PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA

z dne 2. junija 2022

o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti

(ESRB/2022/4)

(2022/C 286/01)

SPLOŠNI ODBOR EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1), zlasti Priloge IX k Sporazumu,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (2) ter zlasti člena 3 in členov 16 do 18 Uredbe,

ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (3) ter zlasti oddelka II poglavja 4 naslova VII Direktive,

ob upoštevanju Sklepa ESRB/2011/1 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja (4) in zlasti členov 18 do 20 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za zagotavljanje učinkovitih in doslednih nacionalnih ukrepov makrobonitetne politike je treba priznavanje, ki se zahteva po pravu Unije, dopolniti s prostovoljno vzajemnostjo.

(2)

Cilj okvira za prostovoljno vzajemnost ukrepov makrobonitetne politike, določenega v Priporočilu ESRB/2015/2 Evropskega odbora za sistemska tveganja (5), je zagotoviti, da se za vse ukrepe makrobonitetne politike, ki temeljijo na izpostavljenosti in se aktivirajo v eni državi članici, zagotovi vzajemnost v drugih državah članicah.

(3)

Priporočilo ESRB/2017/4 Evropskega odbora za sistemska tveganja (6) ustreznemu organu, pristojnemu za aktiviranje, priporoča, da ob predložitvi zahteve za vzajemnost Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB) predlaga najvišji prag pomembnosti, pri katerem se lahko šteje, da izpostavljenost posameznega ponudnika finančnih storitev ugotovljenemu makrobonitetnemu tveganju v jurisdikciji, kjer organ, pristojen za aktiviranje, uporabi ukrep makrobonitetne politike, ni pomembna, če je pod tem pragom. ESRB lahko priporoči drugačen prag, če presodi, da je to potrebno.

(4)

Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (zvezni urad za nadzor finančnih storitev – BaFin) je 10. marca 2022 (7) v vlogi nemškega imenovanega organa za namene člena 133(10) Direktive 2013/36/EU v skladu s členom 133(9) navedene direktive ESRB uradno obvestil, da namerava določiti stopnjo blažilnika sistemskih tveganj za vse izpostavljenosti (tj. izpostavljenosti na drobno in druge) do fizičnih in pravnih oseb, ki so zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Nemčiji. Blažilnik sistemskih tveganj se bo uporabljal za (i) kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v Nemčiji in uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB), za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ter (ii) kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v Nemčiji in uporabljajo standardizirani pristop, za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti v zvezi z izpostavljenostmi, ki so v celoti in popolnoma zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, kakor je navedeno v členu 125(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(5)

Ukrep je začel veljati 1. aprila 2022, vse kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v Nemčiji, pa ga morajo spoštovati od 1. februarja 2023. Ukrep bo pregledan najmanj vsaki dve leti v skladu z določbami Direktive 2013/36/EU. Poleg tega bo BaFin spremljal gibanje osnovnega tveganja, ki se obvladuje z blažilnikom sistemskih tveganj, in po potrebi prilagodil stopnjo blažilnika.

(6)	BaFin je 10. marca 2022 (9) ESRB v skladu s členom 134(5) Direktive 2013/36/EU predložil prošnjo za vzajemnost blažilnika sistemskih tveganj.

(7)

Na podlagi prošnje za vzajemnost ukrepa v drugih državah članicah, ki jo je predložil BaFin, in da bi preprečili uresničevanje negativnih čezmejnih učinkov v obliki uhajanj in regulativne arbitraže, ki bi bili lahko posledica izvajanja ukrepa makrobonitetne politike, ki se bo začel uporabljati v Nemčiji, je splošni odbor ESRB odločil, da tudi ta ukrep vključi na seznam ukrepov makrobonitetne politike, za katere se priporoča zagotovitev vzajemnosti v skladu s Priporočilom ESRB/2015/2.

(8)	Zato je treba Priporočilo ESRB/2015/2 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Spremembe

Priporočilo ESRB/2015/2 se spremeni:

1.

v oddelku 1 se podpriporočilo C(1) nadomesti z naslednjim: „1. Ustreznim organom se priporoča, da zagotovijo vzajemnost ukrepov makrobonitetne politike, ki jih sprejmejo drugi ustrezni organi in jih ESRB priporoča za vzajemnost. Priporoča se zagotovitev vzajemnosti naslednjih ukrepov, kakor so podrobneje opisani v Prilogi:   Belgija: — stopnja blažilnika sistemskih tveganj v višini 9 % za vse izpostavljenosti na drobno po pristopu IRB do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji;   Nemčija: — stopnja blažilnika sistemskih tveganj v višini 2 % za (i) vse izpostavljenosti po pristopu IRB, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Nemčiji, in (ii) vse izpostavljenosti po standardiziranem pristopu, ki so v celoti in popolnoma zavarovane, kakor je navedeno v členu 125(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Nemčiji;   Francija: — poostritev omejitve velikih izpostavljenosti iz člena 395(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 za izpostavljenosti do visoko zadolženih velikih nefinančnih družb s sedežem v Franciji na 5 odstotkov temeljnega kapitala, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(ii) Uredbe (EU) št. 575/2013 za globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) in druge sistemsko pomembne institucije (DSPI) na najvišji ravni bančne bonitetne konsolidacije;   Litva: — stopnja blažilnika sistemskih tveganj v višini 2 % za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, ki so rezidenti Republike Litve, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami;   Luksemburg: — pravno zavezujoče mejne vrednosti razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo nepremičnine (razmerje LTV) za nove hipotekarne kredite za stanovanjske nepremičnine, ki se nahajajo v Luksemburgu, z različnimi mejnimi vrednostmi, ki se uporabijo za različne kategorije kreditojemalcev: (a) mejna vrednost razmerja LTV v višini 100 % za nove kupce, ki kupujejo svoje primarno prebivališče; (b) mejna vrednost razmerja LTV v višini 90 % za druge kupce, tj. kupce, ki niso novi kupci in kupujejo svoje primarno prebivališče. Ta mejna vrednost se izvaja sorazmerno s pomočjo olajšave za del portfelja. Natančneje, kreditodajalci lahko izdajo 15 % portfelja novih hipotekarnih kreditov, odobrenih navedenim kreditojemalcem, z razmerjem LTV, višjim od 90 %, vendar pod najvišjim razmerjem LTV v višini 100 %; (c) mejna vrednost razmerja LTV v višini 80 % za druge hipotekarne kredite (vključno s segmentom nepremičnin, kupljenih z namenom oddaje);   Nizozemska: — najnižja povprečna utež tveganja, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013 za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Nizozemskem in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop IRB, v zvezi z njihovim portfeljem izpostavljenosti do fizičnih oseb, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo na Nizozemskem. Pri vsaki postavki izpostavljenosti, ki sodi v okvir ukrepa, se za del kredita, ki ne presega 55 % tržne vrednosti nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, dodeli utež tveganja v višini 12 %, za preostali del kredita pa se dodeli utež tveganja v višini 45 %. Najnižja povprečna utež tveganja portfelja je enaka z izpostavljenostjo tehtanemu povprečju uteži tveganja posameznih kreditov;   Norveška: — stopnja blažilnika sistemskih tveganj v višini 4,5 % za izpostavljenosti na Norveškem, ki se uporablja v skladu s členom 133 Direktive 2013/36/EU, kakor se uporablja za Norveško in na Norveškem od 1. januarja 2020 v skladu s pogoji iz Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (*2) (Sporazum EGP) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU, kakor se uporablja za Norveško in na Norveškem od 1. januarja 2020), za vse kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Norveškem; — spodnja meja za povprečno utež tveganja v višini 20 % za izpostavljenosti do stanovanjskih nepremičnin na Norveškem, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor se uporablja za Norveško in na Norveškem od 1. januarja 2020 v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 575/2013, kakor se uporablja za Norveško in na Norveškem od 1. januarja 2020), za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Norveškem in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB); — spodnja meja za povprečno utež tveganja v višini 35 % za izpostavljenosti do poslovnih nepremičnin na Norveškem, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor se uporablja za Norveško in na Norveškem od 1. januarja 2020, za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Norveškem in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop IRB;   Švedska: — posamezni instituciji lastna spodnja meja za z izpostavljenostjo tehtano povprečje uteži tveganja, ki se uporabljajo za portfelj izpostavljenosti na drobno do dolžnikov z rezidentstvom na Švedskem, zavarovanih z nepremičninami, v višini 25 odstotkov, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013 za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Švedskem in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop IRB. (*1)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176 27.6.2013, str. 1)" (*2)  UL L 1 3.1.1994, str. 3.“;"

2.	Priloga se nadomesti s Prilogo k temu priporočilu.

---

(1)  UL L 1, 3.1.1994; str. 3.

(2)  UL L 331, 15.12.2010, str. 1.

(3)  UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(4)  UL C 58, 24.2.2011, str. 4.

(5)  Priporočilo ESRB/2015/2 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. decembra 2015 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 97, 12.3.2016, str. 9).

(6)  Priporočilo ESRB/2017/4 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. oktobra 2017 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 431, 15.12.2017, str. 1).

(7)  Prvo uradno obvestilo je bilo ESRB predloženo 24. februarja 2022. Posodobljena različica uradnega obvestila je bila ESRB predložena 10. marca 2022.

(8)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(9)  Prvo uradno obvestilo je bilo ESRB predloženo 24. februarja 2022. Posodobljena različica uradnega obvestila je bila ESRB predložena 10. marca 2022.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10809 – CD&R / TPG / COVETRUS)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 286/02)

Komisija se je 20. julija 2022 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32022M10809. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 1. junija 2022

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 v zvezi z izboljšanjem preglednosti podatkov o trgu, odpravo ovir za vzpostavitev sistema stalnih informacij, optimizacijo obveznosti trgovanja in prepovedjo prejemanja plačil za posredovanje naročil strank

(CON/2022/19)

(2022/C 286/03)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 3. februarja in 4. februarja 2022 prejela zahtevi Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 v zvezi z izboljšanjem preglednosti podatkov o trgu, odpravo ovir za vzpostavitev sistema stalnih informacij, optimizacijo obveznosti trgovanja in prepovedjo prejemanja plačil za posredovanje naročil strank (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba) ter o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (2) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba in predlagana direktiva vsebujeta določbe, ki vplivajo na (a) temeljno nalogo Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da opredeli in izvaja denarno politiko Unije, v skladu s členom 127(2) Pogodbe in (b) nalogo ESCB, da prispeva k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema, v skladu s členom 127(5) Pogodbe. To mnenje je v skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

1.   Cilji predlagane uredbe

1.1

ECB pozdravlja glavni cilj predlagane uredbe, da se spremeni Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba MiFIR) in poveča preglednost podatkov o trgu med mesti trgovanja v Evropski uniji (EU) z vzpostavitvijo novega regulativnega okvira za pripravo „sistema stalnih informacij“ za podatke o trgovanju, vključno z novim postopkom za izbiro enega samega ponudnika stalnih informacij za vsak razred sredstev.

1.2

Predlagana uredba vključuje tudi pomembne spremembe pravil EU o preglednosti pred trgovanjem in po njem za lastniške in nelastniške finančne instrumente, kot so večja harmonizacija pravil o odlogu objave podrobnosti poslov, posodobitve obveznosti v zvezi s trgovanjem z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti v EU, prepoved plačil za tok naročil in druge spremembe ureditve EU za trgovanje z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti. Namen predlaganih sprememb je nadaljnja podpora povezovanju evropskih kapitalskih trgov in nadaljnja harmonizacija ustreznih pravil za nadzor finančnih trgov po vsej Uniji. ECB močno podpira splošni cilj, da se dodatno podpre povezovanje kapitalskih trgov, zlasti s predlaganimi izboljšavami preglednosti podatkov o trgu. Globlji in bolj povezani kapitalski trgi so potrebni z več vidikov. Ne le, da lahko mobilizirajo potrebna sredstva za podporo gospodarstvu euroobmočja, temveč bodo povečali tudi splošno odpornost finančnega sistema. Poleg tega je mogoče pričakovati, da se bo zaradi povezovanja evropskih kapitalskih trgov izboljšala transmisija enotne denarne politike na vse dele euroobmočja, udeleženci na trgu pa bodo imeli boljši dostop do zelenega financiranja in financiranja za prehod na digitalno gospodarstvo. Zato ECB ponovno poudarja, da je treba čim prej sprejeti nadaljnje pobude v okviru akcijskega načrta Evropske komisije za unijo kapitalskih trgov iz leta 2020 in jih v celoti izvesti na nacionalni ravni, kjer je to zakonsko potrebno.

1.3

Povečanje preglednosti podatkov o trgu bo prispevalo k razvoju kapitalskih trgov EU, ker bodo informacije o cenah in likvidnosti širše razpoložljive vlagateljem in izdajateljem, kar bo ustvarilo več priložnosti za naložbe in financiranje ter zmanjšalo stroške zbiranja kapitala za izdajatelje. Hkrati je treba opozoriti, da lahko večja preglednost nekaterim trgovcem v določenih okoliščinah omogoči boljše izkoriščanje informacij o obstoječih naročilih na trgu, saj lahko na podlagi teh informacij z najnovejšo tehnologijo trgujejo hitreje.

1.4

ECB ti zakonodajni predlogi posebej zanimajo zaradi sodelovanja ESCB na trgih nelastniških vrednostnih papirjev (obveznic, vključno z državnimi obveznicami) pri izvajanju denarne politike ESCB in drugih nalog na podlagi Pogodbe ter zaradi potrebe po varovanju zaupnosti takih občutljivih poslov. Zato želi ECB dodatno komentirati druge določbe uredbe MiFIR (4), ki sicer niso predmet predlagane uredbe, vplivajo pa na centralne banke ESCB in njihove tržne posle s finančnimi instrumenti (glej odstavek 7).

2.   Cilji predlagane direktive

Ker predlagana direktiva določa samo nekaj sprememb Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: direktiva MiFID II), ki so večinoma posledica predlaganih sprememb uredbe MiFIR, ECB ne vidi potrebe po tem, da bi podala mnenje o tem predlogu.

Posebne pripombe

3.   Sistem stalnih informacij

3.1

ECB pozdravlja uvedbo predlagane izboljšane ureditve „sistema stalnih informacij“ in konkurenčnega razpisnega postopka za izbiro ponudnika stalnih informacij (CTP) za vsak razred sredstev. Kot je ECB že opozorila, se ustrezna preglednost lahko ustrezno zagotovi le z vzpostavitvijo enega samega CTP (6) za vsak zadevni razred sredstev. Sistem stalnih informacij ima več koristi za vlagatelje, ki pripomorejo k uresničevanju ciljev unije kapitalskih trgov v zvezi s povečanjem dostopnosti financiranja na kapitalskih trgih za vlagatelje in zmanjšanjem razdrobljenosti kapitalskih trgov EU. Prispevati bi moral k večji preglednosti in dostopu vlagateljev do podatkov o trgu, s čimer bi se zmanjšala likvidnostna tveganja in tveganja pri izvrševanju poslov ter razdrobljenost trga. Prav tako lahko znatno zniža transakcijske stroške vlagateljev. S tem ko se vlagateljem omogoči pregled nad trgovalno dejavnostjo v realnem času z razumnimi stroški, bi se morala povečati uporaba kapitalskih trgov EU s strani poslovnih in malih vlagateljev za financiranje in naložbe.

3.2

Predlagana izboljšana ureditev je tehnično in operativno zapletena ter vključuje shemo udeležbe v prihodkih. Da se uravnotežita kakovost in potrebno vlaganje CTP v pripravo nabora konsolidiranih podatkov za posamezni razred sredstev, je ključno, da se CTP lahko zanese na kakovost, celovitost in hitro predložitev podatkov, ki mu jih zagotovijo subjekti, ki prispevajo podatke o trgu (investicijska podjetja, mesta trgovanja, sistemi odobrenih objav in sistematični internalizatorji). V zvezi s tem ECB razume, da bo v skladu s predlogom CTP odgovoren le za konsolidacijo ključnih podatkov o trgu in njihovo komercialno razširjanje na trgu ter da bo kakovost podatkov, ki se prispevajo in za katero so še vedno v celoti odgovorni subjekti, ki prispevajo podatke o trgu, Komisija uredila z delegiranim aktom po posvetu s strokovno skupino deležnikov in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA).

3.3

Da bi bila v primeru, če bi moral organ ESMA koncesijo CTP iz kakršnega koli razloga odvzeti, možnost ponovnega razpisa verodostojna, bi lahko v tehničnih standardih, ki jih bo pripravil organ ESMA, od CTP zahtevali, da objavijo svoje tehnične parametre povezav za subjekte, ki prispevajo podatke o trgu, in svoje podatkovne slovarje, da bi bili na voljo drugim subjektom, ki želijo sodelovati na razpisu.

3.4

ECB razume, da predlogi o sistemu stalnih informacij ne vplivajo na zaupnost poslov ESCB v okviru „monetarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost“, ki so še naprej izvzete iz razkritja v skladu s členom 1(6) MiFIR. V skladu s tem „podatki o trgu“, ki jih Komisija določi v skladu s predlaganim členom 22b(2), in „ključni podatki o trgu“, ki bi jih CTP prodajali uporabnikom, ne bi zajemali podatkov iz poslov v okviru politik ESCB (kot so podatki o ceni, obsegu in času sklenitve).

4.   Ureditev preglednosti pred trgovanjem za lastniške vrednostne papirje: „nepregledno trgovanje“

ECB pozdravlja poenostavitev ureditve preglednosti pred trgovanjem za lastniške vrednostne papirje v predlagani uredbi, in sicer s tem, da se dvojna omejitev največjega obsega za opustitev pri referenčni ceni ali opustitev za posle, dogovorjene v pogajanjih, nadomešča z eno samo omejitvijo največjega obsega, določeno pri 7 % celotnega obsega poslov, izvršenih z ustreznim finančnim instrumentom v Uniji (7). S tem se poenostavlja ureditev preglednosti in zmanjšuje zapletenost spremljanja stopnje nepreglednega trgovanja. S predlagano nižjo omejitvijo obsega na ravni EU se želi nadomestiti odprava praga za posamezno mesto trgovanja, zato je splošni predlog namenjen povečanju preglednosti pred trgovanjem z lastniškimi vrednostnimi papirji. Hkrati je treba opozoriti, da je medsebojno vplivanje odprave omejitve največjega obsega za posamezno mesto trgovanja in znižanja največjega obsega na ravni EU zapleteno, saj se pričakujejo različne posledice teh predlaganih sprememb za preglednost. ECB zato predlaga, da se sistem preglednosti pred trgovanjem za lastniške vrednostne papirje, zlasti umerjanje omejitve obsega, redno pregleduje.

5.   Prepoved plačila za tok naročil

Predlog Komisije (8) vključuje dodatno omejitev plačil za tok naročil. Po mnenju ECB lahko plačila za tok naročil ovirajo učinkovitost trga in preglednost evropskih kapitalskih trgov.

6.   Odprava prostega dostopa za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi

Čeprav ECB načeloma podpira ukrepe, ki krepijo klirinške trge EU, je pomembno proučiti možne posledice odprave določbe o prostem dostopu za konkurenco, inovacije in integracijo trgov ter skrbno uravnotežiti potencialno konkurenčne cilje.

7.   Druge določbe uredbe MiFIR in njihov vpliv na tržne posle ECB/ESCB

Predlagana uredba ne posega v določbe uredbe MiFIR, ki v glavnem vplivajo na tržne posle ECB/ESCB. ECB pa ob tej priložnosti predlaga, da se glede na izkušnje ECB/ESCB z izvajanjem tržnih operacij na mestih trgovanja v EU besedilo nekaterih določb uredbe MiFIR dodatno izboljša.

7.1   Izvzetje poslov ESCB, ki se izvajajo v skladu s Statutom ESCB, iz zahtev uredbe MiFIR glede preglednosti

Po mnenju ECB bi bilo treba sedanje besedilo glede izvzetja poslov v okviru politike ESCB iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem (9) v skladu s členom 1(6) uredbe MiFIR spremeniti, tako da bi se namesto izvzetja poslov centralnih bank ESCB v okviru „monetarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost“, kar bi bilo nato treba dodatno opredeliti v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/583 (10), izvzetje razširilo tako, da bi izrecno veljalo za vse dejavnosti, ki jih centralne banke Eurosistema opravljajo v skladu s poglavjem IV Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). Po mnenju ECB mora nasprotna stranka centralne banke ESCB razkriti samo tiste vrste investicijskih poslov centralnih bank ESCB, ki so določene v členu 15, točki (a) in (c), Delegirane uredbe (EU) 2017/583. Te vrste poslov bi bilo treba izrecno določiti v spremenjenem členu 1(7) uredbe MiFIR in ne v Delegirani uredbi (EU) 2017/583.

7.2   Pooblastilo Komisije za razširitev izvzetja iz zahtev uredbe MiFIR glede preglednosti na druge centralne banke

Če bi bili vsi posli Eurosistema v skladu s poglavjem IV Statuta ESCB upravičeni do zgoraj navedenega razširjenega izvzetja iz člena 1(6) uredbe MiFIR, ne glede na to, katere druge centralne banke ali institucije uporabljajo te storitve, bi pooblastilo Komisije iz člena 1(9) uredbe MiFIR za razširitev področja uporabe izvzetja „na druge centralne banke“ postalo odvečno. Poleg tega ne bi bilo več potrebe po pooblastitvi organa ESMA za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki določajo „dejavnosti monetarne politike, politike zunanje izmenjave in politike finančne stabilnosti“. Posledično bi se lahko člen 1(8) in (9) uredbe MiFIR črtal.

7.3   Izvzetje poslov centralnih bank ESCB iz zahtev za poročanje upravljavcev mest trgovanja v skladu s členom 26(5) uredbe MiFIR

V skladu s členom 26(5) uredbe MiFIR morajo upravljavci mest trgovanja svojemu pristojnemu organu poročati o vseh poslih s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na njihovih platformah in ki jih prek njihovih sistemov izvršujejo nekatera podjetja. Sedanji mehanizem poročanja za mesta trgovanja v skladu s to določbo je dobro uveljavljen, pri čemer so vzpostavljene operativne ureditve za nemoteno poročanje podatkov o takih poslih. Mesta trgovanja imajo za namene poročanja evidence podrobnih podatkov o poslih ESCB, ki se izvršijo prek sistemov mesta trgovanja. V zvezi s tem ECB razume, da ni bil namen zakonodajalcev Unije, da bi zahteva glede poročanja iz člena 26(5) uredbe MiFIR zajemala posle centralnih bank ESCB. To razumevanje temelji na tem, da so centralne banke izrecno izvzete iz obveznosti poročanja v skladu z uredbo MiFIR in da tudi niso „podjetja“, temveč subjekti, ki izvajajo tržne operacije na podlagi svojih javnih pooblastil, tudi v skladu s Pogodbo. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba člen 26(5) v zvezi s tem dodatno pojasniti.

7.4   Ohranitev popolnega izvzetja poslov ESCB za financiranje z vrednostnimi papirji iz obveznosti nadzorniškega poročanja

ECB ugotavlja, da so posli ESCB za financiranje z vrednostnimi papirji sicer v celoti izvzeti iz Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter njenih obveznosti razkritja in poročanja (12), vendar pa Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 (13) določa, da se posli financiranja z vrednostnimi papirji (14), pri katerih je nasprotna stranka centralna banka ESCB, za namene člena 26 uredbe MiFIR štejejo za posle (15). Zato za te posle veljajo obveznosti poročanja iz člena 26 uredbe MiFIR. Delegirana uredba (EU) 2017/590 s tem vpliva na obveznosti poročanja v zvezi s takimi posli centralnih bank ESCB v skladu z uredbo MiFIR. Ta dejanska podrejenost prve ravni zakonodaje Unije drugi ravni zakonodaje Unije je v nasprotju z uveljavljenim pravnim načelom lex superior derogat legi inferiori (16), v skladu s katerim izvedbeni in delegirani akti Unije ne smejo biti v nasprotju s sekundarno zakonodajo Unije. ECB ob tej priložnosti poudarja, da bi bilo treba to protislovje popraviti v Delegirani uredbi (EU) 2017/590, četudi se predlogi, v zvezi s katerimi je bila ECB zaprošena za mnenje, nanjo ne nanašajo.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani EUR-Lex.

---

(1)  COM(2021) 727 final.

(2)  COM(2021) 726 final.

(3)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(4)  Glej člen 1(6), (7) in (9) ter člen 26(5) uredbe MiFIR.

(5)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(6)  Glej odstavek 5.2 mnenja Evropske centralne banke CON/2012/21 z dne 22. marca 2012 o: (i) predlogu direktive o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, (ii) predlogu uredbe o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (uredba o infrastrukturi evropskega trga) o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, (iii) predlogu direktive o kazenskih sankcijah za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo ter (iv) predlogu uredbe o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (UL C 161, 7.6.2012, str. 3). Vsa mnenja ECB so dostopna na spletni strani EUR-Lex.

(7)  Člen 1(4) predlagane uredbe, s katerim se spreminja člen 5 uredbe MiFIR.

(8)  Člen 1(26) predlagane uredbe, s katerim se vstavlja nov člen 39a.

(9)  Členi 8, 10, 18 in 21 uredbe MiFIR.

(10)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti (UL L 87, 31.3.2017, str. 229).

(11)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(12)  Člen 2(2), točka (a), in člen 2(3) Uredbe (EU) 2015/2365.

(13)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom (UL L 87, 31.3.2017, str. 449).

(14)  Kakor so opredeljeni v členu 3(11) Uredbe (EU) št. 2015/2365.

(15)  Glej člen 2(5), drugi pododstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/590.

(16)  Pravno načelo, da pravni akt, ki je v hierarhiji pravnih norm višje, prevlada nad pravnim aktom, ki je v tej hierarhiji nižje.

Obvestilo osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta (SZVP) 2015/1333, kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2022/1315, in Uredbe Sveta (EU) 2016/44, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/1308, o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji

(2022/C 286/04)

Osebe in subjekte, uvrščene na sezname v prilogah II in IV k Sklepu Sveta (SZVP) 2015/1333 (1), kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2022/1315 (2), in Prilogi III k Uredbi Sveta (EU) 2016/44 (3), kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/1308 (4), o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji, obveščamo o naslednjem.

Zadevne osebe in subjekte obveščamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, kot so navedeni na spletnih straneh iz Priloge IV k Uredbi (EU) 2016/44, vložijo prošnjo za dovoljenje za uporabo zamrznjenih sredstev za nujne potrebe ali natančno določena plačila (glej člen 8 Uredbe).

Zadevne osebe in subjekti lahko prošnjo za vnovično preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedeni seznam skupaj z dokazili pošljejo Svetu do 15. maja 2023. Vse tovrstne prošnje je treba poslati na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

Belgique/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Vse prejete pripombe bo Svet upošteval pri rednem pregledu seznama oseb in subjektov, ki ga bo opravil v skladu s členom 17(2) Sklepa (SZVP) 2015/1333 in členom 21(6) Uredbe (EU) 2016/44.

Zadevne osebe in subjekte obveščamo tudi, da lahko odločitev Sveta izpodbijajo na Splošnem sodišču Evropske unije v skladu s pogoji iz drugega odstavka člena 275 ter četrtega in šestega odstavka člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

---

(1)  UL L 206, 1.8.2015, str. 34.

(2)  UL L 198, 27.7.2022, str. 19.

(3)  UL L 12, 19.1.2016, str. 1.

(4)  UL L 198, 27.7.2022, str. 1.

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta (SZVP) 2015/1333 in Uredbi Sveta (EU) 2016/44 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji

(2022/C 286/05)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (1) obveščamo o naslednjem:

Pravno podlago za ta postopek obdelave predstavljata Sklep Sveta (SZVP) 2015/1333 (2), kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2022/1315 (3), in Uredba Sveta (EU) 2016/44 (4), kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/1308 (5).

Za ta postopek obdelave je odgovorna služba RELEX.1 v Generalnem direktoratu za zunanje odnose (RELEX) generalnega sekretariata Sveta (GSS), katerega naslov je:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

Belgique/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu.

Namen postopka obdelave je vzpostavitev in posodobitev seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom (SZVP) 2015/1333, kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom (SZVP) 2022/1315, in Uredbo (EU) 2016/44, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/1308

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v Sklepu (SZVP) 2015/1333 in Uredbi (EU) 2016/44.

Zbrani osebni podatki vključujejo potrebne podatke za pravilno identifikacijo zadevne osebe in utemeljitev ter katere koli druge podatke v zvezi s tem.

Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko sporočijo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.

Brez poseganja v omejitve iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 bo na uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so pravica dostopa ter pravica do popravka ali do ugovora, odgovorjeno v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

Osebni podatki se bodo hranili pet let od dne, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ali ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali za čas trajanja sojenja, če se je to že začelo.

Brez poseganja v katero koli pravno, upravno ali izvensodno sredstvo lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).

---

(1)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2)  UL L 206, 1.8.2015, str. 34.

(3)  UL L 198, 27.7.2022, str. 19.

(4)  UL L 12, 19.1.2016, str. 1.

(5)  UL L 198, 27.7.2022, str. 1.

Obvestilo nekaterim osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge k Sklepu Sveta (SZVP) 2018/1544 in Priloge I k Uredbi Sveta (EU) 2018/1542 o omejevalnih ukrepih proti širjenju in uporabi kemičnega orožja

(2022/C 286/06)

Sergeja Ivanoviča MENJAILA (št. 12 – Sergei Ivanovich MENYAILO) s seznama v Prilogi k Sklepu Sveta (SZVP) 2018/1544 (1) in v Prilogi I k Uredbi (EU) 2018/1542 (2) o omejevalnih ukrepih proti širjenju in uporabi kemičnega orožja, obveščamo o naslednjem:

Svet namerava omejevalne ukrepe proti navedeni osebi ohraniti, vendar s spremenjenimi utemeljitvami. To osebo obveščamo, da lahko do 3. avgusta 2022 Svetu pošlje zahtevo za pridobitev predvidene utemeljitve za njeno uvrstitev na seznam, in sicer na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Zadevna oseba lahko Svetu na zgornji naslov kadar koli pošlje zahtevek, da se odločitev, na podlagi katere je bila uvrščena na seznam in je na njem ostala, ponovno preuči, temu zahtevku pa lahko priloži dokazila. Ti zahtevki bodo obravnavani, ko bodo prejeti. V zvezi s tem zadevno osebo opozarjamo, da Svet seznam redno pregleduje v skladu s členom 8 Sklepa (SZVP) 2018/1544.

---

(1)  OJ L 259, 16.10.2018, p. 25.

(2)  OJ L 259, 16.10.2018, p. 12.

Menjalni tečaji eura (1)

26. julij 2022

(2022/C 286/07)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0124
JPY	japonski jen	138,35
DKK	danska krona	7,4449
GBP	funt šterling	0,84558
SEK	švedska krona	10,4445
CHF	švicarski frank	0,9765
ISK	islandska krona	139,10
NOK	norveška krona	10,0105
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,607
HUF	madžarski forint	400,99
PLN	poljski zlot	4,7420
RON	romunski leu	4,9324
TRY	turška lira	18,0705
AUD	avstralski dolar	1,4605
CAD	kanadski dolar	1,3035
HKD	hongkonški dolar	7,9466
NZD	novozelandski dolar	1,6235
SGD	singapurski dolar	1,4066
KRW	južnokorejski won	1 326,65
ZAR	južnoafriški rand	17,0870
CNY	kitajski juan	6,8451
HRK	hrvaška kuna	7,5145
IDR	indonezijska rupija	15 185,27
MYR	malezijski ringit	4,5113
PHP	filipinski peso	56,160
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,180
BRL	brazilski real	5,4437
MXN	mehiški peso	20,7845
INR	indijska rupija	80,8050

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Mnenje svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka z dne 21. januarja 2022 o osnutku sklepa v zadevi AT.39839 – Telefónica in Portugal Telecom

Država poročevalka: Belgija

(2022/C 286/08)

Končno poročilo pooblaščenke za zaslišanje (1)

AT.39839 – Telefónica in Portugal Telecom (sprememba)

(2022/C 286/09)

Osnutek sklepa, naslovljen na (a) Telefónica, SA (v nadaljevanju: Telefónica) in (b) Pharol SGPS, SA (v nadaljevanju: Pharol) (2), je drugi sklep v tem postopku. Prvi sklep v tej zadevi je bil sprejet leta 2013 (v nadaljnjem besedilu: sklep iz leta 2013), Splošno sodišče pa ga je leta 2016 razglasilo za delno ničnega (3). Sodišče je leta 2017 potrdilo sodbo Splošnega sodišča (4).

Čeprav je Splošno sodišče potrdilo ugotovitev Komisije o kršitvi člena 101 PDEU v sklepu iz leta 2013, je člen 2 sklepa iz leta 2013 razglasilo za ničnega. Po mnenju Splošnega sodišča bi morala Komisija v sklepu iz leta 2013 vrednost prodaje, ki je neposredno ali posredno povezana s kršitvijo, določiti na podlagi gradiva, ki sta ga predložili podjetji Telefónica in Pharol v zvezi z neobstojem potencialne konkurence med njima glede nekaterih storitev.

POSTOPEK

Po sodbah Splošnega sodišča in sodbi Sodišča je Komisija podjetjema Telefónica in Pharol poslala več zahtev po informacijah, da bi nadalje določila vrednost prodaje, neposredno ali posredno povezane s kršitvijo, ob upoštevanju ugotovitev Splošnega sodišča.

Komisija je 23. julija 2019 in 5. novembra 2019 podjetjema Telefónica in Pharol poslala dopis o dejstvih, v katerem ju je obvestila, da namerava sprejeti nov sklep v skladu s členom 23 Uredbe št. 1/2003 (5), s katerim bo vsakemu od njiju naložila globo zaradi kršitve člena 101 PDEU, kot je določeno v členu 1 sklepa iz leta 2013. Novi sklep bi spremenil sklep iz leta 2013 ob upoštevanju sodb Splošnega sodišča in sodbe Sodišča.

Podjetji Telefónica in Pharol sta svoji stališči o dopisu o dejstvih predložili 18. oktobra 2019 oziroma 10. januarja 2020. Podjetje Telefónica je 22. junija in 4. avgusta 2020 predložilo dodatna stališča.

POSTOPKOVNA VPRAŠANJA PODJETJA TELEFÓNICA

a)   Domnevna potreba po novem obvestilu o nasprotovanju in ustnem zaslišanju

Podjetje Telefónica je v odgovoru na dopis o dejstvih zahtevalo novo obvestilo o nasprotovanju in novo ustno zaslišanje (6), pri čemer je trdilo, da bi bil glede na vsebino dopisa o dejstvih in predloge v njem ustrezen ukrep Komisije, da izda novo obvestilo o nasprotovanju in podjetju Telefónica odobri ustno zaslišanje v navzočnosti predstavnikov držav članic v skladu s postopkom in ob upoštevanju procesnih jamstev iz Uredbe št. 1/2003 (7). Podjetje Telefónica te zahteve ni pojasnilo, vendar je izpostavilo podobnost s sodbo v zadevi Toshiba, pri čemer je trdilo, da analiza obstoja potencialne konkurence med podjetjema PT in Telefónica na vsakem od trgov in storitev, na katere se je skliceval dopis o dejstvih, vpliva na bistvene vidike presoje parametrov za izračun zneska globe, naložene podjetju Telefónica (8).

Zdi se, da je podjetje Telefónica trdilo, da je opravičeno do obvestila o nasprotovanju in ustnega zaslišanja, ker je dopis o dejstvih vseboval ključne vidike presoje parametrov za izračun zneska globe. Vendar pristop podjetja Telefónica nima podlage v sodni praksi.

Prvič, v zvezi s tem je treba spomniti, da razglasitev ničnosti akta Unije ne vpliva nujno na pripravljalna dejanja, saj se lahko postopek za nadomestitev akta, razglašenega za ničnega, načeloma nadaljuje prav od tam, kjer je nastala nezakonitost. Če se ugotovi, da razglasitev ničnosti ne vpliva na veljavnost predhodnih postopkovnih aktov, Komisija zgolj zaradi te razglasitve ničnosti zadevnim podjetjem ni dolžna poslati novega obvestila o nasprotovanju (9). V obravnavanem primeru se zdi, da podjetje Telefónica ne trdi, da se je napaka, ugotovljena v sodbah Splošnega sodišča, nanašala na očitke, ki so bili podjetju Telefónica predloženi leta 2011 pred sprejetjem sklepa iz leta 2013 (10).

Drugič, novi osnutek sklepa se nanaša le na podroben izračun zneska glob, zlasti vrednosti prodaje. Kot je pravilno poudarjeno v odstavkih 23–26 osnutka sklepa, Komisija ne navaja nobenih novih očitkov, podjetje Telefónica pa ne trdi, da je dopis o dejstvih vseboval take očitke.

Tretjič, v delu, v katerem podjetje Telefónica očita, da ni bilo novega ustnega zaslišanja, je treba opozoriti, da pravica do izjave ne pomeni, da je treba zadevni osebi dati možnost, da ustno izrazi svoje stališče, saj možnost predložitve pisnih pripomb prav tako omogoča spoštovanje te pravice (11). Podjetje Telefónica je imelo možnost, da se pisno odzove na dopis o dejstvih in Komisiji predloži več dodatnih stališč.

Glede na navedeno menim, da stališče podjetja Telefónica, da bi Komisija morala izdati novo obvestilo o nasprotovanju in odobriti novo ustno zaslišanje, ni upravičeno.

b)   Trditev podjetja Telefónica, da bi bilo povečanje vrednosti prodaje v nasprotju z Listino o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina)

Kolikor so v osnutku sklepa za določitev vrednosti prodaje uporabljeni popravljeni referenčni podatki, podjetje Telefónica trdi, da je povečanje vrednosti prodaje v novem sklepu v nasprotju s členom 47 Listine (12). V skladu s tem členom namreč sodne odločbe ne morejo postati brezpredmetne zaradi aktov upravnih organov, ki jih morajo izvršiti. Podjetje Telefónica meni, da bi bil s pristopom Komisije učinek sodbe popolnoma odpravljen (13), kar bi povzročilo tveganje za vsakega prihodnjega pritožnika, ki bi razmišljal o vložitvi ničnostne tožbe.

Glede na to, da se znesek globe, določen v osnutku sklepa, ne poveča v primerjavi s sklepom iz leta 2013, ne gre za kršitev člena 47 Listine, kot izhaja iz pritožbe podjetja Telefónica na sklep iz leta 2013.

SKLEP

Menim, da je bila pravica do zaslišanja vseh strank v postopku v tej zadevi spoštovana.

---

(1)  V skladu s členoma 16 in 17 Sklepa 2011/695/EU predsednika Evropske komisije z dne 13. oktobra 2011 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 275, 20.10.2011, str. 29); v nadaljnjem besedilu: (Sklep 2011/695/EU).

(2)  Podjetje Portugal Telecom SGPS, SA (v nadaljnjem besedilu: PT), prvotni naslovnik sklepa iz leta 2013, se je leta 2015 preimenovalo v Pharol.

(3)  Zadevi Telefónica SA/Evropska komisija, T-216/13, in Portugal Telecom SGPS SA/Evropska komisija, T-208/13 (v nadaljnjem besedilu: sodbi Splošnega sodišča).

(4)  Zadeva Telefónica SA/Evropska komisija, C-487/16 P (v nadaljnjem besedilu: sodba Sodišča). Podjetje Pharol se ni pritožilo zoper sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-208/13.

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(6)  Podjetje Pharol ni vložilo tovrstne zahteve.

(7)  Odgovor podjetja Telefónica na dopis o dejstvih, odstavek 9.

(8)  Odgovor podjetja Telefónica na dopis o dejstvih, opomba 8.

(9)  Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi/Komisija, C-238/99 P, C-244/99 P, C-245/99 P, C-247/99 P, C-250/99 P do C-252/99 P in C-254/99 P, ECLI:EU:C:2002:582, točke 73 do 75 in točki 80 ter 81.

(10)  Glej Toshiba/Komisija, C-180/16 P, ECLI:EU:C:2017:520, točka 28.

(11)  HeidelbergCement AG in Schwenk Zement KG/Komisija, T-380/17, ECLI:EU:T:2020:471, točka 634.

(12)  Odgovor podjetja Telefónica na dopis o dejstvih, odstavki 37 do 42.

(13)  Odgovor podjetja Telefónica na dopis o dejstvih, odstavek 38.

Povzetek Sklepa Komisije

z dne 25. januarja 2022

o spremembi Sklepa C(2013) 306 final o postopku na podlagi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(Zadeva AT.39839 – Telefónica in Portugal Telecom)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 324)

(Besedilo v angleškem in portugalskem jeziku je edino verodostojno)

(2022/C 286/10)

Komisija je 25. januarja 2022 sprejela sklep v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija v skladu z določbami člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) v tem povzetku objavlja imena strank in glavno vsebino sklepa, vključno z vsemi naloženimi sankcijami, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti.

1.   UVOD

(1)

Komisija je 23. januarja 2013 sprejela sklep, s katerim je podjetjema Telefónica in Portugal Telecom naložila globo zaradi sklenitve sporazuma o prepovedi konkurence s ciljem omejevanja konkurence na notranjem trgu in s tem kršitve člena 101 PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep iz leta 2013). Splošno sodišče je v sodbah z dne 28. junija 2016 (2) (pozneje potrjenih s sodbo Sodišča z dne 13. decembra 2017) potrdilo utemeljitev Komisije v zvezi s kršitvijo v njenem sklepu, vendar je globi, ki ju je naložila Komisija, razglasilo za nični. Sklep v skladu s sodbami Sodišča določa storitve, za katere podjetji Telefónica in Portugal Telecom v času kršitve nista bili v potencialni konkurenci, in jih izključuje iz izračuna glob.

2.   POSTOPEK

(2)

Komisija je v sklepu z dne 23. januarja 2013 ugotovila, da sta podjetji Telefónica in Portugal Telecom kršili člen 101 PDEU s tem, ko sta sodelovali pri sporazumu o prepovedi konkurence, vključenem kot klavzula devet sporazuma o nakupu delnic, ki sta ga sklenili 28. julija 2010 v okviru pridobitve izključnega nadzora nad brazilskim operaterjem mobilnih storitev Vivo s strani podjetja Telefónica.

(3)

Za to kršitev je Komisija v skladu s členom 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 podjetju Telefónica naložila globo v višini 66 894 000 EUR, podjetju Portugal Telecom pa v višini 12 290 000 EUR.

(4)

Podjetji Telefónica in Portugal Telecom sta se zoper sklep Komisije pritožili pri Splošnem sodišču. Splošno sodišče je v sodbah z dne 28. junija 2016 potrdilo ugotovitev Komisije iz člena 1 sklepa Komisije, da sta podjetji Telefónica in Portugal Telecom s sodelovanjem pri sporazumu o prepovedi konkurence kršili člen 101 PDEU od 27. septembra 2010 do 4. februarja 2011.

(5)

Kar zadeva naložitev glob, je Splošno sodišče člen 2 sklepa Komisije razglasilo za ničnega v delu, v katerem je bil znesek glob določen na podlagi vrednosti prodaje, ki jo je upoštevala Komisija.

(6)

Podjetje Telefónica se je zoper sodbo Telefónica pritožila. Sodišče je 13. decembra 2017 izdalo sodbo v zadevi Telefónica SA/Evropska komisija, C-487/16 P, s katero je zavrnilo pritožbo podjetja Telefónica. Podjetje Pharol se zoper sodbo PT ni pritožilo.

3.   DEJSTVA

(7)

Položaj, v katerem ugotovitev Komisije o kršitvi ostane veljavna in pravnomočna, medtem ko sta bili globi za to kršitev razglašeni za nični, bi bilo treba popraviti z novim sklepom na podlagi člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 v zvezi s kršitvijo člena 101 PDEU s strani podjetij Telefónica in Portugal Telecom, ugotovljeno v sklepu iz leta 2013.

(8)

Komisija se pri izračunu globe opira na presojo dejstev, ugotovljenih v sklepu iz leta 2013. Hkrati uporablja načela, določena v sodbah Splošnega sodišča v zvezi z obveznostjo Komisije, da na podlagi elementov, ki sta jih predložili stranki, določi storitve, za katere stranki v obdobju uporabe klavzule o prepovedi konkurence nista bili v potencialni konkurenci na Iberskem polotoku. Komisija torej te storitve pri izračunu glob izključuje iz vrednosti prodaje.

(9)

Poleg tega je Komisija v sedanjem postopku ponovnega izračuna glob odkrila več napačnih izračunov podjetja Telefónica glede njegove vrednosti prodaje, kar je nazadnje vplivalo na izračun glob v sklepu iz leta 2013.

(10)

Take računske napake ne smejo ostati neobravnavane. Če ne bi bila popravljena, bi vrednost prodaje ostala napačna in neupravičeno nizka, posledica pa bi bila globa, izračunana na podlagi napačnih informacij. Zato se je Komisija oprla na nove revidirane podatke, ki jih je podjetje Telefónica predložilo med sedanjo preiskavo, da bi v svojem sklepu določila pravilno vrednost prodaje.

(11)

Komisija v novem sklepu odšteje vrednost prodaje storitev, za katere meni, da med pogodbenicama v obdobju uporabe klavzule o prepovedi konkurence ni bilo potencialne konkurence.

(12)

Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 21. januarja 2022 izdal pozitivno mnenje. Sklep je bil sprejet 25. januarja 2022.

4.   PRAVNA PRESOJA

4.1.   Potencialna konkurenca

(13)

Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso (3) meni, da so v sporazumih o razdelitvi trga, kot je sporazum, na katerega se nanaša ta sklep, dokazni standard za oceno potencialne konkurence „nepremostljive ovire za vstop“. Hkrati Komisija v tem primeru uporablja strožji pristop, kot se zahteva, in preverja, ali možnost vstopa na trg ni bila zgolj hipotetična, pri čemer upošteva posebne okoliščine različnih trgov ali storitev.

(14)

Zato so storitve, za katere Komisija meni, da med pogodbenicama v obdobju uporabe klavzule o prepovedi konkurence ni bilo potencialne konkurence, naslednje: A) za podjetje Telefónica: (i) veleprodajni (fizični) dostop do omrežne infrastrukture (LLU); (ii) univerzalne storitve; (iii) storitve SIRDEE (digitalni radijski sistem za javno varnost); ter (iv) nekatere storitve, ki so del fiksnih komunikacijskih storitev na javnih površinah in jih zagotavlja podjetje Telefónica (plačilne storitve, prodaja defibrilatorjev in najem rešitev za oglaševanje na prostem). B) za podjetje Pharol: (i) veleprodajni (fizični) dostop do omrežne infrastrukture (LLU); (ii) veleprodajne storitve digitalnega televizijskega oddajanja; ter (iii) veleprodajne storitve analognega prizemnega televizijskega oddajanja.

5.   GLOBE

(15)

Komisija v zvezi s težo kršitve za izračun globe, trajanjem kršitve, deležem vrednosti prodaje, ki ga je treba upoštevati, ter obstojem oteževalnih in olajševalnih okoliščin uporablja enake premisleke kot leta 2013.

(16)

Prilagojeni osnovni znesek ne presega 10 % skupnega prometa podjetja Telefónica v letu 2020. Podjetje Pharol po vrsti zaporednih transakcij in reorganizacije znotraj podjetja v letu 2020 ni doseglo nobenega prometa, kar ne odraža ustrezno njegove gospodarske teže. Komisija ugotavlja, kot zahteva sodna praksa, da promet podjetja Pharol v letu 2013, ki je zadnje polno leto običajne gospodarske dejavnosti podjetja Pharol v obdobju dvanajstih mesecev (4), najbolje odraža dejanski gospodarski položaj podjetja Pharol in zagotavlja zadosten odvračilni učinek. Prilagojeni osnovni znesek ne presega 10 % skupnega prometa podjetja Pharol v poslovnem letu 2013.

(17)

Čeprav so napake v zvezi z vrednostjo prodaje podjetja Telefónica posledica njegovih lastnih napačnih izračunov, Komisija teh napak v zvezi z vrednostjo prodaje ne bi odkrila in zato ne bi mogla zvišati globe, če Splošno sodišče glob iz sklepa iz leta 2013 ne bi razglasilo za nične. V teh okoliščinah in glede na razmeroma skromen vpliv teh napak na višino globe ter dejstvo, da je od nastanka napak (12. september 2012) preteklo že veliko časa, Komisija meni, da lahko v tem konkretnem primeru razumno uporabi svojo diskrecijsko pravico v skladu s točko 37 Smernic o načinu določanja glob (5) za znižanje globe podjetju Telefónica na raven, določeno v sklepu iz leta 2013.

(18)

Končni znesek posameznih glob, naloženih v skladu s členom 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003, je torej naslednji: Udeleženec Skupna globa (v EUR) Telefónica 66 894 000 Pharol 12 146 000

---

(1)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 411/2004 (UL L 68, 6.3.2004, str. 1).

(2)  Zadevi Telefónica SA/Evropska komisija, T-216/13 (v nadaljnjem besedilu: sodba Telefónica), in Portugal Telecom SGPS SA/Evropska komisija, T-208/13 (v nadaljnjem besedilu: sodba PT).

(3)  Sodba Telefónica, točka 221, in sodba PT, točka 181; zadeva Servier SAS in drugi/Evropska komisija, T-691/14, ECLI:EU:T:2018:922, točke 319, 327 in 328, ter sodba Splošnega sodišča z dne 21. maja 2014 v zadevi Toshiba Corp./Evropska komisija, T-519/09, ECLI:EU:T:2014:263, točka 231.

(4)  Kot je navedeno na primer v sodbi Splošnega sodišča z dne 28. aprila 2010 v zadevah Gütermann in Zwicky/Evropska komisija, T-456/05 in T-457/05, ECLI:EU:T:2010:168, točke 94–103, in drugih sklicevanjih na to sodbo.

(5)  „V teh smernicah je predstavljena splošna metodologija za določanje glob, vendar lahko Komisija zaradi posebnosti posamezne zadeve ali potrebe po zagotavljanju odvračilnega učinka v posamezni zadevi utemeljeno odstopi od te metodologije ali omejitev, določenih v točki 21.“

Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (1)

(2022/C 286/11)

Objava seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (2), temelji na informacijah, ki jih Komisiji sporočijo države članice v skladu s členom 39 Zakonika o schengenskih mejah.

Poleg objave v Uradnem listu je na voljo posodobitev na spletišču Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve.

SEZNAM MEJNIH PREHODOV

NEMČIJA

Sprememba informacij, objavljenih v UL C 201, 18.5.2022, str. 82.

Pristanišča severnega morja

(1)

Borkum

(2)

Brake

(3)

Brunsbüttel

(4)

Büsum

(5)

Bützflether Sand

(6)

Bremen

(7)

Bremerhaven

(8)

Cuxhaven

(9)

Eckwarderhörne

(10)

Elsfleth

(11)

Emden

(12)

Fedderwardersiel

(13)

Glückstadt

(14)

Hamburg

(15)

Hamburg-Neuenfelde

(16)

Herbrum

(17)

Helgoland

(18)

Horumersiel

(19)

Husum

(20)

Juist

(21)

Leer

(22)

Lemwerder

(23)

List/Sylt

(24)

Neuharlingersiel

(25)

Norddeich

(26)

Nordenham

(27)

Otterndorf

(28)

Papenburg

(29)

Spiekeroog

(30)

Stade

(31)

Stadersand

(32)

Varel

(33)

Wangerooge

(34)

Wedel

(35)

Weener

(36)

Westeraccumersiel

(37)

Wewelsfleth

(38)

Wilhelmshaven

Baltiška pristanišča

(1)

Eckernförde (Pristaniški objekti nemške zvezne mornarice)

(2)

Flensburg-pristanišča

(3)

Greifswald-Ladebow pristanišča

(4)

Jägersberg (Pristaniški objekti nemške zvezne mornarice)

(5)

Kiel

(6)

Kiel (Pristaniški objekti nemške zvezne mornarice)

(7)

Kiel-Holtenau

(8)

Lubmin

(9)

Lübeck

(10)

Lübeck-Travemünde

(11)

Mukran

(12)

Neustadt

(13)

Puttgarden

(14)

Rendsburg

(15)

pristanišče Rostock (združitev pristanišč Warnemünde in Rostock-Überseehafen)

(16)

Sassnitz

(17)

Stralsund

(18)

Surendorf (Pristaniški objekti nemške zvezne mornarice)

(19)

Vierow

(20)

Wismar

(21)

Wolgast

ODERHAFF

(1)

Ueckermünde

Letališča, aerodromi, zračna območja

V ZVEZNI DEŽELI BADEN-WÜRTTEMBERG

(1)

Aalen-Heidenheim-Elchingen

(2)

Baden Airport Karlsruhe Baden-Baden

(3)

Donaueschingen-Villingen

(4)

Freiburg/Brg.

(5)

Friedrichshafen-Löwental

(6)

Heubach (Krs. Schwäb. Gmünd)

(7)

Lahr

(8)

Laupheim

(9)

Leutkirch-Unterzeil

(10)

Mannheim-City

(11)

Mengen

(12)

Niederstetten

(13)

Schwäbisch Hall

(14)

Stuttgart

V ZVEZNI DEŽELI BAVARSKA

(1)

Aschaffenburg

(2)

Augsburg-Mühlhausen

(3)

Bayreuth – Bindlacher Berg

(4)

Coburg-Brandebsteinsebene

(5)

Giebelstadt

(6)

Hassfurth-Mainwiesen

(7)

Hof-Plauen

(8)

Ingolstadt

(9)

Landshut-Ellermühle

(10)

Lechfeld

(11)

Memmingerberg

(12)

München „Franz Joseph Strauß“

(13)

Neuburg

(14)

Nürnberg

(15)

Oberpfaffenhofen

(16)

Roth

(17)

Straubing-Wallmühle

V ZVEZNI DEŽELI BERLIN

(1)

Berlin-Tegel

V ZVEZNI DEŽELI BRANDENBURG

(1)

Berlin Brandenburg „Willy Brandt“

(2)

Schönhagen

V ZVEZNI DEŽELI BREMEN

(1)

Bremen

V ZVEZNI DEŽELI HAMBURG

(1)

Hamburg

V ZVEZNI DEŽELI HESSEN

(1)

Allendorf/Eder

(2)

Egelsbach

(3)

Frankfurt/Main

(4)

Fritzlar

(5)

Kassel-Calden

(6)

Reichelsheim

V ZVEZNI DEŽELI MECKLENBURG-VORPOMMERN

(1)

Neubrandenburg-Trollenhagen

(2)

Rostock-Laage

V ZVEZNI DEŽELI SPODNJA SAŠKA

(1)

Borkum

(2)

Braunschweig-Waggum

(3)

Bückeburg-Achum

(4)

Celle

(5)

Damme/Dümmer-See

(6)

Diepholz

(7)

Emden

(8)

Fassberg

(9)

Ganderkesee

(10)

Hannover

(11)

Leer-Nüttermoor

(12)

Norderney

(13)

Nordholz

(14)

Osnabrück-Atterheide

(15)

Wangerooge

(16)

Wilhelmshaven-Mariensiel

(17)

Wittmundhafen

(18)

Wunstorf

V ZVEZNI DEŽELI SEVERNO PORENJE-VESTFALIJA

(1)

Aachen-Merzbrück

(2)

Arnsberg

(3)

Bielefeld-Windelsbleiche

(4)

Bonn-Hardthöhe

(5)

Dortmund-Wickede

(6)

Düsseldorf

(7)

Essen-Mülheim

(8)

Bonn Hangelar

(9)

Köln/Bonn

(10)

Marl/Loemühle

(11)

Mönchengladbach

(12)

Münster-Osnabrück

(13)

Nörvenich

(14)

Paderborn-Lippstadt

(15)

Porta Westfalica

(16)

Rheine-Bentlage

(17)

Siegerland

(18)

Stadtlohn-Wenningfeld

(19)

Weeze-Lahrbruch

V ZVEZNI DEŽELI PORENJE-PFALZ

(1)

Büchel

(2)

Föhren

(3)

Hahn

(4)

Koblenz-Winningen

(5)

Mainz-Finthen

(6)

Pirmasens-Pottschütthöhe

(7)

Ramstein (zračno oporišče ZDA)

(8)

Speyer

(9)

Spangdahlem (zračno oporišče ZDA)

(10)

Zweibrücken

V ZVEZNI DEŽELI POSARJE

(1)

Saarbrücken-Ensheim

(2)

Saarlouis/Düren

V ZVEZNI DEŽELI SAŠKA

(1)

Dresden

(2)

Leipzig-Halle

(3)

Rothenburg/Oberlausitz

V ZVEZNI DEŽELI SAŠKA-ANHALT

(1)

Cochstedt

(2)

Magdeburg

V ZVEZNI DEŽELI SCHLESWIG-HOLSTEIN

(1)

Helgoland-Düne

(2)

Hohn

(3)

Kiel-Holtenau

(4)

Lübeck-Blankensee

(5)

Schleswig/Jagel

(6)

Westerland/Sylt

V ZVEZNI DEŽELI TURINGIJA

(1)

Altenburg-Nobitz

(2)

Erfurt-Weimar

Seznam prejšnjih objav

UL C 247 z dne 13.10.2006, str. 25

UL C 77 z dne 5.4.2007, str. 11

UL C 153 z dne 6.7.2007, str. 22

UL C 164 z dne 18.7.2008, str. 45

UL C 316 z dne 28.12.2007, str. 1

UL C 134 z dne 31.5.2008, str. 16

UL C 177 z dne 12.7.2008, str. 9

UL C 200 z dne 6.8.2008, str. 10

UL C 331 z dne 31.12.2008, str. 13

UL C 3 z dne 8.1.2009, str. 10

UL C 37 z dne 14.2.2009, str. 10

UL C 64 z dne 19.3.2009, str. 20

UL C 99 z dne 30.4.2009, str. 7

UL C 229 z dne 23.9.2009, str. 28

UL C 263 z dne 5.11.2009, str. 22

UL C 298 z dne 8.12.2009, str. 17

UL C 74 z dne 24.3.2010, str. 13

UL C 326 z dne 3.12.2010, str. 17

UL C 355 z dne 29.12.2010, str. 34

UL C 22 z dne 22.1.2011, str. 22

UL C 37 z dne 5.2.2011, str. 12

UL C 149 z dne 20.5.2011, str. 8

UL C 190 z dne 30.6.2011, str. 17

UL C 203 z dne 9.7.2011, str. 14

UL C 210 z dne 16.7.2011, str. 30

UL C 271 z dne 14.9.2011, str. 18

UL C 356 z dne 6.12.2011, str. 12

UL C 111 z dne 18.4.2012, str. 3

UL C 183 z dne 23.6.2012, str. 7

UL C 313 z dne 17.10.2012, str. 11

UL C 394 z dne 20.12.2012, str. 22

UL C 51 z dne 22.2.2013, str. 9

UL C 167 z dne 13.6.2013, str. 9

UL C 242 z dne 23.8.2013, str. 2

UL C 275 z dne 24.9.2013, str. 7

UL C 314 z dne 29.10.2013, str. 5

UL C 324 z dne 9.11.2013, str. 6

UL C 57 z dne 28.2.2014, str. 4

UL C 167 z dne 4.6.2014, str. 9

UL C 244 z dne 26.7.2014, str. 22

UL C 332 z dne 24.9.2014, str. 12

UL C 420 z dne 22.11.2014, str. 9

UL C 72 z dne 28.2.2015, str. 17

UL C 126 z dne 18.4.2015, str. 10

UL C 229 z dne 14.7.2015, str. 5

UL C 341 z dne 16.10.2015, str. 19

UL C 84 z dne 4.3.2016, str. 2

UL C 236 z dne 30.6.2016, str. 6

UL C 278 z dne 30.7.2016, str. 47

UL C 331 z dne 9.9.2016, str. 2

UL C 401 z dne 29.10.2016, str. 4

UL C 484 z dne 24.12.2016, str. 30

UL C 32 z dne 1.2.2017, str. 4

UL C 74 z dne 10.3.2017, str. 9

UL C 120 z dne 13.4.2017, str. 17

UL C 152 z dne 16.5.2017, str. 5

UL C 411 z dne 2.12.2017, str. 10

UL C 31 z dne 27.1.2018, str. 12

UL C 261 z dne 25.7.2018, str. 6

UL C 264 z dne 26.7.2018, str. 8

UL C 368 z dne 11.10.2018, str. 4

UL C 459 z dne 20.12.2018, str. 40

UL C 43 z dne 4.2.2019, str. 2

UL C 64 z dne 27.2.2020, str. 17

UL C 231 z dne 14.7.2020, str. 2

UL C 58 z dne 18.2.2021, str. 35

UL C 81 z dne 10.3.2021, str. 27

UL C 184 z dne 12.5.2021, str. 8

UL C 219 z dne 9.6.2021, str. 9

UL C 279 z dne 13.7.2021, str. 4

UL C 290 z dne 20.7.2021, str. 10

UL C 380 z dne 20.9.2021, str. 3

UL C 483 z dne 1.12.2021, str. 19

UL C 201 z dne 18.5.2022, str. 82

UL C 229 z dne 14.6.2022, str. 8

UL C 241 z dne 24.6.2022, str. 6

---

(1)  Glej seznam prejšnjih objav na koncu dokumenta.

(2)  UL L 77, 23.3.2016, str. 1.

Objava vloge za spremembo specifikacije za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2022/C 286/12)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„Comtés Rhodaniens“

PGI-FR-A1230-AM02

Datum vloge: 23. september 2016

1.   Predpisi, ki se uporabljajo za spremembo

Člen 105 Uredbe št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1.   Geografsko območje

Točka 4 poglavja I specifikacije proizvoda je bila dopolnjena zaradi pojasnitve opisa geografskega območja in popravka vsebinskih napak.

V prejšnji nacionalni zakonodaji je bilo geografsko območje proizvodnje navedeno s seznamom kantonov. Kantoni so volilna okrožja, ki sestavljajo občine, in se lahko sčasoma spreminjajo. Zato je bilo odločeno, da se v specifikaciji proizvoda podrobno navedejo zadevne občine, pri tem prenosu pa se je nastalo nekaj vsebinskih napak, ki jih je treba popraviti.

Opis geografskega območja je spremenjen v seznam občin po uradnem geografskem kodeksu, ki je nacionalna referenca, s katero je bilo mogoče pripraviti te sezname. To omogoča boljši pregled nad morebitnimi spremembami.

Opis geografskega območja v obliki seznama občin je vključen v točko „Razmejeno geografsko območje“ enotnega dokumenta.

2.2.   Nacionalne zahteve in zahteve Skupnosti – glavne točke, ki jih je treba preverjati

Tabela z glavnimi točkami, ki jih je treba preveriti, iz poglavja 2 specifikacije proizvoda je popravljena za pojasnitev, da se organoleptično preverjanje proizvodov izvede v primeru nepravilnosti, ugotovljenih med notranjim nadzorom (organoleptični preskus neustekleničenih in ustekleničenih vin).

Ta sprememba specifikacije proizvoda ne vpliva na enotni dokument.

2.3.   Povezava z geografskim območjem

Spremenjena je bila točka 7 „Povezava z geografskim območjem“ poglavja I specifikacije proizvoda, da bi se dodatno poudarili vsi elementi, skupni vsem podobmočjem, ki sestavljajo območje proizvodnje (vrsta podnebja, glavne kategorije tal), in pojasnila vzročna povezava, ki temelji na vplivu regionalnega podnebja in vrst tal na proizvodnjo bolj svežih, voljnih in sadnih vin.

Te spremembe so bile vključene v točko „Povezava z geografskim območjem“ enotnega dokumenta.

2.4.   Opis vina

Točka 3.3 o opisu vina poglavja I specifikacije proizvoda je bila dopolnjena.

Te spremembe so bile vključene v točko „Opis vina“ tega enotnega dokumenta.

2.5.   Označevanje

Spremenjena je točka 5 poglavja 1 specifikacije proizvoda, da se iz nje črta izčrpen seznam sort vinske trte, katerih ime lahko na etiketi proizvoda dopolnjuje ime „Comtés Rhodaniens“. Skupina vložnikov želi imeti možnost uveljaviti celoten trsni izbor geografskega območja proizvodnje.

Črta se naslednji stavek: „Vina z zaščiteno geografsko označbo ‚Comtés Rhodaniens‘, dopolnjena z imenom ene ali več sort vinske trte, se proizvajajo iz naslednjih sort: chardonnay B, gamaret N, gamay N, marsanne B, pinot noir N, roussanne B, syrah N in viognier B“.

Posledično je spremenjena točka enotnega dokumenta o dodatnih določbah o označevanju.

2.6.   Črtanje ene kategorije proizvodov vinske trte

Specifikacija proizvoda je bila spremenjena tudi, da bi se iz nje črtale vse določbe o proizvodnji kakovostnih penečih vin. To je posledica sklepa Conseil d’État z dne 2. marca 2015 o razveljavitvi odloka z dne 28. oktobra 2011 o ZGO „Comtés Rhodaniens“ v delu, ki potrjuje določbe specifikacije proizvoda o kakovostnih penečih rosé ali belih vinih.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Comtés Rhodaniens

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   OPIS VINA

Rdeča, rosé in bela vina z ZGO „Comtés Rhodaniens“

Zaščitena geografska označba „Comtés Rhodaniens“ se uporablja za mirna rdeča, rosé in bela vina.

Druga analitska merila razen najmanjšega volumenskega deleža dejanskega alkohola so v skladu s predpisi Unije.

Za proizvedena vina so značilne sadne arome, ki so vedno prisotne, čeprav sta njihovi intenzivnost in narava odvisni od zvrščenih ali samostojnih sort in uporabljenih tehnologij. Pri rdečih vinih z ekstrakcijo dobimo nežne strukture z zrelimi in mehkimi tanini. Ta vina malinovo rdeče do granatno rdeče barve v ustih in nosu razvijejo arome po rdečem ali črnem jagodičju, ki jih dopolnjujejo izrazite mineralne note, glede na sorto vinske trte pa občasno tudi cvetlični pridih. Za ta zaokrožena vina je v ustih značilno dobro ravnotežje sladkorjev in kislin. Pri belih in rosé vinih se z uporabljenimi metodami proizvodnje dosežejo odlično ravnotežja sladkorjev in kislin ter ohranjata svežina in sadnost vin. Bela vina so bledo rumene barve z zelenimi do zlato rumenimi odsevi, v njihovem vonju in okusu pa je zaznati arome rdečega jagodičja in citrusov s cvetličnimi ali mineralnimi notami glede na sorto vinske trte. Vina rosé so različno intenzivne svetleče koralno rdeče barve. Vonj in okus teh vina imata arome po svežem sadju. V ustih je čutiti prijetno živahnost.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

Za enološke postopke se pri teh vinih upoštevajo obveznosti na ravni EU ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

(b)   Največji donosi

98 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in proizvodnja vin z zaščiteno geografsko označbo „Comtés Rhodaniens“ potekajo na ozemlju občin, navedenih v specifikaciji proizvoda, v departmajih Ain, Ardèche, Drôme, Isère, Loire, Rhône, Savoie, Haute-Savoie in Saône-et-Loire.

Departma Ain – 5 občin:

Anglefort, Chanay, Corbonod, Culoz in Seyssel.

Departma Ardèche – 245 občin:

Ailhon, Aizac, Alba-la-Romaine, Alboussière, Andance, Annonay, Ardoix, Arlebosc, Arras-sur-Rhône, Les Assions, Astet, Aubenas, Aubignas, Baix, Balazuc, Banne, Barnas, Beauchastel, Beaulieu, Beaumont, Berrias-et-Casteljau, Berzème, Bessas, Bidon, Bogy, Boucieu-le-Roi, Boulieu-lès-Annonay, Bourg-Saint-Andéol, Bozas, Brossainc, Chambonas, Champagne, Champis, Chandolas, Charmes-sur-Rhône, Charnas, Chassiers, Châteaubourg, Chauzon, Chazeaux, Cheminas, Chirols, Chomérac, Colombier-le-Cardinal, Colombier-le-Jeune, Colombier-le-Vieux, Cornas, Coux, Le Crestet, Cruas, Darbres, Davézieux, Désaignes, Dompnac, Dunière-sur-Eyrieux, Eclassan, Empurany, Étables, Fabras, Faugères, Félines, Flaviac, Fons, Genestelle, Gilhac-et-Bruzac, Gilhoc-sur-Ormèze, Glun, Gras, Gravières, Grospierres, Guilherand-Granges, Jaujac, Joannas, Joyeuse, Juvinas, Labastide-de-Virac, Labastide-sur-Bésorgues, Labeaume, Labégude, Lablachère, Laboule, Lachamp-Raphaël, Lachapelle-sous-Aubenas, Lafarre, Lagorce, Lalevade-d’Ardèche, Lalouvesc, Lamastre, Lanas, Largentière, Larnas, Laurac-en-Vivarais, Lavilledieu, Laviolle, Lemps, Lentillères, Limony, Loubaresse, Lussas, Malarce-sur-la-Thines, Malbosc, Mauves, Mayres, Mercuer, Meyras, Meysse, Mézilhac, Mirabel, Monestier, Montréal, Montselgues, Les Ollières-sur-Eyrieux, Orgnac-l’Aven, Ozon, Pailharès, Payzac, Peaugres, Peyraud, Planzolles, Plats, Pont-de-Labeaume, Pourchères, Le Pouzin, Prades, Pradons, Préaux, Prunet, Quintenas, Ribes, Rochecolombe, Rochemaure, Rocher, Rochessauve, Rocles, Roiffieux, Rompon, Rosières, Ruoms, Sablières, Saint-Alban-Auriolles, Saint-Alban-d’Ay, Saint-Andéol-de-Berg, Saint-Andéol-de-Vals, Saint-André-de-Cruzières, Saint-André-Lachamp, Saint-Barthélemy-le-Plain, Saint-Bauzile, Saint-Cierge-la-Serre, Saint-Cirgues-de-Prades, Saint-Clair, Saint-Cyr, Saint-Désirat, Saint-Didier-sous-Aubenas, Saint-Étienne-de-Boulogne, Saint-Étienne-de-Fontbellon, Saint-Étienne-de-Valoux, Saint-Félicien, Saint-Fortunat-sur-Eyrieux, Saint-Genest-de-Beauzon, Saint-Georges-les-Bains, Saint-Germain, Saint-Gineis-en-Coiron, Saint-Jacques-d’Atticieux, Saint-Jean-de-Muzols, Saint-Jean-le-Centenier, Saint-Jeure-d’Ay, Saint-Joseph-des-Bancs, Saint-Julien-du-Serre, Saint-Julien-en-Saint-Alban, Saint-Julien-Vocance, Saint-Just-d’Ardèche, Saint-Lager-Bressac, Saint-Laurent-du-Pape, Saint-Laurent-sous-Coiron, Saint-Marcel-d’Ardèche, Saint-Marcel-lès-Annonay, Saint-Martin-d’Ardèche, Saint-Martin-sur-Lavezon, Saint-Maurice-d’Ardèche, Saint-Maurice-d’Ibie, Saint-Mélany, Saint-Michel-de-Boulogne, Saint-Michel-de-Chabrillanoux, Saint-Montan, Saint-Paul-le-Jeune, Saint-Péray, Saint-Pierre-la-Roche, Saint-Pierre-Saint-Jean, Saint- Pierre-sur-Doux, Saint-Pons, Saint-Privat, Saint-Remèze, Saint-Romain-d’Ay, Saint-Romain-de-Lerps, Saint-Sauveur-de-Cruzières, Saint-Sernin, Saint-Symphorien-de-Mahun, Saint-Symphorien-sous-Chomérac, Saint-Thomé, Saint-Victor, Saint-Vincent-de-Barrès, Saint-Vincent-de-Durfort, Sainte-Marguerite-Lafigère, Salavas, Les Salelles, Sampzon, Sanilhac, Sarras, Satillieu, Savas, Sceautres, Sécheras, Serrières, La Souche, Soyons, Talencieux, Tauriers, Le Teil, Thorrenc, Thueyts, Toulaud, Tournon-sur-Rhône, Ucel, Uzer, Vagnas, Valgorge, Vallées-d’Antraigues-Asperjoc, Vallon-Pont-d’Arc, Vals-les-Bains, Valvignères, Vanosc, Les Vans, Vaudevant, Vernon, Vernosc-lès-Annonay, Vesseaux, Villeneuve-de-Berg, Villevocance, Vinezac, Vinzieux, Vion, Viviers, Vocance, Vogüé in La Voulte-sur-Rhône.

Departma Drôme – 275 občin:

— celotne občine:

Albon, Aleyrac, Alixan, Allan, Allex, Ambonil, Ancône, Andancette, Anneyron, Aouste-sur-Sye, Arpavon, Arthémonay, Aubenasson, Aubres, Aulan, Aurel, Autichamp, Ballons, Barcelonne, Barnave, Barret-de-Lioure, Barsac, Bathernay, La Bâtie-Rolland, La Baume-de-Transit, Beaufort-sur-Gervanne, Beaumont-lès-Valence, Beaumont-Monteux, Beausemblant, Beauvallon, Beauvoisin, La Bégude-de-Mazenc, Bellecombe-Tarendol, Bénivay-Ollon, Bésayes, Bésignan, Bonlieu-sur-Roubion, Bouchet, Bourg-lès-Valence, Bren, Buis-les-Baronnies, Chabeuil, Chabrillan, Le Chalon, Chamaloc, Chamaret, Chanos-Curson, Chantemerle-les-Blés, Chantemerle-lès-Grignan, La Charce, Charmes-sur-l’Herbasse, Charols, Chastel-Arnaud, Châteaudouble, Châteauneuf-de-Bordette, Châteauneuf-de-Galaure, Châteauneuf-du-Rhône, Châteauneuf-sur-Isère, Châtillon-en-Diois, Châtillon-Saint-Jean, Chatuzange-le-Goubet, Chaudebonne, Chauvac-Laux-Montaux, Chavannes, Clansayes, Claveyson, Cléon-d’Andran, Clérieux, Cliousclat, Colonzelle, Comps, Condillac, Condorcet, Cornillac, Cornillon-sur-l’Oule, La Coucourde, Crépol, Crest, Crozes-Hermitage, Curnier, Die, Dieulefit, Divajeu, Donzère, Érôme, Espeluche, Espenel, Étoile-sur-Rhône, Eurre, Eygalayes, Eygaliers, Eyroles, Eyzahut, Fay-le-Clos, Ferrassières, Francillon-sur-Roubion, La Garde-Adhémar, Génissieux, Gervans, Geyssans, Grane, Les Granges-Gontardes, Granges-les-Beaumont, Grignan, Izon-la-Bruisse, Laborel, Lachau, Larnage, La Laupie, Laval-d’Aix, Laveyron, Lemps, Livron-sur-Drôme, Loriol-sur-Drôme, Luc-en-Diois, Malataverne, Malissard, Manas, Margès, Marignac-en-Diois, Marsanne, Marsaz, Menglon Mercurol-Veaunes, Mérindol-les-Oliviers, Mévouillon, Mirabel-aux-Baronnies, Mirabel-et-Blacons, Mirmande, Mollans-sur-Ouvèze, Montauban-sur-l’Ouvèze, Montaulieu, Montboucher-sur-Jabron, Montbrison-sur-Lez, Montbrun-les-Bains, Montchenu, Montclar-sur-Gervanne, Montéléger, Montélier, Montélimar, Montferrand-la-Fare, Montfroc, Montguers, Montjoux, Montjoyer, Montlaur-en-Diois, Montmaur-en-Diois, Montmeyran, Montmiral, Montoison, Montréal-les-Sources, Montségur-sur-Lauzon, Montvendre, La Motte-de-Galaure, Mours-Saint-Eusèbe, Mureils, Nyons, Orcinas, Parnans, Le Pègue, Pelonne, La Penne-sur-l’Ouvèze, Peyrins, Piégon, Piégros-la-Clastre, Pierrelatte, Pierrelongue, Les Pilles, Plaisians, Le Poët-en-Percip, Le Poët-Laval, Le Poët-Sigillat, Pommerol, Ponet-et-Saint-Auban, Ponsas, Pont-de-Barret, Pont-de-l’Isère, Pontaix, Portes-en-Valdaine, Portes-lès-Valence, Poyols, Propiac, Puy-Saint-Martin, Puygiron, Ratières, Réauville, Recoubeau-Jansac, Reilhanette, Rémuzat, La Répara-Auriples, Rioms, La Roche-de-Glun, Roche-Saint-Secret-Béconne, La Roche-sur-Grane, La Roche-sur-le-Buis, Rochebaudin, Rochebrune, Rochefort-en-Valdaine, Rochegude, La Rochette-du-Buis, Romans-sur-Isère, Romeyer, Roussas, Rousset-les-Vignes, Roussieux, Roynac, Sahune, Saillans, Saint-Andéol, Saint-Auban-sur-l’Ouvèze, Saint-Avit, Saint-Bardoux, Saint-Barthélemy-de-Vals, Saint-Benoit-en-Diois, Saint-Donat-sur-l’Herbasse, Saint-Ferréol-Trente-Pas, Saint-Gervais-sur-Roubion, Saint-Julien-en-Quint, Saint-Laurent-d’Onay, Saint-Marcel-lès-Sauzet, Saint-Marcel-lès-Valence, Saint-Martin-d’Août, Saint-Maurice-sur-Eygues, Saint-May, Saint-Michel-sur-Savasse, Saint-Pantaléon-les-Vignes, Saint-Paul-lès-Romans, Saint-Paul-Trois-Châteaux, Saint-Rambert-d’Albon, Saint-Restitut, Saint-Roman, Saint-Sauveur-en-Diois, Saint-Sauveur-Gouvernet, Saint-Uze, Saint-Vallier, Sainte-Croix, Sainte-Euphémie-sur-Ouvèze, Sainte-Jalle, Salettes, Salles-sous-Bois, Saou, Saulce-sur-Rhône, Sauzet, Savasse, Séderon, Serves-sur-Rhône, Solaure en Diois, Solérieux, Souspierre, Soyans, Suze, Suze-la-Rousse, Tain-l’Hermitage, Taulignan, Teyssières, La Touche, Les Tourrettes, Triors, Tulette, Upie, Vachères-en-Quint, Valaurie, Valence, Valouse, Venterol, Vercheny, Verclause, Vercoiran, Vers-sur-Méouge, Vesc, Villebois-les-Pins, Villefranche-le-Château, Villeperdrix in Vinsobres;

— del občin:

Valherbasse – samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Miribel in Saint-Bonnet-de-Valclérieux.

Departma Isère – 181 občin:

Les Adrets, Agnin, Allevard, Anjou, Annoisin-Chatelans, Aoste, Arandon-Passins, Assieu, Auberives-sur-Varèze, Les Avenières Veyrins-Thuellin, La Balme-les-Grottes, Barraux, Beaucroissant, Bernin, Biviers, Le Bouchage, Bougé-Chambalud, Bourgoin-Jallieu, Bouvesse-Quirieu, Brangues, La Buisse, La Buissière, Cessieu, Le Champ-près-Froges, Chamrousse, Chanas, Chapareillan, La Chapelle-de-la-Tour, La Chapelle-de-Surieu, La Chapelle-du-Bard, Charette, Charnècles, Chasse-sur-Rhône, Le Cheylas, Cheyssieu, Chimilin, Chonas-l’Amballan, Chozeau, Chuzelles, Claix, Clonas-sur-Varèze, La Combe-de-Lancey, Corbelin, Corenc, Les Côtes-d’Arey, Coublevie, Courtenay, Cras, Crémieu, Crêts en Belledonne, Creys-Mépieu, Crolles, Dizimieu, Dolomieu, Domène, Estrablin, Eyzin-Pinet, Faverges-de-la-Tour, La Flachère, Fontaine, Fontanil-Cornillon, Froges, Gières, Goncelin, Granieu, Le Gua, Hières-sur-Amby, Hurtières, Izeaux, Jardin, Laval, Leyrieu, Lumbin, Luzinay, Meylan, Moidieu-Détourbe, Moirans, Montalieu-Vercieu, Montbonnot-Saint-Martin, Montcarra, Moras, Morestel, Morette, Le Moutaret, La Murette, Murianette, Noyarey, Optevoz, Parmilieu, Le Péage-du-Roussillon, La Pierre, Poliénas, Le Pont-de-Claix, Pont-Évêque, Pontcharra, Porcieu-Amblagnieu, Quincieu, Réaumont, Renage, Revel, Reventin-Vaugris, Rives, La Rivière, Les Roches-de-Condrieu, Rochetoirin, Romagnieu, Roussillon, Ruy-Montceau, Sablons, Saint-Alban-de-Roche, Saint-Alban-du-Rhône, Saint-Baudille-de-la-Tour, Saint-Blaise-du-Buis, Saint-Cassien, Saint-Chef, Saint-Clair-du-Rhône, Saint-Egrève, Saint-Etienne-de-Crossey, Saint-Hilaire-de-Brens, Saint-Ismier, Saint-Jean-de-Moirans, Saint-Jean-le-Vieux, Saint-Lattier, Saint-Marcel-Bel-Accueil, Saint-Martin-d’Uriage, Saint-Martin-le-Vinoux, Saint-Maurice-l’Exil, Saint-Maximin, Saint-Mury-Monteymond, Saint-Nazaire-les-Eymes, Saint-Paul-d’Izeaux, Saint-Paul-de-Varces, Saint-Prim, Saint-Quentin-sur-Isère, Saint-Romain-de-Jalionas, Saint-Romain-de-Surieu, Saint-Savin, Saint-Sorlin-de-Morestel, Saint-Sorlin-de-Vienne, Saint-Victor-de-Morestel, Saint-Vincent-de-Mercuze, Sainte-Agnès, Sainte-Marie-d’Alloix, Salagnon, Salaise-sur-Sanne, Sassenage, Septème, Sermérieu, Seyssuel, Siccieu-Saint-Julien-et-Carisieu, Soleymieu, Sonnay, Tencin, La Terrasse, Theys, Le Touvet, Trept, La Tronche, Tullins, Varces-Allières-et-Risset, Vasselin, Vatilieu, Vénérieu, Venon, Vernas, Vernioz, Le Versoud, Vertrieu, Veurey-Voroize, Veyssilieu, Vézeronce-Curtin, Vienne, Vif, Vignieu, Villard-Bonnot, Ville-sous-Anjou, Villemoirieu, Villette-de-Vienne, Voiron, Voreppe in Vourey.

Departma Loire – 179 občin:

Ailleux, Ambierle, Andrézieux-Bouthéon, Arthun, Aveizieux, Balbigny, Bard, Bellegarde-en-Forez, La Bénisson-Dieu, Bessey, Boën-sur-Lignon, Boisset-lès-Montrond, Boisset-Saint-Priest, Bonson, Boyer, Briennon, Bully, Bussières, Bussy-Albieux, Cellieu, Cezay, Chagnon, Chalain-d’Uzore, Chalain-le-Comtal, Chalmazel-Jeansagnière, Chambles, Chamboeuf, Champdieu, Chandon, Changy, La Chapelle-en-Lafaye, La Chapelle-Villars, Charlieu, Châteauneuf, Châtelneuf, Chavanay, Chazelles-sur-Lavieu, Chenereilles, Chuyer, Combre, Commelle-Vernay, Cordelle, Le Coteau, Coutouvre, Craintilleux, Le Crozet, Cuzieu, Dargoire, Débats-Rivière-d’Orpra, Écotay-l’Olme, Essertines-en-Châtelneuf, Genilac, Grézieux-le-Fromental, Grézolles, Gumières, L’Hôpital-le-Grand, L’Hôpital-sous-Rochefort, Jarnosse, Lavieu, Leigneux, Lentigny, Lérigneux, Lézigneux, Lupé, Luré, Luriecq, Mably, Maclas, Magneux-Haute-Rive, Maizilly, Malleval, Marcilly-le-Châtel, Marcoux, Margerie-Chantagret, Marols, Mars, Montagny, Montarcher, Montbrison, Montrond-les-Bains, Montverdun, Mornand-en-Forez, Nandax, Néronde, Neulise, Noailly, Nollieux, Notre-Dame-de-Boisset, Ouches, La Pacaudière, Palogneux, Parigny, Pélussin, Périgneux, Pinay, Pommiers, Pouilly-les-Nonains, Pouilly-sous-Charlieu, Pradines, Pralong, Précieux, Renaison, Riorges, Rivas, Roanne, Roche, Roisey, Sail-sous-Couzan, Saint-Alban-les-Eaux, Saint-André-d’Apchon, Saint-André-le-Puy, Saint-Appolinard, Saint-Bonnet-des-Quarts, Saint-Bonnet-le-Courreau, Saint-Bonnet-les-Oules, Saint-Cyprien, Saint-Cyr-de-Favières, Saint-Cyr-de-Valorges, Saint-Denis-de-Cabanne, Saint-Étienne-le-Molard, Saint-Forgeux-Lespinasse, Saint-Galmier, Saint-Georges-de-Baroille, Saint-Georges-en-Couzan, Saint-Georges-Haute-Ville, Saint-Germain-Laval, Saint-Germain-Lespinasse, Saint-Haon-le-Châtel, Saint-Haon-le-Vieux, Saint-Hilaire-sous-Charlieu, Saint-Jean-Saint-Maurice-sur-Loire, Saint-Jean-Soleymieux, Saint-Jodard, Saint-Joseph, Saint-Julien-d’Oddes, Saint-Just-en-Bas, Saint-Just-Saint-Rambert, Saint-Laurent-Rochefort, Saint-Léger-sur-Roanne, Saint-Marcel-de-Félines, Saint-Marcellin-en-Forez, Saint-Martin-la-Plaine, Saint-Martin-la-Sauveté, Saint-Michel-sur-Rhône, Saint-Nizier-sous-Charlieu, Saint-Paul-d’Uzore, Saint-Pierre-de-Boeuf, Saint-Pierre-la-Noaille, Saint-Polgues, Saint-Priest-la-Roche, Saint-Romain-la-Motte, Saint-Romain-le-Puy, Saint-Sixte, Saint-Thomas-la-Garde, Saint-Vincent-de-Boisset, Sainte-Agathe-en-Donzy, Sainte-Agathe-la-Bouteresse, Sainte-Colombe-sur-Gand, Sainte-Foy-Saint-Sulpice, Sauvain, Savigneux, Soleymieux, Souternon, Sury-le-Comtal, Tartaras, Trelins, Unias, Veauche, Veauchette, Vendranges, Véranne, Vérin, Verrières-en-Forez, Vézelin-sur-Loire, Villemontais, Villerest, Villers, Violay in Vougy.

Departma Rhône – 92 občin:

— celotne občine:

Alix, Ampuis, Anse, L’Arbresle, Les Ardillats, Arnas, Bagnols, Beaujeu, Belleville-en-Beaujolais, Belmont-d’Azergues, Blacé, Le Breuil, Bully, Cercié, Chabanière, Chambost-Allières, Chamelet, Charentay, Charnay, Châtillon, Chazay-d’Azergues, Chénas, Chessy, Chiroubles, Cogny, Condrieu, Corcelles-en-Beaujolais, Denicé, Échalas, Émeringes, Fleurie, Frontenas, Gleizé, Les Haies, Juliénas, Jullié, Lacenas, Lachassagne, Lancié, Lantignié, Légny, Létra, Limas, Loire-sur-Rhône, Longes, Lozanne, Lucenay, Marchampt, Marcy, Moiré, Montmelas-Saint-Sorlin, Morancé, Odenas, Le Perréon, Pommiers, Porte des Pierres Dorées, Quincié-en-Beaujolais, Régnié-Durette, Rivolet, Rontalon, Saint-Clément-sur-Valsonne, Saint-Cyr-le-Chatoux, Saint-Cyr-sur-le-Rhône, Saint-Didier-sur-Beaujeu, Saint-Etienne-des-Oullières, Saint-Etienne-la-Varenne, Saint-Georges-de-Reneins, Saint-Germain-Nuelles, Saint-Jean-des-Vignes, Saint-Julien, Saint-Just-d’Avray, Saint-Lager, Saint-Romain-de-Popey, Saint-Romain-en-Gal, Saint-Vérand, Sainte-Colombe, Sainte-Paule, Salles-Arbuissonnas-en-Beaujolais, Sarcey, Soucieu-en-Jarrest, Ternand, Theizé, Trèves, Tupin-et-Semons, Val d’Oingt, Vaux-en-Beaujolais, Vauxrenard, Vernay, Ville-sur-Jarnioux in Villié-Morgon;

— del občin:

Vindry-sur-Turdine – samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Dareizé, Les Olmes in Saint-Loup;

Beauvallon – samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Saint-Jean-de-Touslas.

Departma Saône-et-Loire – 11 občin:

Chaintré, Chânes, La Chapelle-de-Guinchay, Chasselas, Crêches-sur-Saône, Leynes, Pruzilly, Romanèche-Thorins, Saint-Amour-Bellevue, Saint-Symphorien-d’Ancelles in Saint-Vérand.

Departma Savoie – 165 občin:

Aiguebelette-le-Lac, Aiton, Aix-les-Bains, Albertville, Allondaz, Apremont, Arbin, Argentine, Arvillard, Avressieux, Ayn, La Balme, Barberaz, Barby, Bassens, La Bâthie, Belmont-Tramonet, Betton-Bettonet, Billième, La Biolle, Bonvillard, Bonvillaret, Bourdeau, Le Bourget-du-Lac, Bourget-en-Huile, Bourgneuf, La Bridoire, Brison-Saint-Innocent, Césarches, Cevins, Challes-les-Eaux, Chambéry, Chamousset, Chamoux-sur-Gelon, Champ-Laurent, Champagneux, Chanaz, La Chapelle-Blanche, La Chapelle-du-Mont-du-Chat, La Chapelle-Saint-Martin, Châteauneuf, La Chavanne, Chignin, Chindrieux, Cléry, Cognin, Coise-Saint-Jean-Pied-Gauthier, Conjux, La Croix-de-la-Rochette, Cruet, Curienne, Les Déserts, Détrier, Domessin, Drumettaz-Clarafond, Dullin, Entrelacs, Épierre, Esserts-Blay, Fréterive, Frontenex, Gerbaix, Gilly-sur-Isère, Grésy-sur-Aix, Grésy-sur-Isère, Grignon, Hauteville, Jacob-Bellecombette, Jongieux, Laissaud, Lépin-le-Lac, Loisieux, Lucey, Marcieux, Mercury, Méry, Meyrieux-Trouet, Les Mollettes, Montagnole, Montailleur, Montcel, Montendry, Montgilbert, Monthion, Montmélian, Montsapey, La Motte-Servolex, Motz, Mouxy, Myans, Nances, Notre-Dame-des-Millières, Novalaise, Ontex, Pallud, Planaise, Plancherine, Le Pont-de-Beauvoisin, Le Pontet, Porte-de-Savoie, Presle, Pugny-Chatenod, Puygros, La Ravoire, Rochefort, Rognaix, Rotherens, Ruffieux, Saint-Alban-d’Hurtières, Saint-Alban-de-Montbel, Saint-Alban-Leysse, Saint-Baldoph, Saint-Béron, Saint-Cassin, Saint-Genix-les-Villages, Saint-Georges-d’Hurtières, Saint-Jean-d’Arvey, Saint-Jean-de-Chevelu, Saint-Jean-de-la-Porte, Saint-Jeoire-Prieuré, Saint-Léger, Saint-Offenge, Saint-Ours, Saint-Paul, Saint-Paul-sur-Isère, Saint-Pierre-d’Albigny, Saint-Pierre-d’Alvey, Saint-Pierre-de-Belleville, Saint-Pierre-de-Curtille, Saint-Pierre-de-Soucy, Saint-Sulpice, Saint-Vital, Sainte-Hélène-du-Lac, Sainte-Hélène-sur-Isère, Sainte-Marie-d’Alvey, Serrières-en-Chautagne, Sonnaz, La Table, Thénésol, Thoiry, La Thuile, Tournon, Tours-en-Savoie, Traize, Tresserve, Trévignin, La Trinité, Val-d’Arc, Valgelon-La Rochette, Venthon, Verel-de-Montbel, Verel-Pragondran, Le Verneil, Verrens-Arvey, Verthemex, Villard-d’Héry, Villard-Léger, Villard-Sallet, Villaroux, Vimines, Vions, Viviers-du-Lac, Voglans in Yenne.

Departma Haute-Savoie – 121 občin:

Allinges, Allonzier-la-Caille, Ambilly, Andilly, Annemasse, Anthy-sur-Léman, Archamps, Armoy, Arthaz-Pont-Notre-Dame, Ayse, Ballaison, Bassy, Beaumont, Bellevaux, Bernex, Bonne, Bonneville, Bons-en-Chablais, Bossey, Brenthonne, Brizon, Cercier, Cernex, Cervens, Challonges, Champanges, Chaumont, Chavannaz, Chêne-en-Semine, Chênex, Chens-sur-Léman, Chessenaz, Chevrier, Chilly, Clarafond-Arcine, Clermont, Collonges-sous-Salève, Contamine-Sarzin, Contamine-sur-Arve, Copponex, Cranves-Sales, Cruseilles, Desingy, Dingy-en-Vuache, Douvaine, Draillant, Droisy, Éloise, Étrembières, Évian-les-Bains, Excenevex, Faucigny, Feigères, Fessy, Féternes, Franclens, Frangy, Gaillard, Glières-Val-de-Borne, Jonzier-Épagny, Juvigny, Larringes, Loisin, Lucinges, Lugrin, Lullin, Lully, Lyaud, Machilly, Marcellaz, Margencel, Marignier, Marin, Marlioz, Massongy, Maxilly-sur-Léman, Meillerie, Menthonnex-en-Bornes, Menthonnex-sous-Clermont, Messery, Minzier, Mont-Saxonnex, Musièges, Nernier, Neuvecelle, Neydens, Novel, Orcier, Peillonnex, Perrignier, Présilly, Publier, Reyvroz, Saint-Blaise, Saint-Cergues, Saint-Germain-sur-Rhône, Saint-Gingolph, Saint-Julien-en-Genevois, Saint-Paul-en-Chablais, Le Sappey, Savigny, Sciez, Seyssel, Thollon-les-Mémises, Thonon-les-Bains, Thyez, Usinens, Vailly, Valleiry, Vanzy, Veigy-Foncenex, Vers, Vétraz-Monthoux, Ville-la-Grand, Villy-le-Bouveret, Vinzier, Viry, Vougy, Vovray-en-Bornes, Vulbens in Yvoire.

7.   Glavne sorte vinske trte

Alicante henri bouschet N

Aligoté B

Alphonse lavallée N

Aléatico N

Aramon N

Aramon blanc B

Aramon gris G

Aranel B

Arinarnoa N

Aubun N – murescola

Barbaroux Rs

Biancu gentile B

Bourboulenc B – doucillon blanc

Brun argenté N – vaccarèse

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Caladoc N

Calitor N

Carignan N

Carignan blanc B

Chambourcin N

Chardonnay B

Chasan B

Chasselas B

Chasselas rose Rs

Chatus N

Chenanson N

Chenin B

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Clairette rose Rs

Clarin B

Colombard B

Cot N – malbec

Couderc noir N

Counoise N

Egiodola N

Gamaret

Gamay fréaux N

Gamay N

Gamay de bouze N

Gamay de chaudenay N

Ganson N

Gewurztraminer Rs

Gramon N

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Gros manseng B

Jurançon noir N – dame noire

Listan B – palomino

Lledoner pelut N

Macabeu B – macabeo

Marsanne B

Marselan N

Mauzac rose Rs

Melon B

Merlot N

Merlot blanc B

Meunier N

Mollard N

Mondeuse N

Mondeuse blanche B

Monerac N

Montils B

Morrastel N – minustellu, graciano

Mourvaison N

Mourvèdre N – monastrell

Mouyssaguès

Muresconu N – morescono

Muscadelle B

Muscardin N

Muscat ottonel B – muscat, moscato

Muscat cendré B – muscat, moscato

Muscat d‘alexandrie B – muscat, moscato

Muscat de hambourg N – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato

Muscat à petits grains rouges Rg – muscat, moscato

Müller-thurgau B

Nielluccio N – nielluciu

Noir fleurien N

Négret de banhars N

Négrette N

Oberlin noir N

Ondenc B

Orbois B

Pagadebiti B

Pascal B

Perdea B

Persan N

Petit courbu B

Petit manseng B

Petit meslier B

Petit verdot N

Picardan B – araignan

Pineau d’aunis N

Pinot blanc B

Pinot gris G

Pinot noir N

Piquepoul blanc B

Piquepoul gris G

Piquepoul noir N

Plant de brunel N

Plant droit N – espanenc

Plantet N

Portan N

Portugais bleu N

Poulsard N – ploussard

Prunelard N

Précoce bousquet B

Précoce de malingre B

Raffiat de moncade B

Ravat blanc B

Rayon d’or B

Riesling B

Riminèse B

Rivairenc N – aspiran noir

Rivairenc blanc B – aspiran blanc

Rivairenc gris G – aspiran gris

Romorantin B – danery

Rosé du var Rs

Roublot B

Roussanne B

Roussette d’ayze B

Rubilande Rs

Sacy B

Saint côme B

Saint-macaire N

Saint-pierre doré B

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G – fié gris

Savagnin blanc B

Savagnin rose Rs

Sciaccarello N

Segalin N

Seinoir N

Select B

Semebat N

Semillon B

Servanin N

Seyval B

Sylvaner B

Syrah N – shiraz

Tannat N

Tempranillo N

Terret blanc B

Terret gris G

Terret noir N

Tibouren N

Tourbat B

Tressot N

Trousseau N

Téoulier N

Ugni blanc B

Valdiguié N

Valérien B

Varousset N

Velteliner rouge précoce Rs

Verdesse B

Vermentino B – rolle

Villard blanc B

Villard noir N

Viognier B

8.   Opis povezave

8.1   Posebnosti geografskega območja

ZGO „Comtés Rhodaniens“ se razprostira po devetih departmajih na ozemlju nekdanje regije Poronje - Alpe s priznano vinogradniško tradicijo, to so: Ain, Ardèche, Drôme, Isère, Loire, Rhône, Savoie, Haute-Savoie in Saône-et-Loire. V departmaju Ardèche leži vinorodno območje z ZGO „Comtés Rhodaniens“ predvsem v južni polovici departmaja in ronskem jarku. Tamkajšnje podnebje je že skoraj sredozemsko z blagimi zimskimi temperaturami. Območje je precej vetrovno, saj tam pihajo s severozahoda maestral, z juga vent du midi in zahodni vetrovi, ki prinašajo vlago. Bogata in rodovitna prodnata tla so nastala iz lapornih apnencev s sloji gline, kar ohranja sistem oskrbe z vodo. Departma Drôme, ki prav tako leži v ronskem jarku, se lahko razdeli na dve enoti: predalpske masive in ronsko kotlino. Vinsko trto so na celotnem ozemlju gojili skoraj nepretrgano, še zlasti po vznožjih in pobočjih. Prevladujejo apnenčasto-glinasta tla sedimentnega izvora. V departmaju Drôme je na severu čutiti vplive celinskega podnebja, proti jugu pa naraščajo vplivi sredozemskega podnebja z izrazitejšim vplivom gorskega podnebja.

Departma Rhône bolj proti severu meji na departmaje Ain, Isère, Loire in Saône-et-Loire. Pokrajino sestavljajo sredogorji Monts du Beaujolais (na severu) in Monts du Lyonnais (na jugu), ki sta na vzhodu obrobljeni z ravninama reke Saone, nato reke Rone (v višini Lyona). Severno od te reke se je granitna podlaga razkrojila v bolj ali manj kisla glineno-peščena tla. Vinogradi so večinoma zasajeni na teh tleh, ki lahko zavirajo moč rasti sorte gamay N. Južno od reke Nizerand se nahajajo apnenčasti, včasih skrilasti griči. Lastnosti vin so tam bolj prefinjene. Podnebje departmaja Rhône je kot drugod v regiji polcelinsko z izmeničnimi sredozemskimi, celinskimi in oceanskimi vplivi. Zime so dokaj ostre (z močnimi pozebami in občasnim sneženjem), poletja pa vroča in sončna. Tam pogosto piha veter: s severa doline reke Rone redno vleče maestral, južni veter piha pogosto, pred vremenskimi motnjami, ki prihajajo z jugozahoda, pa včasih sunkovito.

Obsežno območje z označbo „Comtés Rhodaniens“ okrog tega jedra (Ardèche-Drôme-Rhône) ponuja več edinstvenosti v departmaju Isère, v katerem lahko razlikujemo več območij, to so:

—	dolina Grésivaudan, del alpskega tektonskega jarka severovzodno od Grenobla v smeri Chambéryja, ki se razteza od Meylana do občine Chapareillan, ki leži na meji z departmajem Savoie. Vinogradi so zasajeni po gričih z jugovzhodno lego (apnenčasta melišča) ob vznožju masiva Chartreuse,

—

južno od Grenobla se med masivi Vercors na zahodu ter Dévoluy in Ecrins na vzhodu nahaja naravna regija Trièves, ki zavzema skrajni južni del alpskega tektonskega jarka. To je območje sredogorij (na nadmorski višini od 500 metrov do 1 200 metrov), sestavljeno iz prepadnih, terasasto oblikovanih pobočij, kjer je vinska trta zasajena v zelo strme krnice, ki se pnejo nad meandri reke Drac in griči doline hudournika Ébron, z jugozahodno lego,

—

severovzhodno od občine Bourgoin-Jallieu leži med občinama Crémieu in La Tour-du-Pin serija vzporednih dolin, obrnjenih v smeri vzhod-zahod, ki imajo na eni strani krasne griče, obrnjene proti jugu (z ugodno mikroklimo): to je območje molasnih gričev regije Bas-Dauphiné, tj. planot iz jurskih apnencev (planota Isle de Crémieu).

Departma Isère, ki je dokaj zaščiten pred hladnimi vzhodniki, ki pihajo prek alpskega masiva, in oceanskimi vplivi prek Centralnega masiva, ima hkrati zmerno in spremenljivo podnebje, ki pa je brez skrajnosti. Vinska trta lahko po hladni in megleni zimi med toplim in suhim poletjem nadoknadi pozno odganjanje, pogosto opaženo ob začetku pomladi. ZGO „Comtés Rhodaniens“ se razteza do departmajev Savoie in Haute-Savoie ter kantona Seyssel v departmaju Ain. Podnebje je pod hkratnimi oceanskimi ter celinskimi in južnimi vplivi.

Njegovo geografsko območje se torej razprostira po dolini reke Rone do Alp. Zanj je značilno spremenjeno celinsko podnebje, kjer se čutijo oceanski vplivi (vlažni zahodni vetrovi in zmerne temperaturne razlike), proti jugu pa južni vplivi (milo podnebje in obilo sonca). Vinogradi, zasajeni zlasti po vznožjih in pobočjih, izkoriščajo te spremembe podnebja. Prevladujejo apnenčasto-glinasta tla sedimentnega izvora z nekaterimi glinasto-granitnimi predeli, ki omogočajo zasaditev drugih sort vinske trte.

8.2   Posebnosti proizvoda

Obstoj vinske trte na tem območju so prvič pisno omenjali že pred 2 000 leti v Naravni zgodovini Plinija starejšega. Zgodovinska dela pričajo, da je med 2. in 5. stoletjem tod potekala pomembna trgovini z vini, ki so jih po Roni prek Vienna in Lugdunuma (današnjega Lyona) vozili proti kupcem s Severa. V srednjem veku je na mesto Rimljanov stopila rimskokatoliška cerkev. Vinsko trto so tedaj gojili na ozemljih diecez, včasih znotraj škofovskih mest, kot so Vienne, Lyon, Valence in Grenoble. Tudi opatije so bile istočasno vinogradniška območja.

Do konca 19. stoletja so se vinogradi povečevali skladno z rastjo prebivalstva, trgovanja in mest, tako je površina vinogradov do leta 1870 obsegala 200 000 hektarjev. Vinski sektor se je po območjih razlikoval, vendar je nakazoval današnjo obliko: v regiji Beaujolais so soobstajali velike plemiške posesti in kapital lyonskega meščanstva; majhna in srednja vinogradniška gospodarstva so prevladovala v regiji Bugey in departmaju Savoie do departmaja Drôme in južnega dela departmaja Ardèche; v dolini reke Rone so podjetni trgovci prispevali k opaznosti središč odličnosti.

Tehnično znanje in izkušnje ter kakovost so napredovali, te pokrajine pa so vinogradniki s svojim delom postopoma preoblikovali tako, kot jih poznamo danes.

Vina z zaščiteno geografsko označbo „Comtés Rhodaniens“ so lahko pridobljena z zvrščanjem več sort vinske trte, zelo ustaljenih v zgodovini regije, kot so viognier B, marsanne B, roussanne B, syrah N, gamay N in pinot N, pa tudi sort, ki prihajajo zunaj regije, kot je chardonnay B ali merlot N.

Posebnost proizvodnje je torej izšla iz te zahteve, in sicer proizvodnja in ponudba predvsem sortnih vin, pa tudi zvrstnih vin, ki lahko zadovoljijo potrošnike:

—	bela vina odlikuje harmoničen splet svežine in sadnih ali cvetličnih not, celo mineralnosti glede na sorto vinske trte,

—	v mladih rdečih vinih prevladuje okus po grozdju in svežem rdečem jagodičju,

—	lahka in živahna vina rosé se proizvajajo s tehnološkim prispevkom uravnavanja temperatur, zaradi česar se lahko ohranjajo primarne arome in sadnost.

8.3   Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Vzročna povezava temelji na vplivu regionalnega podnebja in vrst tal na pridobivanje bolj svežih, voljnih in sadnih vin.

Podlaga za deželno vino z označbo „Comtés Rhodaniens“ je najprej zgodovina, ki je ljudi in njihovo tehnično znanje in izkušnje združevala od Antike. In zlasti zgodovina vinogradniških in kmetijskih odnosov, navezanih najprej med departmajema Drôme in Ardèche, pozneje pa tudi z departmajem Rhône in drugimi departmaji na tem območju.

Zaradi vinogradniške in sadjarske tradicije na tem ronskem jarku je nastalo pravo prečno povezano regionalno gospodarstvo. V ZGO „Comtés Rhodaniens“ se popolnoma izraža ta kultura „srednje ronske države“. Sicer pa ni povsem naključno, da so bile prve izvozne kupčije sklenjene s Švico, ki prav tako leži blizu ronskega jarka.

Regija Poronje - Alpe je priznano vinogradniška, njena proizvodnja pa se deli na vina s kontrolirano označbo porekla in vina z zaščiteno geografsko označbo, tradicionalno imenovana deželna vina, „vin de pays“.

Proizvodnja vin z označbo „vin de pays“ je v tej regiji sprva temeljila na lokalni proizvodnji: ZGO „Drôme“, ZGO „Collines Rhodaniennes“, ZGO „Coteaux du Grésivaudan“, ZGO „Isère“, ZGO „Vins des Allobroges“ in ZGO „Ardèche“. Te proizvodnje so utrdile sloves regionalnih deželnih vin z označbo „Comtés Rhodaniens“, ki je bila priznana leta 1989 in je bila podlaga za označbo ZGO „Comtés Rhodaniens“.

Navedena ZGO ima torej velik geografski obseg, saj se razteza po devetih departmajih, čeprav je jedro območja proizvodnje osredotočeno predvsem v departmajih Ardèche, Drôme in Rhône.

Ker proizvajalci že od nekdaj poznajo naravno okolje, so optimalno upravljali vinsko trto in njen proizvodni potencial.

Z geološkimi dogodki, ki so si skozi čas sledili na geografskem območju ZGO „Comtés Rhodaniens“, so nastala dobro odcedna glinasto-apnenčasta tla, ugodna za gojenje vinske trte, ki je tam zasajena po vznožjih in pobočjih, ter pridobivanje vina s prevladujočimi primarnimi aromami različnih zasajenih sort vinske trte.

Za to območje je prav tako značilno spremenjeno celinsko podnebje s sredozemskimi vplivi na jugu. Izmenjavanje toplih poletnih dni in dokaj svežih noči omogoča, da regionalne in neavtohtone sorte vinske trte popolnoma dozorijo ter tako ohranijo voljnost, svežino in sadnost.

Ta vina s srednje ronskimi lastnostmi redno sodelujejo na tekmovanjih (splošno kmetijsko tekmovanje), na katerih se odlikujejo, navedena so v vodiču Hachette des Vins ter so vključena na lokalne praznične in turistične dogodke: v vinogradniških vaseh, mestih te regije (Lyon, Valence) ali širše na jugo vzhodu Francije (Festival Hors les vignes v Marseillu, ki povezuje vino, glavne kuharje in umetnike).

9.   Bistveni dodatni pogoji

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Zaščitena geografska označba „Comtés Rhodaniens“ je lahko dopolnjena z navedbo ene ali več sort vinske trte.

Na etiketi je naveden logotip ZGO EU, če je navedba „zaščitena geografska označba“ nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-8b3ff145-7894-405a-a562-1b4863a7bf16

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

Objava spremenjenega enotnega dokumenta po odobritvi manjše spremembe v skladu s členom 53(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2022/C 286/13)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s členom 6(2), tretji pododstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v zbirki podatkov Komisije eAmbrosia.

ENOTNI DOKUMENT

„IDIAZABAL“

EU št.: PDO-ES-0082-AM02 – 16. februar 2021

ZOP (X) ZGO

1.   Ime

„Idiazabal“

2.   Država članica ali tretja država

Španija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Sir „Idiazabal“ je sir s stisnjenim in nekuhanim testom, izdelan izključno iz surovega mleka ovc pasem latxa in carranzana ter zorjen najmanj 60 dni. Sir ima naslednje značilnosti: tehta 1–3,5 kg, v višino meri 8–12 cm, njegov premer pa znaša 10–30 cm. Pri vsaki od teh značilnosti je dovoljeno odstopanje za ±10 %. Sir je lahko tudi dimljen.

Mleku se ne smejo dodati druge snovi razen mlečnih fermentov, lizocima, sirila in soli.

Sir ima valjasto obliko in gladko, trdo skorjo, ki je bledo rumene barve, pri dimljenem siru pa temno rjava. Površina (barva in luknjice v testu) je homogena, od slonokoščene do slamnato rumene barve in z nekaj neenakomerno oblikovanimi luknjicami. Tekstura sira je precej prožna, čvrsta in nekoliko zrnasta. Sir ima običajno močno aromo ovčjega mleka in sirila ter uravnotežen in izrazit okus z rahlo pikantnim in kiselkastim pridihom, ter kadar je ustrezno, dimastimi notami. Močna aroma se ohrani še dolgo po zaužitju.

Vsebnost maščob ne sme znašati manj kot 45 % suhega ekstrakta; skupna vsebnost beljakovin mora znašati vsaj 25 % suhega ekstrakta, vsebnost suhega ekstrakta pa mora biti vsaj 55-odstotna. Vrednost pH proizvoda mora biti med 4,9 in 5,5.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Krma: ovce pasem latxa in carranzana se običajno pasejo skoraj vse leto. Črede se redno selijo iz dolin na višja območja v gorah ali obratno, odvisno od letnega časa. Ker ovce praktično vse leto živijo v naravnem okolju, se pozimi prehranjujejo s samoraslim rastlinjem v gozdovih ali na nižjih gorskih območjih, poleti pa na visokogorskih pašnikih. V ogradi se prehranjujejo, ko so razmere na pašnikih neugodne ali ko je to priporočljivo iz fizioloških razlogov (laktacija).

Surovine: surovo ovčje mleko pasem latxa in carranzana z opredeljenega geografskega območja.

Mleku se ne smejo dodati druge snovi razen mlečnih fermentov, lizocima, sirila in soli.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Pridelava mleka ter izdelava in zorenje sira morajo potekati na opredeljenem geografskem območju, kar pomeni, da morajo vse faze proizvodnje potekati znotraj meja tega območja.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Sir „Idiazabal“ se lahko prodaja kot cel sir ali razrezan (v kosih).

Pakiranje sira „Idiazabal“ ali njegovih kosov se mora vedno opraviti po minimalnem obdobju zorenja sira, tj. 60 dneh.

Sir se lahko razreže na kose in po potrebi zapakira samo na opredeljenem geografskem območju. Razloga za to sta dva.

Prvič, ob razrezu vsaj dve stranici kosa izgubita zaščitno skorjo. Da se torej ohranijo organoleptične lastnosti sira „Idiazabal“, razrezanega na kose, je treba te kose zapakirati zelo kmalu po razrezu.

Drugič, zaradi razreza lahko oznake o pristnosti in poreklu proizvoda izginejo ali niso več vidne. Da bi se torej ohranila pristnost proizvoda v kosih, ga je treba razrezati in zapakirati v kraju porekla.

Z odstopanjem od navedenega se lahko sir „Idiazabal“ razreže tudi na maloprodajnih mestih, če se to izvede pred potrošnikom ob prodaji.

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Sir „Idiazabal“ mora imeti naslednje oznake:

—	kazeinsko nalepko z edinstveno serijsko številko, ki se mora pritrditi na vsak proizvod med fazo polnjenja v kalupe ali stiskanja. To nalepko dodeli upravni organ,

—	etikete za trženje sira morajo vsebovati ime in logotip zaščitene označbe porekla. Za sire, ki so izdelani izključno iz mleka z istega kmetijskega gospodarstva, se lahko ob logotip ZOP „Idiazabal“ doda navedba „baserrikoa – de caserío“ (s kmetije),

—	etikete, ki se uporabljajo za celi sir ali sir v kosih, je treba pritrditi v sirarnah, vpisanih v registre ZOP, v skladu s špansko zakonodajo,

—

sir mora imeti tudi sekundarno etiketo z edinstveno serijsko številko, kodificirano po velikosti in obliki sira, ki ga potrjuje. Sekundarna etiketa mora vsebovati ime „Idiazabal“ in logotip zaščitene označbe porekla. Sekundarne etikete, ki jih dodeljuje in preverja upravni organ, so nediskriminatorno na voljo vsem gospodarskim subjektom, ki jih zahtevajo in izpolnjujejo pogoje iz specifikacije proizvoda.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje zajema naravna okolja ovc pasem latxa in carranzana v pokrajinah Álava, Vizcaya, Guipúzcoa in Navarra, razen občin v dolini Roncal. Območje leži na severu Iberskega polotoka, med 43o 27' in 41o 54' severne zemljepisne širine ter 1o 05' in 3o 37' zahodne zemljepisne dolžine glede na greenwiški poldnevnik.

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnosti geografskega območja

Dokazi pričajo o tem, da je na tem območju vzreja ovc pasem latxa in carranzana obstajala že okoli 2200 let pr. n. št. Ker so se pasme po toliko letih prilagodile temu območju, so njegove posebne značilnosti bistvene za njihov ustrezen razvoj in upravljanje. Območje proizvodnje je kompleksna gorska regija z zahtevnim in razgibanim površjem, zato je komunikacija otežena. To je prispevalo k ohranjanju paše v številnih dolinah in na višje ležečih območjih. Tla so bogata z osnovnimi in hranilnimi elementi ter izjemno primerna za pašo, saj naravne značilnosti skalovja in občasna prisotnost karbonatnih kamnin v tleh zmanjšujejo vplive izpiranja tal. Zaradi topografskih značilnosti območja je podnebje raznoliko, tj. atlantsko in sredozemsko, s prehodnimi območji, ki so posledica pregrad – gorskih verig. Hidrografska mreža je obsežna in bogata, saj je na območju veliko vzpetin in gora ter obilo padavin. Na območju sta dve povodji, in sicer kantabrijsko, v katero se steka vodovje pokrajin Vizcaya in Guipúzcoa ter severnih dolin pokrajine Álava in skupnosti Navarra, ter sredozemsko, ki obsega pokrajine Álava, Navarra Media in La Ribera. Kar zadeva rastlinstvo, je na tem območju veliko naravnih travnikov in pašnikov. Ugodne podnebne in talne razmere omogočajo rast higrofilnih in subhigrofilnih rastlin, značilnih za oceansko podnebje v Baskiji in na severu Navarre.

Posebnosti proizvoda

Sir „Idiazabal“ ima svojevrstne organoleptične lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih vrst sira. Opazne so v številnih odtenkih vonja in okusa, proizvod pa je tudi rahlo do srednje prožen in zrnast ter srednje do precej čvrst. Za sir sta značilna močan okus, ki v ustih ostane dlje časa, ter popolno ravnotežje arom po mleku in sirilu ter vonja po dimu. Te temeljne organoleptične lastnosti sira dopolnjujejo bogati odtenki okusa in vonja, ki siru dajejo poseben značaj.

Vzročna povezava med geografskim območjem in posebnostmi proizvoda

Posebne značilnosti pridelave mleka za sir „Idiazabal“ temeljijo na pasmah, katerih mleko je dovoljeno za proizvodnjo sira (latxa in carranzana). Prilagoditev teh pasem na opredeljeno geografsko območje ter zgodovinska povezava med okoljem, ovcami in pastirji sta ustvarili trajno vez, ki zelo dobro pojasnjuje posebne značilnosti sira „Idiazabal“. Ovce pasem latxa in carranzana so zelo primerne za dajanje mleka, odporne in prilagojene na življenje v gorah ter neločljivo povezane z baskovsko pastirsko tradicijo, topografijo in ekološko naravo njihovega habitata.

Razlog za to, da se vse te značilnosti, povezane z naravnim okoljem, ki se spreminjajo po letnih časih, vrsti pašnikov, podnebju ipd., izrazijo v siru „Idiazabal“, je tudi uporaba surovega, toplotno neobdelanega mleka. Segrevanje mleka bi uničilo ali zmanjšalo organoleptične odtenke, po katerih je proizvod tako prepoznaven in ki ga povezujejo z dolgo tradicijo na tem območju.

Sklic na objavo specifikacije

https://www.mapa.gob.es/es/alimentacion/temas/calidad-diferenciada/dop-igp/htm/DOP-Idiazabal-modificacion-menor.aspx

---

(1)  UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2022/C 286/14)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Lumblija“

EU št.: PGI-HR-02809 – 28.10.2020

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Lumblija“

2.   Država članica ali tretja država

Hrvaška

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 2.3 Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Lumblija“ je sladek kruh okrogle oblike, izdelan s peko vzhajanega testa. Zunanjost je temno rjave barve, premazana je z varenikom (sirupom iz grozdnega mošta) ali žganjem in potresena s sladkorjem. Ima aromatičen vonj po dodanih začimbah – cimetu, nageljnovih žbicah, muškatnem oreščku, koriandru in janežu. Ima značilen in poln okus po oreških in sadju, ki izhaja iz surovin, iz katerih je pripravljen – mandljev, orehov, rozin, varenika in agrumov –, in aromo po dodanih začimbah ter je harmoničen.

Znotraj je tekstura kompaktna, vendar mehka, v prerezu so vidni koščki rozin, mandljev in orehov, zunanja tekstura pa je čvrste konsistence.

Ena „Lumblija“ tehta 350 g–600 g.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Za pripravo kruha „Lumblija“ se uporabljajo naslednje surovine: gladka pšenična moka, sladkor, oljčno olje, svinjska mast ali maslo, varenik, mandlji, orehi, rozine, mlete nageljnove žbice, cimet, muškatni orešček, koriander, janež, limonina in pomarančna lupina, vaniljev sladkor, žganje (iz vrtnic ali zelišč (travarica)), pekovski kvas (sveži ali suhi), mleko, voda in sol za pripravo testa. Pri pripravi testa se lahko doda mleti rožič.

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Priprava testa in peka kruha „Lumblija“ sta fazi proizvodnje, ki morata potekati na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Kruh „Lumblija“ se prodaja cel, nenarezan.

Pakiranje mora potekati na geografskem območju, opredeljenem v točki 4, da se ohranijo posebne organoleptične lastnosti in kakovost proizvoda, ki bi se med prevozom lahko poškodoval. Da bi se ohranila svežina kruha „Lumblija“ in da bi se pripravil za nadaljnji prevoz, se zapakira v papirnato ali plastično embalažo (celofan). Za zaščito pred mehanskimi poškodbami se lahko zapakira v primerne škatle.

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Ko je proizvod dan na trg, mora ime proizvoda „Lumblija“ po velikosti in vrsti pisave izstopati bolj kot kateri koli drug napis.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje kruha „Lumblija“ – od priprave testa do peke – zajema celoten otok Korčula, ki vključuje katastrske občine Vela Luka, Blato, Smokvica, Čara, Račišće, Pupnat, Žrnovo, Korčula in Lumbarda.

5.   Povezava z geografskim območjem

Vzročna povezava med kruhom „Lumblija“ in opredeljenim geografskim območjem temelji na slovesu proizvoda in načinu priprave, pri katerem se uporablja tradicionalni recept, ki se je ohranil do danes.

Zaradi velikih rodovitnih površin, ki so v Dalmaciji neobičajne, je kmetijstvo v korčulski komuni v srednjem veku postalo temelj gospodarstva in glavni vir bogastva. Domačini so se poleg gojenja vinske trte in oljk za pridelavo grozdja, varenika in oljčnega olja ukvarjali tudi s sadjarstvom (fige, mandlji, orehi in agrumi) in pridelavo žita za proizvodnjo moke. Vse to so bile prvotne sestavine sladkega kruha „Lumblija“, ki so ga pripravljali na otoku Korčula. Pomembna sestavina pri proizvodnji kruha „Lumblija“, ki temelji na starodavni tradiciji vinogradništva, je varenik, tj. zreduciran grozdni sok, ki je bil pred pojavom industrijskega belega sladkorja pomembno sladilo in se je uporabljal pri proizvodnji kruha „Lumblija“. Prav tako so se do pojava industrijske proizvodnje rozin (s stroji za sušenje) za izdelavo kruha „Lumblija“ uporabljale rozine, pridelane v gospodinjstvih, ki so imela v vinogradih več sort vinske trte z grozdjem brez pešk.

Tradicionalni sladki kruh „Lumblija“ se pripravlja na predvečer praznika vseh svetih izključno na otoku Korčula, zlasti v okolici mest Vela Luka, Blato in Smokvica, v zadnjem času pa tudi na drugih delih otoka. Ta praznik se je prvič praznoval v 4. stoletju v času Rimskega cesarstva. Na otoku Korčula se je ohranil eden od načinov praznovanja praznika vseh svetih: običaj izmenjave daril, znanih kot kol(e)inde. V starih časih so gospodinje pripravile posebno darilo, sestavljeno iz sladkega kruha „Lumblija“ ter jesenskih sadežev in oreškov, kot so suhe fige, mandlji, agrumi in grozdje, ki so ga otroci podarili svojim botrom in članom širše družine. V Blatu na otoku Korčula od 14. stoletja stoji župnijska cerkev Vseh svetih, zato sta se ta večstoletna tradicija in običaj priprave kruha „Lumblija“ za praznik vseh svetih ohranila do danes. Tudi tradicionalen način priprave kruha „Lumblija“ in recept zanj sta se ohranila do danes.

Gospodinje z otoka Korčula že od nekdaj pečejo kruh „Lumblija“ po tradicionalnem receptu. Vendar sam recept ni zadostoval. Pomembne so bile tudi spretnosti in izkušnje pri pripravi sladkega kruha ter treba je bilo znati določiti in doseči popolno razmerje med potrebnimi sestavinami. Prav tako je bilo v časih, ko so kurili v pečeh, ključnega pomena, da so znali doseči pravo temperaturo za peko. Za ročno mešanje testa in oceno časa, potrebnega za vzhajanje testa in peko, so bile potrebne spretnosti in izkušnje. Umetnost priprave kruha „Lumblija“ je v tem, da se peče, dokler ni dobro pečen, vendar je sočen in ne suh. Tradicionalni recept, po katerem Korčulanke pripravljajo kruh „Lumblija“, se je prenašal iz roda v rod in ohranil do danes, ko obstajata dva dobro uveljavljena načina priprave kruha „Lumblija“, odvisno od dela otoka.

„Lumblija“ se proizvaja na tradicionalen način po tradicionalnem receptu, ki se na otoku Korčula ustno prenaša iz roda v rod.

Obstajata dva uveljavljena tradicionalna načina priprave in peke kruha „Lumblija“. Po prvem se testo sestavinami pripravi iz 1 kg moke, pri drugem pa iz 3 kg moke. Podobno se pri mešanju in oblikovanju testa po prvi tradicionalni metodi (pri kateri se uporabi 1 kg moke) v testo kot sestavina takoj doda celotna količina kvasa in testo se pusti, da se njegova velikost podvoji, medtem ko se po drugi tradicionalni metodi (pri kateri se uporabi 3 kg moke) del kvasa doda v poznejši fazi, potem ko se je velikost testa z drugim delom kvasa že podvojila. Poleg tega se po prvi tradicionalni metodi mleti rožič ne uporablja kot sestavina, medtem ko se po drugi tradicionalni metodi doda kot ena od sestavin. Nazadnje se po prvi tradicionalni metodi janeževa zrna neposredno dodajo v testo kot sestavina, medtem ko se po drugi tradicionalni metodi namočijo v mlačni vodi.

„Lumblija“ je edinstven proizvod ne le po velikem številu potrebnih sestavin za njegovo pripravo, temveč tudi po obsežnem postopku predpriprave številnih sestavin, ki se dodajo v testo, in pripravi samega testa. Po tem se priprava kruha „Lumblija“ loči od običajnih faz priprave podobnih proizvodov. Raznolikost, polnost, bogastvo in teža vseh navedenih sestavin v postopku priprave (npr. rozine, namočene v vareniku, določena količina maščobe, zlasti oljčnega olja, določena količina oreškov, določena količina sladkorja in sam varenik, ki ima razpoznavno strukturo in gostoto) otežujejo hitro in enostavno vzhajanje testa. Vzhajanje testa zaradi teže dodanih sestavin poteka večkrat in traja precej dlje kot pri podobnih proizvodih (priporočljivo je, da se testo pusti vzhajati od večera do jutra). Zato je priprava kruha „Lumblija“ še posebej dolgotrajna, vendar ravno to daje končnemu proizvodu značilne lastnosti: njegovo kompaktno, vendar mehko teksturo, ki je v prerezu močno obogatena z oreški in rozinami, značilen okus po sadju in oreških ter bogato in polno aromo, pridobljeno s skrbnim kombiniranjem dodanih začimb v pravilnem razmerju. „Lumblija“ je proizvod gospodarske blaginje in različnih kakovostnih surovin z otoka Korčula ter je posebna zaradi recepta in številnih sestavin, iz katerih je pripravljena. Prav te sestavine dajejo kruhu „Lumblija“ razpoznaven aromatičen okus in vonj po oreških in sadju, zaradi spretnosti pri pripravi pa ima proizvod v notranjosti posebno kompaktno teksturo.

Številni otočani so v kulinaričnih knjigah objavili različne različice tradicionalnega recepta in načina priprave kruha „Lumblija“ (F. Mandić, Luškajića i pića, 2009, str. 244–245; Kaštropil-Culić, 1995, Blatska trpeza, str. 134). Neločljivo povezanost med pripravo kruha „Lumblija“ in običaji na otoku Korčula dokazujeta tudi delo Zapisi Danijela Kneževića iz leta 2012 in knjiga Franka Miroševića iz leta 2016 z naslovom Povjerenje ili zaborav, v kateri avtor opisuje, kako težko je pripraviti kruh „Lumblija“ (F. Mirošević Dubaj, 2016, Povjerenje ili zaborav, str. 11).

Prve pisne dokaze o imenu „Lumblija“ najdemo v delu Slovinac iz leta 1881, v katerem avtor S. Castrapelli v članku Nekoliko riječi u čakavštini opisuje kruh „Lumblija“ kot „sladek kruh iz moke, varenika, žafrana in cimeta, ki se peče ob prazniku vseh svetih“ (S. Castrapelli, 9 Slovinac št. 20, 1881, Nekoliko riječi u čakavštini, str. 418 in 419).

Tok zgodovine je bil dodaten razlog za ohranjanje tradicije priprave kruha „Lumblija“. Številni izseljenci, ki so bili prisiljeni zapustiti otok, so ga lahko jedli na dolgih plovbah, tako da „Lumblija“ ni bil le vsakodnevna malica, temveč tudi povezava z domovino, saj je ohranil svež okus in vonj še dolgo po tem, ko so ga otoške gospodinje vzele iz peči. Projekt „4 otoki/4 kraji/4 recepti“ je bil zasnovan v povezavi z valom izseljevanja v začetku 20. stoletja. Povezuje in predstavlja štiri tradicionalne jedi iz štirih krajev, ki jih je v navedenem obdobju prizadelo množično izseljevanje. Korčula je v projektu sodelovala s kruhom „Lumblija“, o čemer se je oktobra 2018 poročalo v televizijski oddaji Priče iz Hrvatske na HRT (Hrvaška radiotelevizija).

Na otoku Korčula poteka več dogodkov, ki jasno kažejo na sloves, ki ga uživa „Lumblija“, pa tudi na negovanje tradicije in običajev priprave tradicionalnega sladkega kruha, začenši s prvo Kućno zabavo („hišno zabavo“) viteškega društva Kumpanija v Blatu. V statutu viteškega društva Kumpanija, ki je bilo ustanovljeno leta 1927, je navedeno, da je njegovo „poslanstvo negovanje in proizvodnja Lumblije“. Društvo redno organizira „hišne zabave“, ki so večerni dogodki, na katerih se predstavljajo hrana iz Blata (ki ji domačini pravijo spiza) in sladice, gostje pa pri organizaciji pomagajo tako, da prinesejo jedi, značilne za Blato. Ti dogodki tradicionalno potekajo prvi petek v februarju, v zapisih o navedenih dogodkih pa se kot jed, ki jo prinesejo s seboj, redno omenja „Lumblija“(arhiv viteškega društva Kumpanija, 1956, 1972, 1974, 1985). Ne le da se je tradicija priprave kruha „Lumblija“ v otoških gospodinjstvih ohranila do danes, temveč na Korčuli, zlasti na zahodu otoka, potekajo celo tekmovanja v peki kruha „Lumblija“, degustacije in spoznavanja tradicionalne gastronomije tega območja, v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter domovih za ostarele pa se izvajajo delavnice priprave kruha „Lumblija“, prav tako pa se izvajajo delavnice za člane različnih društev na otoku. Blagoslov in degustacija kruha „Lumblija“ sta bila prvič izvedena pred 25 leti in potekata zadnjo nedeljo v oktobru, ko na trgu Plokata v Blatu blagoslovijo in pokušajo kruh „Lumblija“, ki ga pod vodstvom učiteljev in staršev pripravijo dijaki srednje šole Blato.

Sloves kruha „Lumblija“ dokazujejo različni dogodki, ki potekajo zunaj otoka Korčula. „Lumblija“ je bila na primer predstavljena številnim hrvaškim in tujim obiskovalcem Festivala dobre hrane, ki ga je leta 2016 organizirala Turistična skupnost mesta Dubrovnik.

Leta 2016 je „Lumblija“ na mednarodnem dogodku Noćnjak v Bolu na otoku Brač, ki združuje pridelovalce oljk in olja, prejela tudi nagrado za najboljše živilo.

Kruh „Lumblija “ se pogosto ponudi tudi predstavnikom hrvaških in tujih medijev na različnih dogodkih in posebnih predstavitvah, gastronomskih sejmih in tiskovnih konferencah.

Kruh „Lumblija“ in poseben način njegove priprave sta pogosto tema na različnih gastronomskih spletnih mestih, pri čemer se poudarja neločljiva povezanost z otokom Korčula (Vilicom kroz Hrvatsku, Lumblija: Imamo recept za mirisan kolač s otoka Korčule koji se sprema za blagdan Svih Svetih, 29. oktober 2021; Dobra hrana, Korčulanska lumblija recept star 200 godina: Kolač vezan uz ljubavnu priču Korčulanke i francuskog vojnika!, 20. oktober 2018).

Ta otoška dobrota se gostom ponudi na različnih javnih dogodkih skozi vse leto ali pa se podari kot značilna gastronomska poslastica z otoka Korčula.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://poljoprivreda.gov.hr/UserDocsImages/dokumenti/hrana/proizvodi_u_postupku_zastite-zoi-zozp-zts/Lumblija_specifikacija_proizvoda10032022.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.