11.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 265/1

OBVESTILO KOMISIJE

o informacijah v zvezi s tveganji in neskladnostjo v okviru rednih pregledov Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1793

(2022/C 265/01)

1. Uvod

V tem obvestilu Komisije so pojasnjena ustrezna merila in premisleki v okviru rednih pregledov v skladu s členom 12 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1793 (1). Namen tega obvestila je zagotoviti preglednost postopka za državljane, nosilce dejavnosti in pristojne nacionalne organe, tako v Uniji kot na ozemljih in tretjih državah, iz katerih se živila in krma neživalskega izvora, za katere se uporablja Izvedbena uredba (EU) 2019/1793, uvažajo v Unijo.

To obvestilo je namenjeno kot pomoč državljanom, nosilcem dejavnosti in pristojnim nacionalnim organom za boljše razumevanje uporabe člena 12 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793. Za razlago prava Unije je pristojno samo Sodišče Evropske unije. Stališča, izražena v tem obvestilu, ne prejudicirajo stališč, ki bi jih Evropska komisija lahko izrazila pred Sodiščem in nacionalnimi sodišči.

2. Področje uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793

Izvedbena uredba (EU) 2019/1793 določa pravila o začasnem povečanju uradnega nadzora in nujnih ukrepih, ki urejajo vstop nekaterih živil in krme neživalskega izvora iz nekaterih tretjih držav v Unijo na podlagi pooblastil iz člena 47(2)(b) in člena 54(4)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter člena 53(1)(b) Uredbe (EU)št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Cilj Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793 je zaščititi potrošnike Unije pred znanimi ali nastajajočimi zdravstvenimi tveganji ali zaradi dokazov o zelo razširjeni resni neskladnosti z zakonodajo Unije o agroživilski verigi (glej člen 1(2)(a) in (c) Uredbe (EU) 2017/625 za živila in krmo neživalskega izvora). Izvedbena uredba (EU) 2019/1793 določa harmoniziran pristop k uradnemu nadzoru nekaterih živil in krme neživalskega izvora, ki vstopajo v Unijo, in je namenjena zagotavljanju uporabe zakonodaje Unije o agroživilski verigi za takšne proizvode.

Proizvodi s poreklom iz tretjih držav in za katere veljajo začasna okrepitev nadzora, nujni ukrepi ali začasna prekinitev vstopa v Unijo, so navedeni v prilogah k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793. Pogostost identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov proizvodov, za katere veljajo začasna okrepitev nadzora in nujni ukrepi, je določena ob upoštevanju zlasti stopnje tveganja, povezanega z obravnavano nevarnostjo, neskladnosti, ki jih med uradnim nadzorom ugotovijo pristojni organi na notranjem trgu, ter dejanske pogostosti zavrnitev na meji. Glede na specifično nevarnost bo treba upoštevati različna merila, razlikoval pa se bo tudi relativni ponder merila (glej oddelka 3.1 in 3.2.2 spodaj).

V prilogah k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 so navedena živila in krma neživalskega izvora iz nekaterih tretjih držav ter ustrezni ukrepi, kot sledi:

V Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 so navedena živila in krma neživalskega izvora iz nekaterih tretjih držav, za katere velja začasno povečanje uradnega nadzora ob vstopu v Unijo.

V Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 so navedena živila in krma, za katere veljajo posebni pogoji, na primer zahteva po predložitvi uradnega spričevala in rezultatov laboratorijske analize, ki urejajo njihov vstop v Unijo, zaradi nevarnosti kontaminacije z mikotoksini, vključno z aflatoksini, ostanki pesticidov, pentaklorofenolom in dioksini, ter mikrobiološke kontaminacije.

V Prilogi IIa k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 so navedena živila in krma neživalskega izvora, katerih uvoz v Unijo je začasno prekinjen.

V prilogah II in IIa so navedeni nujni ukrepi v smislu člena 53 Uredbe (ES) št. 178/2002.

Proizvodi so navedeni na podlagi njihove tretje države izvora, opisa, kombinacije oznake kombinirane nomenklature (KN) in razvrstitve integrirane tarife Evropske unije (TARIC) ter nevarnosti. Za proizvode iz tretje države se lahko hkrati začasno poveča uradni nadzor in/ali nujni ukrepi (razen začasne prekinitve vstopa v Unijo) za več kot eno nevarnost.

Člen 12 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793 zahteva, da Komisija redno, najmanj na vsakih šest mesecev, pregleduje sezname, da bi upoštevala nove informacije v zvezi s tveganji in neskladnostjo. Poleg tega se lahko v primeru nastajajočega tveganja ali kadar obstajajo dokazi o zelo razširjeni resni neskladnosti z zakonodajo Unije o agroživilski verigi, kadar koli uvede zaščitni ukrep, ki sega od posebnih pogojev uvoza (navedba proizvoda v Prilogi I ali Prilogi II) do začasne prekinitve vstopa v Unijo (navedba v Prilogi IIa), kot odziv na neposredna tveganja, ne glede na redne preglede.

Potrebne spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 in člena 145(2) Uredbe (EU) 2017/625.

Morda bodo potrebna prehodna obdobja, da se pošiljkam proizvodov, ki so odpremljene iz države porekla, omogoči vstop v Unijo pred začetkom veljavnosti spremembe Uredbe. Taka obdobja nosilcem dejavnosti in tretjim državam omogočajo, da se prilagodijo zahtevam iz Uredbe, ki spreminja proizvode, navedene v prilogah, in po potrebi pristojnim organom tretjih držav, da organizirajo sistem izdaje spričeval. V določenih situacijah glede na stopnjo tveganja prehodno obdobje morda ni predvideno.

3. Koraki pregleda v skladu s členom 12 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793

3.1 Nevarnosti, vključene v Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1793

Proizvodi so navedeni na podlagi kombinacije porekla/oznake KN/nevarnosti.

Seznam nevarnosti, ki so lahko podlaga za povečanje uradnega nadzora ali nujnih ukrepov v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793, ni izčrpen. Trenutno Izvedbena uredba med drugim vključuje naslednje nevarnosti:

(a)	mikrobiološke: salmonela;

(b)

kemične:

(i)	onesnaževala: aflatoksini, pentaklorofenol in dioksini;

(ii)

ostanki pesticidov: ostanki pesticidov, navedeni v usklajenem večletnem nadzornem programu Skupnosti, ki ga je sprejela Komisija v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 (4), in drugi ostanki pesticidov, na primer amitraz, nikotin, tolfenpirad, diafentiuron, dikofol, ditiokarbamati, dinotefuran, folpet, prokloraz, tiofanat-metil, triforin, acefat, fentoat, klorbufam, formetanat, protiofos, kinalfos, karbofuran, metrafenon;

(iii)

druge nevarnosti: sudanska barvila, rodamin B, sulfiti, cianid, etilen oksid.

Zgornji seznam nevarnosti se lahko v določeni fazi razširi, kadar je treba za določeno nevarnost uvesti nekatere vrste proizvodov iz nekaterih držav, zato predloženi seznam ni izčrpen, v tem obvestilu pa so omenjene le trenutne nevarnosti.

3.2 Zbiranje informacij

Viri informacij, pridobljene informacije in referenčno obdobje za zbiranje informacij za vsak proizvod so opisani spodaj.

3.2.1 Viri informacij

Informacije, potrebne v okviru ocene možnih sprememb Uredbe (EU) 2019/1793, se zbirajo iz več virov:

(a)	informacije, izmenjane med Komisijo in državami članicami – predlogi za nove uvrstitve na sezname kombinacij proizvodov/nevarnosti, pripombe, zahteve za spremembe;

(b)	informacije, prejete od tretjih držav, ukrepi tretjih držav za zagotovitev skladnosti z ustreznimi zahtevami Unije;

(c)	informacije o nadzoru, ki ga izvaja Komisija v tretjih državah v skladu s členom 120 Uredbe (EU) 2017/625 – revizijska poročila;

(d)	informacije Evropske agencije za varnost hrane (EFSA);

(e)	evidence rezultatov uradnega nadzora v sistemu TRACES-NT.

3.2.2 Informacije, pridobljene za vsak proizvod

(a)

Izid uradnega nadzora, ki so ga države članice izvedle na proizvodih s seznama, zabeležen v TRACES-NT:

(i)	skupno število pošiljk živil in krme neživalskega izvora, uvoženih v Unijo;

(ii)	skupno število identifikacijskih in fizičnih pregledov, ki so jih opravili pristojni organi držav članic na pošiljkah živil in krme neživalskega izvora, uvoženih v Unijo;

(iii)

skupno število neugodnih rezultatov nadzora, odkritih med fizičnimi pregledi (laboratorijske analize) za posebno nevarnost, za katero je proizvod naveden;

(iv)	odstotek neugodnih rezultatov nadzora glede na število identifikacijskih in fizičnih pregledov pošiljk glede nevarnosti, za katero je proizvod naveden.

(b)

Obvestila, predložena v sistemu hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) in sistem upravne pomoči in sodelovanja (AAC) o neskladnosti ter sistem AAC o goljufijah s hrano: število obvestil v RASFF o zavrnitvi na meji in obvestil AAC o neskladnosti ter obvestil AAC o goljufijah s hrano za kombinacije poreklo/proizvod/nevarnost.

(c)	Obseg trgovanja z zadevnimi proizvodi, kot ga je zagotovil EUROSTAT.

3.2.3 Referenčno obdobje za zbiranje informacij

Referenčno obdobje, v katerem Komisija zbira informacije, opisane v točki 3.2.2, za vsak proizvod, ustreza celotnemu semestru (v predhodnem ali istem letu), preden se začne nov postopek pregleda. Referenčno obdobje (semester) traja od januarja do junija in od julija do decembra danega leta. Nedavni razvoj in trendi se upoštevajo, če so pomembni v okviru ocenjevanja posebnih trendov, da se zagotovi odločitev na podlagi prejetih informacij. Da bi se lahko proizvodi na novo navedli v prilogah, se lahko upoštevajo informacije iz več semestrov.

3.3 Analiza informacij

3.3.1. Koraki postopka analize informacij

Postopek rednega pregleda se začne z zbiranjem ustreznih informacij, kot je opisano v točki 3.2.3, in analizo razpoložljivih informacij. O rezultatih analize, pregledu kombinacije poreklo/proizvod/nevarnost in predlaganih spremembah prilog se razpravlja z državami članicami v delovni skupini Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo (v nadaljnjem besedilu: odbor PAFF). Rezultati, dogovorjeni z državami članicami, se predložijo odboru PAFF (5) za pridobitev mnenja držav članic.

3.3.2. Dejavniki pri analizi informacij

Pri ocenjevanju zbranih informacij za morebitne spremembe Uredbe (EU) 2019/1793 se upošteva več dejavnikov.

Analiza temelji na vseh zbranih informacijah, kot je navedeno v točki 3.2.2 glede določenega proizvoda. Vendar pa se oceni vsak primer posebej glede na kombinacijo poreklo/proizvod/nevarnost. Zlasti se ukrepi lahko ohranijo, tudi če se je dejanska trgovina ustavila, kadar ni dokazov o izboljšanju obvladovanja tveganja v zvezi z zadevno nevarnostjo in nevarnostjo v kraju porekla proizvoda ter s tem na podlagi razpoložljivih informacij ostaja tveganje izvoza nevarnih proizvodov v Unijo.

Med upoštevanimi dejavniki so sezonski vzorci trgovanja, časovni trendi in obseg trgovine.

Kadar se v tretji državi odkrije morebitno sistemsko vprašanje, ki presega ugotovitve v zvezi z odgovornostjo posameznih nosilcev dejavnosti za skladnost njihovega izvoza s pravili Unije, in kadar države članice poročajo o stopnjah neskladnosti, ki se bistveno ne izboljšajo, se uporabi usklajen, postopen odziv glede na obseg problema in predvideno upravljanje:

(a)	navedba v Prilogi I/povečanje pogostosti pregledov za proizvode, ki so že navedeni v Prilogi I (kot ukrep, ki vpliva na nosilce dejavnosti, ki uvažajo pošiljke živil in krme neživalskega izvora v Unijo in posredno v tretje države);

(b)	navedba v Prilogi II/uvedejo se posebni pogoji uvoza, kadar se pristojnim organom tretjih držav izvoznic naloži posebna odgovornost, in sicer tako, da morajo pošiljke preveriti pri izvoru in potrditi njihovo skladnost s pravili Unije;

(c)

navedba v Prilogi IIa/kadar živila ali krma neživalskega izvora, uvožena v Unijo, predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, se lahko zaradi resnih/ponavljajočih se zdravstvenih težav in/ali nerešenih sistemskih težav za nekatere proizvode kot najstrožji ukrep uvede začasna prekinitev vstopa v Unijo.

3.4. Možne spremembe, ki izhajajo iz analize informacij

Odločitve za vsak posamezni proizvod temeljijo na analizah informacij in na razpravi z državami članicami na sestankih delovne skupine o začasnih ukrepih za uvoz živil in krme neživalskega izvora. Odločitev se sprejme za vsak posamezni proizvod posebej ob upoštevanju večfaktorske kombinacije nevarnosti, pogostosti neskladnosti, obsega trgovine, obsega težave in napovedi za njeno zadovoljivo obvladovanje.

Možne odločitve v zvezi s spremembo prilog k Uredbi (EU) 2019/1793 so naslednje:

(a)	vključitev proizvoda v prilogo;

(b)	črtanje proizvoda iz priloge;

(c)	črtanje proizvoda iz ene priloge in prenos v drugo prilogo;

(d)

spremembe pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov, zahtevanih ob vstopu v Unijo: povečanje ali zmanjšanje. Pogostost je nastavljena na 5 %, 10 %, 20 %, 30 % in 50 %.

Pogostost idetifikacijskih in fizičnih pregledov se lahko razlikuje od primera do primera glede na kombinacijo več dejavnikov, opisanih v točkah 3.1 in 3.2 zgoraj, in v dogovoru z državami članicami na sestankih delovne skupine.

3.5. Postopek

Osnutek akta o spremembah, pripravljen na podlagi analize informacij in izida razprav z državami članicami na sestankih delovne skupine, se predloži v mnenje odboru PAFF. Komisija sprejme osnutek akta o spremembi in ga objavi v Uradnem listu Evropske unije (UL EU), potem ko je na glasovanju odbora PAFF prejel pozitivno mnenje. V obdobju med prejemom pozitivnega mnenja odbora PAFF in preden ga Komisija sprejme, Komisija pisno obvesti zadevno tretjo državo o predvidenih spremembah (npr. vključitev v priloge/črtanje iz prilog, spremembe pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov) za proizvode, navedene v prilogah osnutka akta o spremembah. Po objavi v UL EU Unija predloži sanitarno in fitosanitarno obvestilo Svetovni trgovinski organizaciji (STO).

4. Glosar

AAC	Sistem upravne pomoči in sodelovanja (Administrative Assistance and Cooperation – AAC) je sistem, ki ga je razvila in ga upravlja Komisija in v katerem si člani mreže Unije za preprečevanje goljufij s hrano izmenjujejo informacije. Država članica lahko stopi v stik s pristojnimi organi druge države članice in deli informacije na varen način, kar lahko privede do upravnih ukrepov, upravnih sankcij ali sodnih postopkov. Leta 2020 je bil v celoti integriran v sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (iRASFF).
Skladnost	Skladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625.
Oznaka KN	Oznaka kombinirane nomenklature (oznaka KN) je orodje za razvrščanje blaga, vzpostavljeno za izpolnjevanje zahtev tako skupne carinske tarife kot zunanjetrgovinske statistike Unije. Uporablja se predvsem, ko je blago prijavljeno carini v Uniji, in določa, katera carinska stopnja se uporablja. Ustreza nomenklaturi blaga, kot je določena v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87. Vključuje nomenklaturo harmoniziranega sistema.
Razvrstitev TARIC	Ustreza integrirani tarifi Unije, ki temelji na kombinirani nomenklaturi. Med drugim obsega dodatne podrazdelke, imenovane podštevilke „Taric“, ki so potrebni za opis blaga, za katerega veljajo posebni ukrepi Unije, ter carinske stopnje in druge dajatve, kot je opredeljeno v členu 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87.
Pošiljka	Ustreza količini blaga, ki jo zajema isto uradno spričevalo, uradno potrdilo ali kateri koli drug dokument, ki se prevaža z istim prevoznim sredstvom in izvira iz istega ozemlja ali tretje države ter je – razen blaga, za katerega se uporabljajo pravila iz člena 1(2), točka (g), Uredbe (EU) 2017/625 – iste vrste, istega razreda ali istega opisa, kot je opredeljeno v členu 3(37) Uredbe (EU) 2017/625.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)	EFSA je evropska agencija, ki jo je leta 2002 ustanovila Unija v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002. Odgovorna je za ocenjevanje tveganj v celotni prehranjevalni verigi in zagotavljanje neodvisnih znanstvenih nasvetov nosilcem odločanja, ki urejajo varnost hrane v Uniji. Deluje neodvisno od evropskih zakonodajnih in izvršilnih institucij (Komisije, Sveta in Parlamenta) ter držav članic Unije.
Vstop v Unijo	Dejanje vstopa blaga na eno od ozemelj, ki so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) 2017/625, s področij zunaj navedenih ozemelj, kot je opredeljeno v členu 3(40) te uredbe.
EU	Evropska unija
EUROSTAT	Eurostat je statistični urad Evropske unije. Usklajuje statistične dejavnosti na ravni Unije ter zagotavlja visokokakovostne statistične podatke in podatke o Uniji.
Seznam živil in krme neživalskega izvora	Izraz „živila in krma neživalskega izvora“ se nanaša na „živila“, kar pomeni vsako snov ali proizvod, v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, namenjen za uživanje ali za katerega se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje, kot je opredeljeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002; „krma“ pomeni vse snovi ali proizvode, vključno z aditivi, predelani, delno predelani ali nepredelani, ki se uporabljajo za krmljenje živali, kot je opredeljeno v členu 3(4) Uredbe (ES) št. 178/2002, ki so rastlinskega izvora (npr. sadje in zelenjava, začimbe, čaj) ali katerega koli drugega neživalskega izvora, kot so minerali (sol).
Nevarnost	Vsak povzročitelj ali stanje, ki lahko škodljivo vpliva na zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali okolje, kot je opredeljeno v členu 3(23) Uredbe (EU) 2017/625.
Uvoz živil in krme	Uvoz živil in krme se nanaša na živila in krmo neživalskega izvora, ki niso iz Unije, namenjeni za dajanje na trg Unije ali namenjeni zasebni uporabi ali porabi na carinskem območju Unije.
Uradni nadzor	Uradni nadzor je v členu 2(1) Uredbe (EU) 2017/625 opredeljen kot dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi oziroma pooblaščena telesa ali fizične osebe, na katere se prenesejo določene naloge uradnega nadzora v skladu z navedeno uredbo, da se preveri (a) skladnost izvajalcev z navedeno uredbo in pravili iz člena 1(2) in (b) da živali ali blago izpolnjujejo zahteve iz pravil iz člena 1(2), tudi za izdajo uradnega spričevala ali uradnega potrdila.
UL EU	Uradni list Evropske unije (UL EU) je uradno glasilo Evropske unije.
PAFF	Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo (odbor PAFF), ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije, ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da so ukrepi Unije na področju varnosti hrane in krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin praktični in učinkoviti. Zagotavlja mnenja o osnutkih ukrepov, ki jih namerava sprejeti Komisija. Mandat odbora PAFF zajema celotno verigo preskrbe s hrano – od vprašanj zdravstvenega varstva živali na kmetiji do proizvoda na mizi potrošnika – in pomaga Uniji pri učinkoviti obravnavi tveganj za zdravje na vseh stopnjah proizvodne verige.
Dajanje v promet	Dajanje v promet je v točki (8) člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 opredeljeno kot imeti živila ali krmo za prodajo, vključno s ponujanjem za prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezplačno ali proti plačilu, prodajo, distribucijo in druge oblike njihovih prenosov.
RASFF	Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) je vzpostavljen s členom 50 Uredbe (ES) št. 178/2002 kot sistem hitrega obveščanja za obveščanje o neposrednem ali posrednem tveganju za zdravje ljudi, ki izhaja iz živil ali krme, in ustreza mreži, ki vključuje države članice Unije, Komisijo kot članico in upraviteljico sistema, in EFSA. Vključuje tudi države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in Nadzorni organ Efte. Različne vrste obvestil so opredeljene v členu 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1715. Navedena uredba določa tudi izvedbene ukrepe za učinkovito delovanje RASFF. Obvestila RASFF, razvrščena kot zavrnitve na meji, se nanašajo na pošiljke živil, krme ali materiala za stik z živili, za katere je pristojni organ na mejni točki znotraj Unije zavrnil vstop v Unijo zaradi tveganja za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje.
Tveganje	Tveganje pomeni funkcijo verjetnosti škodljivega vpliva na zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali okolje in resnosti tega vpliva, ki izhaja iz nevarnosti, kot je opredeljeno v členu 3(24) Uredbe (EU) 2017/625.
SPS	Sanitarni in fitosanitarni ukrepi
TRACES-NT	Celoviti računalniški veterinarski sistem (TRACES) je večjezična spletna platforma Komisije za sanitarno in fitosanitarno certificiranje, ki podpira uvoz živali, živalskih proizvodov, živil in krme neživalskega izvora ter rastlin v Unijo ter trgovino znotraj Unije in izvoz živali in nekaterih živalskih proizvodov iz Unije. Nova izdaja orodja, imenovana TRACES New Technology (TRACES-NT), vključuje prakse za elektronsko izdajanje spričeval, ki pristojnim organom Unije in tretjih držav omogoča digitalno žigosanje uradnih dokumentov in spričeval ali podpis odločitve, sprejete o pošiljki, zaradi česar je postala uporaba spričeval v papirni obliki zastarela.
STO	Svetovna trgovinska organizacija (STO) se ukvarja z globalnimi pravili trgovine med državami. Njena glavna funkcija je zagotoviti, da trgovinski tokovi potekajo čim bolj gladko, predvidljivo in svobodno. Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov v okviru STO določa, da morajo države priglasiti spremembe svojih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov. Sanitarni in fitosanitarni ukrepi so vsi ukrepi, ki se uporabljajo (i) za zaščito življenja in zdravja ljudi ali živali pred tveganji, ki jih povzročajo aditivi, onesnaževala, toksini ali organizmi, ki povzročajo bolezni, v živilih, pijačah ali krmi; (ii) za zaščito življenja ali zdravja ljudi pred nevarnostmi, ki izhajajo iz bolezni, ki jih prenašajo živali, rastline ali proizvodi iz njih, ali zaradi vstopa, naselitve ali širjenja škodljivcev; (iii) za zaščito življenja ali zdravja živali ali rastlin pred tveganji, ki izhajajo iz vstopa, naselitve ali širjenja škodljivcev, bolezni, organizmov, ki prenašajo bolezni, ali organizmov, ki povzročajo bolezni; ali (iv) za preprečitev ali omejitev druge škode zaradi vstopa, naselitve ali širjenja škodljivcev. Sporazum določa, da: „Sanitarni ali fitosanitarni ukrepi vključujejo vse ustrezne zakone, uredbe, predpise, zahteve in postopke, ki med drugim vključujejo merila za končni proizvod; postopke in metode proizvodnje; preskušanje, pregled, postopke izdaje certifikata in odobritve; karantenske obravnave, vključno z ustreznimi zahtevami v zvezi s prevozom živali ali rastlin ali z materiali, potrebnimi za njihovo preživetje med prevozom; določbe o ustreznih statističnih metodah, postopkih vzorčenja in načinih presoje tveganja; zahteve v zvezi s pakiranjem in označevanjem, ki se nanašajo neposredno na varnost hrane.“ Sporazum o sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepih od držav zahteva, da obvestijo STO o predlaganih novih sanitarnih in fitosanitarnih predpisih ali spremembah obstoječih predpisov, kadar: (i) ne obstaja nek mednarodni standard, smernica ali priporočilo ali (ii) vsebina predlaganega sanitarnega ali fitosanitarnega predpisa v pretežni meri ni enaka mednarodnemu standardu, smernici ali priporočilu ter v obeh primerih, če (iii) lahko predpis pomembno vpliva na trgovino drugih držav.

(1) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1793 z dne 22. oktobra 2019 o začasnem povečanju uradnega nadzora in nujnih ukrepih, ki urejajo vstop nekaterega blaga iz nekaterih tretjih držav v Unijo, izvajanju uredb (EU) 2017/625 in (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 277, 29.10.2019, str. 89).

(2) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(4) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

(5) Odbori PAFF (europa.eu)

11.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 265/16

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 265/08)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„Rheinhessen“

PDO-DE-A1274-AM01

Datum obvestila: 20. april 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Opis vin/proizvodov vinske trte ter analitske in/ali organoleptične lastnosti

Opis

Sprememba najmanjšega deleža naravnega alkohola in najnižje vsebnosti sladkorja v moštu (ki sta bila prestavljena iz točke 5.1 v točko 3.2 specifikacije proizvoda) za „Qualitätswein“ (kakovostno vino), proizvedeno iz sorte vinske trte dornfelder v letih z izjemnimi vremenskimi razmerami. Standardne vrednosti za kakovostno vino „Qualitätswein“ iz sorte dornfelder: 8,8 vol. % alkohola / 68 °Oe.

DODATEK

„Najmanjši delež naravnega alkohola / najnižja vsebnost sladkorja v moštu sorte vinske trte dornfelder se lahko določi na 8,3 vol. % alkohola / 65 °Oe v letih z izjemnimi vremenskimi razmerami, in sicer s sklepom odbora priznanega združenja za zaščito vina ‚Rheinhessen‘ (Schutzgemeinschaft Rheinhessen). Taka ureditev velja izključno za letnik, za katerega je bil sprejet sklep. Sklep združenja za zaščito se objavi z ustreznimi načini objave.“

Različni proizvodi so označeni z imenom, z informacijami o njihovem najmanjšem deležu naravnega alkohola / najnižji vsebnosti sladkorja v moštu in opisom njihovih organoleptičnih lastnosti.

Razlogi

Cilj rahlega zmanjšanja najmanjšega deleža alkohola / najnižje vsebnosti sladkorja v moštu sorte dornfelder je omogočiti zgodnejšo trgatev, da se čim bolj zmanjšajo negativni učinki novih škodljivih organizmov.

Leta 2014 je na primer plodova vinska mušica postala grožnja za zgodnje sorte rdečega grozdja. Odložitev trgatve zaradi najnižje vsebnosti sladkorja v moštu, ki se je uporabljala doslej, pomeni tveganje za znatno zmanjšanje kakovosti in količine potrganega grozdja v takih letih. Opisi organoleptičnih lastnosti so zdaj bolj razločevalni, da bi bolje odražali različne proizvode.

2. Sorte vinske trte

Opis

Do zdaj so bile na seznam vpisane naslednje sorte vinske trte:

belo vino:

„albalonga, arnsburger, auxerrois, bacchus, bronner, chardonnay, ehrenbreitsteiner, ehrenfelser, faberrebe, findling, freisamer, gelber muskateller, gewürztraminer, grauer burgunder, grüner silvaner, grüner veltliner, helios, hibernal, hölder, huxelrebe, johanniter, juwel, kanzler, kerner, kernling, mariensteiner, merzling, morio-muskat, müller-thurgau, muskat ottonel, nobling, optima, orion, ortega, perle, phoenix, prinzipal, regner, reichensteiner, rieslaner, roter gutedel, roter muskateller, roter traminer, saphira, sauvignon blanc, scheurebe, schönburger, septimer, siegerrebe, silcher, sirius, solaris, staufer, weißer burgunder, weißer gutedel, weißer riesling, würzer“;

rdeče vino in vino rosé:

„acolon, blauer frühburgunder, blauer limberger, blauer portugieser, blauer silvaner, blauer spätburgunder, blauer trollinger, blauer zweigelt, bolero, cabernet carbon, cabernet

cortis, cabernet cubin, cabernet dorio, cabernet dorsa, cabernet franc, cabernet mitos, cabernet sauvignon, dekapo, deckrot, domina, dornfelder, dunkelfelder, färbertraube, früher roter malvasier, hegel, heroldrebe, merlot, monarch, müllerrebe, muskat hamburg, neronet, palas, prior, regent, rondo, rotberger, rubinet, saint laurent, syrah“.

SPREMEMBA:

Dodane so bile naslednje sorte:

belo vino:

„blauer silvaner, cabernet blanc, calardis blanc, felicia, früher malingre, früher roter malvasier, goldmuskateller, goldriesling, muscaris, osteiner, rosa chardonnay, roter elbling, roter müller-thurgau, roter riesling, ruländer, sauvignon cita, sauvignon gryn, sauvignon sary, sauvitage, souvignier gris, trebbiano di soave, villaris, weißer ebling“;

rdeče vino in vino rosé:

„accent, allegro, baron, blauburger, cabernet cantor, cabernet carol, cabertin, calandro, helfensteiner, muskattrollinger, pinotin, piroso, reberger, rosenmuskateller, spätburgunder, tauberschwarz, wildmuskat“.

Črtane so bile naslednje sorte:

belo vino:

„mariensteiner“

rdeče vino in vino rosé:

„muskat hamburg“

„blauer silvaner“ (napačen seznam)

„früher roter malvasier“ (napačen seznam)

Dodane so bile sopomenke za sorte vinske trte.

Razlogi

Seznam sort vinske trte je bil dopolnjen, saj je bil nepopoln in bi moral vključevati vse sorte, ki so bile do zdaj razvrščene. Sorta mariensteiner je bila črtana, ker ni odobrena sorta niti na seznamu zveznega urada za rastlinske sorte niti v skladu z uredbo zvezne dežele. Muskat hamburg je namizno grozdje, zato ta sorta ni dovoljena. Sorti blauer silvaner in früher roter malvasier sta bili črtani s seznama rdečih in rosé sort, saj se uporabljata za proizvodnjo belih vin.

3. Veljavne zahteve v skladu z zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo

Opis

Dodatne zahteve za označevanje so določene v točki 9 (ki postane točka 10) specifikacije proizvoda.

Manjše geografske enote:

DODATEK

„Poleg tega register vinogradov vsebuje seznam imen območij, širših in posameznih vinorodnih leg ter zemljiških kosov, ki se lahko uporabljajo kot manjše geografske enote. V njem so navedene meje enot in območij v smislu katastrskih referenc (katastrska občina, poljedelske površine, zemljiški kosi, parcele). Upravlja ga kmetijska zbornica zvezne dežele Porenje - Pfalška. Register vinogradov se vzpostavi in vodi na podlagi:

—	člena 23(3) in (4) zveznega zakona o vinu (Weingesetz);

—	člena 29 zvezne uredbe o vinu (Weinverordnung);

—	zakona zvezne dežele Porenje - Pfalška o določitvi enot in območij ter registra vinogradov (zakon o vinogradih) (Landesgesetz über die Festsetzung von Lagen und Bereichen und über die Weinbergsrolle (Weinlagengesetz));

—	člena 2(16) uredbe zvezne dežele Porenje - Pfalška o odgovornostih na področju zakonodaje o vinu (Landesverordnung über Zuständigkeiten auf dem Gebiet des Weinrechts).

Meje manjših geografskih enot se lahko spremenijo samo s soglasjem pristojnih organizacij v skladu s § 22g zveznega zakona o vinu, po katerem je o vseh spremembah treba obvestiti zvezni urad za kmetijstvo in prehrano.“

Razlogi

Določbe o označevanju je treba dopolniti tako, da bodo zajemale manjše geografske enote, da bi bile usklajene z veljavno zakonodajo.

4. Nadzorni organi

Opis

Dodatek k točki 10 (ki postane točka 11) specifikacije proizvoda glede imenovanih nadzornih organov in njihovih nalog.

DODATEK

Kmetijski zbornici pri pregledih pomaga:

Urad za testiranje zvezne dežele Porenje - Pfalška (Landesuntersuchungsamt Rheinland-Pfalz)

Mainzer Str. 112

56068 Koblenz

tel. +49 26191490

faks +49 2619149190

e-naslov: poststelle@lua.rlp.de

Razlogi

Urad za testiranje je treba dodati kot nadzorni organ, saj opravlja preglede na tem območju.

5. Drugo

Opis

Redakcijske spremembe v skladu z zahtevami EU.

Razlogi

Za uskladitev z zahtevami EU so bile potrebne redakcijske spremembe.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Rheinhessen

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

8.	Biser vino

4. Opis vina

1. Belo kakovostno vino „Qualitätswein“

KRATEK OPIS

Poleg belih vin se v regiji Rheinhessen tradicionalno proizvajajo tudi rosé in rdeča vina, saj različna preperinska tla dajejo značilne lastnosti širokemu naboru gojenih sort. Večina belih vin je sortnih vin, ki na splošno izražajo lastnosti različnih sort vinske trte, iz katerih so proizvedena.

Bela vina

Ta vina so običajno bledo do slamnato rumene barve, pogosto jih spremljajo tudi zeleni odtenki. Zaradi nežnega enološkega postopka imajo primarno aromo rumenega in tropskega sadja, občasno tudi s cvetličnimi notami muškatnega oreščka, ter dobro ravnotežje med sladkorji in kislinami. V ustih pustijo jasen in svež vtis.

Vina riesling še posebno dobro odražajo razlike med različnimi rastišči v regiji Rheinhessen. Na splošno so zanje značilne sveže kisline in mineralnost, ki se prepleta z elegantnim sadjem.

Zlasti vina, starana v hrastovih sodih ali sodčkih, pogosto zaznamuje jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, ki jim da prefinjeno praženo aromo.

Vina iz mešanic različnih sort vinske trte so zaradi preostalega sladkorja pogosto polsladka. Označbo „Liebfrau(en)milch“ lahko nosijo samo mešanice, v katerih je vsaj 70 % grozdja sort riesling, silvaner, müller-turgau ali kerner in v katerih tako prevladuje okus teh sort.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Rdeče kakovostno vino „Qualitätswein“

KRATEK OPIS

Poleg belih vin se v regiji Rheinhessen tradicionalno proizvajajo tudi rosé in rdeča vina, saj različna preperinska tla dajejo značilne lastnosti širokemu naboru gojenih sort.

Rdeča vina

Ta vina se proizvajajo kot sortna in zvrstna vina. So rdeče do temno rdeče barve, pogosto z modrikastimi in vijoličastimi odtenki, z aromami rdečega sadja in jagodičevja. Vina srednjega telesa imajo nežne kisline in diskretno taninsko strukturo z visoko stopnjo sadnosti.

Poleg koncentriranih arom rdečega sadja lahko vina polnega telesa vsebujejo tudi začimbne in dimne arome.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Kakovostno vino „Qualitätswein“ rosé, weißherbst, blanc de noir

KRATEK OPIS

Poleg belih vin se v regiji Rheinhessen tradicionalno proizvajajo tudi rosé in rdeča vina.

Vina rosé, weißherbst in blanc de noir

Ta vina so bledo do svetlo rdeče barve ali pri vinih blanc de noir barve belega vina. Stiskajo se izključno iz rdečega grozdja. Običajno imajo srednje telo, subtilne arome rdečega sadja in jagodičevja ter sveže in živahne kisline.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4. Kakovostno vino „Qualitätswein“ rotling

KRATEK OPIS

Poleg belih vin se v regiji Rheinhessen tradicionalno proizvajajo tudi rosé in rdeča vina, saj različna preperinska tla dajejo značilne lastnosti širokemu naboru gojenih sort.

Vina rotling

Ta vina so bledo do svetlo rdeče barve in so proizvedena z mešanjem belega in rdečega grozdja ali mošta. Običajno so srednjega telesa in združujejo arome rumenega in rdečega sadja.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Kabinetno vino „Prädikatswein Kabinett“

KRATEK OPIS

Poleg belih vin se v regiji Rheinhessen tradicionalno proizvajajo tudi rosé in rdeča vina, saj različna preperinska tla dajejo značilne lastnosti širokemu naboru gojenih sort.

Kabinetno vino „Prädikatswein Kabinett“

Ta vina so prefinjena in živahna ter imajo običajno zmeren delež alkohola, sveže kisline in izrazito vinsko aromo.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6. Vino iz pozne trgatve „Prädikatswein Spätlese“

KRATEK OPIS

Poleg belih vin se v regiji Rheinhessen tradicionalno proizvajajo tudi rosé in rdeča vina, saj različna preperinska tla dajejo značilne lastnosti širokemu naboru gojenih sort.

Vino iz pozne trgatve „Prädikatswein Spätlese“

Z uporabo popolnoma zrelega grozdja nastanejo vina, ki so usklajeno bogata in imajo intenziven, drzen značaj, ki vključuje rumeno sadje, ki ga pogosto spremlja izrazita sadna sladkost. Običajno so slamnato rumene barve, ki včasih bolj spominja na zlato.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

7. Vino iz izbora „Prädikatswein Auslese“

KRATEK OPIS

Poleg belih vin se v regiji Rheinhessen tradicionalno proizvajajo tudi rosé in rdeča vina, saj različna preperinska tla dajejo značilne lastnosti širokemu naboru gojenih sort.

Vino iz izbora „Prädikatswein Auslese“

Ta vina so običajno zlato rumene barve, saj se uporablja grozdje, ki je popolnoma zrelo do prezrelo, vendar v idealnem primeru še vedno zdravo. Imajo izrazit okus po rumenem in tropskem sadju ter lahko imajo celo arome suhega sadja, ki se s staranjem še okrepijo. Predvsem pri vinu iz sorte riesling je na splošno visoka vsebnost preostalega sladkorja povezana z jasno zaznavnimi kislinami.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

8. Vino iz jagodnega izbor „Prädikatswein Beerenauslese“

KRATEK OPIS

Poleg belih vin se v regiji Rheinhessen tradicionalno proizvajajo tudi rosé in rdeča vina, saj različna preperinska tla dajejo značilne lastnosti širokemu naboru gojenih sort.

Vino iz jagodnega izbor „Prädikatswein Beerenauslese“

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

9. Ledeno vino „Prädikatswein Eiswein“

KRATEK OPIS

Poleg belih vin se v regiji Rheinhessen tradicionalno proizvajajo tudi rosé in rdeča vina, saj različna preperinska tla dajejo značilne lastnosti širokemu naboru gojenih sort.

Ledeno vino „Prädikatswein Eiswein“

Ta vina so proizvedena iz večinoma zdravega in zrelega grozdja, ki je ob trgatvi in stiskanju zaradi vremenskih razmer zamrznjeno. To jim daje zelo velik delež naravnega alkohola brez vpliva plemenite plesni, saj so sestavine grozdja zelo koncentrirane. Zato so vina običajno slamnato rumene barve, z visoko stopnjo sadne sladkosti in koncentriranimi kislinami.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

10. Vino iz suhega jagodnega izbora „Prädikatswein Trockenbeerenauslese“

KRATEK OPIS

Poleg belih vin se v regiji Rheinhessen tradicionalno proizvajajo tudi rosé in rdeča vina, saj različna preperinska tla dajejo značilne lastnosti širokemu naboru gojenih sort.

Vino iz suhega jagodnega izbora „Prädikatswein Trockenbeerenauslese“

Ta vina so proizvedena iz prezrelega, posušenega grozdja ali grozdja s plemenito plesnijo ter imajo običajno intenzivno zlato barvo, ki lahko s staranjem postane jantarna. Za njihov okus je običajno značilna močna sladkost in majhen do zmeren delež alkohola. Pogoste so koncentrirane arome rozin, suhega sadja in medu ter začimbne note. Vina „Trockenbeerenauslese“ (suhi jagodni izbor) se od vin „Beerenauslese“ (jagodni izbor) razlikujejo po tem, da so bolj koncentrirana in da na njihove arome močneje vpliva plemenita plesen.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

11. Kakovostno peneče vino

KRATEK OPIS

Poleg belih vin se v regiji Rheinhessen tradicionalno proizvajajo tudi rosé in rdeča vina. Proizvodi z ZOP „Rheinhessen“ se lahko uporabljajo za proizvodnjo kakovostnega biser vina z določenega pridelovalnega območja „Qualitätsperlwein b.A.“ in kakovostnega penečega vina.

Različna preperinska tla v regiji Rheinhessen dajejo značilne lastnosti širokem naboru gojenih sort.

Kakovostno peneče vino

Peneča vina so običajno proizvedena iz sortnih vin. Njihov okus je odvisen od uporabljene sorte, po videzu pa so nežno mehurčkasta.

Peneča vina z označbo „Cremant“ imajo pogosto nežno, kremasto strukturo z elegantnim telesom in zelo drobnimi mehurčki.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

12. Biser vino

KRATEK OPIS

Različna preperinska tla v regiji Rheinhessen dajejo značilne lastnosti širokem naboru gojenih sort.

Biser vino

Biser vina so živahna, sadna in sveža. Običajno so proizvedena iz aromatičnih sort, ki jim dajejo značilen okus.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Rheinhessen“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1.	Vsi proizvodi Posebni enološki postopek Uporablja se veljavna zakonodaja.

2.	Vsi proizvodi Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin Uporablja se veljavna zakonodaja.

3.	Vsi proizvodi Pridelovalni postopki Uporablja se veljavna zakonodaja.

5.2. Največji donosi

105 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Območje ZOP zajema vinograde v naslednjih občinah: Albig, Alsheim, Alzey, Appenheim, Armsheim, Aspisheim, Badenheim, Bechenheim, Bechtheim, Bechtolsheim, Bermersheim (Alzey-Worms), Bermersheim vor der Höhe, Biebelnheim, Biebelsheim, Bingen am Rhein 1, Bodenheim, Bornheim (Alzey-Worms), Bubenheim (Mainz-Bingen), Budenheim, Dalheim, Dexheim, Dienheim, Dintesheim, Dittelsheim-Heßloch, Dolgesheim, Dorn-Dürkheim, Eckelsheim, Eich, Eimsheim, Engelstadt, Ensheim, Eppelsheim, Erbes-Büdesheim, Esselborn, Essenheim,Flörsheim-Dalsheim, Flonheim, Flomborn, Framersheim, Frei-Laubersheim, Freimersheim (Alzey-Worms), Frettenheim, Friesenheim, Fürfeld, Gabsheim, Gau-Algesheim, Gau-Bickelheim, Gau-Bischofsheim, Gau-Heppenheim, Gau-Odernheim, Gau-Weinheim, Gensingen, Gimbsheim, Grolsheim, Gumbsheim, Gundersheim, Gundheim, Guntersblum, Hackenheim, Hahnheim, Hangen-Weisheim, Harxheim, Heidesheim am Rhein, Hillesheim (Mainz-Bingen), Hochborn, Hohen-Sülzen, Horrweiler, Ingelheim am Rhein, Jugenheim in Rheinhessen, Kettenheim, Klein-Winternheim, Köngernheim, Lörzweiler, Lonsheim, Ludwigshöhe, Mainz, Mauchenheim, Mettenheim, Mölsheim, Mörstadt, Mommenheim, Monsheim, Monzernheim, Nack, Nackenheim, Neu-Bamberg, Nieder-Hilbersheim, Nieder-Olm, Nieder-Wiesen, Nierstein, Ober-Flörsheim, Ober-Hilbersheim, Ober-Olm, Ockenheim, Offenheim, Offstein, Oppenheim, Osthofen, Partenheim, Pfaffen-Schwabenheim, Pleitersheim, Sankt Johann (Mainz-Bingen), Saulheim, Schornsheim, Schwabenheim an der Selz, Selzen, Siefersheim, Sörgenloch, Spiesheim, Sprendlingen, Stadecken-Elsheim, Stein-Bockenheim, Sulzheim, Tiefenthal (Bad Kreuznach), Udenheim, Uelversheim, Undenheim, Vendersheim, Volxheim, Wachenheim, Wackernheim, Wahlheim, Wallertheim, Weinolsheim, Welgesheim, Wendelsheim, Westhofen, Wintersheim, Wöllstein, Wörrstadt, Wolfsheim, Wonsheim, Worms, Zornheim in Zotzenheim.

Kakovostno vino „Qualitätswein“, vino s posebnim izrazom „Prädikatswein“, kakovostno peneče vino z določenega pridelovalnega območja (kakovostno peneče vino z določenega pridelovalnega območja) ali kakovostno biser vino z zaščitenim imenom „Rheinhessen“ se mora proizvajati na pridelovalnem območju, na drugem pridelovalnem območju v zvezni deželi Porenje - Pfalška ali na pridelovalnem območju v sosednji zvezni deželi.

7. Sorte vinske trte

Accent

Acolon

Albalonga

Allegro

Arnsburger

Auxerrois – auxerrois blanc, pinot auxerrois

Bacchus

Baron

Blauburger

Blauer frühburgunder – frühburgunder, pinot noir precoce, pinot madeleine, madeleine noir

Blauer limberger – limberger, lemberger, blaufränkisch

Blauer portugieser – portugieser

Blauer silvaner

Blauer spätburgunder – spätburgunder, pinot nero, pinot noir, samtrot

Blauer trollinger – trollinger, vernatsch

Blauer zweigelt – zweigelt, zweigeltrebe, rotburger

Bolero

Bronner

Cabernet blanc

Cabernet carbon

Cabernet carol

Cabernet cortis

Cabernet cubin – cubin

Cabernet dorio – dorio

Cabernet dorsa – dorsa

Cabernet franc

Cabernet mitos – mitos

Cabernet sauvignon

Cabertin

Calandro

Chardonnay

Chardonnay rosé

Cakapo

Deckrot

Domina

Dornfelder

Dunkelfelder

Ehrenbreitsteiner

Ehrenfelser

Faberrebe – faber

Findling

Freisamer

Früher malingre – malinger

Früher roter malvasier – malvoisie, malvasier, früher malvasier

Färbertraube

Gelber muskateller – muskateller, muscat blanc, muscat, moscato

Goldriesling

Grüner silvaner – silvaner, sylvaner

Grüner veltliner – veltliner

Hegel

Helfensteiner

Helios

Heroldrebe

Hibernal

Huxelrebe – huxel

Hölder

Johanniter

Juwel

Kanzler

Kerner

Kernling

Merlot

Merzling

Monarch

Morio muskat

Muscaris

Muskat ottonel

Muskat trollinger

Müller thurgau – rivaner

Müllerrebe – schwarzriesling, pinot meunier

Neronet

Nobling

Optima 113 – optima

Orion

Ortega

Osteiner

Palas

Perle

Phoenix – phönix

Pinotin

Piroso

Prinzipal

Prior

Reberger

Regent

Regner

Reichensteiner

Rieslaner

Rondo

Rotberger

Roter elbling – elbling rouge

Roter gutedel – chasselas rouge

Roter muskateller

Roter riesling

Roter traminer – traminer, gewürztraminer, clevner

Rubinet

Ruländer – pinot gris, pinot grigio, grauburgunder, grauer burgunder

Saint laurent – st. laurent, sankt laurent

Saphira

Sauvignon blanc

Sauvignon cita

Sauvignon gris

Sauvignon gryn

Sauvignon sary

Scheurebe

Schönburger

Septimer

Siegerrebe – sieger

Silcher

Sirius

Solaris

Souvignier gris

Staufer

Syrah – shiraz

Tauberschwarz

Villaris

Weißer burgunder – pinot blanc, pinot bianco, weißburgunder

Weißer elbling – elbling

Weißer gutedel – chasselas, chasselas blanc, fendant blanc. gutedel

Weißer riesling – riesling, riesling renano, rheinriesling, klingelberger

Wildmuskat

Würzer

8. Opis povezave

Vinorodno območje Rheinhessen skoraj popolnoma sovpada z območjem, ki obsega planoto in gričevje regije Rheinhessen (Rheinhessische Tafel- und Hügelland) ter kotlino Mainz. Za pokrajino so značilne planote iz odpornega apnenca, ki jih prekinjajo široke kotline z manjšimi griči in nižavji. Najvišje planote so na nadmorski višini med 250 in 300 metri, nižine pa na 100 do 150 metrih nadmorske višine. Vinogradništvo je skoncentrirano na pobočjih, čeprav je povprečni naklon le okoli 7 %. Vinogradi na strmih pobočjih so zlasti na območju okoli Niersteina in Bingena. Vinska trta v povprečju raste na nadmorski višini 175 metrov. Večina vinogradov je obrnjena od jugovzhoda proti jugozahodu.

Vinorodno območje Rheinhessen sestavljajo predvsem terciarni in kvartarni sedimenti, ki ležijo na podlagi iz kamnin rotliegend. Kamnine rotliegend se na zemeljski površini pojavljajo le na skrajnem jugozahodu območja in v bližini Niersteina (Niersteiner Horst). Večina območja leži na terciarnih kamninah, ki jih večinoma prekrivajo kvartarni sedimenti (derivati puhlice, rečne terase, sedimenti vodotokov, sedimenti s pobočij). Planote v regiji Rheinhessen sestojijo iz terciarnega apnenca, pobočja, gričevnata in nižinska območja pa iz mehkejšega terciarnega laporja. Apnenec na planotah je običajno prekrit s puhlico, apnenec in lapor na pobočjih pogosto prekrivajo puhlica ali sedimenti s pobočja, lapor v nižinah pa prekrivajo sedimenti vodotokov, teras ali premešani sedimenti. Devonski kvarciti in skrilavci se nahajajo v severozahodnem delu vinorodnega območja Rheinhessen v bližini Bingena. Pri nastajanju prsti so glavno matično podlago predstavljali puhlica in njeni derivati. Podnebje v vinorodnem območju Rheinhessen je naslednje: povprečna letna temperatura je približno 9,9 °C. Povprečna temperatura v rastni sezoni je 14,6 °C. Območja z nižjimi povprečnimi letnimi temperaturami ležijo na jugozahodu pridelovalnega območja, na meji s porečjem Saar-Nahe. Srednje temperature so na območju Rheinhessische Tafel- und Hügelland, medtem ko so najvišje povprečne letne temperature dosežene v zgornji dolini Rena. Na območju vsako leto pade povprečno 500 mm padavin, od tega 65 % (355 mm) v rastni sezoni. Vinska trta v regiji Rheinhessen v rastni sezoni prejme približno 650 000 Wh/m2 neposredne sončne svetlobe.

Vinogradniki obdelujejo velike, povezane parcele, kar pomeni, da mehanizacija dobro deluje in da je obdelovanje površin stroškovno učinkovito. Veliko pozornosti namenjajo raznolikosti sort vinske trte in možnostim za njihovo gojenje, ki jih omogočajo različni profili tal. Tako je potrošniku na voljo širok nabor okusov. Vinski sektor je v zadnjih 20 letih pridobil poseben zagon. Dokaz za to je vedno večje število vrhunskih mladih proizvajalcev. Človeški dejavnik temelji na večstoletni vinogradniški tradiciji.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Vina morajo opraviti uradni pregled, da so lahko označena s tradicionalnimi izrazi „Qualitätswein“ (kakovostno vino), „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom), „Qualitätsperlwein b.A.“ (kakovostno biser vino z določenega pridelovalnega območja) ali „Sekt b.A.“ (kakovostno peneče vino z določenega pridelovalnega območja). Na etiketi mora biti navedena dodeljena številka pregleda („A.P.-Nr.“ (amtliche Prüfungsnummer)). Ta nadomesti številko serije.

Poleg obstoječega zaščitenega imena vina morajo biti vino in vinski proizvodi označeni z enim od tradicionalnih izrazov iz točke 5(a) specifikacije proizvoda. Uporaba tradicionalnih izrazov iz točke 5(b) specifikacije proizvoda ni obvezna.

Poleg tega register vinogradov vsebuje seznam imen območij, širših in posameznih vinorodnih leg ter zemljiških kosov, ki se lahko uporabljajo kot manjše geografske enote.

V njem so navedene meje enot in območij po katastrskih referencah (katastrske občine, poljedelske površine, zemljiški kosi, parcele). Upravlja ga kmetijska zbornica zvezne dežele Porenje - Pfalška.

—	člena 23(3) in (4) zveznega zakona o vinu (Weingesetz),

—	člena 29 zvezne uredbe o vinu (Weinverordnung),

—	zakona zvezne dežele Porenje - Pfalška o določitvi enot in območij ter registra vinogradov (zakon o vinogradih) (Landesgesetz über die Festsetzung von Lagen und Bereichen und über die Weinbergsrolle (Weinlagengesetz)),

—	člena 2(16) uredbe zvezne dežele Porenje - Pfalška o odgovornostih na področju zakonodaje o vinu (Landesverordnung über Zuständigkeiten auf dem Gebiet des Weinrechts).

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 265

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 11. julij 2022

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 265/01	Obvestilo Komisije o informacijah v zvezi s tveganji in neskladnostjo v okviru rednih pregledov Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1793	1
2022/C 265/02	Umik priglasitve koncentracije (Zadeva M.10560 – SIKA / MBCC GROUP) ( 1 )	8

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 265/03	Menjalni tečaji eura — 8. julij 2022	9
	Računsko sodišče
2022/C 265/04	Posebno poročilo 10/2022 – S pobudo Leader in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, se spodbuja angažiranost na lokalni ravni, vendar o dodatnih koristih še ni zadostnih dokazov	10

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2022/C 265/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10811 – INPEX / SC / SEML) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	11
2022/C 265/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10656 – FLUTTER ENTERTAINMENT / SISAL) ( 1 )	13
2022/C 265/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10756 – ACC / EVONIK / JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	14
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2022/C 265/08	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	16

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0163
JPY	japonski jen	138,05
DKK	danska krona	7,4424
GBP	funt šterling	0,84585
SEK	švedska krona	10,6665
CHF	švicarski frank	0,9913
ISK	islandska krona	139,50
NOK	norveška krona	10,2630
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,614
HUF	madžarski forint	402,45
PLN	poljski zlot	4,7630
RON	romunski leu	4,9431
TRY	turška lira	17,6026
AUD	avstralski dolar	1,4871
CAD	kanadski dolar	1,3201
HKD	hongkonški dolar	7,9769
NZD	novozelandski dolar	1,6464
SGD	singapurski dolar	1,4228
KRW	južnokorejski won	1 321,61
ZAR	južnoafriški rand	17,1922
CNY	kitajski juan	6,8095
HRK	hrvaška kuna	7,5190
IDR	indonezijska rupija	15 210,73
MYR	malezijski ringit	4,4992
PHP	filipinski peso	56,882
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,602
BRL	brazilski real	5,4345
MXN	mehiški peso	20,8477
INR	indijska rupija	80,5280


	(1) Besedilo velja za EGP.