvariti nove načine delovanja. Razvoj od vseh akterjev terja, da pridobijo nove kompetence, pri čemer je treba tehnologijo in raziskave povezati s pristopom, v središču katerega je človek, se zavezati k skupnim procesom zelenega in digitalnega prehoda ter zagotoviti dostop do potrebnih virov. Ti pogoji so nujni za vzpostavitev dobro delujočih regionalnih in lokalnih ekosistemov za raziskave, razvoj in inovacije, ki bodo gradili nove inovativne mostove znanja med evropskimi ustvarjalci znanja na najvišji ravni ter regionalnimi in lokalnimi živimi laboratoriji in drugimi eksperimentalnimi središči ter predstavitvenimi dejavnostmi, kot so svetilniki. Na takšen način lahko vsa mesta in regije uvedejo procese primerjalnega učenja in povezovanja enakovrednih partnerjev, pri katerih se uporabljajo koncepti in rešitve pionirjev na področju pametnih in trajnostnih praks;

12.

poudarja, da so lokalno in regionalno upravljanje, predvidevanje in povečanje naložb v raziskave, razvoj in inovacije temelji portfeljev misij EU, ki jih sestavljajo strokovno usklajeni ukrepi na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Z usklajevanjem znotraj misij EU se krepijo sodelovanje, motivacija in zmogljivosti, ali z drugimi besedami, konkurenčnost ob soustvarjanju novih portfeljev in ukrepov. Pri usklajevanju so potrebni številni vzporedni koraki in dejavnosti upravljanja na več ravneh v različnih sistemih. Uporabiti je treba tako javne kot zasebne finančne instrumente, podporo pa je treba zagotoviti zlasti manj razvitim regijam, da bi vse regije spodbudili k izboljšanju svojih sistemov raziskav, razvoja in inovacij ter k temu, da prispevajo k izvajanju misij EU;

13.

opozarja na ključno vlogo, ki jo ima OR pri izvajanju misij EU zaradi izkušenj njegovih šestih komisij in izkušenj, pridobljenih s kampanjami, kot so zeleni dogovor na lokalni ravni in evropske podjetniške regije, ob tem pa pripominja, da je OR logična izbira za točko sodelovanja z javnim in zasebnim sektorjem, z industrijo in storitvenim sektorjem, pa tudi z državljani;

Vloga mest in regij v misijah EU

14.

poudarja, da se je v skladu s skupnim akcijskim načrtom, ki ga je leta 2020 podpisal s komisarko Mariyo Gabriel, za izpolnitev ciljev misij EU pripravljen z državami članicami ter evropskimi regijami in mesti aktivno vključiti v sooblikovanje sistema upravljanja na več ravneh. Ukrepi za dosego potrebnega razvoja bodo temeljili na lokaliziranih regionalnih inovacijskih ekosistemih in strategijah pametne specializacije (S3/S4);

15.

lahko vpliva na splošne procese misij EU, obvešča nosilce odločanja, mobilizira regije in mesta, da bodo na različne načine podali dejavni prispevek itd. Načrti misij EU imajo močno regionalno in lokalno krajevno razsežnost, mehanizmi izvajanja pa vključujejo predloge, ki v središče postavljajo regije in mesta ter njihove ekosisteme na področju raziskav, razvoja in inovacij. OR lahko obsežno sodeluje z vsemi partnerji in zagotovi, da bo ta novi politični instrument, delujoč od spodaj navzgor, dosegel želeni učinek;

16.

je pripravljen z vključitvijo vseh komisij OR, pristojnih za različne teme misij, pomagati pri aktiviranju čim več mest in regij, s čimer bi zagotovili regionalno in lokalno podporo misijam EU z: (a) izvajanjem informacijskih kampanj, neposrednega dialoga in drugih skupnih odprtih in interaktivnih postopkov sodelovanja, namenjenih različnim skupinam, tudi otrokom, mlajšim od 18 let; (b) zagotavljanjem, da se pionirske skupnosti prijavijo za eksperimentiranje z inovativnimi rešitvami v resničnem življenju; (c) spodbujanjem demonstracijskih skupnosti, da prispevajo k obsežnemu uvajanju inovativnih rešitev in razširjanju najboljših rešitev za uporabo po vsej Evropi; (d) vključevanjem evropske raznolikosti regij s številnimi skupnostmi deležnikov in državljanov v dejavnosti izvajanja misij;

17.

poziva države članice, naj podprejo izvajanje misij EU z ustvarjanjem sinergij z nacionalnimi in regionalnimi programi ter lajšanjem dostopa do financiranja EU in do nacionalnega financiranja;

18.

poziva, naj se vsem mestnim in podeželskim območjem ter regijam (najuspešnejšim, povprečnim in tistim, ki zaostajajo) zagotovi dovolj sredstev in zmogljivosti za inovacije v njihovih skupnostih in naj se jih podpre z ustreznimi učnimi procesi, da bodo lahko delovali tudi kot platforme za ponudnike storitev z več akterji, ki bodo podpirali tudi druge, vključno z vsemi skupinami akterjev. Lokalne/regionalne procese ustvarjanja vrednosti je treba organizirati na ravni učinkovitih vrednostnih verig in tokov, ki bodo temeljili na sodelovanju in s katerimi se bodo ekosistemi razvijali naprej;

19.

poudarja, da je za uresničitev ambicioznih ciljev za odločevalce, javne uslužbence in strokovnjake na področju inovacij ključni pogoj pridobitev kompetenc, da lahko pri pridobivanju znanja in razvoju zmogljivosti izpolnjujejo vlogo nosilcev sprememb. Trije ključni procesi so: (a) operativni učni procesi mest in regij s poudarkom na vključevanju dejavnosti, povezanih z misijo, v druge lokalne dejavnosti, ki bodo del običajnega strateškega in operativnega odločanja; (b) spodbujanje in podpiranje podjetij in raziskovalnih inštitutov, univerz, poklicnih inštitutov ter njihovih krajevnih in tematskih ekosistemov, da prispevajo k soustvarjanju novih vodilnih in inovativnih rešitev, ter (c) uporaba novih vključujočih metod pri inovacijah. Sredstva v teh postopkih bi morala vključevati obsežna partnerstva, inovativna javna naročila, hitro razvite prototipe in eksperimentiranje z novimi rešitvami;

20.

opozarja, da so na voljo dokazano uspešni postopki, ki pa terjajo zavezanost posameznih mest in regij ter namensko sodelovanje, ki ga bodo organizirale skupine misij EU. Dodeljevanje sredstev za vseevropska partnerstva bo spodbudilo udeležbo teh ključnih akterjev v številnih evropskih mestih in regijah. Pri tem ima lahko ključno vlogo več obstoječih instrumentov EU, kot so Skupno raziskovalno središče, Interreg, pobude za skupno načrtovanje programov ter Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo in njegove skupnosti znanja in inovacij;

21.

poudarja, da je treba pregledati vse finančne instrumente EU v podporo dejavnostim misij, zlasti na lokalni in regionalni ravni. Sredstva iz programa Obzorje regijam in mestom niso enostavno dostopna ter še niso dovolj usklajena z novimi strateškimi cilji misij EU. Številne regije imajo precejšnje težave pri dostopu do financiranja zaradi večkratnih razpisov, visoko specializiranih meril in zapletenih sistemov. Številne regije se na primer soočajo s težavami pri financiranju izpopolnjevanja svoje delovne sile. To je potrebno za pospešitev zelenega prehoda, ki ima v misijah EU osrednje mesto. Potreben bo pregled za poenostavitev dostopa do sredstev EU;

Smernice za učinkovitejše izvajanje misij EU

22.

poudarja, da je treba podpreti sklepanje dinamičnih partnerstev med misijami EU ter mesti in regijami, ki sodelujejo pri predstavitvah, pri čemer partnerstva zajemajo delno formalizirane vzajemne obveznosti, hkrati pa morajo biti prilagodljiva, da bi povečali vseeevropski učinek pomembnih nalog in dejavnosti decentralnih akterjev, ki sodelujejo pri predstavitvah;

23.

podpira prožno uporabo in poudarja dejavni, konceptualni razvoj mestnih in regionalnih pogodb, ki so predlagane v načrtih za izvajanje misij EU;

24.

predlaga, naj se oblikuje koncept oznake misije EU za mesta in regije, ki bodo pri doseganju ciljev misije EU in razširjanju rezultatov inovativnih rešitev prevzeli vlogo demonstratorjev-pionirjev ter podpornikov evropskega zelenega in digitalnega prehoda, ter poziva k učenju iz že obstoječih praks, kot je Konvencija županov;

25.

predlaga različne načine, na katere bi se oznaka misije EU uporabljala za sinergije z drugimi ustreznimi pobudami EU in povezanimi pobudami, in uporabo finančnih instrumentov, kot so sklad InvestEU, mehanizem za okrevanje in odpornost, medregionalne naložbe v inovacije I3, Interreg Europe, Instrument za povezovanje Evrope, program za digitalno Evropo, EU4Health, Evropska investicijska banka in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo. Nadalje predlaga vzpostavitev vseevropskega sistema, s katerim bi EU in države članice za poenostavitev postopkov prijave uporabljale oznako misije EU. Takšna oznaka bi jim pomagala pri dostopu do sredstev EU in nacionalnih sredstev za podporo dejavnostim na lokalni in regionalni ravni pri doseganju ambicioznih ciljev misije EU ter sočasnem izboljšanju lokalnih in regionalnih postopkov;

26.

poudarja, da so lahko vozlišča evropskega raziskovalnega prostora na lokalni in regionalni ravni eno najučinkovitejših orodij za usklajevanje regionalnih strategij za raziskave in inovacije, med drugim strategij pametne specializacije (S3/S4), z nacionalnimi in evropskimi strategijami, evropskim raziskovalnim prostorom, programom Obzorje Evropa in misijami EU. Vozlišča evropskega raziskovalnega prostora lahko prispevajo k nastanku strukturiranih projektov, ki bodo krepili zlasti misije EU in mobilizirali različne vire financiranja okoli njih. Tako bi bilo koristno, kadar je to mogoče, oznako misij EU povezati z vozlišči evropskega raziskovalnega prostora;

27.

opozarja na potrebo po oblikovanju in uporabi učinkovitih postopkov upravljanja znanja, da bi misije EU izvajali na podlagi najboljšega znanja na svetovni in regionalni ravni ter ob upoštevanju etičnih meril iz nove strategije Komisije za internalizacijo na področju raziskav in inovacij. Program Obzorje Evropa in drugi instrumenti morajo biti bolj dinamični pri eksperimentiranju in izdelovanju prototipov v resničnem življenju, da bi lahko z njimi uporabljali in razširjali rezultate;

28.

poudarja, da se morajo misije EU izvajati v okviru odprtega in vključujočega procesa, v katerem so združeni vsi pomembni deležniki na lokalni, regionalni, evropski in svetovni ravni (5). Za uspešno izvajanje misij bo ključno zlasti vključevanje regij, krajev in državljanov. Zato je pri vsaki misiji potreben neposreden dialog med temi deležniki. Odbor regij je pripravljen postati močen zaveznik misij EU;

29.

poudarja, da morajo biti poskusi in predstavitve v okviru misij EU osredotočeni na upravljanje dejavnosti, namenjenih premikanju mej znanosti, obvladovanju inovacijsko intenzivnih tehnologij ter združevanju digitalnih, fizičnih, okoljskih in bioloških inovacij, pa tudi rednemu preverjanju in razširjanju rezultatov na vodilni ravni. Strategije pametne specializacije morajo imeti kot koncepti sodelovanja z industrijo in raziskavami pomembno vlogo v misijah EU;

Napovedi in družbene inovacije, ki so ključne za misije EU in ki jih bodo misije omogočile

30.

ponovno poudarja, da so izzivi zapleteni in da obstaja le del potrebnega znanstvenega in tehnološkega znanja. Cilje je možno doseči z obsežnimi dejavnostmi predvidevanja, povečanjem naložb v raziskave in razvoj, izdelovanjem prototipov v resničnem življenju, eksperimentiranjem in razširjanjem rezultatov;

31.

priznava velik potencial raziskav za vse vrste inovacij in spopadanje z velikimi družbenimi izzivi. Zato pričakuje, da bo politično odločanje na splošno v večji meri temeljijo na dokazih, podpiralo raziskave in bilo usmerjeno v ustvarjanje ugodnih pogojev za družbene inovacije ter njihovo dovolj hitro uvajanje v dejanskih postopkih in praksah;

32.

opozarja, da je ambiciozne cilje misij EU mogoče doseči le s podpiranjem učinkovitih učnih procesov za politične voditelje, vodstvene delavce, strokovnjake in državljane v regijah in organizacijah. Koncepti, ki jih uvajajo evropska mesta/regije, morajo biti prilagojeni razmeram v regiji s pomočjo sistemskega strokovnega razvoja, ki temelji na lokalnem učenju skozi prakso za vse;

33.

poudarja, da bi se morale misije EU osredotočiti na izkoriščanje potenciala neopredmetenih sredstev in intelektualnega kapitala. Vključevanje tega znanja v politično odločanje, zlasti za ustvarjanje pametnih mest, osredotočenih na človeka in na trajnost, lahko bistveno prispeva k spodbujanju naložb v človeški, strukturni in relacijski kapital ter raziskave, razvoj in inovacije na splošno;

34.

poudarja, da je pomembno preiti od besed k dejanjem, in sicer na podlagi glavnih navedb o evropski politiki na področju raziskav, inovacij in tehnologije iz poročila o strateškem predvidevanju v EU za leto 2021 (6), zlasti: (a) naslednja desetletja bo zaznamovala vse večja prerazporeditev svetovne moči, njeno geopolitično težišče pa se bo premaknilo proti vzhodu; (b) EU tekmuje za prednost „prvega na svetovnem trgu“ pri določanju standardov; (c) EU se mora bolje pozicionirati na področju razvoja in proizvodnje vključujočih tehnologij naslednje generacije; (d) poleg posebnih tehnologij preobrazbo spodbuja tudi hiperpovezljivost; (e) kritične surovine so bistvene za dvojni prehod EU; (f) digitalna suverenost EU bo odvisna od zmogljivosti shranjevanja, pridobivanja in obdelave podatkov, hkrati pa bo izpolnjevala zahteve po zaupanju, varnosti in temeljnih pravicah; (g) spodbujanje strateške avtonomije EU; (h) dobro premišljena kombinacija industrijskih, raziskovalnih in trgovinskih politik z mednarodnimi partnerstvi bi lahko zagotovila trajnostno in raznoliko oskrbo;

35.

poudarja, da je treba pri prehodu k dejanjem razvoj tehnologije bolj kot v preteklosti uskladiti s socialno-ekonomskim razvojem in da se mora ta razvoj odvijati v realnem svetu, s čimer bi se zagotovila hitra uporaba in razširjanje rezultatov;

36.

predlaga poglobitev medinstitucionalnega sodelovanja EU pri predvidevanju, v katerem bi imeli posebno vlogo Skupno raziskovalno središče, služba Evropskega parlamenta za raziskave in Odbor regij; predlaga tudi, naj se na nacionalni, regionalni in občinski ravni razmisli o uvedbi sodelovalnih dejavnostih ljubiteljske znanosti za vse, zlasti pa za mlade, predvsem študente in dijake, podjetnike ter za politično odločanje, tako da se ustanovijo odbori za prihodnost, osredotočeni na predvidevanje in ocenjevanje tehnologije;

Nov pristop misij EU k politiki na področju tehnologije, raziskav in razvoja

37.

poudarja, da mora biti družbena in vedenjska preobrazba, s katero se podpirajo cilji misij EU, vključujoča in pozitivno naravnana ter da je treba pri tem širše uporabljati metodološki pristop izdelave prototipov in eksperimentiranja;

38.

vse udeležence spominja, da so jedro misij EU raziskave in inovacije. Z zapletenimi družbenimi izzivi se lahko spopademo samo z večjimi naložbami v raziskave, razvoj in inovacije. Študije v evropskem raziskovalnem prostoru in industriji vsebujejo jasne dokaze (7), da EU zaostaja za svojimi svetovnimi konkurenti na področju intenzivnosti podjetniških raziskav in podjetniškega razvoja, zlasti v visokotehnoloških sektorjih, pa tudi na področju povečanja števila inovativnih malih in srednjih podjetij, kar negativno vpliva na produktivnost, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost;

39.

se strinja s cilji evropskega raziskovalnega prostora (8), da spodbudi okrevanje Evrope ter podpre njen zeleni, digitalni in socialni prehod s spodbujanjem konkurenčnosti, ki temelji na inovacijah, in tehnološke suverenosti na ključnih strateških področjih (npr. umetna inteligenca, robotika, kibernetska varnost, podatkovne ekologije, mikroelektronika, kvantno računalništvo, 5G, akumulatorji naslednje generacije, energija iz obnovljivih virov, tehnologije vodika, brezemisijsko grajeno okolje, pametna mobilnost itd.) v skladu z modelom odprte strateške avtonomije;

40.

poziva k oblikovanju politik ogljične nevtralnosti na podlagi povpraševanja, ki bodo zajemale ogljični odtis in pozitivni ogljični odtis kot merili za trajnostna javna naročila. OR poleg ogljičnega odtisa poudarja tudi pomen pozitivnega ogljičnega odtisa, ki predstavlja nov pristop k ustvarjanju in izračunavanju vpliva na podnebje s prikazom pozitivnega učinka podnebju prijaznih proizvodov in storitev (9);

41.

podpira industrijske ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij, namenjene pozitivnemu ogljičnemu odtisu, pri oblikovanju novih razširjenih izdelkov, sistemov in drugih inovativnih rešitev, ki imajo ključno vlogo pri uresničevanju podnebnih ciljev, ter poudarja, da cilji glede ogljične nevtralnosti ne bodo dosegljivi brez znatne pospešitve inovacij na področju čiste energije;

42.

ponovno poudarja potrebo po novih tehnologijah. Poročilo Mednarodne agencije za energijo (10) vsebuje analitične dokaze, da bo 25-odstotno zmanjšanje emisij ogljika, ki je potrebno za trajnostnost podnebja na Zemlji, temeljilo na zrelih tehnologijah. Za primerjavo, 41 % potrebnih tehnologij bodo predstavljale nove tehnologije, ki so v zgodnji fazi uvajanja, 34 % pa tehnologije v demonstracijski fazi ali fazi prototipa ali tehnologije, ki sploh še niso razvite;

43.

poudarja pomen in zapletenost merjenja emisij toplogrednih plinov. Pri osnovnem merjenju emisij toplogrednih plinov se uporabljata obsega 1 in 2. Če bi uporabili tudi obseg 3, bi bilo mogoče doseči cilje neto ničelnih in neto negativnih emisij. Obseg 3 zajema vse druge posredne emisije, ki nastanejo v celotni vrednostni verigi;

44.

poudarja vlogo misij EU v središču prednostnih nalog EU pri uresničevanju zelenega in digitalnega prehoda. Evropska komisija je začela izvajati pilotno fazo pobude vozlišč evropskega raziskovalnega prostora za olajšanje sodelovanja na področju raziskav, razvoja in inovacij ter izmenjave dobre prakse, s spodbujanjem povečanja vrednosti ustvarjanja, kroženja in uporabe znanja. Odbor regij spodbuja, naj se v okviru misij EU razmisli o uporabi vozlišč evropskega raziskovalnega prostora kot orodij za povezovanje lokalnih in regionalnih ekosistemov raziskav in inovacij in naj se jih aktivno povezuje z lokalnimi in regionalnimi odločevalci pri poskusnem izvajanju vozlišč evropskega raziskovalnega prostora, da bi tako razvili konkretno sodelovanje;

45.

poudarja, da se s sistemom vozlišč evropskega raziskovalnega prostora poskuša vključiti manjkajoče elemente v evropski raziskovalni prostor in evropski izobraževalni prostor, da bi ustvarili močne družbe znanja po vsej Evropi in tako pospešili njihovo zeleno, trajnostno in digitalno rast. Mreža vozlišč evropskega raziskovalnega prostora v idealnih razmerah zagotavlja, da lokalni in regionalni ekosistemi raziskav, razvoja in inovacij postanejo sestavni del vseevropskega ekosistema;

46.

podpira omogočanje dejavnih lokalnih prispevkov k integriranemu izvajanju vozlišč evropskega raziskovalnega prostora, drugo eksperimentiranje regionalnih ekosistemov in misije EU pri eksperimentiranju, hitri izdelavi prototipov, preskušanju, predstavitvah ter razširjanju učinkovitih raziskav in inovacij v mestih in regijah;

47.

priznava, da so različna regionalna in lokalna spoznanja, zamisli in učenje bistveni za oblikovanje vseevropskega pristopa k inovativnim ukrepom. Izmenjava učenja med mesti in regijami ter vzdolž petih misij EU je bistvenega pomena. OR priporoča zgodnjo vzpostavitev mreže za součenje, prek katere bi lahko delili glavne vpoglede v procese in vsebino ter jih razširili po drugih mestih/regijah ter tudi v drugih misijah EU ter po Evropi kot celoti;

48.

poziva, naj se sklepi Sveta o misijah EU objavijo med francoskim predsedovanjem, da se omogoči okrepitev koncepta vozlišč evropskega raziskovalnega prostora, na katerega se morajo misije opirati, da bodo uspešno zasidrane na lokalni in regionalni ravni. V teh sklepih bi bilo treba poudariti tudi pomen raziskovalnih infrastruktur, ki jih mesta in regije močno podpirajo in so ključne za izvajanje misij EU;

49.

potrjuje, da je izvajanje misij, o katerih je že bila sprejeta odločitev, sicer prednostna naloga, vendar je treba nenehno razmišljati o možnosti oblikovanja novih misij, kadar se pojavijo veliki novi skupni izzivi. Ključno vprašanje pripravljenosti evropskih družb na zdravstvene grožnje in krize ter njihovo obvladovanje bi moralo z ustanovitvijo Evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere voditi v razmislek o novi misiji, ki bi se osredotočala na ta izziv glede na njegov sistemski, medsektorski in večdeležniški značaj;

Izkušnje Odbora regij: sinergije med misijami EU in drugimi glavnimi instrumenti politike

50.

poziva, naj misije EU temeljijo na izkušnjah in znanju obstoječih pobud in programov EU ter se z njimi povezujejo. Za sistemske spremembe je potrebno soustvarjanje preobrazbenih ekosistemov na podlagi učenja in raziskav, razvoja in inovacij ter interdisciplinarne, znanstvene in operativne sinergije po vsej EU in obsegajoč vseh pet misij EU;

51.

opozarja, da je treba spodbujati pripravljenost na odprto sodelovanje ter okrepiti lokalno sodelovanje in evropska partnerstva pri oblikovanju nove trajnostne prihodnosti za Evropo, ki bo osredotočena na človeka. Potencialne zmogljivosti so povsod po Evropi v veliki meri odvisne od lokalne in regionalne ravni, bistvenega pomena pa je tudi hitrost. V naslednjih nekaj letih bo treba obravnavati velike družbene izzive, pri čemer bosta osrednjega pomena znanje in učenje;

52.

predlaga, naj se posebna pozornost posveti ukrepom mest in regij pri izvajanju misij EU, pri katerih jih bo podpiral Odbor regij, vključno z upravljanjem na več ravneh, financiranjem ter učinkovitim opravljanjem dela pri doseganju ambicioznih ciljev, in sicer z njihovim uspešnim vključevanjem v politike EU na področju raziskav in inovacij, zlasti strategije pametne specializacije (S3/S4), vozlišča evropskega raziskovalnega prostora, novi evropski Bauhaus in druge najustreznejše pobude, programe in instrumente, zagotovljene s politikami EU na več ravneh;

53.

je zavezan organizaciji učnih dejavnosti v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem v podporo dejavnostim misij EU pod naslovoma City Science (znanost v mestih) in Science Meets Regions (srečanje med znanostjo in regijami) s krepitvijo obsežnih dejavnosti za povečevanje učinka in razširjanjem rezultatov misij EU. Kratkoročni ukrepi niso ustrezen odziv na dejanske potrebe. Koristno bi bilo podpreti oblikovanje mreže regionalnih središč prihodnosti, ki bi spodbujala ustvarjalnost in podjetniško miselnost, ju povezala z novim Bauhausom, delom Združenih narodov glede ciljev trajnostnega razvoja in Unescovimi laboratoriji za opismenjevanje glede prihodnosti ter tako zagotovila kratko- in dolgoročno trajnostnost začetih pobud;

54.

spodbuja poglobitev sodelovanja z evropskimi mrežami, ki se ukvarjajo s krepitvijo raziskav, razvoja in inovacij pri spopadanju z družbenimi izzivi, kot so Evropsko združenje univerz, Evropsko združenje raziskovalnih in tehnoloških organizacij in Mreža evropskih regij za raziskave in inovacije. Poleg tega bi bilo treba v vsaki misiji EU učinkovito sodelovati s tematskimi mrežami, kot so Svet evropskih občin in regij, Eurocities in Konferenca obrobnih obmorskih regij. Odbor regij v veliki meri sodeluje z vsemi temi mrežami deležnikov, da bi zagotovil želeni učinek misij EU kot novega instrumenta politike od spodaj navzgor;

55.

poudarja pomen krepitve zmogljivosti regij in mest, da zaprosijo za financiranje iz misij EU, ter uporabe izkušenj iz obsežnih pobud, ki jih financira EU, kot so evropska mreža živih laboratorijev (ENoLL) in pobude Vanguard, Digitalising Cities (digitalizacija mest), Open & Agile Smart Cities (odprta in agilna pametna mesta), City Science (znanost v mestih) in Living-in.EU (evropski način digitalnega prehoda v mestih in skupnostih). Tako se bodo okrepile odpornost, odzivnost in aktivna udeležba mest in regij v evropskih reformah ter povečalo vključevanje državljanov po vsej EU. To pa bo pomnožilo učinek pobud EU ter zagotovilo širšo in pravičnejšo porazdelitev virov, tako da bodo pogoji povsod bolj primerni za zbiranje sredstev iz virov EU in zunaj nje, s čimer bi prišli v ospredje razvoja;

Priporočila za posamezne misije

56.

poudarja pomen sodelovanja med misijami na vseh ravneh upravljanja. Poudarja, da so misije skupaj jasno usmerjene v oblikovanje trajnostne pametne prihodnosti. To se lahko doseže s soustvarjanjem in rešitvami, ki temeljijo na raziskavah, razvoju in inovacijah: — Prilagajanje podnebnim spremembam: obvladovanje poplav, gozdnih požarov in drugih nesreč, sonaravne rešitve, krepitev podnebne odpornosti kritične infrastrukture, sistemi za spremljanje učinkov na zdravje ljudi in opozarjanje nanje, — Rak: zdravje na splošno, krepitev preventivnih ukrepov, zlasti s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga, — Oceani in vode: varovanje in obnavljanje vodnih ekosistemov, zmanjšanje onesnaževanja in doseganje podnebne nevtralnosti modrega gospodarstva, — Podnebno nevtralna mesta: napredek pri medsektorskih okoljskih, infrastrukturnih in industrijskih rešitvah, ki prispevajo k ogljični nevtralnosti mest, — Tla: preprečevanje onesnaževanja zaradi rabe zemljišč in varovanje sveže in zdrave podzemne vode v vseh okoliščinah;

57.

predlaga naslednje dejavnosti za posamezne misije EU za povečanje njihovega učinka:

(a)   Prilagajanje podnebnim spremembam

OR poudarja, da bi morala imeti misija za prilagajanje podnebnim spremembam temeljno splošno vlogo, zlasti pri predvidevanju in spodbujanju vseh evropskih akterjev, da dejavno prispevajo k misijam EU. Misija bi se morala osredotočiti na socialno in družbeno ozaveščenost ter si prizadevati za splošno zavezanost k oblikovanju obsežnih sistematičnih rešitev. Predvsem bi morala obravnavati izzive zelene preobrazbe industrije, stanovanj in mobilnosti. Izgube zaradi podnebnih sprememb že zdaj v povprečju znašajo 12 milijard EUR letno, zato bi EU morala opraviti makrofiskalne analize o podnebju, s katerimi bi nas prepričala, da je treba pospešiti ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam hkrati z blažitvijo njihovih posledic. Pristop k zaščiti prebivalstva pred podnebnimi spremembami mora vključevati tudi socialni vidik in kohezijska vprašanja.

(b)   Rak

OR poudarja pomen vrhunskih svetovnih raziskav ter spodbuja raziskovalce in inovatorje, naj okrepijo evropsko in medsektorsko sodelovanje med deležniki za uspeh te misije. Poudarja tudi pomen širjenja cepljenja proti virusu HPV, biobank in dostopa do najbolj inovativnih terapij, pa tudi pomen razširjanja najboljših praks med državami in regijami. Eden izmed glavnih izzivov so razlike v dostopu do zdravljenja raka med državami in regijami EU ter znotraj njih, pa tudi v kakovosti življenja bolnikov. Zato je treba nujno izboljšati dostop do zgodnjih presejalnih testov, novih orodij diagnosticiranja in inovativnih zdravljenj raka v evropskih državah in regijah. Pri tem so potrebne naložbe v infrastrukturo, opremo in digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva, zdravstvene delavce in nove modele oskrbe. Še en izziv so cenovno dostopno zdravljenje in medicinski izdelki, pa tudi kakovost individualne podpore pacientom in socialne inovacije za pomoč negovalcem.

(c)   Obnova naših oceanov in voda do leta 2030

OR poudarja, da sta obnavljanje zdravih oceanov in voda ter zagotavljanje sladke vode kratko- in dolgoročno vprašanje, ki zadeva usodo vseh. Probleme onesnaževanja je mogoče rešiti le s poudarjanjem mednarodne razsežnosti – razsežnost morskih bazenov, kot so Sredozemsko morje, Atlantski ocean, Baltsko morje in Črno morje, ter porečja Donave – ter krepitvijo sodelovanja med regijami. Posebno pozornost je treba nameniti Arktiki. OR poziva, naj morja in vode postanejo nov skupni cilj v središču ponovnega zagona evropskega projekta; poudarja, da sta bistvenega pomena za misijo poseben poudarek na raziskavah in tehnologijah ter učinkovitejši oskrbi v zvezi s čisto vodo ter modro gospodarstvo, povezano z oceani, s poudarkom na podjetništvu, trajnostnem turizmu, razogljičenju pomorskega prometa ter na energiji iz obnovljivih morskih virov. S tem se bodo ustvarile nove obsežne priložnosti za čezmejno in neukalupljeno poslovno sodelovanje. OR poudarja, da je treba spodbuditi mesta in regije k oblikovanju evropskih mrež, ki povezujejo lokalne ekosisteme za pomorske inovacije okrog vrednostnih verig, in k inovacijam v pomorski industriji.

(d)   Podnebno nevtralna in pametna mesta

OR vztraja, da Evropa potrebuje dejavna vodilna mesta za soustvarjanje novih nujnih rešitev in razširjanje rezultatov svojih poskusov. V dejavnosti morajo biti vključena vsa evropska mesta in regije, pri čemer jih je treba podpreti. Vodilna mesta bi bilo treba uporabiti kot inovacijska vozlišča za soustvarjanje ponovljivih in takoj uporabnih rešitev, ki bi jih bilo treba razširiti na vsa druga evropska mesta pri prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050. Evropska komisija bi morala mesta, ki so se prijavila, a niso bila izbrana, povezati v razširjeni skupini, da bi lahko na različne načine uporabila napredek in rezultate vodilnih mest, vključno z neposredno uvedbo ponovno uporabnih rešitev. Že obstoječi uspešni programi in projekti ali z njimi povezane „zelene pobude“ so navedeni v priloženem načrtu za izvajanje te misije. Pridobljene izkušnje bi morale služiti kot podlaga pri oblikovanju načrtov na več ravneh za podnebno nevtralnost mest. Oblikovati je treba preobrazbene skupnosti z več akterji in skupnimi instrumenti, s čimer bi preprečili, da bi vsaka skupnost delovala sama zase. OR poudarja, da sodelujoča mesta pripravljajo pogodbe o podnebno nevtralnih mestih. Ta proces bi moral temeljiti na povpraševanju in omogočati lokalne rešitve, vendar pa mesta pri tem potrebujejo močno podporo na nacionalni in regionalni ravni.

(e)   Evropski dogovor o tleh

OR poudarja potrebo po sistemskem razmišljanju in instrumentalnem upravljanju preobrazbe, vključno z raziskavami, razvojem in inovacijami ter učenjem, da bi tako dosegli cilje misije za tla, ki zajema vse vrste rabe zemljišč, in proučili nove možnosti za ambicioznejše preoblikovanje skupne kmetijske politike EU. Za uspeh misije so ključnega pomena sekvestracija ogljika v kmetijske površine in v gozdove, preoblikovanje sistemov kmetijske proizvodnje in vzpostavitev nadnacionalnih grozdov živih laboratorijev. V podeželskem in mestnem okolju je treba nujno podpreti biotsko raznovrstnost, državljani pa morajo dajati prednost gozdnim bioproizvodom ter trajnostni in lokalno pridelani hrani. Pomembno je tudi, kako ob podpiranju ciljev misije za tla narediti gozdarske dejavnosti privlačne in ekonomsko vzdržne brez izgube donosnosti;

Vloga Odbora regij pri podpiranju evropske in svetovne preobrazbe

58.

poudarja, da ljudje živijo in delajo v mestih in regijah ter da morajo biti vse misije EU osredotočene na ljudi: od poslovnih, akademskih in vladnih deležnikov do posameznih državljanov vseh starosti in iz vseh okolij. Odbor regij, Skupno raziskovalno središče in drugi pomembni akterji poznajo raznolike učinkovite in preskušene tehnologije za sodelovanje državljanov, od podjetniškega odkrivanja do taborov za družbene inovacije, ki bi se izkoriščali za vključevanje državljanov;

59.

je pripravljen navezati stike z lokalnimi skupnostmi, da bi povečali njihovo ozaveščenost o samih misijah EU in pomagali pritegniti evropske državljane in podjetja;

60.

poudarja, da bodo misije EU uspešne le, če bo v ospredju premostitev prepada na področju znanja in inovacij v Evropi ter inovacijskih vrzeli med Evropo in Združenimi državami. Osredotočiti se je treba na ambiciozne, konkretne in vključujoče ukrepe v resničnem življenju, pri katerih se upoštevajo rezultati raziskav, razvoja in inovacij;

61.

poudarja, da je za uspeh misij EU potreben nov razvoj na področju raziskav, razvoja in inovacij. To pomeni nove obsežne rešitve za dopolnjevanje in spodbujanje sinergij z okvirnimi evropskimi programi za raziskave in inovacije ter drugimi programi in skladi na ravni EU in na svetovni ravni. Nov korak je pilotna uporaba sistema vozlišč evropskega raziskovalnega prostora, ki bi moral spodbujati uporabo vseh ustreznih pobud EU na področju raziskav, razvoja in inovacij kot bistvenega dela oblikovanja regionalne politike;

62.

poudarja, da se bo z izvajanjem misij EU spodbudila vodilna vloga lokalne in regionalne ravni v EU, pa tudi po svetu; se zavzema za krepitev vloge mest in regij prek Konvenciji županov in drugih svetovnih mrežah, kar bi moralo ustvariti sinergije med misijami EU in dejavnostmi Združenih narodov glede ciljev trajnostnega razvoja ter kampanjama Race to Zero (na poti k ničelnemu onesnaževanju) in Race to Resilience (na poti k odpornosti proti podnebnim spremembam). Z utrditvijo močnega položaja mest in regij EU v svetu se lahko podpre tudi prizadevanje Odbora regij za uradno priznanje podnacionalnih vlad v Okvirni konvenciji OZN o spremembi podnebja in pri pripravah na 27. Konferenco pogodbenic;

Povzetek ključnih dejavnikov uspeha

63.

opozarja, da mora Evropa okrepiti svojo globalno konkurenčnost na podlagi znanja, vseevropskih partnerstev, zmogljivosti in talentov za prihodnost, torej vključujočega pristopa, ki bo zajemal vse. Evropa ima priložnost, da prevzame vlogo svetovne voditeljice, ki bo izvajala politike sodelovanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in se spopadala s podnebnimi spremembami;

64.

poudarja, da je ukrepanje v realnem svetu ključno za misije EU. Raziskave so nujne za oblikovanje novih rešitev in določanje najboljšega načina za doseganje napredka – za doseganje rezultatov so ključnega pomena primerni načini uporabe. Misije EU bodo uspešne, če se bodo srečale z lokalnim spodbujevalnim ekosistemom. Pri tem ne gre le za tehnologijo in raziskave, temveč predvsem za pristop, osredotočen na človeka, ki krepi kompetence, obravnava lokalna tveganja in dostopa do najboljših virov po vsej Evropi. Človeški vidiki pri inovacijah so bistveni za soustvarjanje trajnostnih rešitev;

65.

trdi, da so misije EU bistvene za podporo pri preobrazbi Evrope v bolj zeleno, bolj zdravo, bolj vključujočo in odporno celino. Za dosego ambicioznih ciljev mora vsaka misija EU delovati kot obsežen portfelj ukrepov. Te evropske portfelje je treba oblikovati na podlagi celovitih portfeljev ukrepov, pripravljenih na lokalni in regionalni ravni, vključno s celostnimi raziskovalnimi projekti, političnimi in zakonodajnimi ukrepi ter lokalnimi izvedbenimi dejavnostmi;

66.

poudarja, da je treba sofinancirati in podpreti vsakodnevno delo v mestih in regijah pri ustvarjanju vrednosti in primerjalnem učenju, da bi razširili najboljše procese in ukrepe za vsakodnevno blaginjo državljanov. Vloga predstavitvenih skupnosti je, da delujejo kot pionirji, razvijalci in najbolj izpostavljeni preskuševalci sistemskih sprememb za vse druge;

67.

je pripravljen sodelovati z misijami EU, da bi bili postopki primerjalnih analiz in primerjalnega učenja med demonstracijskimi in drugimi mesti/regijami privlačni. Finančni instrumenti morajo biti prožni in inovativni ter spodbujati dejanske interese mest/regij;

68.

poudarja, da je ključno vprašanje, kako se bodo mesta in regije naučili upravljati potrebne dejavnosti in kako bodo dejavnosti pritegnile zasebne industrijske in druge naložbe. Mreža vozlišč evropskega raziskovalnega prostora v idealnih razmerah zagotavlja, da lokalni in regionalni ekosistemi raziskav, razvoja in inovacij postanejo sestavni del ustreznega vseevropskega ekosistema;

69.

poziva k večji družbeni in tehnološki predvidljivosti ter boljšemu sodelovanju kot ključnima dejavnikoma uspeha, s katerima bi pospešili industrijske in druge naložbe za doseganje ogljične nevtralnosti in drugih ciljev misij EU. S politiko, usmerjeno v misije, je mogoče v edinstvenem evropskem sistemu upravljanja na več ravneh primerno krepiti razsežnost od spodaj navzgor: države članice lahko aktivno delijo pridobljene izkušnje in to bodo tudi počele. Cilje misij je treba dosledneje upoštevati pri oblikovanju prihodnje zakonodaje in jih vključiti vanjo, na primer pri oblikovanju cen ogljika in svežnju „Pripravljeni na 55“;

70.

poudarja, da je treba najnovejše smernice za industrijsko in inovacijsko politiko na ravni EU, načrte ter potrebno novo znanstveno in tehnološko znanje in inovacije vključiti v misije, jih razviti in prenesti v rešitve in prakse v resničnem življenju z učinkovitim upravljanjem znanja od spodaj navzgor in drugimi ukrepi;

71.

priznava potrebo po digitalnih platformah misije EU, namenjenih pospešitvi prenosa in upravljanja znanja, podpiranju virtualnega sodelovanja in ustvarjanja partnerstev, poenostavitvi postopkov financiranja itd. Te postopke je treba oblikovati skupaj s predstavniki mest in regij;

72.

poudarja, da so novi ustrezni in učinkoviti delovni procesi bistveni za zagotavljanje uspeha misij EU. Procesi morajo odražati izkušnje z metodologijo odprtih inovacij 2.0, raznolikimi pobudami četverne vijačnice (Quadruple Helix) in številnimi drugimi pobudami pri soustvarjanju participativnega upravljanja naslednje generacije. V procese je treba vključiti vse državljane, od mladih do starejših. Pri dejavnostih misije bi bilo treba upoštevati različne vidike posameznih generacij ter ustvariti inovativne in odgovorne načine za dosego zavezanosti, potrebne za uresničevanje trajnostne evropske prihodnosti.

---

(1)  Plenarno zasedanje OR 27. januarja 2022, resolucija o Konferenci o prihodnosti Evrope (UL C 270, 13.7.2022, str. 1).

(2)  Plenarno zasedanje Odbora regij 1. in 2. decembra 2021, Resolucija o delovnem programu Evropske komisije za leto 2022 (UL C 97, 28.2.2022, str. 1).

(3)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o misijah Evropske unije (COM(2021) 609 final).

(4)  European Research Area Policy Agenda – Overview of actions for the period 2022-2024 (Program politike evropskega raziskovalnega prostora – pregled ukrepov za obdobje 2022–2024), Evropska komisija 2021.

(5)  Mnenje OR Obzorje Evropa: deveti okvirni program za raziskave in inovacije (COR-2018-03891) (UL C 461, 21.12.2018, str. 79).

(6)  Poročilo o strateškem predvidevanju v EU za leto 2021 (COM(2021) 750 final).

(7)  Novi ERP za raziskave in inovacije (COM(2020) 628 final).

(8)  Novi ERP za raziskave in inovacije (COM(2020) 628 final).

(9)  Plenarno zasedanje OR 1. julija 2021, mnenje Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (UL C 440, 29.10.2021, str. 42).

(10)  Mednarodna agencija za energijo, Energy Technology Perspectives 2020 (Perspektive energetske tehnologije za leto 2020).

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere

(2022/C 301/06)

Poročevalec: Christophe CLERGEAU (FR/PES), član regionalnega sveta, Dežela Loare

POLITIČNA PRIPOROČILA

Splošne ugotovitve

1.

Evropski odbor regij želi spomniti, da je njegovo predsedstvo marca 2020 pozvalo Evropsko komisijo in države članice, naj vzpostavijo zdravstveni mehanizem EU (1), in da je to zamisel razvil v svojem poznejšem mnenju o mehanizmu EU za izredne zdravstvene razmere (2), ki ga je prav tako pripravil leta 2020. Ugotavlja, da je Komisija pri pripravi sporočila COM(2021) 576 final črpala iz tega mnenja.

Razprava o ustanovitvi organa HERA poteka v času epidemije COVID-19, ki še traja in nas bolj kot kdaj koli spodbuja k uvrstitvi zdravja med prednostne naloge Evropske unije. Vendar ima ustanovitev organa HERA širši cilj, ki zajema vse vrste tveganj za zdravje ljudi velikega in/ali čezmejnega obsega ter fazo pripravljenosti in krizno upravljanje, temu pa je treba dodati izzive, povezane s preprečevanjem in odpornostjo družb in območij. Vse to je treba umestiti v širši okvir vojne v Ukrajini, ki ima velikanski vpliv na zdravstvene storitve, infrastrukturo in čezmejno sodelovanje, ki so bili že prej pod močnim pritiskom in jih je najhujše obdobje pandemije COVID izčrpalo.

2.

Evropski odbor regij podpira ustanovitev organa HERA kot organa, pristojnega za pripravljenost na zdravstvene krize in njihovo obvladovanje, vendar je treba upoštevati dejstvo, da so za preventivo, javno zdravstvo in zdravstveno varstvo ter pripravljenost na krize in njihovo obvladovanje v prvi vrsti odgovorne države članice ter da imajo pomembno vlogo tudi regije, saj imata v Evropi dve tretjini držav članic zdravstvene sisteme, ki so na različne načine decentralizirani. Poudarja, da potrebujemo celovito vizijo za zaščito prebivalstva, saj je ukrepanje Komisije razdrobljeno med več središč odločanja, in da mora EU državam in regijam nuditi podporo.

3.

Zdravstvene krize, ne glede na njihov izvor, pomenijo nevarnost za prebivalce, saj jih prizadenejo zelo neenakomerno, obenem pa lahko ogrozijo izgradnjo Evrope, če se ta ne bo znala odzvati hitro, učinkovito, usklajeno in solidarno. Kriza zaradi epidemije COVID-19 je postavila na preizkušnjo solidarnost med Evropejci, integriteto notranjega trga in sodelovanje v schengenskem območju. Evropski odbor regij meni, da je kriza prav tako pokazala, da ciljev zdravstvene varnosti Unije in zaščite prebivalstva „države članice […] ne morejo zadovoljivo doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni“, zato na tem področju Unija deluje v skladu z načelom subsidiarnosti (3).

4.

Upravljanje sistemov zdravstvenega varstva in oskrbe je v pristojnosti držav članic, vendar ima Komisija pomembno vlogo pri varovanju zdravja prebivalstva ter ohranjanju enotnega trga, in sicer v skladu s Pogodbama, ki kot bistveno zahtevo vključujeta varovanje zdravja prebivalstva in ji nalagata vlogo varuhinje pravnega reda Skupnosti. To mora potekati v tesni povezavi z državami članicami in upravičuje dejavno sodelovanje Evropskega parlamenta. Evropski odbor regij namerava v tej razpravi uveljaviti svoj glas, prvič zato, ker so v kriznih razmerah lokalni in neposredni ukrepi ključnega pomena za zaščito prebivalstva, drugič, ker imajo številne regije pomembne pristojnosti na področju zdravja, in tretjič, ker je podpora regij inovacijam in gospodarstvu ključni element pri oblikovanju protiukrepov, ki omogočajo obvladovanje kriz.

Področje delovanja organa HERA, njegovo upravljanje in njegov razvoj

5.

Evropski odbor regij podpira zelo široko področje delovanja organa HERA, kot ga je predlagala Komisija, pri čemer je treba upoštevati pristojnosti drugih obstoječih organov (4). Cilj je obravnavati grožnje za zdravje ljudi, ki so lahko naravne, nenamerne ali namerne, tudi zaradi terorističnih dejanj, ter so lahko pandemičnega, biološkega, okoljskega, jedrskega ali neznanega izvora.

6.

Poudarja, da ima organ HERA poleg širokega področja delovanja tudi zelo širok nabor dejavnosti, saj je odgovoren za opredelitev in analizo tveganj pred krizo, spodbujanje izdelave napovedi, krepitev zmogljivosti družb in območij za obvladovanje kriz, opredelitev scenarijev upravljanja, vključno z ustreznimi odzivi, krepitev industrijskega ter raziskovalnega in inovacijskega ekosistema za razvoj in pripravo ustreznih protiukrepov ter zagotavljanje, da bodo takšni protiukrepi na voljo v vseh mestih in regijah EU ter vsem prebivalcem.

7.

Glede na te velike izzive se Evropski odbor regij sprašuje, ali bo organ HERA zmogel uspešno opravljati svoje naloge.

8.

Ustanovitev organa HERA kot notranje službe Komisije je treba razumeti kot pragmatično odločitev, saj omogoča hiter napredek in čim boljše usklajevanje različnih dejavnosti Komisije, vendar bi morala biti ta odločitev zgolj začasna in bi jo bilo treba pravočasno revidirati. Status notranje službe Komisije ne sme ovirati zaposlovanja specializiranega osebja na visoki ravni, ki je potrebno za pripravljenost na zdravstvene krize in njihovo obvladovanje. Pomembno je zagotoviti samostojno odločanje, v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je ključno za neodvisno analizo tveganja in hitro sprejemanje ukrepov za zaščito človeških življenj.

9.

V akcijskem načrtu za leto 2022, objavljenem 10. februarja, je predviden letni proračun v višini 1,3 milijarde EUR, kar je pozitivno znamenje, vendar ni skladno z napovedanim proračunom v višini 6 milijard EUR za šest let. Pregled tega letnega proračuna razkrije pomembnost nakupa proizvodov za protiukrepe ter oblikovanja in upravljanja evropskih zalog (675,5 milijona EUR), vendar brez omembe učinka na financiranje drugih ukrepov evropske civilne zaščite, podpore novim proizvodnim zmogljivostim (160 milijonov EUR) in raziskovalnih programov v okviru Obzorja Evropa (350 milijonov EUR), ki večinoma niso novi. To pomeni, da za ukrepe za predvidevanje tveganj in prilagajanje zdravstvenih sistemov ostane le 100 milijonov EUR.

10.

Tretja šibka točka je upravljanje organa HERA. To je strogo omejeno na Komisijo in države članice, Evropski parlament pa ima zgolj vlogo opazovalca. Iz stalnih struktur organa HERA so izključeni vsi deležniki, mesta in regije ter akterji civilne družbe. Tovrstno upravljanje ni niti ustrezno niti učinkovito, saj pripravljenost na krize in njihovo obvladovanje vključujeta najrazličnejše akterje in pristojnosti. Mesta in regije, vse vrste zdravstvenih delavcev, združenja pacientov, drugi ključni akterji na področju znanosti in raziskav ter nevladne organizacije na področju zdravja in solidarnosti so nepogrešljivi akterji za uspešno reševanje kriz in jih je treba v celoti upoštevati. Različni deležniki bi morali biti vsaj stalni člani svetovalnega foruma, ki bi lahko pripravljal priporočila upravnim organom HERA in bil vključen v različna področja njegovih dejavnosti.

11.

Evropski odbor regij priznava primarnost nacionalnih pristojnosti in ključni pomen sodelovanja Komisije in držav članic, vendar poziva Komisijo in Svet, naj si prizadevata za ponovno uvedbo odprte in vključujoče metode usklajevanja z deležniki ter predstavnikom lokalnih in regionalnih oblasti, pa tudi Evropskemu parlamentu, zagotovita polnopravno mesto, ne glede na pravne vidike.

12.

Zdi se, da se operativno delovanje organa HERA osredotoča na zagotavljanje zdravstvenih protiukrepov. Vendar krizno upravljanje vključuje še številne druge vidike, zlasti na področju preprečevanja in civilne zaščite. Evropski odbor regij meni, da bi moral pojem protiukrepi zajemati vsa zdravila in farmacevtske izdelke, vključno z njihovimi aktivnimi sestavinami, ter vse antibiotike, cepiva, teste in diagnostiko, medicinske pripomočke in dobave, osebno zaščitno opremo, bolnišnično opremo in opremo posameznih območij, pa tudi informacijske sisteme in sisteme nadzora nad nalezljivimi boleznimi in nastajajočimi onesnaževali. Vsi ta sredstva so potrebna za obvladovanje kriz ter varovanje ljudi in njihovega zdravja.

13.

Poziva, naj se enako pozornost nameni razvoju odpornosti družb ter skupnemu pristopu h kriznemu upravljanju in obvladovanju nesreč. V zvezi s tem bi bilo treba povečati podporo evropskemu mehanizmu civilne zaščite, katerega proračun se zaradi ustanovitve organa HERA ne bi smel zmanjšati. Izraz „izredne“ v nazivu organa HERA ne bi smel povzročiti nejasnosti ali podvajanja instrumentov kriznega upravljanja, ki so že bili oblikovani v okviru mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, katerega temelj je Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) pri Evropski komisiji. Potrebni sta zelo močna usklajenost in jasna razdelitev vlog med tema mehanizmoma Komisije, ki bi se lahko v prihodnosti zbližala. Ravno tako ju je treba ločiti od ukrepov v okviru revidirane uredbe o resni čezmejni grožnji za zdravje, o kateri se trenutno pogajata Svet in Parlament, ter nalog Evropske agencije za zdravila (EMA) in predvsem Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

14.

Priprava večletnega strateškega načrta organa HERA je absolutna prednostna naloga, vanjo pa morajo biti vključeni Evropski parlament, mesta in regije ter deležniki. V tem načrtu bo treba določiti raven sredstev organa HERA, ki je potrebna za učinkovito izvajanje njegovih številnih nalog, opisati korake njegovega razvoja in določiti kazalnike spremljanja. V njem bi morali biti določeni tudi mehanizmi za sodelovanje organa HERA z drugimi instrumenti EU za odzivanje, vključno z Evropsko agencijo za zdravila (EMA), Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in mehanizmom na področju civilne zaščite, ter bi bilo treba predvideti, kako bi jih bilo mogoče okrepiti, da se zagotovi njihova polna vloga pri usklajevanju z organom HERA.

Priprava Evrope na krize in nesreče ter učinkovita zaščita vseh prebivalcev v vseh mestih in regijah EU

15.

Izkušnje s COVID-19 kažejo, da učinkoviti ukrepi niso mogoči brez skupnega in skladnega odziva na evropski ravni, ki ga je treba prilagoditi različnim nacionalnim, regionalnim in lokalnim potrebam in razmeram. Organ HERA si mora prizadevati tudi za večje in enotnejše evropske ambicije pri zaščiti ljudi v primeru kriz. Epidemija COVID-19 je namreč razkrila neenakosti med območji in družbeno neenakost pri dostopu do oskrbe in cepljenja, kar slabi odziv na zdravstvene krize in ogroža Evropo kot celoto.

16.

Evropski odbor regij želi, da organ HERA izvede analizo ranljivosti območij in prebivalstva na zdravstvene krize. Pri analizi je treba upoštevati razpoložljivost zalog po vsej Evropi in operativno zmogljivost, da dosežemo vse prebivalce, na prvem mestu prebivalce z najbolj krhkim zdravjem ter tiste, ki so izključeni iz družbe in živijo v negotovih razmerah. Obravnavati bi bilo treba tudi zmogljivost zdravstvenih sistemov, bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov za povečanje njihovih zmogljivosti v primeru krize, da bi ohranili čim več načrtovane oskrbe in hkrati sprejeli dodatne paciente, katerih težave so posledica krize.

17.

Zato je nujno, da organ HERA v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi EU pripravi preglednico zdravstvenih šibkih točk („health safety vulnerability scoreboard“) in skupaj z državami članicami in regijami oblikuje programe za odzivanje na razne vrste izrednih razmer in programe stresnih testov za zdravstvene sisteme. Na podlagi rezultatov teh testov bi morala Komisija in Svet pripraviti priporočila za države članice in regije, katerih izvajanje je treba spremljati, da bi po potrebi okrepile svoje zdravstvene sisteme in zagotovile zmogljivosti območij za odzivanje na področju zdravja in enako zaščito različnih skupin prebivalstva.

18.

Podobno bi moral organ HERA prispevati k razvoju raziskovalnih programov v okviru programa Obzorje Evropa glede posredovanja pri najranljivejših skupinah prebivalstva (revni in izključeni, begunci, manjšine, ženske, ki so žrtve nasilja, starejši in invalidi, osebe z dejavniki komorbidnosti itd.), saj izkušnje s COVID-19 kažejo, da so pogosto prve žrtve. Ti raziskovalni programi bi morali tudi posebej obravnavati neenakosti pri dostopu starejših do zdravja, duševno zdravje otrok in mladih, dopolnjevanje bolnišnic z lokalnim zdravstvom ter inovacije, zlasti digitalne, pri organizaciji zdravstvenih sistemov. Vedno bi morali vključevati vidik spola, da se zagotovi ustrezno upoštevanje potreb žensk.

19.

Priprava prebivalstva na prihodnje nesreče in epidemije je ključni izziv, k njegovemu reševanju pa mora prispevati tudi organ HERA. Na evropski ravni potrebujemo tudi krepitev in usklajevanje preventivnih programov na področju javnega zdravstva, programe za promocijo zdravja in programe boja proti digitalni vrzeli in dezinformacijam. Ti ukrepi za zdravstveno preventivo morajo biti zajeti v vseh javnih politikah. Dejavnosti organa HERA morajo biti del ambicioznejše evropske preventivne politike, določene v okviru programa EU za zdravje, ki bi ga bilo treba okrepiti in v njem bolje upoštevati tudi izzive, povezane z duševnim zdravjem, invalidnostjo ter boju proti kroničnim boleznim.

20.

Konkretna spoznanja iz krize zaradi COVID-19 in vojne v Ukrajini je treba pridobiti tudi z raziskavami. Poleg tega je treba izvajati ukrepe za hitro odzivanje zdravstvenih sistemov in pospešeno uvajanje protiukrepov na terenu (modularne bolnišnice, mobilne in poenostavljene medicinske naprave, mobilne medicinske enote, majhni cepilni centri, dovolj kvalificiranega zdravstvenega osebja itd.).

21.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti posebnim izzivom odročnih podeželskih območij, gorskih območij in najbolj oddaljenih regij. Opozoriti je treba, da ta sklop ukrepov v veliki meri ni vključen v delovni program organa HERA za leto 2022, kar Evropski odbor regij obžaluje in poziva, naj se to pregleda že leta 2023.

22.

Po mnenju Evropskega odbora regij ta sklop ukrepov ne ogroža pristojnosti držav članic, temveč nasprotno nudi vsem državam priložnost, da ob usklajevanju z regijami učinkoviteje zaščitijo svoje prebivalstvo.

23.

Podrobna analiza Evropske komisije v zvezi z odhodki za zdravstvo iz kohezijskih sredstev in iz mehanizma za okrevanje in odpornost v letih pandemije bi lahko bila koristna za obvladovanje prihodnjih kriz. Ugotovljene nacionalne, regionalne in lokalne dobre prakse bi lahko pripomogle k oblikovanju prihodnjih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje zdravstvenih kriz.

24.

Evropski odbor regij poziva, naj se odhodki za krepitev zdravstvenega sistema in pripravljenosti na krize, ki se bodo nujno povečali, v okviru evropskega semestra obravnavajo s posebnim pristopom in naj bodo v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus trajno upravičeni do sredstev kohezijske politike. Zaskrbljen je, ker so izdatki za zdravstvo doslej predstavljali le zelo majhen del načrta za okrevanje, in poziva, naj se odločneje podpreta odpornost ter opremljanje mest in regij na področju zdravja in civilne zaščite.

25.

Poudarja, da naj mesta in regije skupaj z Unijo in državami članicami dejavno sodelujejo pri razvoju teh novih pristopov k zaščiti prebivalstva. To je še toliko bolj upravičeno, če imajo posebne pristojnosti na področju zdravja in upravljajo bolnišnični in zdravstveni sistem. Njihovo vlogo je treba priznati na nacionalni in evropski ravni v skladu z načelom aktivne subsidiarnosti.

Spoznanja, pridobljena med vojno v Ukrajini

26.

Evropski odbor regij pozdravlja sodelovanje organa HERA v kampanji cepljenja ukrajinskih beguncev v EU in njegovo podporo mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, ki s podporo farmacevtske industrije in ministrstev za zdravje zagotavlja cepiva za otroke in drugo osnovno medicinsko opremo.

27.

Po mnenju Evropskega odbora regij je vojna v Ukrajini močan opomin, da mora biti Evropa pripravljena na krize vseh vrst: tako kot je COVID-19 prizadel naše kraje brez opozorila, tako tudi nismo pričakovali oboroženega konflikta v neposrednem sosedstvu Unije. Njegov vpliv na zdravstvene sisteme, zlasti v srednji in vzhodni Evropi, nenehno narašča in ga je treba pozorno spremljati, da ne bi dosegel prelomne točke. Analitične in prognostične zmogljivosti organa HERA je treba hitro razviti in tako zagotoviti, da naslednja grožnja nesreče Evropske unije ne bo presenetila.

28.

Zato ponovno poudarja, da je treba dati prednost zmožnosti vseh držav članic in vseh regij EU, da okrepijo zmogljivosti zdravstvenih sistemov za hitro prilagajanje nepredvidenim dogodkom. V tem smislu se zdi, da so „pregled ranljivosti na področju zdravstvenega varstva“ in programi „stresnega testa“ zdravstvenih sistemov bolj kot kdaj koli ukrepi, ki morajo imeti prednost.

29.

Evropski odbor regij opozarja na nevarnost izpostavljenosti sevanju zaradi morebitnih poškodb civilne jedrske infrastrukture in prekinitve zdravljenja kroničnih bolezni, tudi raka in virusa HIV (Ukrajina ima eno najvišjih stopenj prevalence virusa HIV v Evropi). To tveganje bo verjetno vplivalo tudi na zdravstvene sisteme držav gostiteljic.

30.

Vojna v Ukrajini, zaradi katere je v EU prispelo več milijonov necepljenih posameznikov, je spodbuda za okrepitev mednarodnega sodelovanja pri dostopu do protiukrepov, zlasti cepiv, in sicer prednostno za naše sosednje države. Evropski odbor regij je zato zaskrbljen zaradi premajhne teže teh ukrepov v okviru delovnega programa organa HERA za leto 2022.

Industrijska politika in politika javnega naročanja v službi zdravja

31.

Evropski odbor regij pozdravlja pobude, sprejete od začetka krize, za pospešitev razpoložljivosti protiukrepov in osnutek uredbe Sveta o ukrepih za krizno upravljanje. Vendar meni, da sedanji predlogi še ne zadostujejo za učinkovito pripravljenost na zdravstvene krize.

32.

Poudarja potrebo po politiki za industrijo in inovacije v obdobju pred krizami ter nujnost oblikovanja novega regulativnega in intervencijskega okvira, ki bo EU omogočil zdravstveno suverenost in zmogljivosti za množično izdelavo proizvodov, ki so rezultat raziskav in inovacij.

33.

Meni, da mora Evropska unija poskrbeti, da bo na svojem ozemlju proizvajala „bistvene“ protiukrepe, ki so večinoma skupni pri obvladovanju različnih vrst kriz. Proizvodnja teh zdravil, vključno z njihovimi aktivnimi sestavinami, medicinskih pripomočkov, testov, diagnostike in „osnovne“ opreme v Evropi lahko izhaja le iz proaktivne politike javnega naročanja z morebitnimi višjimi stroški dobave. Danes ni jasno, kako bodo evropska pravila in načela delovanja omogočila dosego tega ključnega cilja.

34.

Zelo je zaskrbljen zaradi težav številnih podjetij, ki so na začetku krize na zahtevo javnih organov vlagala v premostitev pomanjkanja, zdaj pa so prepuščena sama sebi, medtem ko se nakupi izvajajo zunaj EU. Meni, da se iz krize nismo ničesar naučili in da je to vprašanje nujno obravnavati. Poziva zlasti, naj se nacionalne in evropske strateške zaloge, kjer je mogoče, vzpostavljajo in obnavljajo s proizvodi, narejenimi v Evropi.

35.

Evropski odbor regij zato poziva Evropsko komisijo, naj preuči in predlaga ustrezen zakonodajni okvir, ki bo omogočal odstopanje od pravil o državni pomoči in javnih naročilih, zlasti kar zadeva „bistvene“ protiukrepe. To, kar se trenutno dogaja na področju polprevodnikov (evropska zakonodaja o polprevodnikih ali evropski akt o čipih), bi bilo mogoče predvideti tudi na področju zdravja.

36.

Novi pravni okvir bi moral razrahljati pravila o javnih naročilih, zlasti v zvezi z inovacijami, okrepiti nadzor nad tujimi naložbami in omogočiti ustrezno veliko neposredno pomoč, ki bi zadoščala za učinkovito pospešitev razvoja in dajanje na trg zdravstvenih inovacij, kot so cepiva. Dejansko Evropska unija danes pravno ne more sprejemati enakih ukrepov kot Združeno kraljestvo ali Združene države, kar ogroža njen dostop do cepiv.

37.

Evropski odbor regij je zaskrbljen zaradi izgubljenega časa in obžaluje, da objave delovnega programa organa HERA za leto 2022 ni spremljal začetek pobude, povezane s tem. Poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu čim prej predloži svoj predlog.

38.

Evropski odbor regij je seznanjen z nedavnim napredkom pri strukturiranju raziskav in inovacij na področju pripravljenosti na zdravstvene krize. Francosko predsedstvo odločno podpira pomembni projekt skupnega evropskega interesa, da bi okrepili industrijsko politiko in strateški položaj EU v zdravstvenem sektorju s spodbujanjem inovacij v različnih segmentih zdravstvene industrije. Komisija je aprila 2021 začela posvetovanja, da bi v okviru programa dela za program Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024 vzpostavili javno-javno evropsko partnerstvo za pripravljenost na pandemije, namenjeno usklajevanju raziskav, ki jih izvajajo države članice. Vendar trenutno ni okvira, ki bi zagotavljal skladnost vseh ukrepov v okviru programa Obzorje Evropa, s katerimi bi lahko podprli naloge organa HERA. Poleg tega načrtovani proračun znaša 1,7 milijarde EUR, medtem ko je bilo v prejšnjih dveh okvirnih programih za raziskave na področju pandemij in cepiv uporabljenih 4 milijarde EUR. Evropski odbor regij zato poziva k: — ustanovitvi znanstvenega sveta organa HERA, ki bo pluralističen in bo vključeval deležnike, njegova naloga pa bo opredelitev znanstvenih prednostnih nalog in časovnega načrta za raziskave in inovacije, ki bi ga bilo treba izvesti v okviru programa Obzorje Evropa, — povečanju proračunskih sredstev v okviru programa Obzorje Evropa, da bi zadovoljili potrebe organa HERA na področju raziskav in inovacij, — razmisleku o oblikovanju prihodnje „misije“, namenjene zagotavljanju pripravljenosti na zdravstvene krize in njihovemu obvladovanju, ki bi omogočila medsektorski pristop v okviru programa Obzorje Evropa, znanstveno in operativno usklajevanje ter sodelovanje vseh deležnikov, pri čemer je treba posebej poudariti sodelovanje javnega in zasebnega sektorja.

39.

Zdi se, da so raziskave o odpornosti proti antimikrobikom glavna prednostna naloga organa HERA. Prekomerna uporaba antimikrobikov pri živinoreji in zdravljenju ljudi je tempirana bomba. Če ne bomo hitro našli rešitve, se bomo verjetno kmalu znašli v razmerah, ko več ne bomo imeli zdravil in možnosti zdravljenja. Skoraj vsi novi antibiotiki, ki so bili dani na trg v zadnjih desetletjih, so različice antibiotikov, ki so bili odkriti v 80. letih 20. stoletja. Kot je razvidno iz poročila Računskega sodišča za leto 2019, Komisija na tem področju zaenkrat ni dosegla prepričljivih rezultatov (5). Zato je treba okrepiti preventivne zdravstvene storitve, da bi uskladili vse akterje, vključene v nadzor nad rabo antimikrobikov na lokalni, bolnišnični in skupnostni ravni, ter vlagati v raziskave novih antibiotikov in alternativnih preventivnih metod.

40.

Z novim zakonodajnim okvirom bi bilo mogoče oblikovati strateško partnerstvo med EU in farmacevtsko industrijo, da bi bolje upoštevali cilje javnega zdravja. Neposredna podpora EU bi se morala kazati v industrializaciji Evrope, privilegiranem dostopu do izdelkov ter pravici do nadzora nad cenami protiukrepov in politiko licenciranja.

41.

Razmisliti je treba tudi o načrtovanih ukrepih na področju raziskav in inovacij ter o vlogi organa HERA pri tem vprašanju. Izvajanje tega poglavja v okviru programa Obzorje Evropa je treba čim prej izboljšati, da bi organ HERA hitro dobil načrt za raziskave in inovacije, saj bi na ta način pojasnili način uporabe 1,8 milijarde EUR proračuna organa HERA, ki prihaja iz programa Obzorje Evropa.

42.

Evropski odbor regij poudarja, da je treba nemudoma okrepiti strukturo inovativnih MSP na področju zdravstvenih protiukrepov, pa tudi vseh vrst pripomočkov in opreme za zaščito prebivalstva in odzivanje na krize. Na prvem mestu je podpora ustanavljanju podjetij in ustvarjanju inovacij, kar je zlasti v pristojnosti mest in regij, nato pa jim je treba pomagati pri njihovi rasti in razvoju zmogljivosti za izvajanje kliničnih preskušanj in proizvodnjo izdelkov v Evropi.

43.

To vključuje znatne naložbe in krepitev kapitala zadevnih podjetij. Zato se zdi nujno, da se Evropski svet za inovacije dejavno vključi v boljše oblikovanje evropskega inovacijskega ekosistema v okviru razvoja protiukrepov in obvladovanja zdravstvenih kriz ter da se instrumenti za odzivanje okrepijo s tveganim in razvojnim kapitalom, saj se bosta na ta način inovativnim podjetjem omogočila rast in obstanek v Evropi. Ti ukrepi bi morali omogočiti tudi delitev industrijskega tveganja, povezanega z razvojem in pripravo protiukrepov.

44.

Učinkovitost zdravstvenih protiukrepov je povezana s prožnejšim upravljanjem kliničnih preskušanj, pri čemer je treba spoštovati etična pravila in pravila o varstvu osebnih podatkov. Organ HERA mora predlagati močnejši okvir za sodelovanje z Evropsko agencijo za zdravila, ki bo omogočal usklajevanje kliničnih preskušanj srednjega in velikega obsega, česar je na vrhuncu krize zaradi COVID-19 močno primanjkovalo. Pobudi VACCELERATE in inkubator HERA sta spodbuden začetek za zapolnitev teh vrzeli, vendar je treba vzpostaviti jasnejše operativne povezave z nacionalnimi organi, da bi hitreje odpravili morebitne regulativne ali protokolarne ovire. Pregled nove evropske farmacevtske strategije bi moral omogočiti pomemben razvoj, vključno s centralizacijo dovoljenj za klinična preskušanja zdravil, ki jih je treba opraviti pred izdajo dovoljenja za promet v EU.

45.

Ključnega pomena so tudi raziskovalne infrastrukture. Ustrezne analitične zmogljivosti, visokozmogljivostni računalniki, odložišča podatkov ter celovite kohortne in epidemiološke študije za obravnavanje nastajajočih groženj in vzorčnih scenarijev za odzivanje so bistveni v boju proti hudim čezmejnim grožnjam za zdravje.

Mednarodni ukrepi, ki temeljijo na preprečevanju in solidarnosti

46.

Po mnenju Evropskega odbora regij je ukrepanje na področjih, kjer se pojavijo nova zdravstvena tveganja, v interesu Evrope, saj se na ta način omeji izpostavljenost Unije tveganjem. Zato mora imeti organ HERA na voljo sredstva za sodelovanje s številnimi partnerji (na mednarodni ravni zlasti z OZN in Svetom Evrope) in za sodelovanje pri posredovanjih zunaj meja EU skupaj z udeleženimi državami, takoj ko se odkrijejo tveganja, in sicer z mobilizacijo znatnih sredstev. To sodelovanje bi moralo zajemati tudi fazo pripravljenosti, zlasti ukrepe za preprečevanje, zmanjševanje ranljivosti in pripravljenost družb na krize. Zato bo moral organ HERA skleniti partnerstva z akterji civilne družbe, lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami ter večstranskimi organizacijami, ki sodelujejo v programih za preprečevanje tveganj.

47.

Odprava zaščite intelektualne lastnine za cepiva in druge medicinske izdelke ni zadostna rešitev, če najmanj razvite države same nimajo zmogljivosti za razvoj proizvodnje. Evropski odbor regij poziva k oblikovanju okvira za cene določenih zdravil, kjer je to potrebno, in uvedbi obveznosti za farmacevtsko industrijo, da izdaja dovoljenja za proizvodnjo, kot je predlagala STO. Poziva, naj politike EU prispevajo k razvoju proizvodov, prilagojenih posebnim razmeram najmanj razvitih držav. Upa, da se bo Unija vključila v aktivno politiko prenosa tehnologij in podpore lokalne proizvodnje ter da bo uporabila obsežno neposredno pomoč, s katero bo prispevala k zagotavljanju zdravstvenega varstva prebivalstva povsod, kjer bo to potrebno.

48.

Evropski odbor regij ugotavlja, da imajo evropski državljani tako kot on sam zelo visoka pričakovanja, da bo EU dobila pomembnejšo vlogo na področju zdravja. Opozarja, da sedanje zelo omejujoče besedilo člena 168 Pogodbe to trenutno otežuje, in meni, da bi moralo biti vprašanje krepitve evropskih pristojnosti na področju zdravstvene varnosti na dnevnem redu ob koncu Konference o prihodnosti Evrope. EU bi lahko že zdaj na podlagi svojih pristojnosti na področju notranjega trga nadalje ukrepala na področju zdravja. Okrepil bi se lahko program EU za zdravje, ministri EU za zdravje pa bi se morali zelo redno sestajati v ad hoc sestavi Sveta in ne le dvakrat letno, in sicer ob robu seje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO).

---

(1)  https://cor.europa.eu/sl/news/Pages/COVID-19-CoR-President-calls-for-a-EU-Health-Emergency-Mechanism-to-support-regions-and-cities.aspx

(2)  UL C 440, 18.12.2020, str. 15.

(3)  https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:12008M005:SL:HTML

(4)  Zlasti Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC – civilna zaščita), Evropske agencije za zdravila (EMA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

(5)  https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=8892C8C4-6776-4B27-BE36-C181456EED71

Mnenje Evropskega odbora regij – Gospodarstvo EU po COVID-19: posledice za ekonomsko upravljanje

(2022/C 301/07)

Poročevalec: Elio DI RUPO (BE/PES), ministrski predsednik Valonije Referenčni dokument: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Gospodarstvo EU po COVID-19: posledice za ekonomsko upravljanje COM(2021) 662 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

1.

pozdravlja sporočilo z naslovom Gospodarstvo EU po COVID-19: posledice za ekonomsko upravljanje, ki ga je predstavila Evropska komisija, ter pripravljenost za reformo ekonomskih in fiskalnih pravil, ki je izražena v sporočilu, tudi kar zadeva upoštevanje učinka krize zaradi COVID-19; pozdravlja tudi napoved predstavitve zakonodajnega predloga sredi leta 2022;

2.

meni, da je treba pri reformi evropskega ekonomskega upravljanja upoštevati tudi predloge državljanov, obravnavane v okviru Konference o prihodnosti Evrope;

3.

želi spomniti na svojo ugotovitev iz barometrov za leti 2020 in 2021 (1), da so večdimenzionalni učinki krize zaradi COVID-19 asimetrični in vključujejo teritorialne razsežnosti; poudarja, da ti večdimenzionalni učinki povečujejo nekatere že obstoječe razlike med regijami med državami članicami in znotraj njih, saj so lokalne in regionalne oblasti še vedno v prvih vrstah v boju proti pandemiji in njenim posledicam, pa tudi v izvajanju podpornih ukrepov za državljane in podjetja ter pripravi na postopno in trajnostno okrevanje;

4.

opozarja, da državljani po vsej Uniji pozivajo javne organe, države, regije in lokalne skupnosti, naj jim pomagajo pri soočanju ne le s posledicami pandemije COVID-19, temveč tudi okoljskega in digitalnega prehoda, za kar si prizadeva EU, ter trenutno s posledicami vojne v Ukrajini;

5.

poudarja, da so že pred krizo zaradi COVID-19 nekatere države članice znatno zaostajale pri naložbah, med drugim v obnovo infrastrukture in stavb, in da so se javne naložbe ustavile zaradi financiranja prizadevanj za obvladovanje krize; vendar dlje, ko se te naložbe odlašajo, dražje bodo;

6.

ugotavlja, da je za EU nastopil odločilen trenutek, ko mora najti načine in sredstva, s katerimi bo zagotovila kohezijo in blaginjo evropskih državljanov;

Odziv na krizo

7.

pozdravlja uspeh programa SURE, financiranega z obveznicami, ki jih je izdala Evropska komisija, ter poziva Komisijo, naj zagotovi njegovo ustrezno nadaljevanje s predložitvijo bele knjige, ki bi na podlagi ocene programa SURE predstavila politične možnosti za stalni evropski sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti;

8.

pozdravlja tudi uspeh zelenih obveznic, izdanih za instrument NextGenerationEU, kjer gre za največjo izdajo zelenih obveznic na svetu, pri čemer bodo te obveznice pomagale financirati podnebju prijazne naložbe prek mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF);

9.

ponovno izraža svojo podporo aktivaciji – prvič v zgodovini euroobmočja – splošne odstopne klavzule iz Pakta za stabilnost in rast. Njena aktivacija je imela pomembno vlogo pri odzivu držav članic, regij in lokalnih skupnosti na to krizo, saj je omogočila polno uporabo javnih proračunov za ublažitev posledic pandemije COVID-19, zlasti socialnih;

10.

poudarja, da je vojna v Ukrajini pokazala, kako pomembna je energetska neodvisnost za Evropsko unijo, in da je treba pospešiti energetski prehod; vendar izraža bojazen, da bo uvrstitev plina in jedrske energije med trajnostne vire energije v uredbi o taksonomiji zagotovila spodbude, ki bodo v nasprotju s hitrim razvojem energije iz obnovljivih virov;

11.

obžaluje, da se je zaradi teh ukrepov povečal javni dolg, in sicer se je leta 2020 javni dolg povečal za 13 odstotnih točk ter dosegel 92 % BDP celotne EU in 100 % v euroobmočju (2);

12.

ocenjuje, da bi se zaradi zahtevanega zmanjšanja dolga, če bi bila pri sedanjem okviru ekonomskega upravljanja odstopna klavzula iz Pakta za stabilnost in rast odpravljena, in v sedanjih razmerah energetske krize, geopolitične nestabilnosti in okrevanja po pandemiji COVID-19 morali vrniti k varčevalnim ukrepom z velikimi ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi posledicami; zato poziva, naj splošna odstopna klavzula ostane v veljavi, dokler ne bo okvir ekonomskega upravljanja karseda hitro revidiran;

13.

podpira analizo Evropskega fiskalnega odbora, da je potrebna reforma Pakta za stabilnost in rast, ki bo vodila k vzdržnosti javnega dolga, z glavnim operativnim pravilom glede razpršenosti javnih izdatkov, da bi se usmerili na postopno zmanjševanje deleža dolga na znosno stopnjo s hitrostjo, prilagojeno nacionalnim razmeram (3);

Revidiran okvir upravljanja

14.

poudarja, da evropski okvir ekonomskega upravljanja pomembno vpliva na vse ravni upravljanja, zlasti na lokalne in regionalne oblasti, ki so odgovorne za skoraj tretjino javnofinančnih odhodkov in več kot polovico javnih naložb v Evropski uniji kot celoti, pri čemer so razlike med državami članicami velike (4);

15.

ponovno poudarja, da imajo Pakt za stabilnost in rast ter drugi elementi sedanjega evropskega okvira ekonomskega upravljanja pet pomembnih pomanjkljivosti, ki so neželeni prociklični učinki, velika zapletenost, premajhna učinkovitost, nezadostno upoštevanje kazalnikov, povezanih s trajnostnim razvojem in blaginjo, ter pomanjkanje preglednosti in demokratične legitimnosti;

16.

meni, da mora revidiran okvir evropskega ekonomskega upravljanja zagotoviti pregledno odločanje, v katerega je treba vključiti Evropski parlament in nacionalne parlamente ter, odvisno od razdelitve pristojnosti znotraj držav članic, parlamentarne skupščine z zakonodajnimi pooblastili. Poleg tega morajo biti v to vključene tudi lokalne in regionalne oblasti, socialni partnerji, civilna družba in univerze;

17.

meni, da je treba v tem revidiranem okviru upoštevati tudi izredno visok javni dolg, ki ga je treba postopno zmanjšati, vendar ga ni mogoče bistveno zmanjšati čez noč zaradi posledic krize zaradi COVID-19, stroškov naravnih nesreč in drugih izrednih razmer, velikih razlik med državami članicami in znotraj njih, novih makroekonomskih razmer (zelo nizkih obrestnih mer obveznic, omejitev, ki jih je dosegla monetarna politika, ter velike negotovosti glede inflacije, obrestnih mer in trga dela), potrebe po izogibanju varčevalnim ukrepom ter okoljskih, energetskih, tehnoloških in družbenih zahtev;

18.

ponovno poudarja svojo podporo opustitvi soglasnega odločanja na področju obdavčitve, da bi Evropski uniji omogočili sprejemanje potrebnih odločitev s kvalificirano večino tako kot na drugih področjih, saj to omogoča napredek v boju proti davčnim zlorabam in pri izmenjavi informacij med državami članicami. Ta določba še naprej zagotavlja spoštovanje pristojnosti za pobiranje davkov ali določanje davčnih stopenj na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

19.

še naprej vztraja, da morajo nacionalne, regionalne in lokalne vlade ter državljani jasno razumeti pravila, ki jih je treba upoštevati; zato pozdravlja stališče Komisije v podporo poenostavljenim proračunskim pravilom z uporabo kazalnikov, ki jih je mogoče opazovati; opozarja, da je bistveno vključiti tudi proticiklično stabilizacijo, ki ne vključuje cikličnih prilagoditev;

20.

meni, da bi moral okvir upravljanja, katerega cilj je zdrav proračun, temeljiti ne le na razumni porabi, temveč tudi na zdravih in uravnoteženih prihodkih; opozarja, da izogibanje davkom in davčne goljufije v EU javne proračune vsako leto prikrajšajo za nekaj sto milijard EUR ter da je boj proti davčnim goljufijam eno ključnih vprašanj, pri katerih si Evropejci večinoma želijo več posredovanja EU;

21.

meni, da bi moralo ekonomsko upravljanje temeljiti na ravnotežju med kazalniki, povezanimi s proračunsko disciplino, ter kazalniki socialne kohezije in zagotavljanja infrastrukture in storitev splošnega gospodarskega pomena za vse državljane, med drugim javnega zdravja in blaginje; zato ugotavlja, da je treba ob nadaljevanju postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ki vključuje bolj raznolike kazalnike, tudi stopnjo brezposelnosti, pri reformiranem ekonomskem upravljanju upoštevati tudi druge okoljske in socialne cilje; tem pomislekom se v primerjavi s kazalniki, povezanimi s proračunsko disciplino, ne bi smelo namenjati manj pozornosti;

22.

ponovno predlaga, naj se postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji razširi na pomožne kazalnike o regionalnih razlikah, in meni, da bi se lahko v postopku upošteval tudi napredek pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki ne zajemajo samo varstva okolja, ampak tudi socialna in ekonomska merila ter merila upravljanja, podpira pa jih 193 držav na svetu;

23.

želi spomniti, da imajo popravni ukrepi v okviru postopkov v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji držav članic v različnih regijah različne učinke, ti pa so še zlasti negativni v regijah z manj diverzificiranim gospodarstvom, kot so najbolj oddaljene regije, ki imajo strukturne in izjemne omejitve, opredeljene v členu 349 PDEU. Te regije so zelo občutljive na zunanje šoke, v njih pa restriktivne gospodarske politike še toliko bolj zmanjšujejo naložbe in število delovnih mest;

Razumno spodbujanje javnih naložb

24.

še vedno meni, da je evropski okvir ekonomskega upravljanja delno razlog za močan padec javnih naložb, ki je sledil krizi euroobmočja, saj se v njem ne upošteva ustrezno razlika med tekočimi in dolgoročnimi investicijskimi odhodki; poudarja, da so se skupne javne naložbe v EU v obdobju od 2009 do 2018 zmanjšale za 20 % BDP ter da so se naložbe lokalnih in regionalnih oblasti v več državah članicah, ki jih je kriza najbolj prizadela, zmanjšale za skoraj 25 % oziroma za 40 % ali več (5); poudarja, da je nujno preprečiti, da bi se po krizi zaradi COVID-19 tak scenarij ponovil; naložbe na lokalni in regionalni ravni lahko pomembno prispevajo k okrevanju gospodarstva;

25.

želi spomniti, da je Evropski fiskalni odbor ugotovil, da so države z visoko stopnjo javnih naložb med postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem (6) običajno bistveno zmanjšale javne naložbe; želi tudi spomniti, da je Komisija sama ugotovila, da fiskalni okvir ni preprečil zmanjšanja naložb (7);

26.

poudarja, da je v svojem mnenju o razlagalnem sporočilu iz leta 2015 o tej temi (8) že navedel, da je obstoječa prožnost glede naložb v okviru Pakta za stabilnost in rast preveč restriktivna in omejena, poleg tega sta jo zahtevali le dve državi članici, pa tudi v teh dveh primerih je imela le minimalen učinek;

27.

poudarja, da se EU hkrati sooča z velikimi potrebami po financiranju za spopadanje s sedanjimi velikimi izzivi: po ocenah Komisije je potrebnih 650 milijard EUR letno samo za zeleni in digitalni prehod (9) ter skoraj 200 milijard EUR letno za socialno infrastrukturo (10);

28.

meni, da lahko v sedanjih razmerah izrednih potreb po naložbah zaradi odvračanja od financiranja javnih naložb s primanjkljajem (kot v sedanjem fiskalnem okviru), kar velja tudi za naložbe lokalnih in regionalnih organov, pride do premajhnih naložb v škodo prihodnjih generacij in ciljev, kot so podnebni cilji, ki si jih je zastavila EU;

29.

pozdravlja dejstvo, da Komisija končno jasno priznava potrebo po okviru upravljanja za spodbujanje naložb, zlasti zelenih in digitalnih javnih naložb ter javnih naložb, ki krepijo odpornost;

30.

ponavlja svoj večkraten poziv k „zlatemu pravilu sofinanciranja“: naj se javna poraba držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti, namenjena sofinanciranju strukturnih in investicijskih skladov v skladu z ustreznimi omejitvami sofinanciranja EU, ne vključuje v javne ali druge ustrezne strukturne izdatke, opredeljene v Paktu za stabilnost in rast; poudarja, da so javne naložbe, kot so naložbe v trajnostni zeleni, digitalni in družbeni prehod ter ohranjanje evropske konkurenčnosti, pomembne za prihodnje generacije, zato bi jih bilo treba pri javnih naložbah ustrezno obravnavati;

31.

poudarja, da bi bilo tako zlato pravilo sofinanciranja zaradi vrste projekta, ki ga podpirajo strukturni in investicijski skladi, avtomatično še posebno ugodno za reševanje trenutnih velikih izzivov ter izvajanje evropskih prednostnih nalog, ki so ekonomska, socialna in teritorialna kohezija, krepitev odpornosti, izvajanje socialnih, okoljskih in digitalnih politik itd.; meni, da bi se z njihovo ugodno obravnavo v finančnem okviru okrepila splošna skladnost evropskih politik;

32.

poziva Komisijo, naj po preoblikovanju svojih predlogov ob upoštevanju gospodarskih in proračunskih posledic pandemije COVID-19 predstavi belo knjigo o prenovi ekonomskega upravljanja, ki bo temeljila na morebitni vzpostavitvi takšnega zlatega pravila v skladu z ustreznimi omejitvami sofinanciranja EU. Komisija bi morala v svoji oceni upoštevati tudi druge instrumente, kot je izdatkovno pravilo, ki na podlagi trenda gospodarske rasti in ravni dolga omejuje letno rast skupnih javnofinančnih odhodkov in lahko pripomore k ohranjanju zaupanja javnosti s povečanjem preglednosti, zmanjšanjem upravnih bremen in vzpostavitvijo ravnovesja med proračunsko disciplino in ohranjanjem zadostnih zmogljivosti za javne naložbe;

33.

opozarja, da so ti odhodki po naravi dejansko naložbe v splošnem evropskem interesu, katerih učinek vzvoda pri trajnostni rasti in krepitvi teritorialne kohezije se je že pokazal;

34.

poleg tega poziva k uvedbi zlatega pravila za zeleni prehod in socialno kohezijo, ki izključuje upoštevanje javnih naložb v projektih, namenjenih spodbujanju prehoda na okoljsko, ekonomsko in socialno trajnostno družbo, kot je opredeljen v ciljih trajnostnega razvoja in zelenem dogovoru, saj so te naložbe priznane kot bistvene za okrevanje po krizi zaradi COVID-19 ter za blaginjo in kakovost življenja prihodnjih generacij;

35.

meni, da bi druga rešitev lahko bila izvzetje sektorja lokalne in regionalne uprave iz uporabe pravil Pakta za stabilnost in rast. Javne naložbe v tem sektorju so leta 2019 na ravni Evropske unije znašale 49,2 % skupnih javnih naložb (11), medtem ko bruto dolg sektorja lokalne uprave Evropske unije znaša le 6,0 % bruto domačega proizvoda Evropske unije (12), in zato ni vzrok za visok javni dolg. Poleg tega se sektor lokalne uprave zadolžuje le zaradi naložb in ne zaradi makroekonomske stabilizacije s tekočimi odhodki, lokalna uprava pa je pod notranjim proračunskim nadzorom regionalnih ali nacionalnih organov. Odbor poziva Komisijo, naj preuči možnost izvzetja lokalnih oblasti iz uporabe pravil Pakta o stabilnosti in rasti;

36.

meni, da je treba na splošno upoštevati načelo neškodovanja koheziji, ki je vključeno v sporočilo Komisije o osmem kohezijskem poročilu, da bi zagotovili dopolnjevanje in sinergije med kohezijsko politiko in drugimi politikami EU ter preprečili oviranje procesa konvergence in povečevanje regionalnih razlik;

37.

poziva Komisijo, naj do konca leta 2022 predstavi zakonodajni predlog o preoblikovanju okvira ekonomskega upravljanja, ki bo temeljil zlasti na vzpostavitvi takšnih zlatih pravil v povezavi z izdatkovnim pravilom, s čimer bi lahko vzpostavili ravnovesje med proračunsko disciplino in ohranjanjem zadostnih zmogljivosti za javne naložbe;

38.

kljub temu predlaga, naj se za zagotovitev skladnosti odhodkov, za katere vlade ugotavljajo, da spadajo v eno ali drugo zlato pravilo, njihova uporaba strogo spremlja na dveh ravneh, in sicer naj jo spremljajo neodvisni nacionalni fiskalni sveti in Evropski fiskalni odbor, ki bo Svetu in Evropskemu parlamentu predložil javna letna poročila;

Temeljito revidiran evropski semester

39.

opozarja, da ekonomsko upravljanje, ki se v praksi izvaja prek cikla usklajevanja v evropskem semestru, ni dovolj učinkovito pri izvajanju reform;

40.

poudarja tudi, da obseg strukturnih reform, obravnavanih v evropskem semestru, še nikoli ni bil opredeljen v evropskih pravnih besedilih, zlasti kar zadeva njihovo pomembnost in dodano vrednost za evropsko raven; meni, da to omejuje možne interakcije med reformami na nacionalni ravni in politikami EU (zakonodaja in finančni programi) ter povzroča težavo v zvezi z načelom subsidiarnosti;

41.

meni, da bi moral biti evropski semester enakopravno in v sinergiji s svojimi gospodarskimi in proračunskimi cilji okvir za izvajanje okoljskih zahtev in socialne kohezije, opredeljenih v ciljih trajnostnega razvoja (SDG) Združenih narodov, v zvezi s katerimi so se EU in njene države članice zavezale, da jih bodo dosegle do leta 2030;

42.

je prepričan, da se lahko z njegovim predlogom kodeksa ravnanja, s katerim bodo lokalne in regionalne oblasti vključene v evropski semester (13), odpravi ta njegova premajhna učinkovitost, saj se bodo lokalne in regionalne razmere bolj upoštevale, ter da ga je še naprej treba izvajati, zlasti ker nacionalni načrti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost deloma temeljijo na priporočilih evropskega semestra za posamezne države;

43.

meni, da se lahko s tako dvojno preusmeritvijo semestra glede njegovih ciljev in operativnega procesa okrepita njegova demokratična legitimnost in legitimnost evropskega sistema ekonomskega upravljanja kot celote, ki je še vedno veliko premajhna.

---

(1)  Evropski odbor regij, Letni regionalni in lokalni barometer EU 2020, 12. oktober 2020, in Letni regionalni in lokalni barometer EU 2021, 12. oktober 2021.

(2)  Evropska komisija, European Economic Forecast, Autumn 2021 (Gospodarska napoved za Evropo, jesen 2021) (dokument v angleščini), Institutional Paper 160, november 2021.

(3)  Glej poročilo tega odbora za leto 2021: https://bit.ly/3HqqvIQ (v angleščini).

(4)  Podatki za leto 2018. Vir: Eurostat, podatkovni kodi: TEC00023 in TEC00022.

(5)  Eurostat, podatkovna koda: TEC00022.

(6)  Evropski fiskalni odbor, Assessment of EU fiscal rules with a focus on the six and two-pack legislation (Ocena fiskalnih pravil EU s poudarkom na zakonodajnem šesterčku in dvojčku) (na voljo v angleščini), str. 76.

(7)  Evropska komisija, Pregled ekonomskega upravljanja (COM(2020) 55 final z dne 5. februarja 2020).

(8)  Mnenje OR Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COR-2015-01185) (UL C 313, 22.9.2015, str. 22), poročevalka: Olga Zrihen (BE/PES), sprejeto 9. julija 2015.

(9)  Evropska komisija, Gospodarstvo EU po COVID-19: posledice za ekonomsko upravljanje (COM(2021) 662 final z dne 19. oktobra 2020).

(10)  Evropska komisija, Commission Staff Working Document: Identifying Europe’s recovery needs (delovni dokument služb Komisije o opredelitvi potreb Evrope za okrevanje) (v angleščini) (SWD(2020) 98 final z dne 27. maja 2020).

(11)  Vir: nacionalni računi Eurostata.

(12)  Vir: nacionalni računi Eurostata.

(13)  Mnenje OR Izboljšanje upravljanja evropskega semestra: kodeks ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti (COR-2016-05386) (UL C 306, 15.9.2017, str. 24), poročevalec: Rob Jonkman (NL/ECR), sprejeto 11. maja 2017.

Mnenje Evropskega odbora regij – Zagotavljanje globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine v Uniji

(2022/C 301/08)

Glavni poročevalec: Federico BORGNA (IT/PES) Referenčni dokument: Predlog direktive Sveta o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine v Uniji COM(2021) 823 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Čeprav je treba zagotoviti odvračanje od praks izogibanja davkom, bi bilo treba preprečiti škodljive učinke za manjša mednarodna podjetja na notranjem trgu. V ta namen bi se morala ta direktiva uporabljati samo za subjekte, ki se nahajajo v Uniji in so člani mednarodnih skupin podjetij ali velikih domačih skupin, ki dosegajo letni prag konsolidiranih prihodkov v višini najmanj 750 000 000 EUR. Ta prag bi bil skladen s pragom obstoječih mednarodnih davčnih pravil, kot so pravila za poročanje po državah. Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te direktive, so navedeni kot subjekti v sestavi. Nekatere subjekte bi bilo treba zaradi njihovega posebnega namena in statusa izključiti s področja uporabe. Izključeni bi bili tisti subjekti, ki niso pridobitni in opravljajo dejavnosti v splošnem interesu in za katere iz teh razlogov ni verjetno, da bi bili obdavčeni v državi članici, v kateri se nahajajo. Za zaščito teh posebnih interesov je treba s področja uporabe te direktive izključiti vladne subjekte, mednarodne organizacije, neprofitne organizacije in pokojninske sklade. Tudi investicijski skladi in nosilci nepremičninskih investicij bi morali biti izključeni s področja uporabe, kadar so na vrhu lastniške verige, saj je za te tako imenovane pretočne subjekte ustvarjeni dohodek obdavčen na ravni lastnikov.

Treba je zagotoviti odvračanje od praks izogibanja davkom. Hkrati bi bilo treba preprečiti škodljive učinke za manjša mednarodna podjetja na notranjem trgu. V ta namen bi se morala ta direktiva uporabljati samo za subjekte, ki se nahajajo v Uniji in so člani mednarodnih skupin podjetij ali velikih domačih skupin, ki dosegajo letni prag konsolidiranih prihodkov v višini najmanj 750 000 000 EUR. Ta prag bi bil skladen s pragom obstoječih mednarodnih davčnih pravil, kot so pravila za poročanje po državah. Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te direktive, so navedeni kot subjekti v sestavi. Nekatere subjekte bi bilo treba zaradi njihovega posebnega namena in statusa izključiti s področja uporabe. Izključeni bi bili tisti subjekti, ki niso pridobitni in opravljajo dejavnosti v splošnem interesu in za katere iz teh razlogov ni verjetno, da bi bili obdavčeni v državi članici, v kateri se nahajajo. Za zaščito teh posebnih interesov je treba s področja uporabe te direktive izključiti vladne subjekte (vključno z lokalnimi in regionalnimi subjekti ter združenji teh subjektov) , mednarodne organizacije, neprofitne organizacije in pokojninske sklade.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 2

Člen 2(3)(a)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
(a) vladni subjekt, mednarodno organizacijo, neprofitno organizacijo, pokojninski sklad , investicijski subjekt, ki je krovni matični subjekt, in nosilca nepremičninske investicije, ki je krovni matični subjekt ;	(a) vladni subjekt (vključno z lokalnimi in regionalnimi subjekti ter združenji teh subjektov) , mednarodno organizacijo, neprofitno organizacijo, pokojninski sklad;

Obrazložitev

Jasnejše besedilo. Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 3

Člen 3(31)(d)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
(d) vladnemu subjektu, mednarodni organizaciji, neprofitni organizaciji, pokojninskemu skladu , investicijskemu subjektu, ki ni del mednarodne skupine podjetij, ali zavarovalnici za življenjsko zavarovanje, v kolikor se dividenda prejme v zvezi z dejavnostmi pokojninskega sklada, ki je obdavčen na enak način kot pokojninski sklad ;	(d) vladnemu subjektu (vključno z lokalnimi in regionalnimi subjekti ter združenji teh subjektov) , mednarodni organizaciji, neprofitni organizaciji, pokojninskemu skladu;

Obrazložitev

Jasnejše besedilo. Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 4

Člen 11

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Uporaba pravila o prenizko obdavčenih plačilih v mednarodni skupini podjetij	Uporaba pravila o prenizko obdavčenih plačilih v mednarodni skupini podjetij
Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države, ki ne uporablja kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov, države članice zagotovijo, da se za njegove subjekte v sestavi, ki se nahajajo v Uniji, v državi članici, v kateri se nahajajo, za določeno poslovno leto uporablja povrhnji davek (v nadaljnjem besedilu: povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih plačilih) za znesek, dodeljen tej državi članici v skladu s členom 13. Za subjekte v sestavi, ki so investicijski subjekti in pokojninski skladi, se povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih plačilih ne uporablja.	Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države, ki ne uporablja kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov, države članice zagotovijo, da se za njegove subjekte v sestavi, ki se nahajajo v Uniji, v državi članici, v kateri se nahajajo, za določeno poslovno leto uporablja povrhnji davek (v nadaljnjem besedilu: povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih plačilih) za znesek, dodeljen tej državi članici v skladu s členom 13. Za pokojninske sklade se povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih plačilih ne uporablja.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 5

Člen 12

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Uporaba pravila o prenizko obdavčenih plačilih v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta	Uporaba pravila o prenizko obdavčenih plačilih v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta
Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji z nizko obdavčitvijo, države članice zagotovijo, da se za njegove subjekte v sestavi, ki se nahajajo v državi članici, uporablja povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih plačilih za poslovno leto in za znesek, dodeljen tej državi članici v skladu s členom 13 v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta, ne glede na to, ali ta jurisdikcija uporablja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov. Za subjekte v sestavi, ki so investicijski subjekti in pokojninski skladi, se povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih plačilih ne uporablja.	Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji z nizko obdavčitvijo, države članice zagotovijo, da se za njegove subjekte v sestavi, ki se nahajajo v državi članici, uporablja povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih plačilih za poslovno leto in za znesek, dodeljen tej državi članici v skladu s členom 13 v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta, ne glede na to, ali ta jurisdikcija uporablja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov. Za pokojninske sklade se povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih plačilih ne uporablja.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 6

Člen 36(2)(b)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
(b) vladni subjekt, mednarodna organizacija, neprofitna organizacija ali pokojninski sklad , ki ni subjekt za pokojninske storitve, ki je davčni rezident v jurisdikciji, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, in poseduje lastniške deleže, ki predstavljajo pravico do 5 % ali manj dobičkov in sredstev krovnega matičnega subjekta .	(b) vladni subjekt (vključno z lokalnimi in regionalnimi subjekti ter združenji teh subjektov) , mednarodna organizacija, neprofitna organizacija ali pokojninski sklad.

Obrazložitev

Jasnejše besedilo. Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 7

Člen 37(3)(c)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
(c) vladni subjekt, mednarodna organizacija, neprofitna organizacija ali pokojninski sklad , ki ni subjekt za pokojninske storitve, ki je davčni rezident v jurisdikciji, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, in poseduje lastniške deleže, ki predstavljajo pravico do 5 % ali manj dobičkov in sredstev krovnega matičnega subjekta .	(c) vladni subjekt (vključno z lokalnimi in regionalnimi subjekti ter združenji teh subjektov) , mednarodna organizacija, neprofitna organizacija ali pokojninski sklad;

Obrazložitev

Jasnejše besedilo. Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 8

Člen 53a (nov člen)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Tri leta po začetku veljavnosti te direktive Evropska komisija pregleda njene rezultate in lahko predlaga spremembo te direktive, zlasti kar zadeva prilagoditev opredelitev v zvezi s pragom prometa in najnižjo davčno stopnjo v skladu s spremembami na mednarodni ravni.

Obrazložitev

Ker Evropska komisija pri pripravi te direktive ni pripravila ocene učinka, je pregled še toliko pomembnejši za analizo rezultatov in posledic njenega izvajanja.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Splošne ugotovitve

1.

pozdravlja predlog direktive Sveta o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine v Uniji (1);

2.

poudarja, da člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) vključuje trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, in visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter da člen 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Svet s soglasnim odločanjem poskrbi za vzpostavitev in delovanje notranjega trga in preprečevanje izkrivljanja konkurence;

3.

meni, da lahko dosedanja prizadevanja OECD za razvoj ukrepov za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička zunaj EU pomembno pozitivno vplivajo tudi na lokalno in regionalno stvarnost, ne le v zvezi z višjimi davčnimi prihodki, ki so na voljo državam članicam, temveč tudi zaradi doseganja večje pravičnosti in konkurenčnosti za mala in srednja podjetja, ki se na nacionalni in lokalni ravni trenutno soočajo z neugodnimi davčnimi pogoji in ugodnimi učinki za zaposlovanje in zaposlene;

4.

je prepričan, da je sprejetje predloga za minimalno raven obdavčitve prvi korak k oblikovanju enotnega sistema obdavčitve v EU, ki je prepotreben za premik k ustrezni konkurenci podjetij na evropskem notranjem trgu, za povečanje konkurenčnosti Evrope in za preprečitev samovoljne selitve ali zaprtja proizvodnih centrov. Slednje bi namreč imelo resne posledice za delavce, ki bi bili prisiljeni iskati novo zaposlitev ali prenašati težavno prevažanje, da ne bi izgubili zaposlitve;

5.

meni, da je nujno predvsem to, da pravila ne povečajo birokracije za podjetja, kar bi oviralo njihov razvoj, zlasti na področju raziskav in inovacij ter podnebne nevtralnosti, ki so res bistveni za potrebni digitalni in ekološki prehod;

Popolna uskladitev pravil v EU

6.

upa, da bodo države članice direktivo uporabljale celovito in dosledno, pa tudi povsem v skladu s sporazumom OECD: če pravila o minimalni obdavčitvi v EU ne bodo povsem usklajena s pravili v tretjih državah, bi to lahko povzročilo spore glede dvojnega obdavčevanja. To bi neposredno škodovalo številnim vodilnim podjetjem na svetovni ravni in morda vplivalo tudi na njihove dobavitelje (pogosto MSP) z vidika zneska davčnih prihodkov, trgovanja in naložb;

7.

meni, da je bistveno, da se pripombe OECD in nadaljnje tehnične podrobnosti o vzorčnih pravilih celovito vključijo v direktivo EU in se ne prenesejo prehitro, pri čemer ne smemo izključiti možnosti, da se ukrepi pozneje uvedejo z uredbo;

8.

poudarja pomen skupne in nedvoumne terminologije v končni različici direktive in njenem izvajanju: nekatere nove opredelitve iz direktive morda niso povsem v skladu z opredelitvami, uveljavljenimi v mednarodnem davčnem pravu. Za večjo pravno varnost bo bistven navzkrižni pregled prevodov direktive EU, da bodo natančno usklajeni s pojmi davčnega prava posameznih držav;

9.

v zvezi z velikimi nacionalnimi skupinami poziva, da se v čim večji meri zagotovi skladnost nove minimalne obdavčitve s pravom EU, da bi se izognili pravni negotovosti; hkrati se močno zavzema za to, da se za te izključno nacionalne skupine določijo ukrepi za poenostavitev, kjer je to mogoče. Trenutno ni jasno, koliko velikih, izključno nacionalnih skupin obstaja v EU in kakšni bi bili davčni in upravni stroški takega ukrepa;

Interakcija s tretjimi državami in enaki konkurenčni pogoji

10.

upa, da bo EU pri prenosu minimalne obdavčitve po predlogu OECD v zakonodajo stalno sodelovala s svojimi svetovnimi partnerji in uveljavljala svoje politične smernice, s tem pa preprečila, da bi za evropska podjetja veljala strožja pravila kot za njihove neposredne tekmece, s čimer bi se EU znašla v manj odprtem poslovnem okolju, z manjšo gospodarsko rastjo, manj delovnimi mesti, omejenimi zmogljivostmi in viri za odzivanje na izzive glede inovacij. Zlasti meni, da bi lahko nesodelovanje ZDA v stebru 1 ogrozilo namen in ravnovesje sporazuma OECD kot celote;

11.

poziva EU, naj pozorno spremlja vpliv uvedbe sistema iz stebra 2 na ravnanje vlagateljev in podjetij, da bi ugotovili, kako bodo nova pravila vplivala na naložbe, zaposlovanje, rast, trgovino in davčno breme. To spremljanje je nujno, da bi se izognili negativnim posledicam za delavce (v obliki nižjih plač), potrošnike (višje cene) ali delničarje (nižje dividende). Ker je bistveno, da vsi glavni trgovinski partnerji EU uporabljajo to minimalno obdavčitev, je nujno, da tretje države spoštujejo mednarodna pravila. Tako bi preprečili, da bi za podjetja iz EU veljala strožja ureditev kot za druga podjetja in bi se morala znajti sredi neusklajenega svetovnega sistema;

12.

poudarja, da lahko pravilo o prenizko obdavčenih plačilih (UTPR) do neke mere omeji neenake konkurenčne pogoje podjetij, vendar to razmer ne reši v celoti, zlasti ker je njegova uporaba v praksi zelo zapletena in bi lahko zmanjšala privlačnost EU, na primer za raziskovalne in razvojne dejavnosti ali naložbe v energetski in podnebni prehod;

13.

meni, da se je bistveno izogniti dvojni obdavčitvi podjetij iz EU, na primer zaradi neusklajenosti evropskih določb za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) ali pravila o vključitvi dohodkov (IIR) z ameriškimi določbami o eroziji davčne osnove in preprečevanju zlorab (BEAT) ali o globalnih neopredmetenih prihodkih z nizko davčno stopnjo (GILTI);

Uskladitev s spodbudami in drugimi davčnimi pravili EU

14.

predlaga, da se v okviru znatnega zmanjšanja obdavčitve dobička podjetij na evropski ravni (ki se je v zadnjih 25 letih prepolovila) izvede ocena številnih ukrepov proti izogibanju davkom, sprejetih v zadnjih desetih letih, ter oceni njihova učinkovitost, uspešnost, skladnost in dodana vrednost EU v smislu davčnih prihodkov (vključno s tem, kako so države članice to zakonodajo izvajale pri reviziji);

15.

poziva Komisijo, naj oceni, ali je mogoče mehanizem EU za reševanje sporov iz leta 2017 uporabiti za steber 2 oziroma ali so potrebne spremembe;

16.

meni, da bi morali Komisija in davčni organi držav članic posodobiti in preoblikovati svoje davčne sisteme, da bodo lahko še naprej spodbujali (zelene) inovacije, rast in zaposlovanje. Države so v zadnjih desetletjih pripravile in uvedle številne nacionalne davke in spodbude, katerih namen je spodbujanje zaposlovanja in inovacij v lokalnih gospodarstvih. Pomemben novejši pojav je povečanje davčnih spodbud zlasti za spodbujanje varstva podnebja, zanesljive oskrbe z energijo ter raziskav in razvoja na področju evropskega zelenega dogovora: nekatere od teh davčnih spodbud, ki se zdaj uporabljajo v državah članicah, po sprejetju te direktive ne bodo več mogoče ali bodo manj privlačne za vlagatelje. Zato bi bilo koristno, če bi Komisija v posebnem priročniku pojasnila, kako oblikovati prihodnje davčne spodbude, da bi bile v skladu z zahtevami stebra 2 (npr. spodbude, ki prinašajo olajšave pri davkih na plače ali prispevkih za socialno varnost raziskovalcev ali sheme pospešene amortizacije za spodbujanje naložb);

17.

meni, da so davčne spodbude držav članic EU za pritegnitev tujih naložb še naprej bistvene, vendar samo če se s tem spodbujajo dejavnosti realnega gospodarstva, povečuje število zaposlenih, višajo plače delavcev in vlaga v opredmetena sredstva: mednarodne skupine uporabljajo tudi lokalna mala in srednja podjetja kot proizvodne dejavnike v svojih vrednostnih verigah in njihova prisotnosti lahko ima dodatne pozitivne učinke na lokalno podjetniško okolje;

18.

podpira poziv poslovne skupnosti k uvedbi faze testiranja uporabe predvidenih kazni, na primer za prvo leto izvajanja, da se vsem podjetjem omogoči potrebno seznanjanje z novimi pravili, tako da bodo kazni za subjekte, ki ne izpolnjujejo zahtev, sorazmerne in ne bodo naložene tudi subjektom, katerih konkretno neizpolnjevanje zahtev ni namerno, temveč je posledica poznega prilagajanja postopkov;

19.

v zvezi z obveznostmi glede vložitve predlaga, da se poslovne informacije posredujejo le z uradno izmenjavo informacij med davčnimi upravami ob upoštevanju stroge zaupnosti in ustreznih pogojev uporabe, da se prepreči nenadzorovano uhajanje občutljivih informacij; pri tem pa se nikakor ne smejo kršiti zahteve po preglednosti, kakor so določene v priporočilu Sveta OECD o skupnih pristopih na področju uradno podprtih izvoznih kreditov ter postopka skrbnega pregleda na področju okoljske in družbene odgovornosti;

20.

upa, da bodo uvedene upravne poenostavitve, s katerimi se bodo omejili stroški prilagajanja novim pravilom tako v podjetjih kot v davčnih organih: čim bolj se je treba potruditi, da ostane upravna obremenitev čim manjša. Zakonodaja, ki ni pretirano zapletena, lahko podjetjem olajša seznanitev z novimi pravili in skrajša potrebno prehodno obdobje ter davčnim organom olajša preverjanje dejanske uporabe novih pravil.

---

(1)  COM(2021) 823 final.

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropska strategija za univerze

(2022/C 301/09)

Poročevalec: Emil BOC (RO/EPP), župan, Cluj-Napoca Referenčni dokument: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za univerze COM(2022) 16 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

1.

izraža zadovoljstvo s prizadevanji Unije za spodbujanje odličnosti v izobraževanju in s podporo, ki jo temu namenja; izpostavlja pomembno vlogo, ki jo ima evropska strategija za univerze v okviru svežnja o visokem šolstvu, ki naj bi do leta 2025 omogočil izoblikovanje evropskega izobraževalnega prostora;

2.

poudarja, da je ohranitev civilizacije, ki krepi demokratične vrednote v Evropi, mogoča le, če se vlaga v človeški kapital. Odličen izobraževalni sistem, v osrčju katerega so močne univerze, je temelj vseživljenjskega učenja;

3.

poudarja pomen izboljšanja kakovosti poučevanja in raziskav na evropskih univerzah ter zagotavljanja razpoložljivosti potrebne podpore na lokalni in regionalni ravni za uresničevanje konkretnih ciljev te strateške ambicije;

4.

priznava vodilno vlogo univerz v družbi in njihov prispevek k trajnostnemu, odpornemu, vključujočemu in demokratičnemu razvoju držav članic ter lokalnih skupnosti in regij. Vloga univerz je še toliko pomembnejša v kriznih razmerah, ko lahko pomagajo premagati krizo in spodbuditi okrevanje po njej (1);

5.

poudarja ključno vlogo univerz pri premagovanju svetovnih izzivov. EU že dolgo opozarja, da bi bilo treba na univerzah tesneje medsebojno povezati raziskave, poučevanje, učenje in inovacije ter da bi bilo treba poleg tega univerze bolje financirati, da bi se utrdila potrebna raven kakovosti. Univerze so kot vir novih raziskovalnih dognanj in spodbujevalke inovacij izjemnega pomena za reševanje perečih družbenih problemov, ki so bili prepoznani v okviru misij EU;

6.

opozarja, da je treba univerze obravnavati kot bistven element evropske kulture in da je raznolikost akademskega sektorja, vključno z izobraževalnimi ustanovami, raziskovalnimi inštituti in poklicnimi šolami, strateški adut;

7.

ugotavlja, da prisotnost univerz na lokalni in regionalni ravni v večini primerov pomeni znatno konkurenčno prednost za tamkajšnje skupnosti. (2) Vlagatelje na primer zanimajo in privabljajo skupnosti z visoko kvalificirano delovno silo in priložnostmi za sodelovanje z akademskimi krogi ter za prenos tehnologije in znanja z univerz v poslovni sektor. Prisotnost univerz v teh skupnostih prinaša tudi znatne prihodke (3), saj študentje, učitelji in drugo osebje tu porabijo precej denarja (univerze imajo pomemben multiplikacijski učinek pri potrošnji, ki jo ustvarjajo). Poleg teh ekonomsko merljivih koristi univerze na lokalni ravni ustvarjajo svetovljansko vzdušje, za katerega so značilne navzočnost mednarodnih študentov in učiteljev ter, med drugimi, vrednote strpnosti in kulturne, verske in etnične raznolikosti; (4)

8.

pozdravlja pristop na več ravneh, predlagan v evropski strategiji za univerze, ki narekuje uskladitev ciljev javne politike in naložb na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; vendar poudarja, da bi bilo v prihodnje v pripravo in izvajanje idealnega univerzitetnega modela koristno bolj vključiti lokalno in regionalno raven;

9.

opozarja na pomen vzpostavljanja strateških partnerstev med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter univerzami, tudi pri oblikovanju lokalnih in regionalnih razvojnih strategij. Univerze imajo ključno vlogo pri razvoju lokalnih ekosistemov, za katere so regionalne strategije za inteligentno specializacijo ustvarile dobro osnovo;

10.

poudarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti podprejo univerze z ustvarjanjem in krepitvijo pogojev, povezanih z lokalnim in regionalnim okoljem (dostop do najrazličnejših infrastruktur in storitev, kakovost življenja, vključujoče okolje itd.), ki lahko povečajo konkurenčnost univerz na svetovnem trgu;

11.

opozarja, da v evropskem prostoru že obstaja odlična tradicija sodelovanja med univerzami iz različnih držav članic v okviru programa ERASMUS + in da bi se to moralo nadaljevati;

12.

ugotavlja, da se vloga univerz v družbi spreminja in da poleg tradicionalnih funkcij (predvsem na področju izobraževanja in raziskav) prevzemajo tudi nove (5). Univerze se zdaj ponovno uveljavljajo kot vodilni akterji, zlasti pri tehnoloških in socialnih inovacijah, podjetništvu in prenosu tehnologije v gospodarstvo. Niso ločene od skupnosti in družbe, temveč postajajo njeni akterji, ki lahko pomembno prispevajo k reševanju družbenih problemov (6);

13.

poudarja, da so univerze ključne pri spodbujanju ciljev, ki so bistvenega pomena za EU, kot sta zeleni in digitalni prehod. Imajo trdno strokovno znanje na teh področjih, hkrati pa lahko v lokalnih skupnostih, v katerih delujejo, izvajajo in razširjajo dobre prakse na tem področju;

14.

ugotavlja, da lahko univerze najdejo rešitve in ustvarijo orodja za reševanje nekaterih večjih težav, s katerimi se sooča Unija, kot sta beg možganov (7) in izseljevanje s podeželja. Negativni učinki bega možganov in pomen kroženja možganov so tesno povezani s sodelovanjem in partnerstvi med univerzami, lokalnimi in regionalnimi skupnostmi, podjetji in civilno družbo; poudarja, da je treba precej okrepiti prizadevanja za zmanjšanje vrzeli v znanju in inovacijske vrzeli v Evropi ter za odpravo inovacijskega razkoraka med Evropo in ZDA;

15.

izpostavlja pomen stalnega in obsežnega prepoznavanja in uporabe dobrih praks na lokalni in regionalni ravni v okviru sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter univerzami. V tem okviru bi se zdelo, da ima vzpostavitev nadnacionalnih mrež, namenjenih razširjanju dobrih praks in širokemu vključevanju deležnikov s področja visokošolskega izobraževanja, za lokalne in regionalne oblasti v državah članicah prednostni pomen. Takšna mreža bi se lahko uporabila v okviru evropske strategije za univerze;

16.

opozarja na dejstvo, da se univerze v procesu preoblikovanja in novih odgovornosti soočajo z velikimi težavami in ovirami. V vseh državah članicah se bodo najverjetneje pojavile finančne težave. V zvezi s tem predlaga pripravo naložbene strategije, ki bo zajela financiranje na regionalni, nacionalni in evropski ravni, ter poziva k upoštevanju sodelovanja med javnim, zasebnim in neprofitnim sektorjem, da bi okrepili zmogljivosti evropskih univerz. Ugotavlja tudi, da obstajajo izzivi, povezani s stopnjo akademske avtonomije oziroma političnim vmešavanjem v pomembne odločitve o financiranju univerz, zaposlovanju in izbiri učiteljev, svobodi izražanja in izbire tem ter usmeritev raziskovalnih dejavnosti, možnostih za brezplačno komunikacijo brez cenzure rezultatov raziskav itd.;

17.

poudarja, kako pomembno je, da lokalne in regionalne oblasti v državah članicah dejavno sodelujejo pri povečevanju raznolikosti lokalnih in regionalnih ekosistemov ter spodbujajo sodelovanje in zaupanje med različnimi sektorji skupnosti. Nadalje poudarja, da je treba univerze na lokalni in regionalni ravni smatrati za del širših ekosistemov, ki vključujejo najrazličnejše deležnike (8). Da bi univerze lahko zagotovile nova znanja in spretnosti za kreativno reševanje problemov, je bistvenega pomena uporaba tehnologij oziroma učinkovita komunikacija v skupnosti ter sodelovanje med univerzami in ustreznimi lokalnimi akterji;

18.

ugotavlja, da sta glavni prednostni nalogi evropske strategije za univerze poglobitev transnacionalnega sodelovanja med univerzami in razvoj evropske razsežnosti visokega šolstva. V zvezi s tem meni, da lahko lokalne in regionalne oblasti po potrebi sprejmejo ukrepe za podporo transnacionalnemu univerzitetnemu sodelovanju (pomembno orodje na tem področju je pobuda za evropske univerze v okviru programa Erasmus+, namenjena sklepanju univerzitetnih zavezništev za odličnost). Lokalne in regionalne oblasti bi lahko podprle prakse, predlagane v strategiji, kot je pobuda za evropsko študentsko izkaznico. Ta izkaznica bi se lahko priznala ne le na univerzitetni ravni, temveč tudi v transnacionalnem okviru odnosov med študenti, raziskovalci in učitelji na eni strani ter lokalnimi upravami na drugi strani (npr. v zvezi z dovoljenji za prebivanje, vozovnicami za javni prevoz in dostopom do muzejev);

19.

poudarja, da morajo lokalne in regionalne oblasti v državah članicah v okviru evropske strategije za univerze delovati kot spodbujevalke in biti sposobne povezati različne deležnike v skupnostih pri pobudah in projektih, ki so zanimivi za univerze. Ugotavlja tudi, da v številnih državah članicah lokalne in regionalne oblasti sicer niso neposredno odgovorne za financiranje univerz, vendar lahko olajšajo financiranje univerz in njihovih pobud iz različnih skladov z ustvarjanjem sinergij na lokalni in regionalni ravni;

20.

priznava, da morajo univerze preoblikovati svoje študijske programe in se tako čim bolj učinkovito odzivati na hiter tehnološki napredek, zeleni in digitalni prehod ter strukturne spremembe evropskega trga dela, ki zahtevajo nova znanja in spretnosti (9). Prav tako poudarja, da imajo lahko lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo v tem procesu preoblikovanja študijskih programov in razvoja tovrstnih novih znanj in spretnosti. Hkrati opozarja, da univerze sicer veliko prispevajo k večji zaposljivosti in gospodarski konkurenčnosti v globaliziranem gospodarstvu, vendar je treba ohraniti avtonomno naravo terciarnega izobraževanja;

21.

izpostavlja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri ustvarjanju in krepitvi lokalnih in regionalnih ekosistemov, ki spodbujajo dejavno sodelovanje in povezovanje poddržavnih oblasti, podjetij in industrije ter univerz. Lokalne in regionalne oblasti morajo v teh ekosistemih delovati kot pobudnice in spodbujevalke, pri čemer morajo določiti možnosti za sodelovanje, dodeliti različna sredstva, tudi finančna, ki so potrebna za dejavnosti vzpostavljanja mrež in sodelovanja, ter podpirati oblikovanje struktur, kot so izobraževalni grozdi na lokalni in/ali regionalni ravni. Ti so odličen instrument/nosilec, ki ustvarja prostor za dialog in sodelovanje med glavnimi akterji formalnega izobraževanja, da se podpre mlade pri njihovem poklicnem usposabljanju. Lokalne in regionalne oblasti se lahko oprejo na te izobraževalne grozde in v partnerstvu z drugimi akterji tega ekosistema uporabljajo instrumente, kot so skladi za inovacije, minisubvencije za zagonska podjetja na več ključnih področjih itd.;

22.

ocenjuje, da se morajo študentje danes v nekaterih primerih učiti na povsem drugačen način kot v preteklosti. Treba bi jim bilo dati možnosti, da teoretične koncepte preizkusijo v realnem življenju in z njimi rešujejo tudi težave, ki jih zaznavajo v svojih lokalnih in regionalnih skupnostih. Lokalne in regionalne oblasti lahko v sodelovanju z univerzami in drugimi akterji v lokalnem in regionalnem ekosistemu olajšajo takšne izobraževalne izkušnje, na primer s podpiranjem živih laboratorijev, usmerjanjem študentov k analizi vprašanj javne politike, z razvojem skupnih strateških projektov v korist skupnosti ali omogočanjem sodelovanja z drugimi deležniki v lokalni in regionalni skupnosti;

23.

meni, da lahko lokalne in regionalne oblasti v partnerstvu z univerzami in drugimi akterji v lokalnem ali regionalnem ekosistemu znatno podprejo mlade podjetnike, tudi študente in diplomante, tako da jim olajšajo dostop do ključnih virov, namenjenih inovacijam. Številni mladi oziroma študenti potrebujejo sredstva, kot so laboratoriji, nove tehnologije in nove povezave za razvoj poslovnih projektov oziroma izdelkov in storitev. Lokalne in regionalne oblasti lahko v partnerstvu z drugimi subjekti, ki imajo takšne vire, mladim podjetnikom olajšajo dostop do inovacijskih virov (prostorov, usposabljanja, svetovanja itd.);

24.

poudarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti razvijejo pametne vezi z univerzami za razvoj lokalne in regionalne skupnosti. Pomembno je, da univerze zagotavljajo znanje in storitve, ki koristijo skupnostim, v katerih delujejo. Lokalne in regionalne oblasti lahko te odnose olajšajo z oblikovanjem programov za trajno vključevanje univerz v reševanje težav, s katerimi se soočajo lokalne in regionalne skupnosti, z uporabo univerzitetnih svetovalnih in strokovnih storitev ter z razširjanjem dobrih praks, ki nastanejo, da bi jih lahko izvajalo več skupnosti in javnih organov. Javno priznavanje in spodbujanje sodelovanja univerz imata tudi posebej pomembno vlogo pri legitimaciji raznolikih univerzitetnih in/ali poklicnih programov, saj spodbujata univerze, da izkoristijo udejstvovanje učiteljev, raziskovalcev in študentov na lokalni ravni;

25.

opozarja, da lahko prisotnost univerz enako dobro koristi različnim lokalnim in regionalnim skupnostim vseh velikosti. Lokalne oblasti lahko pomembno prispevajo k razvoju in privlačnosti univerz z ustvarjanjem pogojev za visoko kakovost življenja ter s spodbujanjem odnosa in vedenja, ki spodbujata strpnost, vključenost, večkulturnost in varnost v javnem prostoru. Univerze lahko nekatere dejavnosti in subjekte vzpostavijo tudi v srednje velikih in majhnih mestih, ne samo v velikih mestnih središčih. Lokalne in regionalne oblasti lahko spodbujajo razširitev univerz oziroma ustanovitev raziskovalnih inštitutov v manjših skupnostih s podpiranjem in izvajanjem različnih ukrepov, kot so dostopne nastanitvene možnosti za študente, možnost uporabe javnih stavb za poučevanje, raziskave in razširjanje znanja, z razvojem kazalnikov dobre kakovosti življenja in izkoriščanjem nekaterih prednosti, ki jih velika mestna središča ne ponujajo;

26.

ocenjuje, da je mogoče digitalno preobrazbo na lokalni in regionalni ravni pospešiti s sodelovanjem z univerzami, in če se v celoti uporabijo njihovi viri na tem področju. Univerze lahko v odnosih z lokalnimi in regionalnimi oblastmi svetujejo ali izvajajo strategije digitalne preobrazbe na lokalni ali regionalni ravni. Kar zadeva digitalna znanja in spretnosti, lahko univerze v partnerstvu z lokalnimi javnimi oblastmi ponudijo kratke tečaje ali usposabljanje za vse, pri čemer se osredotočijo na nekatere skupine, ki jim grozi izključenost (kot so starejše ali nizkokvalificirane osebe);

27.

meni, da lahko lokalne in regionalne oblasti podprejo razvoj hibridnih kampusov, da se spodbudi proces digitalne preobrazbe v skupnostih in na univerzah, pri čemer se zagotovijo enake možnosti, spodbuja socialno vključevanje, povečuje konkurenčnost mladih na trgu dela ter krepijo mladinsko delo, nediskriminacija in medkulturno razumevanje. Hibridni kampusi bi morali posebno pozornost posvetiti komunikaciji pri zagotavljanju enakih možnosti in prodornosti informacij, da bi bili dejansko dostopni vsem upravičenim mladim, zlasti tistim, ki živijo v obrobnih regijah. Lokalne in regionalne oblasti lahko finančno in drugače podprejo odpiranje teh hibridnih kampusov različnim akterjem skupnosti, vključno z ogroženimi in prikrajšanimi skupinami, ranljivimi in ogroženimi mladimi, kot so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, mladimi brezposelnimi, ženskami, begunci, invalidi, upokojenci itd. EU in države članice morajo v svojih politikah dati prednost vključevanju ogroženih mladih;

28.

poudarja, da imajo univerze veliko znanja in izkušenj na področju zelenega prehoda in pri tem prehodu so lahko tudi vzor dobre prakse, z izobraževalno in informativno vlogo. Univerze lahko v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi razvijejo zelene kampuse in dejavno sodelujejo v procesih prenove mest, in sicer lahko v skupnosti postavijo tovrstne kampuse ali vzorčne stavbe za energetsko učinkovitost ali okoljsko primerno zasnovo;

29.

izraža zadovoljstvo, ker strategija vsebuje jasen časovni načrt, letne kazalnike in merila za njeno uspešno izvajanje, k čemur je OR že pozval, da bi ocenili napredek pri doseganju ciljev evropskega izobraževalnega prostora. Vendar opozarja, da je treba evropski opazovalnici za visokošolski sektor, ki se oblikuje, dodati lokalno in regionalno razsežnost, kar bi omogočilo evropski pregled stanja tudi na lokalni in regionalni ravni;

30.

ugotavlja, da lahko lokalne in regionalne oblasti podprejo evropske univerze pri prizadevanjih za internacionalizacijo in spodbujanje vloge Evropske unije na mednarodnem prizorišču. To bi vključevalo zlasti podpiranje udeležbe evropskih univerz v ambicioznih transnacionalnih zavezništvih, katerih cilj je razvoj dolgoročnega sistemskega sodelovanja na področju odličnega izobraževanja, raziskav in inovacij, ter zagotavljanje stalnih možnosti za univerzitetno mobilnost študentov, učiteljev, raziskovalcev in zaposlenih.

---

(1)  Howard, G., Weinstein, R., Yang, Y., Do universities improve local economic resilience?, IZA DP št. 14422, 2021. Na voljo na spletnem naslovu: https://docs.iza.org/dp14422.pdf.

(2)  Fonseca, L., Nieth, L., The role of universities in regional development strategies: A comparison across actors and policy stages, European Urban and Regional Studies, 22(3), 2021; Goddard, J, Puukka, J., The engagement of higher education institutions in regional development: an overview of the opportunities and challenges, Higher Education Management and Policy, 20(2): 11–41, 2008.

(3)  Chirca, A., Lazar, D.T., Cluj-Napoca without students: an estimation of the gap in the city’s economy, Transylvanian Review of Administrative Sciences, 66E: 44-59, 2021.

(4)  Goddard, J., Vallance, P., The university and the city, Higher Education, 68(2): 319–321, 2014.

(5)  Liddle J., Addidle G.D., The Changing Role of Universities in Society: Key Influences in The Role of Universities and HEIs in the Vulnerability Agenda. Rethinking University-Community Policy Connections. Palgrave Macmillan, Cham, 2022. https://doi.org/10.1007/978-3-030-89086-5_3.

(6)  Myklebust, J.P., Smidt, H., What is the role of universities in global upskilling?, University World News, 2021. Na voljo na spletnem naslovu: https://www.universityworldnews.com/post.php?story=20210129110449887.

(7)  Hammerbauer, M., Pavletić, P., Vespa, M., Brain drain in higher education in European context, končno poročilo – ESC41, 2021. Na voljo na spletnem naslovu: https://www.esu-online.org/wp-content/uploads/2021/03/Brain-Drain-final-report-ESC41-Google-Docs.pdf.

(8)  Reichert, S., The Role of Universities in Regional Innovation Ecosystems, študija Evropskega združenja univerz, 2019. Na voljo na spletnem naslovu: https://www.eua.eu/downloads/publications/eua%20innovation%20ecosystem%20report_final_digital.pdf.

(9)  Jackson, N. J., Learning for a complex world: A lifewide concept of learning, education and personal development, Bloomington, IN: Author House, 2011; Williams, S., Dodd, L. J., Steele, C., & Randall, R., A systematic review of current understandings of employability, Journal of Education and Work, zvezek 29, št. 8, str. 877–901, 2015.

Mnenje Evropskega odbora regij – Prihodnja pravila EU o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju

(2022/C 301/10)

Poročevalec: Guido MILANA (PES/IT), član občinskega sveta, Olevano Romano

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

je zadovoljen z novimi predlogi, ki jih je nedavno predstavila Evropska komisija za dodeljevanje državne pomoči v kmetijstvu in bodo začeli veljati 1. januarja 2023;

2.

opozarja, da člen 107(1) Pogodbe o delovanju EU določa, da državna pomoč, dodeljena podjetjem, ki bi lahko izkrivljala konkurenco med državami članicami, ni združljiva z notranjim trgom, hkrati pa uvaja nekatera odstopanja;

3.

opozarja, da Komisija v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju ocenjuje izkrivljanje konkurence z analizo, ki temelji na Smernicah o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2022;

4.

poudarja, da člen 81 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) določa, da je treba ukrepe, ki niso zajeti v Prilogi I k PDEU, izvajati v skladu s pravili o državni pomoči;

5.

poudarja, da gre za uskladitev trajanja pravil o državni pomoči s trajanjem pravil za razvoj podeželja;

6.

ugotavlja, da je Komisija leta 2019 o tem izvedla posvetovanje, katerega rezultati so zajeti v delovnem dokumentu SWD(2021) 107 final (2);

7.

opozarja, da sta Parlament in Svet EU medtem sprejela uredbe o novi SKP, zlasti Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki določa pravila o podpori za strateške načrte ob upoštevanju mnenja Odbora regij o novi skupni kmetijski politiki (SKP);

8.

poudarja, da morajo novi predlogi za dodelitev državne pomoči upoštevati novo skupno kmetijsko politiko in biti še naprej v skladu z njo;

9.

poudarja, da bodo morale kmetije izvajati strategije zelenega dogovora, zlasti strategijo za biotsko raznovrstnost in strategijo „od vil do vilic“;

10.

poudarja, da je bistveno podpreti kmetijska in gozdarska podjetja pri zelenem prehodu, zlasti manjša podjetja na strateških območjih, ki imajo pomembno vlogo pri varstvu in zaščiti krajine;

11.

poziva Komisijo, naj za uvožene proizvode zahteva evropske proizvodne standarde in vzajemnost ali zrcalne določbe, enakovredne tistim, ki se zahtevajo od proizvajalcev v EU;

12.

poziva Komisijo, naj poveča stopnjo nadzora na mejah in zahteva postopke, kot je hlajenje uvoženih proizvodov;

13.

opozarja, da je že izrazil svoja stališča o obeh strategijah, in sicer v mnenju Biotsko raznovrstna mesta in regije po letu 2020 na 15. zasedanju konference pogodbenic Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti ter v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (4) ter v mnenju Od vil do vilic: lokalni in regionalni vidik (5);

14.

poudarja ključno vlogo lokalnih oblasti pri opredelitvi in vodenju nekaterih postopkov, kadar gre za pomoč, namenjeno nadomestilom za škodo, zlasti pomoč, povezano z obvladovanjem tveganj v kmetijstvu;

15.

opozarja, da regije, pokrajine in občine ne le sodelujejo pri opredelitvi nacionalnih strateških načrtov iz Uredbe (EU) 2021/2115, temveč so tudi upravičenke ukrepov za razvoj podeželja in prispevajo k opredelitvi pristopa od spodaj navzgor, določenega v pobudi LEADER;

16.

ugotavlja, da je med letoma 2014 in 2019 državna pomoč kmetijskemu sektorju na evropski ravni padla s 7,6 milijarde na 6 milijard, vendar se je v obdobju pandemije COVID-19 povečala;

17.

poudarja, da kmetije ter gozdarski in agroživilski sektor v tem obdobju niso prenehali proizvajati in da so s tem omogočili zanesljivost oskrbe, ki jo zahteva člen 39 PDEU;

18.

poudarja, da je vojna med Rusijo in Ukrajino povzročila nestabilnost na trgih surovin in pri preskrbi s hrano;

19.

poudarja vlogo, ki bi jo morala imeti SKP v zvezi s samooskrbo in zagotavljanjem prehranske varnosti;

20.

opozarja, da je bila takšna oskrba mogoča tudi zaradi pomoči, ki jo je Komisija opredelila ad hoc zaradi gospodarske krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19;

21.

nadalje ugotavlja, da je bila večina državne pomoči, razen posebne pomoči za krizo zaradi COVID-19, dodeljena predvsem v okviru načrtov za razvoj podeželja in zlasti za ukrepe, ki ne spadajo med cilje Priloge I k Pogodbi (kmetijski proizvodi);

22.

ugotavlja, da je bil postopek vključevanja državne pomoči v programe razvoja podeželja zapleten;

23.

ugotavlja, da čeprav so si Uredba (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje 2014–2020 zelo podobne, ukrepi za razvoj podeželja niso vedno v celoti skladni s pravili o državni pomoči;

24.

se je seznanil z dejstvom, da je posvetovanje, ki ga je opravila Komisija, razkrilo zastarelost nekaterih vidikov veljavnih pravil o državni pomoči;

25.

poudarja, da je cilj zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev za vsa podjetja v Evropski uniji še vedno ključen;

26.

ugotavlja, da je treba nekatere ukrepe ohraniti in prilagoditi, zlasti za obvladovanje tveganja;

27.

ugotavlja, da se pomoč za gozdarski sektor večinoma uporablja za ukrepe, namenjene razvoju podeželja, in da bo glede na pomembno vlogo gozdov treba izvajanje te pomoči olajšati;

28.

meni, da je pri zelenem prehodu treba podpreti kmetije in gozdarska gospodarstva, zlasti mikropodjetja, male kmete na lokalni ravni in kratke verige preskrbe s hrano, ki tudi zaradi velikega zvišanja stroškov hrane in proizvodnih stroškov, na primer za energijo in gnojila, na katere še dodatno vpliva vojna v Ukrajini, sami ne bi mogli obvladati takšnih posledic; s tem v zvezi podpira sporočilo Evropske komisije „Zagotavljanje prehranske varnosti in krepitev odpornosti prehranskih sistemov“;

29.

meni, da je treba poenotiti merila v zvezi z obveznostmi poročanja in obveščanja javnosti, zlasti glede rokov za priglasitev shem pomoči, za katere veljajo uredbe o izjemah;

30.

poudarja, da nedavno sprejeta reforma skupne kmetijske politike temelji na načelu subsidiarnosti, zato je pomembno, da so tudi pravila o državni pomoči v skladu s tem načelom, obenem pa ne ogrožajo konkurence med kmeti različnih držav članic;

31.

meni, da se je ključno držati načela subsidiarnosti, zlasti ko gre za vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, ki so najbližje lokalnim potrebam in zahtevam in imajo bistveno vlogo pri upravljanju ukrepov na lokalni ravni.

Zato predlaga naslednje:

Poenostavitev

32.

da se od držav članic ne zahteva, da vsako leto obveščajo o dogodkih, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, živalskimi in rastlinskimi boleznimi ali okužbami, kajti če te priznajo že nacionalni organi, o tem ni treba obveščati še Komisije;

33.

da države članice ne bi bile zavezane k objavi informacij o posameznih upravičencih do pomoči, nižje od 75 000 EUR, kadar gre za kmetijsko proizvodnjo, in 500 000 EUR, kadar gre za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov;

34.

da se ne otežijo postopki, ki se nanašajo na del skupne ocene priglašene pomoči;

35.

da se predvidi možnost dodelitve pomoči za naložbe prek uredbe o skupinskih izjemah v kmetijstvu (6), tudi za proizvode iz enega samega sektorja, zlasti kadar je taka pomoč namenjena izravnavi posledic dogodkov, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali nadomestilu škode, ki jo povzročijo živalske in rastlinske bolezni ali škodljivi organizmi;

36.

da se predvidi pristop „enotnega okenca“ za priglasitev državne pomoči v nacionalnih strateških načrtih iz Uredbe (EU) 2021/2115;

37.

da se zaradi velikih razlik med kmetijskim in drugimi sektorji opredeli lex specialis za uporabo uredbe de minimis v kmetijstvu; poziva predvsem k povečanju zgornje meje de minimis na 50 000 EUR v triletnem obdobju in določitev zneska (npr. 1 000 EUR), pod katerim je izključena uporaba uredbe de minimis (zelo majhni zneski pomoči);

38.

da se za kmetijski sektor poenostavi uredba de minimis, zlasti tako, da se odpravi nadzor nad zahtevo po enotnem podjetju;

39.

da se opredelitev podjetja v težavah prepusti državam članicam;

40.

da se poenostavijo upravni postopki za pomoč lokalnim organom, zlasti kadar so upravičenci do ukrepov državne pomoči, predvsem pa to, da se ne obravnavajo kot velika podjetja;

41.

da se za lokalne in regionalne oblasti poenostavijo postopki za obvladovanje predvsem lokalnih in regionalnih potreb ter izrednih razmer;

42.

da se poenostavijo postopki za dodeljevanje državne pomoči za oglaševalske in promocijske ukrepe, predvsem pa, da kot pomoč ne štejejo splošne institucionalne promocijske dejavnosti, ki se ne nanašajo na določene blagovne znamke in potrošnikov ne spodbujajo k nakupu proizvoda;

43.

poenostavljeno obračunavanje stroškov je trenutno združljivo s pravili o državni pomoči samo, kadar je ta predvidena v okviru ukrepov pomoči, ki se sofinancirajo iz skladov EU. Poziva, naj se poenostavljeno obračunavanje stroškov uporablja ne glede na sofinanciranje EU. Zdi se, da ni ustrezne utemeljitve za nadaljnjo uporabo različnih metod za izračun upravičenih stroškov glede na vire financiranja sheme pomoči;

Ekologizacija

44.

da se podpre zeleni prehod kmetij in gozdarskih gospodarstev, zlasti mikropodjetij;

45.

da se zagotovi ustrezna prožnost pri uporabi pravil o državni pomoči v primeru krize, kot sta krizi zaradi COVID-19 in vojne v Ukrajini, in sicer z določitvijo ustreznih in skladnih zgornjih mej pomoči, da se kmetom zajamči možnost, da še naprej proizvajajo živila, potrošnikom pa koristi od poštenih potrošniških cen. Pri tem bi bilo treba poenostaviti tudi postopke izvajanja in dodeljevanja teh pomoči ter zmanjšati upravne formalnosti, zlasti kar zadeva končne upravičence;

46.

da se poenostavijo nekateri postopki za dodeljevanje državne pomoči za naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, zlasti glede obsega spodbujevalnega učinka;

47.

da se uvedejo višje stopnje naložb za kmetijska MSP, ki vlagajo v zeleni prehod;

48.

da se uvede ad hoc pomoč za ukrepe sekvestracije ogljika v kmetijske površine, tako da se kmetom plača nadomestilo za to pomembno nalogo;

49.

meni, da je razdrobljenost kmetij negativen dejavnik, ki otežuje preživetje na trgu in začetek zelenega prehoda, h kateremu stremi kmetijstvo;

Teritorialna kohezija

50.

da se nujno na novo opredeli MSP v kmetijskem sektorju, tako da se revidira opredelitev mikropodjetja iz člena 2(3) Priloge I k Uredbi (EU) št. 702/2014 ter se zaradi posebne narave tega sektorja ustvari posebno opredelitev zanj; predlaga torej opredelitev nove vrste mikropodjetja v kmetijstvu;

51.

da se podprejo mala in srednja kmetijska in gozdarska podjetja na gorskih območjih, območjih v notranjosti držav in v najbolj oddaljenih regijah zaradi njihove vloge zaščite in varovanja krajine;

52.

da se zaradi vloge ohranjanja in varstva habitatov nagrajujejo MSP v kmetijstvu, ki izpolnjujejo merila iz točke 50 in se nahajajo na gorskih območjih, območjih v notranjosti držav ali na območjih z omejenimi možnostmi, ki so jih države članice tako opredelile v svojih nacionalnih strateških načrtih;

53.

za gospodarstva, ki se nahajajo v visokogorju, poziva tudi k možnosti nakupa zemljišča v vrednosti, ki presega 10 % skupnih upravičenih odhodkov za zadevno operacijo, kot je določeno v členu 73(3)(c) Uredbe (EU) 2021/2115, da se omogoči komasacija zemljišč, ki je potrebna za ohranitev gospodarske dejavnosti kmetij in izvajanje njihovih nalog varovanja in zaščite krajine;

54.

da se gozdarskemu sektorju dovoli, da izkoristi postopek izvzetja iz priglasitve tudi, kadar ne gre za ukrepe nacionalnih strateških načrtov;

55.

da infrastrukturni ukrepi, prav tako v gozdarskem sektorju, ne štejejo avtomatsko kot pomoč, kadar gre za neproizvodne naložbe;

56.

da se spremenijo sedanja pravila za obvladovanje tveganja, zlasti z znižanjem praga za kritje škode v primeru dogodkov, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, na 20 %, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/2115;

57.

da se predvidi zvišanje praga nadomestila za subvencionirano zavarovanje in druga orodja za obvladovanje tveganj, kot je določeno v členu 76 Uredbe (EU) 2021/2115; ta prag bi moral biti združljiv z ohranitvijo sedanjih stroškov zavarovanja za kmetijska gospodarstva;

58.

da se pomoč za nadomestilo škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, izvzame iz obveznosti priglasitve;

59.

da bi bilo za takšno škodo možno uvesti nadomestilo za izgubo dohodka, kot je že predvideno za škodo, ki povzroči izgubo proizvodne opreme;

60.

da se poleg škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, predvidi tudi odškodnina za škodo, ki jo povzročijo druge živali, katerih opredelitev se prepusti nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom, saj se pojavnost od države do države razlikuje;

61.

da institucionalni promocijski ukrepi, ki se ne nanašajo na določene blagovne znamke, ne štejejo kot pomoč;

62.

da se ustrezno podpre ustanavljanje podjetij za nekmetijske dejavnosti na podeželskih območjih. Zgornjo mejo takšne pomoči bi bilo treba uskladiti z zneskom predvidene zgornje meje pomoči za ustanovitev kmetijskega podjetja (100 000 EUR). Ni razloga za razlikovanje, ki lahko škoduje diverzifikaciji nekmetijskih podjetij, saj gre vendar za zelo omejene zneske;

63.

da se za pomoč MSP, ki imajo koristi od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projektov operativnih skupin: — razširi področje uporabe tudi na lokalne oblasti, lokalne akcijske skupine, univerze in druge ustanove, ne glede na njihovo velikost, saj so ti projekti zelo raznoliki in vključujejo številne različne subjekte, ki med seboj sodelujejo, — poveča skupni znesek omejene pomoči za projekt na 300 000 EUR, kadar gre za participativne projekte lokalnega razvoja, in 500 000 EUR, kadar gre za projekte operativnih skupin EIP.

---

(1)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(2)  Glej Commission Staff Working Document: Evaluation of the instruments applicable to State aid in the agricultural and forestry sectors and in rural areas.

(3)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(4)  UL C 440, 18.12.2020, str. 20.

(5)  UL C 37, 2.2.2021, str. 22.

(6)  Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1).

Mnenje Evropskega odbora regij – Strategija EU za gozdove do leta 2030

(2022/C 301/11)

Poročevalec: Joan CALABUIG RULL (ES/PES), državni sekretar za evropske in zunanje zadeve v vladi avtonomne skupnosti, Valencija

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Splošne ugotovitve

1.

pozdravlja, da se s strategijo EU za gozdove vzpostavlja politični okvir za upravljanje in zaščito evropskih gozdov s ciljem izboljšanja njihovih ekosistemskih storitev, zagotavljanja sredstev za preživetje, zlasti na podeželskih območjih, in prispevanja h gozdnemu biogospodarstvu, ki nadgrajuje trajnostno gospodarjenje z gozdovi kot večnamensko sonaravno orodje, vse to z združitvijo regulativnih in finančnih ukrepov v načrt do leta 2030;

2.

meni, da evropska strategija za gozdove do leta 2030, ki nadomešča strategijo za gozdove, sprejeto leta 2013 (1) in ocenjeno leta 2018 (2), vzpostavlja okvir za evropsko sodelovanje na področju gozdov, pri čemer poudarja poglavitno vlogo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi pri zagotavljanju blaginje in možnosti preživljanja državljanov ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov, odpornih na podnebne spremembe;

3.

pozdravlja, da so bile ocenjene in popravljene nekatere posamične gozdne prakse v nekaterih regijah, da bi zaščitili biotsko raznovrstnost, pa tudi kakovost tal in vode ter odpornost na motnje zaradi podnebnih sprememb (pomanjkanje vode, orkani, sneg, škodljivci in gozdni požari);

4.

priznava osrednjo vlogo gozdnega ekosistema v evropskem zelenem dogovoru (3), evropskem podnebnem paktu (4), evropskih podnebnih pravilih (5) in strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (6) ter poudarja, da različni sektorji, ki so povezani z gozdom – vključno s tistimi, ki izkoriščajo neekstraktivne koristi gozdov, lahko prispevajo in bi morali prispevati k trajnostnemu, podnebno nevtralnemu in socialno-ekonomsko konkurenčnemu krožnemu biogospodarstvu;

5.

ugotavlja, da je bil gozdarski sektor izključen iz prvega poročila strokovne platforme za okoljska merila evropske taksonomije, ker je gozd občutljiv sektor, v katerem je težko uravnotežiti različne potrebe in interese deležnikov; ugotavlja tudi, da mnenje strokovnjakov za Evropsko komisijo ni zavezujoče;

6.

poziva Komisijo, naj v zvezi s podnebnimi cilij in cilji biotske raznovrstnosti ter cilji gozdnega biogospodarstva kot enega od osnovnih stebrov evropskega zelenega dogovora ravna uravnoteženo ter okoljsko, socialno in gospodarsko pravično;

7.

poudarja, da so države članice ter lokalne in regionalne oblasti s pristojnostmi na področju gozdov razvile in izvajale nacionalne in/ali regionalne strategije, politike, programe in orodja za trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter da sta zato potrebna sodelovanje in konstruktiven dialog med državami članicami, Komisijo, deležniki in gozdarsko civilno družbo;

8.

poudarja, da gozdovi družbi na splošno prinašajo številne koristi s celo vrsto ekosistemskih storitev, med katerimi so tudi neekstraktivne storitve, zato so odločitve, povezane z gozdovi, pomembne za številne državljane in upravljavce gozdov;

Potreba po okrepitvi dialoga z deležniki na področju gozdov, lokalnimi in regionalnimi oblastmi, državami članicami in Komisijo

9.

meni, da je določitev okvira in skupnih ciljev na evropski ravni zelo pozitivna, vendar poziva, naj se zaradi raznovrstnosti gozdov v Evropi prepreči vsakršna oslabitev subsidiarnosti in vloge držav članic na tem področju in sprejme bolj prilagojen regionalni pristop; strinja se tudi s stališčem, da čeprav v Pogodbah „politika za gozdove“ ni navedena med izrecnimi pristojnostmi EU, ima EU številne pristojnosti za povezana področja, ki jih izvaja s sprejemanjem pravnih besedil o gozdarskih vprašanjih;

10.

poudarja tudi, da ima gospodarjenje z gozdovi velik vpliv zlasti na redko poseljenih in oddaljenih območjih, kjer je gozdno gospodarstvo bistven vir preživljanja;

11.

priporoča, naj se okrepijo komuniciranje in dialog z državami članicami, lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter akterji iz sektorja (javnimi in zasebnimi lastniki, poklicnimi združenji, gozdarskimi podjetji, strokovnjaki s področja ohranjanja narave, raziskovalci, med njimi znanstveniki, ki se ukvarjajo s podnebjem, itd.) ter njihova vključenost v pripravo dokumentov, saj meni, da je bila predhodna razprava znotraj obstoječih participativnih organov omejena in jo je mogoče izboljšati, kot je bilo storjeno pri prejšnjih strategijah, da bi dosegli čim večje soglasje med vsemi deležniki, ki jih zanimajo koristi, ki jih prinašajo gozdovi. Namesto tega je bil predstavljen končni dokument, ker naj bi bil večji del vsebine naveden že v strategiji za biotsko raznovrstnost;

12.

priporoča, da bi deležniki, na katere posebej vplivajo ukrepi, predvideni v strategiji EU za gozdove (lokalne in regionalne oblasti, civilna družba in podjetja), sodelovali pri njenem izvajanju, da bi karseda zmanjšali upravna bremena, zlasti za lastnike gozdov in podjetja, pa tudi za lokalne in regionalne oblasti;

Potreba po dosegi soglasja na evropski ravni

13.

obžaluje pomanjkanje političnega soglasja v EU, saj je bilo sedanje besedilo strategije EU za gozdove v zadnjih tednih oziroma mesecih deležno vse ostrejših kritik, med drugim v izjavah organov EU, kot je Evropski ekonomsko-socialni odbor (Mnenje NAT/831 o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030 (7)), več nacionalnih in regionalnih vlad ter političnih strank, ki jih podpirajo, poslancev Evropskega parlamenta iz različnih političnih skupin in predstavnikov gozdarskega sektorja (združenja javnih in zasebnih lastnikov gozdov, uprave lokalnih in regionalnih oblasti za gozdove, poslovna združenja, nacionalne in regionalne sektorske platforme);

14.

obžaluje neupoštevanje sklepov Sveta o okrepljenem prihodnjem sodelovanju v EU, sprejetih med nemškim predsedovanjem, saj je predlagan pristop od zgoraj navzdol, pri katerem se ne upoštevajo dovolj obstoječe strukture (npr. regionalni ali nacionalni popisi gozdov), s specifikacijami in izključnimi ukrepi Komisije, ki ni pristojna za gozdarsko politiko, in brez zadostne vključenosti pristojnega svetovalnega odbora;

15.

priznava splošne cilje strategije EU za gozdove za zagotovitev dobrih praks gospodarjenja z gozdovi v državah članicah ter lokalnih in regionalnih skupnostih, vendar opozarja Komisijo na potrebo po vzpostavitvi ravnotežja med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi funkcijami gospodarjenja z gozdovi, vključno z varstvom kot možnostjo gospodarjenja, ter poudarja, da je treba spoštovati in ohraniti raznolikost gozdov, prakse načrtovanja in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter obdobja kroženja v državah članicah ter lokalnih in regionalnih skupnostih;

16.

ugotavlja, da po mnenju ključnih akterjev gozdarskega sektorja (zasebni in javni lastniki, strokovnjaki, podjetja in velik del gozdarske znanstvene skupnosti) pristop strategije EU za gozdove ne odraža v celoti stanja na terenu, kar pomeni, da prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi očitno ne gredo v pravo smer in da bi jih zato morali močno spremeniti;

17.

je seznanjen, da podatki kažejo na upad biotske raznovrstnosti na nekaterih območjih in na neustrezno stanje ohranitve habitatov Natura 2000, tudi zaradi neobstoja okvira ustreznih spodbud za odgovorne (cene, odškodnine za zunanje učinke, regionalno prilagojen in racionalen regulativni okvir). To so ključni vidiki, ki bi jih bilo treba v strategiji EU za gozdove obravnavati z dodelitvijo dodatnih sredstev iz proračunov EU in držav članic; poziva k tesnejšemu sodelovanju za spodbujanje prizadevanj za obnovo ekosistemov z vključevanjem ciljev za obnovo poškodovanih gozdnih ekosistemov;

18.

meni, da je večnamensko gozdarstvo v veliki večini regij, zlasti tistih, ki jih je vpliv podnebnih sprememb najbolj prizadel, močno zakoreninjeno orodje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter da se lastniki in strokovnjaki, ki gospodarijo z gozdovi, na splošno odločajo za zaščito biotske raznovrstnosti in drugih ekosistemskih storitev gozdov ter zmanjšanje nevarnosti in pojavnosti gozdnih požarov, obenem pa si prizadevajo, da bi gozdovi postali odpornejši, bolj živi in rastoči, s čimer aktivno prispevajo k lokalnemu gospodarstvu in virom preživljanja na podeželskih območjih;

19.

priporoča bolj sistemski pristop, ki bi vključeval raznolikost in zapletenost trajnostnega gospodarjenja z gozdovi s kazalniki, ki presegajo zgolj razmerje med sečnjo in prirastom, lastninske pravice in stvarnost, s katero se soočajo lastniki, strokovnjaki, javna in zasebna podjetja ter lokalne in regionalne oblasti, pa tudi dosežke evropskega gozdarskega sektorja na področju trajnostnega razvoja; meni, da varstvo gozdov na nekaterih področjih nujno vključuje podporo, tudi finančno, namenjeno aktivnemu trajnostnemu gospodarjenju, da se čim bolj povečajo pozitivni zunanji učinki ekosistemskih storitev in prepreči degradacija, vključno z degradacijo okolja, ki je posledica opuščanja gozdnih zemljišč;

20.

v zvezi z biotsko raznovrstnostjo poudarja, da EU v nekaterih najbolj oddaljenih regijah razpolaga s pragozdom, amazonskim gozdom in subtropskim gozdom, ki so edinstven laboratorij za znanstvene raziskave, specializacijo in inovacije (na primer farmacevtske raziskave in uporaba rastlinskih izvlečkov). Biotska raznovrstnost teh regij predstavlja skoraj 80 % vse evropske biotske raznovrstnosti in je ključnega pomena za ekološko ravnovesje planeta. Lokalne in regionalne oblasti so varuhinje tega neprecenljivega bogastva, zato jih je treba ustrezno podpreti pri njegovem upravljanju in ohranjanju;

21.

meni, da bi bilo treba v strategiji EU za gozdove, ki je sicer tesno povezana s strategijo za biotsko raznovrstnost in lahko dejansko zagotovi skladnost v zvezi s tem, sprejeti drugačen pristop, ki bi bil bolj vključujoč in sistematičen, da bi bili ukrepi v okviru strategije učinkovito in dosledno usklajeni s cilji skupnih politik o ekološkem prehodu in podnebnih spremembah, kar bi omogočilo, da bi dosegli okoljske in socialne cilje EU ter njene cilje glede rasti, vključno z zelenimi delovnimi mesti. Tako bi v okviru te strategije zagotovili skladnost med ustreznimi politikami EU, ki vplivajo na trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ter spodbudili potencial tega sektorja, da prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja iz zelenega dogovora;

Potrebna je večja horizontalnost v službah Komisije

22.

pozdravlja strategijo EU za gozdove kot rezultat skupnih prizadevanj GD AGRI, ENV in CLIMA, vendar priporoča, da se vključijo različne enote Komisije, ki delujejo v gozdarskem sektorju (GD GROW, ENER in REGIO), da bi s sistemskim in vključujočim pristopom zajeli vse socialne, gospodarske in okoljske vidike in posledice, saj bi bil lahko njen pristop sicer nepopoln in delen;

23.

priporoča, da se jasno opredeli vloga Stalnega odbora za gozdarstvo kot osrednjega akterja strategije EU za gozdove, da bi se lahko izrazila stališča sektorja in drugih ključnih deležnikov ter omogočila aktivna raba gozdov v različnih regijah EU;

24.

priporoča, da se upošteva morfologija terena, pri čemer so nujne inovacije in vlaganje v infrastrukturo, da se olajša logistika in omogoči digitalizacija za posodobitev vrednostnih verig v gozdarstvu, kar bi imelo učinek vzvoda v boju proti opuščanju virov in odseljevanju, ter ustrezen sistem spodbud;

Vloga regionalne in lokalne ravni

25.

priporoča, da se ozemeljska razsežnost gozdov upošteva kot uporaba tal (43 % površine, ki se še povečuje), pri čemer gozdovi pokrivajo predvsem redko poseljena območja (zaledje: gore, hladna podnebja, poplavna območja, revna tla), z vključitvijo politik upravljanja ozemlja in odseljevanja v državah članicah ter lokalnih in regionalnih skupnostih;

26.

meni, da je treba priznati načelo subsidiarnosti pa tudi deljeno pristojnost za gozdove zaradi različnih okoljskih zakonodaj in predpisov o varstvu krajine, ki vplivajo na gozdarsko politiko, pri čemer je treba upoštevati različne smernice, ki zadevajo gozdove in se med drugim nanašajo na gozdarske prakse in različno gozdno dediščino v državah članicah z vidika biotske, socialne, gospodarske in kulturne raznovrstnosti gozdov v različnih regijah EU;

27.

poudarja, da bi morali z glavnimi vidiki strategije EU za gozdove opredeliti načela, dogovorjena na ravni EU. Vendar mora biti mogoče, da se na nacionalni ravni določijo sredstva, potrebna za doseganje ciljev, da bodo ti skladni s politikami in ureditvami lokalnih in regionalnih oblasti, ki so pristojne za gozdove; poudarja, da trajnostno gospodarjenje z gozdovi, konkurenčnost in donosnost celotnega sektorja ter ustrezna skladnost politik zagotavljajo varstvo gozdov;

Združljivost okoljskih, socialnih in gospodarskih funkcij gozdov je potrebna za soočanje z glavnimi izzivi EU

28.

meni, da mora biti v strategiji EU za gozdove zadostno upoštevan pomen celotnega niza proizvodov in gozdarskih storitev, zato morata strategija biogospodarstva in trajnostno gospodarjenje z gozdovi zagotoviti ravnotežje med funkcijami gozdov, vključno s ponujanjem različnih ekosistemih storitev. Če se daje prednost le enemu vidiku, se ravnotežje poruši;

29.

poudarja, da je gozdarski sektor (gospodarjenje in sečnja, industrijska predelava lesa in proizvodnja papirja) v EU leta 2018 neposredno zaposloval 2,1 milijona ljudi in ustvaril bruto dodano vrednost v višini 109 855 milijonov EUR. Poleg tega je 1,2 milijona ljudi delalo v proizvodnji lesenega pohištva in tiskanju papirja, kar je v prvem primeru ustvarilo bruto dodano vrednost v višini 25 000 milijonov EUR, v drugem pa 31 000 milijonov EUR. Leta 2018 je 397 000 podjetij opravljalo gozdarsko dejavnost, kar je 15 % proizvodnih podjetij. Bioenergija, lesna gradnja in nelesni gozdni proizvodi pa so zagotavljali dodatne 4 milijone delovnih mest;

30.

ugotavlja, da so ohranjanje biotske raznovrstnosti, obnova ekosistemov in povečanje ponorov ogljika temeljni vidiki strategije EU za gozdove, vendar je posledično pomanjkanje skladnosti s podnebnimi cilji in cilji trajnostne socialno-ekonomske rasti ena od najspornejših točk;

31.

poudarja socialno razsežnost gozdov v EU, saj je 60 % gozdne površine v lasti več kot 16 milijonov zasebnih lastnikov gozdov, ki so v veliki večini manjši lastniki, raztreseni po vseh regijah, vsak pa ima povprečno v lasti trinajst hektarjev gozda;

32.

meni, da načela trajnostnega gospodarjenja z gozdovi vključujejo trajnost z globalnega vidika, tj. okoljskega, gospodarskega in socialnega vidika, in da bi bilo zato treba trajnostno gospodarjenje z gozdovi razumeti kot najboljši način za gospodarjenje z ohranjanjem ali ohranjanje z gospodarjenjem, s čimer bi odpravili domnevno dihotomijo med ohranjanjem in gospodarjenjem, ki je bolj prisotna v politični razpravi kot pri dejanskem gospodarjenju na terenu;

33.

poudarja, da gozdovi v lasti lokalnih in regionalnih oblasti predstavljajo približno 14 % (22 milijonov hektarjev) skupne gozdne površine. Lokalne in regionalne oblasti niso le lastnice gozdov, temveč tudi upravljajo in izvajajo politiko in proračun na področju gozdarstva, izvršujejo zakone in podpirajo zasebne lastnike pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, vedno v skladu z gozdarskimi politikami, ki so v pristojnosti držav članic, ter pobudami EU, ki izhajajo iz različnih sektorskih politik, pri čemer si vedno prizadevajo za uskladitev okoljskih, socialnih in gospodarskih funkcij gozdov;

34.

ugotavlja, da se v razpravah, ki spremljajo proces, vzpostavlja lažna dihotomija med okoljskimi in socialno-ekonomskimi funkcijami gozdov, kar vodi do pristranskih razprav in preusmerja pozornost stran od temeljnega cilja, tj. trajnostnega razvoja, ki zajema dolgoročno varstvo zdravja naših gozdov, sposobnost boja proti podnebni krizi z odpornimi ekosistemi, trajnostno upravljanje virov ter odgovorno in učinkovito preoblikovanje njihovih proizvodov za zagotavljanje dobrobiti in načina življenja milijonov evropskih državljanov;

35.

priporoča okrepitev strategije EU za gozdove z vidika določenih okoljskih ciljev (voda, tla, krajina) in večjim poudarkom na ključnem prispevku gozdarskih proizvodov, ki se v industrijskem procesu trajnostno upravljajo in preoblikujejo, k biogospodarstvu kot osnovnemu stebru evropskega zelenega dogovora. Za te gozdarske proizvode je pomembno financirati tehnološko inovativne procese, da bi okrepili zlasti podjetja za začetno obdelavo, ki so šibek člen gozdarsko-lesne verige, čeprav imajo največji potencial za trajnostno izkoriščanje lokalnih virov;

36.

priporoča, da se bolj poudarijo opredelitve in ukrepi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, usmerjenega v izboljšanje vodnih krogotokov in ohranjanja tal, zlasti v sredozemskih in gorskih ekosistemih, ter opozarja, da je treba okrepiti kazalnike, da bi izboljšali trajnostno upravljanje gozdov, kar je osnovni pogoj, da bodo lahko gozdovi dolgoročno zagotavljali ekosistemske storitve;

37.

priporoča ponovno opredelitev ciljev za večjo prepoznavnost in zagotavljanje trajnostnega ravnotežja ter združljivosti okoljskih, socialnih in gospodarskih funkcij gozdov na podlagi trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi v različnih gozdnih regijah (borealni, celinski, sredozemski, gorski in mestni gozdovi), ne da bi se pri tem odpovedali zaščiti biotske raznovrstnosti in drugim okoljskim storitvam;

38.

meni, da bi bilo treba v strategiji EU za gozdove več pozornosti nameniti spodbujanju vključenosti in enakosti v gozdarskem sektorju. V skladu z novo strategijo EU za enakost spolov iz marca 2020 bi bilo treba v novi strategiji EU za gozdove spodbujati pravičnejšo udeležbo spolov na trgu dela, da bo gozdarski sektor lahko razvil svoj celotni potencial;

39.

priporoča, da se poudari vloga gozdov na najbolj oddaljenih oziroma gorskih območjih ali v najbolj prikrajšanih regijah, kjer je odstotek gozdne površine večji in kjer obstaja večje tveganje odseljevanja ter kjer so gozdne vrednostne verige glavni vir zaposlovanja in gospodarske dejavnosti, povezane z izkoriščanjem in primarno predelavo gozdnih virov;

40.

ugotavlja, da je vloga gozdov pri razvoju krožnega biogospodarstva predstavljena bolj z vidika tveganja kot pa z vidika priložnosti, in poudarja, da imajo biološki proizvodi pomembno vlogo pri razogljičenju z zmanjšanjem porabe goriv in materialov, pridobljenih iz fosilnih virov, kar je eden glavnih ciljev, ki jih je določila Komisija; vendar je treba pri razogljičenju upoštevati oceno življenjskega cikla gozdnih proizvodov ter dati prednost proizvodnji izdelkov z dolgo življenjsko dobo;

41.

priporoča spodbujanje lokalne predelave lesnih proizvodov in nelesnih gozdnih proizvodov, da se zmanjša vpliv na okolje;

42.

pozdravlja priporočilo z državljanske okrogle mize v okviru Konference o prihodnosti Evrope, naj se posebna pozornost nameni ponovnemu pogozdovanju izkoriščanih ali uničenih gozdov in pogozdovanju območij z degradiranimi tlemi ter spodbujanju odgovornejših rešitev za boljšo uporabo lesa (8);

43.

priporoča ponovno opredelitev ciljev in sinergij strategije EU za gozdove s strategijo za biogospodarstvo iz leta 2012, ki je bila revidirana leta 2018 (9), z vključitvijo in spodbujanjem gozdarskih proizvodov, tako lesnih (ne le gradbenega lesa, temveč tudi biokompozitnih materialov, biogoriv za biorafinerije in proizvodov z visoko dodano vrednostjo za kemično, živilsko in parfumsko-kozmetično industrijo) kot tudi nelesnih gozdnih proizvodov (plute, gliv, gozdnih sadežev, aromatičnih in zdravilnih rastlin, smol), saj v svojem celotnem življenjskem ciklu pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb kot ponori ogljika in imajo učinek nadomestitve drugih materialov, ki so neto onesnaževalci z emisijami toplogrednih plinov;

44.

priporoča, da se ponovno opredelijo cilji in sinergije z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo iz leta 2020 (10) kot osnovnim stebrom evropskega zelenega dogovora, tako da se bo okrepilo ponovno pridobivanje in recikliranje gozdarskih proizvodov v vseh verigah predelave in obdelave odpadkov;

45.

priporoča vzpostavitev sistema za prenos dobre prakse, ki se izvaja v večini podjetij (optimizirana, racionalna in odgovorna raba virov, certificiranje nadzorne verige, okoljsko primerna zasnova, energijska učinkovitost, materialna ali energijska predelava odpadkov) na celoten gozdno-lesni sektor;

46.

poudarja, da bi bilo treba v okviru cilja strategije EU za gozdove priznati pomen gozdov ne le kot ponorov ogljika, temveč tudi kot zalog ogljika, ki bi jih bilo mogoče povečati kot glavni prispevek k cilju EU, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost; poudarja, da bi bilo treba pri učinku nadomestitve gozdnih proizvodov upoštevati vpliv njihove celotne življenjske dobe, da bi v celoti izkoristili skupen potencial gozdarskega sektorja za blažitev podnebnih sprememb. Poleg tega se neto učinek ponora ogljika, ki ga imajo gozdovi, z njihovim staranjem zmanjšuje;

47.

priporoča, da se določijo jasne opredelitve glede gozdov tako, da se razlikuje vsaj med pragozdovi, s katerimi se ni nikoli gospodarilo (0,7 % vseh gozdov), in gozdovi, s katerimi se je v preteklosti gospodarilo, a so bili v zadnjih desetletjih opuščeni, da bi učinkovito zaščitili starorasle gozdove, zlasti v nekaterih regijah srednje in vzhodne Evrope, ter oživili gore, v katerih je bilo gospodarjenje opuščeno, kar povzroča tveganje gozdnih požarov, bolezni in škodljivcev;

48.

meni, da bi bilo treba bioenergijo obravnavati kot priložnost za ukrepe trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter kot obnovljivi vir energije v povezavi s postopki predelave industrijskih stranskih proizvodov in recikliranja, v skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov iz leta 2018 (11). Bioenergija je pomembna za zanesljivo oskrbo Evrope z energijo in njeno neodvisnost od fosilnih goriv;

49.

priporoča, da se pregledajo predlagane spremembe trajnostnih meril za bioenergijo ali gozdnogojitvene prakse, saj se lahko z nekaterimi predlaganimi ukrepi poveča breme za lokalne in regionalne oblasti kot lastnike gozdov in kot institucije, odgovorne za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v številnih državah članicah, saj bodo omejitve, povezane s strogim pravnim varstvom 10 % gozdov, privedle do znatnih nadomestil brez jasnih finančnih obveznosti Komisije. Upoštevati bi bilo treba trajnostna merila za bioenergijo, določena v direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov iz leta 2018;

50.

meni, da je socialno-ekonomska funkcija gozdarskega sektorja v številnih regijah pomembna za razvoj podeželja in lokalnega gospodarstva, in obžaluje, da eden od prednostnih ciljev strategije EU za gozdove ni jasno in nedvoumno spodbujanje uporabe lesnih gozdarskih virov in nelesnih gozdnih proizvodov ter njihove industrijske predelave v evropskih podjetjih (v večini malih in srednjih podjetij v podeželskih regijah) na podlagi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in v okviru zelenega biogospodarstva;

51.

meni, da mora strategija EU za gozdove spodbujati in krepiti izobraževanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi na vseh področjih, zlasti v šolah in organizacijah civilne družbe, pa tudi v medijskih kampanjah, s čimer bi odpravili pomanjkanje znanja evropskih državljanov o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in njegovi trojni okoljski, gospodarski in socialni razsežnosti;

52.

meni, da bi morala strategija EU za gozdove vključevati mednarodno razsežnost, namenjeno upočasnitvi krčenja gozdov in zmanjševanja biotske raznovrstnosti na svetovni ravni z uporabo izkušenj ter prenosa znanja in primerov dobre prakse glede trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki poteka v državah članicah in v veliki večini lokalnih in regionalnih skupnosti; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za uredbo o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010 (12), katere namen je omejitev uvoza blaga, povezanega s krčenjem in degradacijo gozdov po vsem svetu; poudarja tudi, da je predlogu priložena preglednica o subsidiarnosti (13), v kateri so podrobneje analizirana vprašanja, povezana s subsidiarnostjo;

Potreba po dosegi soglasja na znanstveno-politični ravni

53.

priporoča, naj se v strategiji EU za gozdove upoštevajo dobre gozdarske prakse, ki v zadnjih desetletjih dosegajo dobre rezultate v evropskih gozdovih (stalna rast gozdne površine, naraščanje ponorov ogljika, povečanje zaščitenih območij in ekosistemov, povečanje izkoristka, razvoj odgovornih podjetij in industrije, izboljšanje usposabljanja o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in usposabljanja za gozdarje), ter izrecno priznajo ta prizadevanja, ki EU uvrščajo v sam vrh dobrih gozdarskih praks na svetovni ravni in služijo kot zgled drugim državam;

54.

poziva, naj se uporabljajo opredelitve trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in zlasti procesa konference Forest Europe, ki izhajajo iz mednarodnih zavez EU in njenih držav članic;

55.

priporoča, da se izvedejo dodatne študije o načrtovanju morebitnega izvajanja, da bi se preprečilo prekrivanje z obstoječimi sistemi, in da se pojasnijo sinergije, dodana vrednost ter razmerje med stroški in koristmi, ki jih lahko prinesejo predlagano certificiranje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, neodvisen certifikat EU in strateški gozdarski načrti v okviru obstoječih sistemov certificiranja gozdov (PEFC, FSC), priznanih in izvajanih na svetovni ravni, ter strategij, načrtov in programov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki so že na voljo v državah članicah ter lokalnih in regionalnih skupnostih; manjka tudi pojasnilo o tem, ali bi morala biti nova shema obvezna ali prostovoljna, pa tudi pravna podlaga za izvajanje takih ukrepov;

56.

poziva, naj se jasno navede celoten nabor neekstrativnih koristi gozdov;

57.

poziva, naj se pregledajo in analizirajo ocene, ki so jih opravili strokovnjaki za gozdove, med njimi gozdni ekologi, po vsej Evropi, ki opozarjajo na to, da v predlaganih politikah morda ni dovolj upoštevano morebitno povečanje tveganj, povezanih z velikimi motnjami (požari, orkani, močnim sneženjem in škodljivci), pri čemer je treba nameniti posebno pozornost gozdovom, ki so še posebej občutljivi na izredne podnebne razmere;

58.

predlaga, da se z doslednim znanstvenim in tehničnim pristopom doseže večje soglasje o predpostavkah, na katerih temeljita strategija EU za gozdove in strategija za biotsko raznovrstnost, in sicer z vključitvijo reprezentativne skupine znanstvenih strokovnjakov, ki so znani po svoji doslednosti in izkušnjah v zvezi z vsemi vidiki celotne gozdne vrednostne verige in različnih vrst gozdov v Evropi;

59.

meni, da se lahko zaščiteni habitati na nekaterih območjih Natura 2000, ki so ogroženi zaradi posledic podnebnih sprememb, pod določenimi pogoji, podprtimi z znanstvenimi analizami, spremenijo v odpornejše ekosisteme;

60.

priznava in pozdravlja predlog za zanesljivo zbiranje podatkov ter poudarja pomen objave novega zakonodajnega predloga o spremljanju, sporočanju in zbiranju podatkov o gozdovih v EU;

Pred izvajanjem strategije so potrebna obširna pojasnila

61.

meni, da iz strategije EU za gozdove ni razviden skladen in celovit cilj za evropski gozdarski sektor do leta 2030, temveč zajema več ukrepov in pobud, od katerih so mnogi še vedno nejasni, okvirni časovni razpored pa obstaja le za nekatere od njih;

62.

meni, da je treba v zvezi z izvajanjem strategije EU za gozdove najprej opredeliti pojme in ukrepe ter oblikovati akcijski načrt, ki bo zagotovil jasnost glede ciljev, obsega, časa in pristojnosti; ta akcijski načrt bi moral upoštevati stališče držav članic, regionalnih in lokalnih oblasti ter sektorskih akterjev o strategiji EU za gozdove in njihove premisleke o predlaganih nadaljnjih ukrepih, vključevati pa bi moral tudi mnenja Odbora regij, Evropskega parlamenta in deležnikov iz vsega gozdarskega sektorja;

63.

priporoča, naj se pojasni, kako se bodo novi kazalniki, pragovi in razponi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi povezali z merili in kazalniki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi pobude Forest Europe, saj so EU in njene države članice podpisnice te pobude; prav tako meni, da so potrebne informacije o pravni podlagi, ki bi upravičevala tak ukrep, in o tem, kaj pomeni, da bi bila uporaba „na začetku na prostovoljni osnovi“, za morebitne nadaljnje korake, pojasniti pa je treba tudi povezavo med trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi in pojmom „sonaravnosti“;

64.

priporoča temeljito razpravo z državami članicami in sektorskimi akterji o obsegu in izvedljivosti razvoja plačil za ekosistemske storitve, pri čemer naj se naknadno preveri dejansko stanje, da se oceni, ali bi bilo mogoče zastavljene cilje doseči s finančnimi mehanizmi, predvidenimi v strategiji EU za gozdove (SKP, sekvestracija ogljika v kmetijske površine in certificiranje ogljika);

65.

pozdravlja uvedbo usklajenega spremljanja gozdov po vsej EU, vendar meni, da je treba oceniti dodano vrednost in razmerje med stroški in koristmi novega predloga v zvezi s spremljanjem, sporočanjem in zbiranjem podatkov o gozdovih v EU. Oceniti je treba tudi obstoječe in manjkajoče podatke in informacije, pri čemer naj se podatki, pridobljeni na daljavo, med njimi satelitski podatki in podatki, pridobljeni z drugimi sredstvi, priznajo kot stroškovno učinkovit način za okrepitev baze znanja skupaj z obstoječimi in potekajočimi nacionalnimi popisi gozdov. V zvezi s tem so subsidiarnost, stroški in upravna bremena ključni vidiki, ki jih je treba obravnavati. Spremljanje gozdov po vsej EU bi lahko prineslo dodano vrednost, če bi ga podprle države članice in lokalne in regionalne oblasti ter bi temeljilo na podatkih, zbranih na terenu z nacionalnimi in regionalnimi popisi gozdov, ter na izkušnjah Forest Focus. Poleg tega bi bilo treba jasno opredeliti tudi naravo (prostovoljno ali obvezno), obliko in točno določen namen nacionalnih strateških načrtov ter uvesti stroškovno učinkovite spodbude za lastnike gozdov, da bodo prispevali k zbiranju podatkov;

Za upravljanje gozdov je potrebnih več evropskih sredstev

66.

priporoča, da se namenijo jasna in realistična finančna sredstva, saj je kljub temu, da je mogoče iz strategije EU za gozdove razbrati znatno povečanje financiranja za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje biotske raznovrstnosti, glede na potrebo po zanašanju na sredstva, ki so že namenjena drugim ciljem in dodeljena (npr. SKP), ter nerazpoložljivost prispevkov iz drugih skladov v splošnih okoliščinah, zaznamovanih z brexitom, gospodarsko krizo po epidemiji COVID-19 in povečanjem inflacije, vprašljivo, ali se bo v kratkoročnem ali srednjeročnem obdobju obrnil sedanji trend nezadostnega financiranja EU za gozdove in biotsko raznovrstnost;

67.

priporoča Komisiji, da poenostavi upravne postopke in tako pomaga lokalnim in regionalnim oblastem, da bodo razpoložljivi evropski skladi (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za regionalni razvoj, NextGenerationEU) bolje dosegljivi za trajnostno gospodarjenje z gozdovi;

68.

priporoča, da se več finančnih sredstev nameni usposabljanju, raziskavam in razvoju ter prenosu znanja na evropski in mednarodni ravni za sodelovanje ter prenos in uporabo primerov dobre prakse na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in glede verig dodane vrednosti v gozdarstvu v vseh evropskih in svetovnih regijah;

69.

meni, da bi morala nova strategija EU za gozdove spodbujati pobude za ustvarjanje platform, namenjenih medregionalnemu sodelovanju in financiranju na področjih gozdarstva in razogljičenega gospodarstva.

---

(1)  COM(2013) 659 final.

(2)  COM(2018) 811 final.

(3)  Evropski zeleni dogovor: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl.

(4)  COM(2020) 788 final.

(5)  Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(6)  COM(2020) 380 final.

(7)  UL C 152, 6.4.2022, str. 169.

(8)  Priporočilo z državljanske okrogle mize o podnebnih spremembah in okolju v okviru Konference o prihodnosti Evrope.

(9)  COM(2018) 673 final in SWD(2018) 431 final.

(10)  COM(2020) 98 final.

(11)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(12)  COM(2021) 706 final.

(13)  SWD(2021) 325 final.