ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 157

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 65
11. april 2022


Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

PRIPOROČILA

 

Svet

2022/C 157/01

Priporočilo Sveta z dne 5. aprila 2022 o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji ( 1 )

1


 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2022/C 157/02

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10531 – SANTANDER / MAPFRE / JV) ( 1 )

10


 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2022/C 157/03

Obvestilo osebam, subjektom in organom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2014/145/SZVP, kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2022/582, in iz Uredbe Sveta (EU) št. 269/2014, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/581 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi in dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine

11

2022/C 157/04

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2014/145/SZVP in Uredbi Sveta (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine

13

 

Evropska komisija

2022/C 157/05

Menjalni tečaji eura — 8. april 2022

15

 

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

2022/C 157/06

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu spremembe direktive o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu (Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP www.edps.europa.eu)

16


 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2022/C 157/07

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10647 – HOYA / BOE Vision / JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

19

2022/C 157/08

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10650 – EGERIA / ISOPLUS GROUP / BRUGG / ISOPLUS JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

21

2022/C 157/09

Obvestilo gospodarskim subjektom – Nov krog zahtevkov za opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za nekatere industrijske in kmetijske proizvode

23

 

DRUGI AKTI

 

Evropska komisija

2022/C 157/10

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

24


 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

PRIPOROČILA

Svet

11.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/1


PRIPOROČILO SVETA

z dne 5. aprila 2022

o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 157/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 165 in 166 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

1.

Predsednica Evropske komisije je 15. septembra 2021 v svojem govoru o stanju v Evropski uniji (1) napovedala, da bo Evropska komisija predlagala, da se leto 2022 razglasi za evropsko leto mladih, za „leto, posvečeno hvaležnosti mladim, ki so toliko žrtvovali za druge“. Cilj Evropskega leta mladih je med drugim „podpirati mlade, da bi bolje razumeli, in dejavno spodbujati različne priložnosti, ki so jim na voljo in izhajajo iz javnih politik na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi se podprl njihov osebni, socialni, ekonomski in poklicni razvoj v zelenem, digitalnem in vključujočem svetu, obenem pa skušati odpraviti preostale ovire, ki so temu napoti“ (2).

2.

Kot je poudarjeno v resoluciji Evropskega parlamenta o vplivu COVID-19 na mlade in šport (2020/2864(RSP)) (3), so bile solidarnostne aktivnosti usmerjene na mlade, da bi se odzvali na potrebe njihovih skupnosti glede na pandemijo COVID-19, in sicer od vodenja kampanj za ozaveščanje do dela v prvi bojni vrsti v okviru Evropske solidarnostne enote in drugih pobud za prostovoljstvo.

3.

Mladi s prostovoljskimi dejavnostmi v Evropski solidarnostni enoti in drugih programih konkretno izvajajo preambulo Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki poudarja željo podpisnikov poglobiti solidarnost med narodi Evrope, člen 2 PEU, ki solidarnost omenja kot eno od vrednot, skupnih državam članicam, in člen 3 PEU, ki omenja, da je cilj Unije krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov. Njihove prostovoljske dejavnosti na področju humanitarne pomoči prispevajo k spodbujanju miru v Evropi in v svetu ter spoštovanju človekovega dostojanstva in človekovih pravic.

4.

Izkušnje z evropsko prostovoljsko službo (1996–2018) in Evropsko solidarnostno enoto so sicer uspešne, a kažejo, da je treba dodatno spodbuditi transnacionalno prostovoljstvo, predvsem mladih z manj priložnostmi. Zato je Svet pozval k pregledu Priporočila Sveta z dne 20. novembra 2008 o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: priporočilo Sveta iz leta 2008), da bi se okrepil potencial evropskih programov za mlade pri nagovarjanju mladih in prispevanju h graditvi skupnosti (4). To je še posebej poudarjeno v Prilogi 4 o delovnemu načrtu za strategijo EU za mlade 2019–2027. Poleg tega je Komisija v poročilu o izvajanju strategije EU za mlade z dne 14. oktobra 2021 (5) omenila pregled priporočila Sveta iz leta 2008.

5.

Večina vprašanj, izpostavljenih v priporočilu Sveta iz leta 2008, je še vedno ključnih in so bila ohranjena tudi v tem priporočilu. Posodobitev priporočila Sveta iz leta 2008 je zaradi več razvojnih dogodkov od leta 2008 postala nujna. Eden od pomembnih razvojnih dogodkov je začetek izvajanja Evropske solidarnostne enote leta 2016 in oblikovanje novih nacionalnih programov in aktivnosti prostovoljstva, tudi s transnacionalnimi elementi (6), ki mladim včasih ponujajo zelo podobne priložnosti. V strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 (7) so države članice in Komisija pozvane, naj si v okviru svojih pristojnosti prizadevajo za dopolnjevanje in sinergije med instrumenti financiranja EU ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi programi.

6.

V oceni strategije EU za mlade in priporočila Sveta (8) iz leta 2008 je bilo ugotovljeno, da je bila leta 2015 potreba po vključitvi oseb iz prikrajšanih okolij bolj pereče vprašanje kot leta 2008. Druge potrebe, ki so bile opredeljene v priporočilu iz leta 2008, ne pa tudi obravnavane, so vključevale zagotavljanje kakovosti projektov prostovoljstva, priložnosti za krepitev zmogljivosti za organizacije in boljše spremljanje izvajanja Priporočila. Strokovna skupina je podala nadaljnja politična priporočila (9), ki so zajemala tudi izmenjavo znanja in mreženje, dostop do prostovoljstva, upravne ovire, ozaveščenost, priznavanje, digitalno prostovoljstvo in okoljski okvir, ki so bili podlaga za predlagano priporočilo.

7.

Od leta 2008 so bile posledice kriz, na primer tistih, ki so ustvarile motnje za transnacionalno fizično mobilnost prostovoljcev, velike. Pandemija COVID-19 je pokazala, kako pomembno je ves čas zagotavljati varnost, zaščito ter telesno in duševno zdravje vseh udeležencev, kar vključuje sprejetje določb za upravljanje potencialnega vpliva nepredvidenih okoliščin. Poleg tega se je pojem „transnacionalnega prostovoljstva“ v praksi dolgo nanašal izključno na aktivnosti, ki vključujejo fizično mobilnost prostovoljcev. Vendar pa so se zaradi tehnološkega napredka in pandemije COVID-19 pojavili novi trendi v prostovoljstvu. Digitalno prostovoljstvo se je izkazalo kot možnost za dopolnitev fizične mobilnosti ali neobvezne oblike prostovoljstva za mlade, ki ne morejo fizično potovati. Prav tako se je jasno pokazal pomen medgeneracijske razsežnosti prostovoljstva pri obravnavi demografskih izzivov naše družbe.Skrb za okolje in podnebne spremembe so na vrhu politične agende EU, kar se mora odražati v aktivnostih, ki vključujejo transnacionalno mobilnost.

8.

V sporočilu Evropske komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (10) je poudarjeno, kako pomembni so vključujoča narava, kakovost in priznavanje čezmejnih izkušenj v okviru Evropske solidarnostne enote. Zagotovila o kakovosti razpoložljivih priložnosti in zagotavljanju ustrezne podpore udeležencem v vsaki fazi njihove prostovoljske izkušnje so osnovni pogoj za to, da prostovoljske aktivnosti koristijo tako skupnostim kot tudi mladim prostovoljcem.

9.

Svet je v svoji resoluciji o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) v prednostnem področju 1 strateškega okvira potrdil, da je „spodbujanje, vrednotenje in priznavanje neformalnega učenja, vključno s prostovoljstvom, ter krepitev vključujoče narave, kakovosti in priznavanja čezmejnih solidarnostnih aktivnosti“ konkretna naloga za ukrepanje.

10.

Ena od prvih težav, s katero se srečajo mladi, ki jih zanima transnacionalna prostovoljska izkušnja, je povezana z dostopom do uporabniku prijaznih informacij o njihovem statusu in pravicah prostovoljcev na namenskem nacionalnem spletišču, da bi lahko transnacionalno prostovoljsko aktivnost začeli v celoti seznanjeni s tem, kakšen je njen učinek na njihove pravice in upravičenosti na področju socialne varnosti v državi članici, ki prostovoljce sprejema, in tudi v državi članici njihovega običajnega prebivališča (11). V skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav morajo Komisija in države članice državljanom EU že zdaj zagotavljati uporabniku prijazne spletne informacije o pravicah, obveznostih in pravilih, ki jih določata pravo Unije in nacionalno pravo, na področju prostovoljstva v drugi državi članici (12).

11.

Veliko težav, povezanih s transnacionalno mobilnostjo, ni mogoče rešiti na nacionalni ravni, saj aktivnosti vključujejo tako države članice, ki pošiljajo prostovoljce, kot tiste, ki jih sprejemajo. Upravni in pravni okviri za prostovoljstvo se lahko med državami članicami razlikujejo. Mladim prijazne in celovite informacije o nacionalnih pravnih in upravnih predpisih, ki urejajo prostovoljstvo, predvsem informacije o socialnem zavarovanju tako v državah članicah, ki pošiljajo prostovoljce, kot tistih, ki jih sprejemajo, so zelo pomembne za mlade, ki se želijo vključiti v transnacionalno prostovoljsko aktivnost.

12.

V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 (13) je priznana vloga prostovoljstva pri integraciji in vključevanju oseb z manj priložnostmi. Za mnoge od njih so lahko prostovoljske aktivnosti najdostopnejša možnost za čezmejno mobilnost, predvsem v obliki kratkoročnega prostovoljstva ali prostovoljstva v skupinah.

13.

Državljani tretjih držav se lahko pri čezmejnem prostovoljstvu srečujejo z upravnimi in praktičnimi ovirami, če morajo za opravljanje prostovoljskega dela v drugi državi članici zaprositi za vizum za kratko- ali dolgoročno bivanje ali za dovoljenje za prebivanje. Direktiva (EU) 2016/801 ureja pogoje za pridobitev vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje pri vstopu v državo članico EU za namene prostovoljnega dela. Vendar ne vsebuje določb o mobilnosti prostovoljcev iz tretjih držav znotraj EU.

14.

Prostovoljska izkušnja prostovoljcem zagotavlja učne izide, ki povečajo njihovo zaposljivost. Obstajajo nacionalni in EU okviri (tj. Youthpass (14) in Europass (15)), ki podpirajo opredelitev, evidentiranje in potrjevanje učnih izidov iz prostovoljskih aktivnosti. Svet je v svojem priporočilu z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (16) delodajalce, mlade in organizacije civilne družbe pozval, naj spodbujajo in lajšajo opredeljevanje in dokumentiranje učnih izidov, pridobljenih pri delu ali prostovoljskih aktivnostih. V oceni (17) priporočila Sveta iz leta 2012 so bila opredeljena področja, kjer je potrebno nadaljnje ukrepanje, da bi se dosegli cilji iz priporočila Sveta iz leta 2012 ter bi se ljudem omogočil dostop do več in boljših možnosti za potrjevanje, kar jim bo omogočilo dostop do nadaljnjega učenja ter dobro izkoriščanje znanj in spretnosti v evropski družbi in na trgu dela. Sklep o Europassu z dne 18. aprila 2018 med ciljne skupine uvršča tudi prostovoljce.

15.

Zaradi novega razvoja od leta 2008, dokazov o ovirah za transnacionalno prostovoljstvo in političnih priporočil strokovne skupine v zvezi s spodbujanjem mobilnosti mladih prostovoljcev je potrebno novo priporočilo Sveta o prostovoljstvu, da se olajša in izboljša kakovost transnacionalnega prostovoljstva mladih ter spodbujajo vzajemno učenje, mreženje in sinergije med programi in aktivnostmi prostovoljstva v državah članicah in Evropsko solidarnostno enoto.

16.

To priporočilo v celoti spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti –

PRIZNAVA NASLEDNJE:

17.

Za namene tega priporočila se uporablja enaka opredelitev pojma „prostovoljstvo“ kot v Uredbi (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Evropska solidarnostna enota, namreč da je to solidarnostna aktivnost, ki se opravlja v obdobju do 12 mesecev in se opravlja kot neplačana (18) prostovoljska aktivnost, ki prispeva k doseganju skupne koristi. Kadar transnacionalni programi, ki obstajajo v državah članicah, predvidevajo solidarnostne aktivnosti, ki presegajo 12 mesecev, sicer pa ustrezajo opredelitvi prostovoljstva, se te aktivnosti za namene tega priporočila obravnavajo kot prostovoljstvo in se zato vključijo v njegovo področje uporabe.

18.

Prostovoljstvo mladih v skladu s tem priporočilom zajema prostovoljstvo državljanov EU ali državljanov tretjih držav po vsej EU, ki prebivajo v eni državi članici in se preselijo v drugo državo članico, da bi opravljali prostovoljsko delo v okviru Evropske solidarnostne enote ali katerega koli nacionalnega programa oziroma katere koli aktivnosti čezmejnega prostovoljstva v državah članicah. Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice in Komisija v odziv na to priporočilo, bi morali, kolikor je mogoče, upoštevati tudi prostovoljske aktivnosti med državami članicami in tretjimi državami. Prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialna ali obstoječa plačana delovna mesta ali šteti kot nadomestilo zanje. Pojmi „mladina“, „mladinski“, „mladi“ in „mlad“ zajemajo starost med 18 in 30 let.

19.

Mladi z manj priložnostmi pomeni mlade, ki se srečujejo z ovirami, ki jim iz gospodarskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov, zaradi njihovega migrantskega ozadja ali razlogov, kot so invalidnost ali učne težave, ali iz katerih koli drugih razlogov, vključno z razlogi, ki lahko povzročijo diskriminacijo iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, preprečujejo dejanski dostop do priložnosti (19);

PRIPOROČA, DA DRŽAVE ČLANICE:

20.

razmislijo o ukrepih, ki prispevajo k ustreznim in jasnim zakonodajnim in izvedbenim okvirom za zdravje, varnost in zaščito udeležencev transnacionalnih prostovoljskih aktivnosti ali jih ohranjajo, in sicer z:

a)

zagotavljanjem, da so vsi prostovoljci upravičeni do socialnega zavarovanja v državi članici v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti;

b)

podporo organizatorjem, vključenim v izvajanje prostovoljskih aktivnosti, pri zagotavljanju, da so vzpostavljeni jasni in zanesljivi postopki za pomoč prostovoljcem in njihovo oskrbo v primeru kriz, izrednih razmer in drugih nepredvidenih okoliščin;

21.

zagotovijo dostopne informacije in ozaveščanje o pravicah prostovoljcev, kot je določeno v posebnem, zgoraj navedenem okviru, predvsem:

a)

nacionalno spletno mesto, ki je v skladu z zahtevami direktive o spletni dostopnosti (20), da bi prostovoljcem zagotovili praktične, dostopne in celovite informacije o nacionalnih pravnih in upravnih predpisih, ki urejajo prostovoljstvo, in vplivu prostovoljstva v drugi državi članici na obstoječe in prihodnje pravice in prejemke socialne varnosti (21) prostovoljcev (tako tistih, ki prihajajo v EU, kot tistih, ki iz nje odhajajo);

b)

podporo ponudnikom informacij o mladih s spodbujanjem usposabljanja za razvoja mladim prijaznih informacij v zvezi z nacionalnimi pravnimi in upravnimi predpisi, ki urejajo prostovoljstvo;

c)

spodbujanje sodelovanja z uveljavljenimi mrežami in storitvami, kot je ERYICA, pri oblikovanju takih informacij;

d)

spodbujanje organizatorjev obstoječih nacionalnih programov in aktivnosti čezmejnega prostovoljstva in dejavnosti, naj usmerjajo na ustrezna nacionalna in evropska spletišča (22), ki prostovoljce obveščajo o njihovih pravicah in obveznostih ter pravilih, ki veljajo za prostovoljstvo v drugi državi članici;

22.

izboljšajo kakovost priložnosti za prostovoljstvo, tako da organizatorje prostovoljskih aktivnosti podpirajo pri njihovih prizadevanjih za krepitev zmogljivosti. To je mogoče doseči predvsem s:

a)

spodbujanjem organizatorjev v državah članicah pošiljateljicah in gostiteljicah, naj sodelujejo, tudi z zagotavljanjem zadostnih informacij o prostovoljski aktivnosti, njenih organizatorjih in prostovoljcu, da se obema stranema omogočita informirana odločitev o vzdržnosti aktivnosti in izpolnjevanje vseh pravnih zahtev;

b)

spodbujanjem organizatorjev prostovoljskih aktivnosti, da poudarjajo kakovost, med drugim tako, da pri organizaciji prostovoljskih aktivnosti analizirajo, ali te podpirajo opredeljive potrebe in vodijo do koristih rezultatov v lokalnih skupnostih;

c)

spodbujanjem organizatorjev prostovoljskih aktivnosti, naj dajo ustrezen poudarek na učno razsežnost prostovoljskih aktivnosti, vključno z učenjem jezika v transnacionalnem prostovoljstvu;

d)

podpiranjem organizatorjev prostovoljskih aktivnosti pri bolj sistematični in splošnejši uporabi obstoječih nacionalnih ali EU okvirov (tj. Youthpass in Europass) za podporo opredelitvi, evidentiranju in potrjevanju učnih izidov prostovoljskih aktivnosti;

e)

priznavanjem mladinskega dela kot enega od glavnih spodbujevalcev priložnosti za prostovoljstvo mladih in enega od glavnih orodij za kakovosten razvoj prostovoljskih aktivnosti v EU, ki prispeva k izvajanju evropske agende za mladinsko delo (23);

f)

spodbujanjem čezmejne mobilnosti tistih, ki so dejavni pri mladinskem delu in v mladinskih organizacijah;

g)

podpiranjem usposabljanja mladinskih delavcev in organizatorjev prostovoljskih aktivnosti ter priznavanjem njihove ključne vloge pri spremljanju in usmerjanju mladih prostovoljcev skozi visokokakovostno prostovoljsko izkušnjo;

h)

spodbujanjem organizatorjev transnacionalnih prostovoljskih aktivnosti, naj zaprosijo za znak kakovosti Evropske solidarnostne enote;

i)

pripravo in spodbujanjem splošnih standardov kakovosti za prostovoljstvo, hkrati pa črpanjem navdiha iz celovitega sistema ukrepov za kakovost, podporo, vključevanje in potrjevanje iz Uredbe (EU) 2021/888 (24), kjer je to v nacionalnem kontekstu izvedljivo;

j)

sprejetjem ukrepov za zagotovitev, da prostovoljske aktivnosti ne povzročijo nadomeščanja delovnih mest;

23.

zagotovijo, da je dostop do transnacionalnih prostovoljskih aktivnosti realna priložnost za vse mlade, tudi tiste z manj priložnostmi, med drugim s:

a)

podpiranjem vzpostavitve in/ali delovanja nacionalnih portalov ter regionalnih in lokalnih struktur – kot so infrastrukture za mladinsko delo in informacijski centri za mlade, kjer ti obstajajo –, ki bodo zagotavljale informacije in smernice v zvezi z obstoječimi priložnostmi za prostovoljstvo, v oblikah, dostopnih za invalidne osebe, mlade potencialne prostovoljce, vključno z mladimi z manj priložnostmi, organizacije civilne družbe / solidarnostne organizacije ter druge deležnike na tem področju. Te strukture lahko vključujejo mreže nekdanjih udeležencev – kot je mreža Evrovrstniki (EuroPeers) – in lokalne mladinske delavce, ki bi lahko opolnomočili in podpirali potencialne kandidate za prostovoljstvo ter, kjer je primerno, sodelovali z nacionalnimi agencijami, ki izvajajo Evropsko solidarnostno enoto;

b)

olajšanjem dostopa do transnacionalnih prostovoljskih izkušenj za mlade z manj priložnostmi s spodbujanjem ciljnega in dostopnega obveščanja in navezovanja stikov s strani ustreznih organizacij in mrež (25), kot sta Eurodesk in ERYICA, vključno z ozaveščanjem o tem, kako pomembne so medkulturne kompetence in učenje jezika kot izhodišče za transnacionalno mobilnost;

c)

spodbujanjem organizatorjev prostovoljskih aktivnosti, naj podpirajo socialno vključevanje, tudi z zagotavljanjem razumne in ustrezne namestitve, ki je dostopna mladim, predvsem invalidnim mladim;

d)

podpiranjem organizatorjev prostovoljskih aktivnosti pri razvoju vidikov vključevanja mladih z manj priložnostmi za njihove projekte (26), med drugim z omogočanjem stikov s strokovnjaki iz služb, odgovornih za spodbujanje socialnega vključevanja, ki bi jim lahko pomagali in jih usposabljali;

e)

zagotavljanjem ciljne podpore za razvoj prostovoljskih aktivnosti, predvsem s spodbujanjem vključevanja, enakosti in opolnomočenja prikrajšanih skupin ali skupin, ki jim grozi diskriminacija, ter spodbujanjem mladih prostovoljcev iz takih skupnosti, da sodelujejo pri prostovoljskih aktivnostih in delujejo kot oblikovalci javnega mnenja ali celo kot vzorniki v lastni skupnosti;

f)

podpiranjem ustreznih organizacij in mrež pri spodbujanju lokalnih prostovoljskih aktivnosti (tudi kratkoročnih prostovoljskih aktivnosti, delne in skupinske oblike) kot možnega prvega koraka k udeležbi v transnacionalnih aktivnostih ter zagotavljanjem dodatne ciljne podpore za razvoj priložnosti za prostovoljstvo, namenjenih mladim, ki iz različnih razlogov ne morejo sodelovati v fizični transnacionalni mobilnosti, na primer z omogočanjem digitalnega prostovoljstva;

g)

nadaljnjim spodbujanjem obstoječih transnacionalnih orodij, ki lahko olajšujejo mobilnost mladih, kot so kartice mobilnosti, in spodbujanje njihove uporabe pri vseh transnacionalnih prostovoljskih aktivnostih (27);

h)

reševanjem, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav, upravnih in praktičnih težav, ki otežujejo pridobivanje vizumov in/ali dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav za namen prostovoljskega dela;

24.

povečajo ozaveščenost o koristih prostovoljskih aktivnosti z aktivnostmi obveščanja, usmerjanja in ozaveščanja, tudi z vključevanjem nacionalnih deležnikov na področju izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, socialnih storitev in mladine. Posebej so pozorne na enakovredno doseganje mladih z manj priložnostmi. To vključuje spodbujanje naslednjega:

a)

da prostovoljske aktivnosti mladim omogočajo, da konkretno prispevajo k reševanju družbenih izzivov in izkazovanju solidarnosti ljudem v ranljivem položaju;

b)

da prostovoljska izkušnja izboljša osebni, izobraževalni, socialni, državljanski in poklicni razvoj mladih ter jim pomaga pri razvoju kompetenc, ki jih trg dela potrebuje in ceni;

c)

obstajajo okviri za podporo opredelitvi, evidentiranju in potrjevanju učnih izidov prostovoljskih aktivnosti (vključno z Youthpassom in Europassom).

25.

podpirajo in spodbujajo aktivnosti za krepitev skupnosti, povezane s prostovoljstvom. To vključuje:

a)

spodbujanje, na nacionalni ravni, delovanja mrež prostovoljcev, predvsem tistih, ki sodelujejo v aktivnostih z dolgoročno vizijo, torej ki niso povezane ali omejene s trajanjem posameznih projektov;

b)

spodbujanje obstoječih evropskih mrež, povezanih s prostovoljstvom, predvsem evropske solidarnostne mreže in mreže Evrovrstniki (EuroPeers), ter drugih virov in platform, dostopnih prek portala Evropske solidarnostne enote in evropskega mladinskega portala;

c)

spodbujanje nekdanjih prostovoljcev, naj delijo svoje izkušnje prek mladinskih mrež, izobraževalnih ustanov in delavnic v vlogi ambasadorjev ali članov mrež ter naj usposabljajo sedanje ali bodoče prostovoljce;

d)

spodbujanje organizatorjev prostovoljskih aktivnosti, naj podpirajo prostovoljce pri vključevanju v skupnost, ki jih sprejema, med aktivnostjo in pri nadaljevanju prostovoljskih aktivnosti po vrnitvi domov, s posebnim poudarkom na spremljanju mladih z manj priložnostmi;

26.

raziščejo nove trende ter alternativne razsežnosti in oblike prostovoljstva, vključno s:

a)

spodbujanjem in preskušanjem oblik digitalnega prostovoljstva ter zbiranjem dokazov o njem v transnacionalnem kontekstu, za dopolnitev fizične mobilnosti ali celo kot samostojne oblike prostovoljskih aktivnosti.

b)

priznavanjem vrednosti medgeneracijskega prostovoljstva in njegovim spodbujanjem kot dragocenega prispevka k izzivom, s katerimi se srečuje starajoča se družba, ter kot načina, kako mlade vključiti v medgeneracijski dialog, kako spodbujati prenos znanja med generacijami in kako izboljšati socialno kohezijo;

27.

ustvarijo sinergije, dopolnjevanje in neprekinjenost med programi in aktivnostmi prostovoljstva na evropski ravni ter tistimi v državah članicah na različnih ravneh. To na primer vključuje:

a)

izmenjavo informacij med državami članicami o obstoječih programih prostovoljstva, vključno z nacionalnimi programi in aktivnostmi državljanske službe, če obstajajo, ter posredovanje takih informacij Evropski komisiji za olajšanje njihovih objav na evropskem mladinskem portalu in na Youth Wiki ter za razvoj najboljših praks;

b)

razmislek o ukrepih, ki bi spodbujali in podpirali prenos najboljših praks med programi ali aktivnostmi prostovoljstva;

28.

podpirajo prostovoljske aktivnosti, ki smiselno prispevajo k reševanju s podnebjem in okoljem povezanih izzivov, in sicer s:

a)

spodbujanjem vključevanja zelenih praks v vse projekte in aktivnosti prostovoljstva ter spodbujanjem okoljsko trajnostnega in odgovornega ravnanja udeležencev in sodelujočih organizacij;

b)

spodbujanjem zmanjšanja okoljskega odtisa prostovoljskih aktivnosti, na primer z zmanjševanjem količine odpadkov, recikliranjem in, če je le možno, uporabo trajnostnih prevoznih sredstev;

c)

spodbujanjem razvoja prostovoljskih aktivnosti, ki obravnavajo varstvo okolja, trajnostnost, podnebne cilje ter preprečevanje nesreč in odpravo njihovih posledic;

29.

informacije o napredku pri izvajanju tega priporočila vključijo v redne posodobitve v okviru strategije EU za mlade, predvsem kot del Youth Wiki;

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

30.

olajša izmenjavo praks med državami članicami o tem, kako odpraviti ovire, ki lahko mladim preprečujejo sodelovanje v prostovoljstvu, na primer z aktivnostmi vzajemnega učenja, strokovnimi skupinami Komisije ali platformo strategije EU za mlade.

31.

podpira države članice pri izvajanju tega priporočila s sodelovalnimi mehanizmi in orodji strategije EU za mlade in evropske agende za mladinsko delo, ter programov EU za mlade, predvsem Evropske solidarnostne enote;

32.

olajša vzajemno učenje ter izmenjave med državami članicami in vsemi ustreznimi deležniki na različnih ravneh z aktivnostmi, kot so vrstniško učenje in vrstniško svetovanje, strokovne skupine, mreženje in druge strukture sodelovanja, vključno s poudarkom na sinergijah ter dopolnjevanju med programi EU in programi ali aktivnostmi na nacionalni ravni, tudi nacionalnimi programi državljanske službe, če obstajajo. V ta namen naj uporabi obstoječe platforme, kot sta Youth Wiki in evropski mladinski portal, kjer si lahko države članice in nevladne organizacije (NVO) na različnih ravneh izmenjujejo vire in znanje;

33.

razišče nove trende in oblike prostovoljstva, ki spoštujejo osnovna načela enakih možnosti in nediskriminacije, dostopnosti, vključenosti in visoke kakovosti aktivnosti, in sicer z zbiranjem dokazov, razvojem najboljših praks ter pripravo smernic in priročnikov, predvsem v zvezi z digitalnim ali kombiniranim in medgeneracijskim prostovoljstvom;

34.

promovira evropske priložnosti za prostovoljstvo mladih in razširja informacije o njih, predvsem za osebe z manj priložnostmi, prek evropskega mladinskega portala, ki vsebuje orodje za registracijo za solidarnostne aktivnosti v okviru Evropske solidarnostne enote. V sodelovanju z državami članicami na evropski mladinski portal vključi povezave do ustreznih nacionalnih spletišč (28);

35.

nadalje razvija, spodbuja in zagotavlja podporo za uporabo obstoječih orodij EU, ki podpirajo potrjevanje izidov neformalnega in priložnostnega učenja, predvsem platform Youthpass in Europass, vključno z evropskimi digitalnimi potrdili za učenje;

36.

podpira raziskovanje in zbiranje podatkov o dolgoročnem vplivu prostovoljskih in solidarnostnih aktivnosti za posameznike in organizacije ter družbo, vključno z izkušnjami in uvidi, pridobljenimi med pandemijo COVID-19, v zvezi s sektorjem prostovoljstva in njegovo pripravljenostjo na podobne krize, in sicer s študijami, anketami, statističnimi podatki, raziskavami in analizo podatkov;

37.

uporabi spletno platformo Youth Wiki za zbiranje informacij o napredku držav članic pri izvajanju tega priporočila;

38.

poroča o uporabi tega priporočila Sveta v okviru prizadevanj za izvajanje strategije EU za mlade in strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše.

To priporočilo nadomešča Priporočilo Sveta z dne 20. novembra 2008 o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji.

V Luxembourgu, 5. aprila 2022

Za Svet

predsednica

R. BACHELOT-NARQUIN


(1)  https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/soteu_2021_address_sl_0.pdf

(2)  Sklep (EU) 2021/2316 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2021 o evropskem letu mladih (2022) (UL L 462, 28.12.2021, str. 1).

(3)  Sprejeta besedila – Vpliv COVID-19 na mlade in šport – sreda, 10. februar 2021 (europa.eu).

(4)  UL C 456, 18.12.2018, str. 1.

(5)  Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju strategije EU za mlade (2019–2021), COM/2021/636 final.

(6)  Uredba (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Evropska solidarnostna enota. Prostovoljske aktivnosti se lahko izvajajo v državah, ki niso članice EU:

– kot je določeno v členu 7(2) Uredbe (EU) 2021/888, „[p]rostovoljstvo [v okviru sklopa ‚sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih‘] se lahko opravlja v državi, ki ni država prebivališča udeleženca (čezmejno prostovoljstvo), ali v državi prebivališča udeleženca (prostovoljstvo znotraj države)“. Država, ki ni država prebivališča udeleženca, je lahko tretja država, pridružena programu, ali druga sodelujoča država;

– kot je določeno v členu 10(2) Uredbe (EU) 2021/888, „[p]rostovoljstvo v okviru Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč se lahko opravlja le v tistih regijah tretjih držav, v katerih [...] se izvajajo aktivnosti in operacije humanitarne pomoči in [...] ne potekajo mednarodni oboroženi spopadi ali oboroženi spopadi, ki nimajo mednarodnega značaja“.

Poleg tega lahko v skladu s členom 2(3) v Programu sodelujejo tudi državljani tretjih držav, „ki zakonito prebiva[jo] v državi članici, tretji državi, pridruženi Programu, ali drugi sodelujoči državi na podlagi te uredbe“.

(7)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:42018Y1218(01)&qid=1578414694481&from=SL

(8)  Ocena strategije EU za mlade in priporočila Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev, 2016.

(9)  Dokument z naslovom „Promoting the mobility of young volunteers and cross-border solidarity, a practical toolbox for actors and stakeholders in the field of youth and recommendations for policymakers“ (Spodbujanje mobilnosti mladih prostovoljcev in čezmejne solidarnosti, praktična zbirka orodij za akterje in deležnike na področju mladine in priporočila za oblikovalce politike), ki ga je pripravila strokovna skupina, ki jo je vzpostavila Evropska komisija v podporo postopku pregleda priporočila Sveta iz leta 2008 o mobilnosti mladih prostovoljcev, 2021 (delo je potekalo med septembrom 2019 in septembrom 2020).

(10)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, COM(2020) 625 final, na voljo na EUR-Lex – 52020DC0625 – SL – EUR-Lex (europa.eu).

(11)  Opomniti je treba, da Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti zagotavlja koordinacijo pravic socialne varnosti, vključno z dajatvami za bolezen, v čezmejnih primerih in se uporablja za prostovoljce, ki se gibljejo med državami članicami.

(12)  UL L 295, 21.11.2018, str. 32, Priloga I, razdelek E. Izvajanje prek portala „Tvoja Evropa“: Tvoja Evropa (europa.eu).

(13)  COM(2020) 758 final.

(14)  Youthpass je glavni instrument za priznavanje in potrjevanje, ki je na voljo vsem udeležencem programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ter izkazuje učni proces in evidentira njihove učne izide v potrdilu Youthpass.

(15)  Sklep (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass) in razveljavitvi Odločbe št. 2241/2004/ES (UL L 112, 2.5.2018, str. 42) vzpostavlja evropski okvir, ki podpira preglednost in razumevanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, pridobljenih v formalnih, neformalnih in priložnostnih okoljih, tudi s praktičnimi izkušnjami, mobilnostjo in prostovoljstvom.

(16)  UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(17)  Ocena strategije EU za mlade in priporočila Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev (europa.eu), 2016.

(18)  Prostovoljci niso plačani za svoj čas, vendar se lahko krijejo stroški, ki so običajno omejeni na potne stroške, prehrano ali nastanitev, in/ali drugi nižji osebni stroški.

(19)  Glej enako opredelitev v Uredbi (EU) 2021/888, člen 2(4).

(20)  Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L327, 2.12.2016, str. 1).

(21)  Vključno z informacijami o postopkih za pridobitev evropske kartice zdravstvenega zavarovanja (EKZZ) ter podrobnimi informacijami o tem, kaj nacionalni sistemi zdravstvenega varstva krijejo in česa ne.

(22)  Večjezični portal „Tvoja Evropa“ v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724, UL L 295, 21.11.2018, str. 1; razdelek Youth Wiki evropskega mladinskega portala; informacije na portalu Europa, npr. o evropski kartici zdravstvenega zavarovanja: Kako do kartice – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – Evropska komisija (europa.eu).

(23)  Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo (2020/C 415/01).

(24)  Uredba (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Evropska solidarnostna enota ter razveljavitvi uredb (EU) 2018/1475 in (EU) št. 375/2014 (UL L 202, 8.6.2021, str. 32).

(25)  V zvezi s smernicami, kako to doseči, glej Strategijo programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota za vključevanje in raznolikost: https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/implementation-guidelines-erasmus-and-european-solidarity-corps-inclusion-and-diversity_en

(26)  Skladno s strategijami EU za enakost in političnimi okviri za vključevanje, namenjenimi posebnim diskriminiranim in prikrajšanim skupinam, ki so bili sprejeti v letih 2020 in 2021: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 565 final z dne 18. septembra 2020), strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (COM(2020) 620 final z dne 7. oktobra 2020), strategija za enakost LGBTIQ oseb (COM(2020) 698 final z dne 12. novembra 2020), akcijski načrt za integracijo in vključevanje (COM(2020) 758 final z dne 24. novembra 2020), strategija o pravicah invalidov (COM(2021) 101 final z dne 3. marca 2021).

(27)  To je sodilo v dobro prakso že nekdanje evropske prostovoljske službe; evropska solidarnostna enota danes vsakemu prostovoljcu zagotavlja brezplačno evropsko mladinsko kartico.

(28)  Z informacijami, ki jih predvideva točka 2(a) tega priporočila, in informacijami o nacionalnih programih ali aktivnostih prostovoljstva.


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

11.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/10


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10531 – SANTANDER / MAPFRE / JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 157/02)

Komisija se je 4. aprila 2022 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32022M10531. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet

11.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/11


Obvestilo osebam, subjektom in organom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2014/145/SZVP, kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2022/582, in iz Uredbe Sveta (EU) št. 269/2014, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/581 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi in dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine

(2022/C 157/03)

Osebe, subjekte in organe, navedene v Prilogi k Sklepu Sveta 2014/145/SZVP (1), kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2022/582 (2), in v Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 269/2014 (3), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/581 (4) o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi in dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, obveščamo o naslednjem:

Svet Evropske unije je sklenil, da je treba te osebe, subjekte in organe uvrstiti na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2014/145/SZVP in Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi in dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine. Razlogi za uvrstitev teh oseb, subjektov in organov na seznam so navedeni v ustreznih rubrikah teh prilog.

Zadevne osebe, subjekte in organe opozarjamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, kot so navedeni na spletnih mestih iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 269/2014, zaprosijo, da se jim odobri uporaba zamrznjenih sredstev za osnovne potrebe ali specifična plačila (glej člen 4 Uredbe).

Zadevne osebe, subjekti in organi lahko prošnjo za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedeni seznam skupaj z dokazili pošljejo Svetu do 1. junija 2022 na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Zadevne osebe, subjekte in organe obenem opozarjamo, da lahko odločitev Sveta izpodbijajo na Splošnem sodišču Evropske unije v skladu s pogoji iz drugega odstavka člena 275 ter četrtega in šestega odstavka člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.


(1)  UL L 78, 17.3.2014, str. 16.

(2)  UL L 110, 8.4.2022, str. 55.

(3)  UL L 78, 17.3.2014, str. 6.

(4)  UL L 110, 8.4.2022, str. 3.


11.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/13


Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2014/145/SZVP in Uredbi Sveta (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine

(2022/C 157/04)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2018/1725 (1) obveščamo o naslednjem:

Pravni podlagi za ta postopek obdelave sta Sklep Sveta 2014/145/SZVP (2), kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2022/582 (3), in Uredba Sveta (EU) št. 269/2014 (4), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/581 (5).

Za ta postopek obdelave je odgovoren oddelek RELEX.1 v Generalnem direktoratu za zunanje odnose (RELEX) Generalnega sekretariata Sveta (GSS), katerega naslov je:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo podatkov v GSS:

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

data.protection@consilium.europa.eu

Namen postopka obdelave je vzpostaviti in posodobiti seznam posameznikov, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom 2014/145/SZVP, kot je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2022/582, in Uredbo (EU) št. 269/2014, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/581.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v Sklepu 2014/145/SZVP in Uredbi (EU) št. 269/2014.

Zbrani osebni podatki vključujejo podatke, potrebne za pravilno identifikacijo zadevne osebe, utemeljitev in katere koli druge podatke v zvezi s tem.

Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko sporočijo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.

Brez poseganja v omejitve iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 bo uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so pravica dostopa in pravica do popravka ali do ugovora, urejeno z Uredbo (EU) 2018/1725.

Osebni podatki se bodo hranili pet let od trenutka, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ali trenutka, ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali dokler bo trajal sodni postopek, če se je ta začel.

Brez poseganja v katero koli pravno, upravno ali izvensodno sredstvo lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).


(1)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2)  UL L 78, 17.3.2014, str. 16.

(3)  UL L 110, 8.4.2022, str. 55.

(4)  UL L 78, 17.3.2014, str. 6.

(5)  UL L 110, 8.4.2022, str. 3.


Evropska komisija

11.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/15


Menjalni tečaji eura (1)

8. april 2022

(2022/C 157/05)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,0861

JPY

japonski jen

134,87

DKK

danska krona

7,4372

GBP

funt šterling

0,83355

SEK

švedska krona

10,2768

CHF

švicarski frank

1,0155

ISK

islandska krona

139,60

NOK

norveška krona

9,5080

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

24,479

HUF

madžarski forint

375,66

PLN

poljski zlot

4,6437

RON

romunski leu

4,9425

TRY

turška lira

16,0237

AUD

avstralski dolar

1,4552

CAD

kanadski dolar

1,3675

HKD

hongkonški dolar

8,5134

NZD

novozelandski dolar

1,5849

SGD

singapurski dolar

1,4801

KRW

južnokorejski won

1 333,12

ZAR

južnoafriški rand

15,9968

CNY

kitajski juan

6,9115

HRK

hrvaška kuna

7,5490

IDR

indonezijska rupija

15 601,96

MYR

malezijski ringit

4,5850

PHP

filipinski peso

55,990

RUB

ruski rubelj

 

THB

tajski bat

36,488

BRL

brazilski real

5,1583

MXN

mehiški peso

21,8729

INR

indijska rupija

82,3890


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


Evropski nadzornik za varstvo podatkov

11.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/16


Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu spremembe direktive o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP www.edps.europa.eu)

(2022/C 157/06)

Evropska komisija je 14. decembra 2021 sprejela predlog spremembe Direktive 2010/40/EU o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza. Komisija je uvedbo inteligentnih prometnih sistemov opredelila kot ključni ukrep za doseganje povezane in avtomatizirane multimodalne mobilnosti.

Cilj predloga je razširiti sedanje področje uporabe direktive o inteligentnih prometnih sistemih na nove in nastajajoče izzive ter omogočiti, da osnovne storitve inteligentnih prometnih sistemov postanejo obvezne po vsej EU. Poleg tega je revizija direktive neločljivi del spreminjajočega se zakonodajnega okolja na področju podatkov, kot je bilo opredeljeno v sporočilu o evropski strategiji za podatke.

ENVP opozarja, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki (določen ali določljiv posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki), privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov ali če je mogoče veljavno uporabiti drugo ustrezno pravno podlago v skladu s členom 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V predlogu je navedeno, da bi bilo treba vrste podatkov in storitve, katerih zagotavljanje bi moralo biti obvezno, opredeliti na podlagi specifikacij iz delegiranih aktov, ki dopolnjujejo direktivo o inteligentnih prometnih sistemih, ter bi morale odražati vrste podatkov in storitve, določene v teh aktih. Hkrati pa ENVP ugotavlja, da bi predlog črtal številne določbe iz obstoječe direktive o inteligentnih prometnih sistemih, vključno z določbami, ki se nanašajo na načelo opredelitve namena in najmanjšega obsega podatkov.

ENVP ob upoštevanju posebnega varstva zasebnosti in varstva podatkov kot temeljnih pravic, zaščitenih s členoma 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, meni, da bi bilo treba kategorije osebnih podatkov in namene obdelave osebnih podatkov v okviru uvajanja storitev inteligentnih prometnih sistemov določiti neposredno v predlogu in ne v delegiranih aktih, ki dopolnjujejo direktivo o inteligentnih prometnih sistemih. Poleg tega meni, da je pomembno, da se zahteve glede opredelitve namena, varnosti, najmanjšega obsega podatkov in potreba po zagotovitvi spoštovanja določb o privolitvi še naprej ustrezno odražajo v revidirani direktivi o inteligentnih prometnih sistemih.

Če naj bi predlog zagotovil pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v okviru uvajanja in operativne uporabe inteligentnih prometnih sistemov, bi moral določiti tudi najdaljše trajanje hrambe za ustrezne kategorije zadevnih podatkov, pri čemer bi bilo treba upoštevati zadevne inteligentne prometne sisteme.

Glede na to, da utegne uvajanje inteligentnih prometnih sistemov vključevati veliko deležnikov, ENVP priporoča, naj Komisija opravi oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov, preden omogoči uvedbo storitev inteligentnih prometnih sistemov, ki bodo verjetno povzročile veliko tveganje za pravice in svoboščine fizičnih oseb (npr. storitve upravljanja mobilnosti, ki jih izvajajo organi javnega prevoza).

1.   UVOD IN OZADJE

1.

Evropska komisija je 14. decembra 2021 sprejela predlog spremembe Direktive 2010/40/EU o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (v nadaljnjem besedilu: predlog) (1).

2.

Direktiva 2010/40/EU (v nadaljnjem besedilu: direktiva o inteligentnih prometnih sistemih) je bila zasnovana kot pravni okvir za pospeševanje in usklajevanje uvajanja in uporabe inteligentnih prometnih sistemov, ki se uporabljajo v cestnem prometu in za njegove vmesnike do drugih vrst prevoza.

3.

Sporočilu Komisije o strategiji za trajnostno in pametno mobilnost (v nadaljnjem besedilu: strategija) (2) je uvajanje inteligentnih prometnih sistemov opredeljeno kot ključni ukrep za doseganje povezane in avtomatizirane multimodalne mobilnosti ter s tem za prispevanje k preoblikovanju evropskega prometnega sistema, da bi dosegli cilj učinkovite, varne, trajnostne, pametne in odporne mobilnosti.

4.

V strategiji je bilo napovedano, da bo direktiva o inteligentnih prometnih sistemih kmalu revidirana, vključno z nekaterimi njenimi delegiranimi uredbami. V strategiji je bila poudarjena tudi namera Komisije, da v letu 2021 podpre vzpostavitev usklajevalnega mehanizma za nacionalne točke dostopa, vzpostavljene na podlagi direktive o inteligentnih prometnih sistemih. Poleg tega je revizija direktive neločljivi del spreminjajočega se zakonodajnega okolja na področju podatkov, kot je bilo opredeljeno v sporočilu o evropski strategiji za podatke (3).

5.

Predlog naj bi obravnaval naslednje težave (4):

i.

pomanjkanje interoperabilnosti ter kontinuitete aplikacij, sistemov in storitev;

ii.

pomanjkanje usklajevanja in učinkovitega sodelovanja med deležniki ter

iii.

nerešena vprašanja v zvezi z razpoložljivostjo in izmenjavo podatkov v podporo storitvam inteligentnih prometnih sistemov.

6.

Namen predloga je obravnavati te težave, zlasti z razširitvijo sedanjega področja uporabe direktive o inteligentnih prometnih sistemih tako, da bi zajelo tudi nove in nastajajoče izzive, ter z omogočanjem, da osnovne storitve inteligentnih prometnih sistemov postanejo obvezne po vsej EU. Uvajanje storitev inteligentnih prometnih sistemov bo podprto z razpoložljivostjo podatkov, potrebnih za zagotavljanje zanesljivih informacij, dodatna pravila pa bi pomagala izboljšati usklajenost s sedanjimi praksami in standardi (5).

7.

Komisija je 6. januarja 2022 v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 (Splošna uredba o varstvu podatkov) (6) zaprosila ENVP, naj izda mnenje o predlogu. Pripombe in priporočila v tem mnenju so omejena na določbe predloga, ki so najpomembnejše z vidika varstva podatkov.

4.   SKLEPNE UGOTOVITVE

39.

Glede na navedeno ENVP podaja naslednja glavna priporočila:

a)

Če je namen predloga zagotoviti pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v okviru uvajanja in operativne uporabe inteligentnih prometnih sistemov, bi moral ta:

jasno opredeliti namen(-e) obdelave in

zagotoviti jasen in celovit pregled kategorij zadevnih osebnih podatkov;

jasno določiti vloge različnih udeleženih akterjev kot upravljavcev, skupnih upravljavcev ali obdelovalcev podatkov;

določiti najdaljše trajanje hrambe za ustrezne kategorije zadevnih podatkov ob upoštevanju namenov obdelave zadevnih inteligentnih prometnih sistemov.

b)

Glede na to, da utegne uvajanje inteligentnih prometnih sistemov vključevati veliko deležnikov, ENVP priporoča, naj Komisija opravi oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov, preden omogoči uvedbo storitev inteligentnih prometnih sistemov, ki bodo verjetno povzročile veliko tveganje za pravice in svoboščine fizičnih oseb.

Bruselj, 2. marca 2022

Wojciech Rafał WIEWIÓROWSKI


(1)  COM(2021) 813 final.

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“, sprejeta decembra 2020, (COM/2020/789 final).

(3)  https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/sshoudltrategy-data

(4)  Obrazložitveni memorandum, str. 3.

(5)  Obrazložitveni memorandum, str. 3.

(6)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

11.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/19


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10647 – HOYA / BOE Vision / JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 157/07)

1.   

Komisija je 4. aprila 2022 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:

HOYA Corporation („HOYA“, Japonska),

Beijing BOE Vision Electronic Technology Co., Ltd. („BOE Vision“, Ljudska republika Kitajska), ki ga obvladuje BOE Technology Group Co., Ltd. (Ljudska republika Kitajska),

HOYA BOE Microelectronics China Ltd., novoustanovljena družba, ki je skupno podjetje („JV“, Ljudska republika Kitajska) in jo skupaj obvladujeta HOYA in BOE Vision.

Podjetji HOYA in BOE Vision bosta pridobili v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) uredbe o združitvah skupni nadzor nad skupnim podjetjem.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic v novoustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij in novoustanovljenega skupnega podjetja so:

HOYA: raziskave in razvoj, proizvodnja in prodaja elektronskih izdelkov, vključno s praznimi fotomaskami, fotomaskami in steklenimi substrati za trde diske,

BOE Vision: proizvodnja in tehnološki razvoj zaslonov s tekočimi kristali, prenos tehnologije, tehnično svetovanje in tehnične storitve za televizijske zaslone s tekočimi kristali, televizijske sprejemnike in druge končne izdelke in sisteme,

JV: proizvodnja in prodaja fotomask za uporabo pri proizvodnji ravnih ploščatih prikazovalnikov.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.10647 – HOYA / BOE Vision / JV

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.


11.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/21


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10650 – EGERIA / ISOPLUS GROUP / BRUGG / ISOPLUS JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 157/08)

1.   

Komisija je 1. aprila 2022 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:

Egeria Group AG („Egeria“, Švica);

Isoplus Fernwärmetechnik GmbH (Nemčija) Isoplus Fernwärmetechnik Vertriebsgesellschaft mbH (Nemčija), ISOPLUS Managementgesellschaft mbH (Nemčija), Isoplus Fernwärmetechnik Gesellschaft m.b.H. (Avstrija), Isoplus Távhővezetőgyártó Korlátolt Felelősségű Társaság (Madžarska), skupaj „Isoplus Group“;

BRUSS Rohrsysteme GmbH („BRUGG“, Nemčija);

ISOBRUGG Stahlmantelrohr GmbH („Isoplus JV“, Nemčija), skupno podjetje, ki ga obvladuje Holding für Fernwärmetechnik Beteiligungsgesellschaft mbH („HFB“, Nemčija); in BRUGG.

Podjetje Egeria bo pridobilo v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem Isoplus Group in skupni nadzor nad celotnim podjetjem Isoplus JV skupaj s podjetjem BRUGG.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Egeria: investicijsko podjetje, dejavno na področju zasebnega kapitala, poslovnih in stanovanjskih nepremičnin ter udeležbe v družbah, ki kotirajo na borzi, s poudarkom na Nizozemski in regiji DACH;

za Isoplus Group in Isoplus JV: proizvodnja in distribucija predizoliranih cevovodov, predvsem za daljinsko ogrevanje in daljinsko hlajenje ter v omejenem obsegu tudi za industrijsko uporabo za tekoče medije (na primer v sektorjih hrane in kemije), naftovode, bioenergijo, in kmetijstvo ter spremljanje omrežij, s poudarkom na srednji Evropi;

za BRUGG: dejavno na področju lokalnega ogrevanja, daljinskega ogrevanja, hlajenja, hladne vode, industrije, bencinskih črpalk in cistern, od svetovanja o polaganju do vodenja projektov in namestitve, s poudarkom na srednji Evropi.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.10650 – EGERIA / ISOPLUS GROUP / BRUGG / ISOPLUS JV

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.


11.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/23


Obvestilo gospodarskim subjektom

Nov krog zahtevkov za opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za nekatere industrijske in kmetijske proizvode

(2022/C 157/09)

Komisija obvešča gospodarske subjekte, da je prejela zahtevke v skladu z upravnimi ureditvami, predvidenimi v Sporočilu Komisije o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah (2011/C 363/02) (1), za januarski krog leta 2023.

Seznam proizvodov, za katere se zahteva opustitev dajatev, je zdaj na voljo na tematski spletni strani Komisije (Europa) o carinski uniji (2).

Gospodarske subjekte se prav tako obvesti, da je rok za predložitev ugovorov na nove zahtevke Komisiji prek nacionalnih uprav 21. junij 2022, ko bo potekalo drugo zasedanje skupine za gospodarsko-tarifna vprašanja.

Zainteresiranim gospodarskim subjektom se svetuje, naj redno preverjajo seznam, da bodo seznanjeni s statusom zahtevkov.

Več informacij o postopku avtonomnih tarifnih opustitev je na voljo na spletni strani Europa:

Suspensions (Autonomous Tariff Suspensions) (europa.eu)


(1)  UL C 363, 13.12.2011, str. 6.

(2)  http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/susp/susp_home.jsp?Lang=sl


DRUGI AKTI

Evropska komisija

11.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/24


Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 157/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„Mór/Móri“

PDO-HU-A1333-AM04

Datum obvestila: 11. januar 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Spremembe organoleptičnih lastnosti vina z ZOP „Móri“„premium“

(a)   Zadevne postavke specifikacije proizvoda:

II. Opis vina

(b)   Zadevni del enotnega dokumenta:

poglavje 4 „Opis vina“, točka 4 „Vino – premium“

(c)   Razlogi:

Po vključitvi nove sorte vinske trte v to kategorijo proizvodov in ob upoštevanju dosedanjih izkušenj je treba pojasniti organoleptične lastnosti.

2.   Vključitev sorte generosa v kategorijo vina z ZOP „Móri“„premium“

(a)   Zadevne postavke specifikacije proizvoda:

VI. Dovoljene sorte vinske trte

(b)   Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

(c)   Razlogi:

Vinorodno območje Mór ima dolgo tradicijo proizvodnje močnih in zrelih belih vin polnega telesa. Namen spremembe je omogočiti, da bi se lahko ta slog vina proizvajal tudi iz sorte generosa. Ker gre za domačo sorto vinske trte, ki izhaja iz sort ezerjó in tramini, ter ker imajo vinogradniki dolgoletne izkušnje z njenim gojenjem, jo je vredno uvrstiti v višjo kategorijo. Sorta generosa je v prejšnjih letnikih celo brez omejitev proizvodnje običajno dosegla vsebnost sladkorja v moštu 20 po madžarski lestvici (Magyar mustfok: [MM°]) ali kar 23–24 MM° ob poznejši trgatvi in omejitvah proizvodnje, hkrati pa ohranila kislost. V okviru teh analitskih parametrov se dobro ohranijo okusi in arome te sorte vinske trte, pa tudi njen okus po zrelem koščičastem sadju in medu ter njene začimbne note, celo pri poznejši trgatvi, zaradi česar je odlična surovina za kategorijo vina z ZOP „Móri“„premium“.

3.   Spremembe metode trgatve za vino „Móri“„premium“

(a)   Zadevne postavke specifikacije proizvoda:

III. Posebni enološki postopki

(b)   Zadevni del enotnega dokumenta:

Poglavje 5 „Enološki postopki“, točka 3 „Pravila v zvezi z vinogradništvom“, podtočka 4 „Metode trgatve“

(c)   Razlogi:

Zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile v vinogradništvu in tehničnega napredka pri mehanizaciji trgatve v zadnjih letih postaja mehansko trganje surovine za vina „Móri“„premium“ sprejemljiva možnost, pri čemer bi veljale navedene izjeme. Suha in zrela vina polnega telesa, pridobljena iz zelo zrelega grozdja, za katera veljajo omejitve glede proizvodnje, so osnova za kategorijo vina z ZOP „Móri“„premium“. Sodobne tehnike strojnega trganja omogočajo, da surovine hitro dosežejo predelovalni obrat, kar prepreči poškodbe ali neželen postopek oksidacije. Drozga, ki prek pecljalnikov in sortirnih strojev vstopi v vinifikator, je v številnih primerih celo boljše kakovosti od tiste, ki jo ročno potrga razpoložljiva človeška delovna sila. Na kratko, trenutno razpoložljiva tehnologija z navedenimi izjemami lahko zadosti zahtevam glede kakovosti za kategorijo vina z ZOP „Móri“„premium“.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Mór

Móri

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

1.   Belo vino

KRATEK OPIS

Bela vina so zelenkasto bele, slamnato rumene ali zlato rumene barve z bledimi ali svetlimi odtenki. Odlikujejo jih sveže in živahne kisline, cvetlične ali sadne note ter lahkost in svežina. Note donegovanja v sodih običajno niso prisotne. Vina s srednje polnim telesom so običajno aromatična in imajo izrazit značaj. Če je na njih navedena sorta, je ta na splošno dobro prepoznavna.

*

Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,6 g/l, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

2.   Rosé vino

KRATEK OPIS

Rosé vina so rožnate, vijoličaste, lososne (barva čebulne lupine) ali svetlo rdeče barve. So lahka, sadna in namenjena uživanju v letu trgatve.

*

Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,6 g/l, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

3.   Rdeče vino

KRATEK OPIS

Rdeča vina, proizvedena s kratko maceracijo (od pet do sedem dni), je treba kot mlada vina zaužiti v letu trgatve. Vina so lahka in enostavna, njihova aroma in okus pa spominjata na rdeče jagodičje. So svetlo rubinaste barve.

*

Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,6 g/l, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

20

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

4.   Vina premium

KRATEK OPIS

Njihova barva sega od slamnato rumene do zlate barve ali barve starega zlata. Ker imajo izrazito vsebnost kislin in višjo vsebnost alkohola, lahko zorijo dlje časa. Zaradi daljšega staranja prevladujejo sekundarne arome zorenja, ki včasih pridobijo mineralnost.

*

Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

*

Vina pozne in izbrane trgatve ter vina iz sušenega grozdja z označbo „premium“ imajo najmanjši volumenski delež skupnega alkohola 12,83 % in najvišjo vsebnost hlapnih kislin 2 g/l.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,6 g/l, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Vino – enološki postopki

Posebni enološki postopki

Uporaba diskontinuirane stiskalnice

2.   Nedovoljeni enološki postopki:

Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin

Za vina premium nista dovoljena niti slajenje niti obogatitev mošta.

3.   Pravila v zvezi z vinogradništvom

Pridelovalna praksa

1.

Pravila vzgoje vinske trte:

(a)

za vinograde, zasajene pred 1. avgustom 2010, se lahko vinski proizvodi z zaščiteno označbo porekla proizvajajo iz grozdja, trganega v vinogradih s katero koli pridelovalno prakso, dovoljeno v preteklosti, če se v vinogradu proizvodnja nadaljuje;

(b)

gojitvene oblike za vinograde, zasajene po 1. avgustu 2010, so naslednje:

(i)

rez na glavo (rez v nizki kotlasti obliki),

(ii)

kotlasta gojitvena oblika,

(iii)

zavesa,

(iv)

nizek kordon,

(v)

srednje visok kordon in

(vi)

visok kordon.

2.

Pravila o gostoti trsov v vinogradu:

(a)

za vinograde, zasajene pred 1. avgustom 2010, se lahko vinski proizvodi z zaščiteno označbo porekla proizvajajo iz grozdja, trganega v vinogradih s katero koli gostoto zasaditve, dovoljeno v preteklosti, če se v vinogradu proizvodnja nadaljuje;

(b)

za vinograde, zasajene po 1. avgustu 2010: najmanj 3 300 vinskih trt na hektar;

(c)

za vinograde, zasajene po 1. avgustu 2016: najmanj 3 500 vinskih trt na hektar.

3.

Pravila v zvezi s številom očes v vinogradu:

za proizvodnjo vin z označbo „Móri“ je dovoljenih največ 10 rodnih očes/m2.

4.

Metoda trgatve:

za vsa vina z ZOP sta dovoljeni ročna in mehanska trgatev. Mehanska trgatev je dovoljena za vina z ZOP „Móri“„premium“, za vina izbrane ali pozne trgatve, vina iz sušenega grozdja in glavne sorte vinske trte ter ledena vina pa lahko trgatev poteka le ročno.

4.   Najnižja naravna vsebnost sladkorja v grozdju in najmanjši delež potencialnega alkohola

Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin

Bela, rosé in rdeča vina: 9,0 vol. % – 14,9 MM (sladkorne stopnje mošta po madžarski lestvici)

Grozdje za bela vina pozne in izbrane trgatve ali bela vina iz sušenega grozdja in vina premium ima najnižjo naravno vsebnost sladkorja v grozdju 216 g/l in potencialni volumenski delež alkohola 12,83 %, kar ustreza sladkorni stopnji mošta 20 po madžarski lestvici ([MM°]).

5.   Pravila v zvezi z datumi trgatve in navedbo sort vinske trte

Pridelovalna praksa

Določitev datuma trgatve:

Datum začetka trgatve vsako leto določi upravni odbor pristojne skupnosti vinogradnikov do 20. avgusta. Noben vinski proizvod iz grozdja, trganega pred datumom začetka trgatve, ki ga določi navedeni upravni odbor, ne more pridobiti potrdila o poreklu za vino z označbo „Mór/Móri“ in ga ni mogoče tržiti z ZOP. Datum trgatve je objavljen v obliki obvestila skupnosti proizvajalcev vina. V izjemnih okoliščinah (npr. slabo vreme ali okužba) je mogoče odstopati od teh pravil.

Pravila v zvezi z navedbo sort vinske trte:

Navedba sort vinske trte in njihovih sopomenk, kot so opredeljene v ustreznih nacionalnih predpisih v zvezi z razvrščanjem sort vinske trte, primernih za proizvodnjo vin, je na vinskih proizvodih z označbo „Móri“ dovoljena za vse kategorije proizvodov, ob upoštevanju naslednjih omejitev in podrobnih določitev:

(a)

če je na proizvodu navedena ena sama sorta vinske trte, mora biti iz te sorte pridelanih več kot 85 % tega proizvoda;

(b)

če je na proizvodu navedenih več sort vinske trte, mora biti ta proizvod v celoti pridelan iz teh sort;

(c)

navedba sort vinske trte ni dovoljena na vinih z označbo „Móri“, za katera se uporablja omejeni izraz „muskotály“ (muškat).

5.2.   Največji donosi

1.

Bela, rosé in rdeča vina

100 hektolitrov na hektar

2.

Bela, rosé in rdeča vina

13 600 kg grozdja na hektar

3.

Vina premium

60 hektolitrov na hektar

4.

Vina premium

8 500 kg grozdja na hektar

5.

Vina premium – vina pozne in izbrane trgatve

45 hektolitrov na hektar

6.

Vina premium – vina pozne in izbrane trgatve

8 000 kg grozdja na hektar

7.

Vina premium – vina iz sušenega grozdja in ledena vina

20 hektolitrov na hektar

8.

Vina premium – vina iz sušenega grozdja in ledena vina

5 000 kg grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Za proizvodnjo vinskih proizvodov z ZOP „Mór/Móri“ se lahko uporabi grozdje z vinorodnih območij, ki spadajo na območje občin Csákberény, Csókakő, Mór, Pusztavám, Söréd in Zámoly v županiji Fejér, uvrščenih v razred I in II glede na vinogradniški kataster (vinorodno območje Mór).

7.   Glavne sorte vinske trte

cabernet franc – cabernet

cabernet franc – carbonet

cabernet franc – carmenet

cabernet franc – gros cabernet

cabernet franc – gros vidur

cabernet franc – kaberne fran

cabernet sauvignon

chardonnay – chardonnay blanc

chardonnay – kereklevelű

chardonnay – morillon blanc

chardonnay – ronci bilé

cserszegi fűszeres

ezerjó – kolmreifler

ezerjó – korponai

ezerjó – szadocsina

ezerjó – tausendachtgute

ezerjó – tausendgute

ezerjó – trummertraube

generosa

irsai olivér – irsai

irsai olivér – muskat olivér

irsai olivér – zolotis

irsai olivér – zolotisztüj rannüj

királyleányka – dánosi leányka

királyleányka – erdei sárga

királyleányka – feteasca regale

királyleányka – galbena de ardeal

királyleányka – königliche mädchentraube

királyleányka – königstochter

királyleányka – little princess

kékfrankos – blauer lemberger

kékfrankos – blauer limberger

kékfrankos – blaufränkisch

kékfrankos – limberger

kékfrankos – moravka

leányka – dievcenske hrozno

leányka – feteasca alba

leányka – leányszőlő

leányka – mädchentraube

merlot

olasz rizling – grasevina

olasz rizling – nemes rizling

olasz rizling – olaszrizling

olasz rizling – riesling italien

olasz rizling – risling vlassky

olasz rizling – taljanska grasevina

olasz rizling – welschrieslig

ottonel muskotály – miszket otonel

ottonel muskotály – muscat ottonel

ottonel muskotály – muskat ottonel

pinot blanc – fehér burgundi

pinot blanc – pinot beluj

pinot blanc – pinot bianco

pinot blanc – weissburgunder

pinot noir – blauer burgunder

pinot noir – kisburgundi kék

pinot noir – kék burgundi

pinot noir – kék rulandi

pinot noir – pignula

pinot noir – pino csernüj

pinot noir – pinot cernii

pinot noir – pinot nero

pinot noir – pinot tinto

pinot noir – rulandski modre

pinot noir – savagnin noir

pinot noir – spätburgunder

rajnai rizling – johannisberger

rajnai rizling – rheinriesling

rajnai rizling – rhine riesling

rajnai rizling – riesling

rajnai rizling – riesling blanc

rajnai rizling – weisser riesling

rizlingszilváni – müller thurgau

rizlingszilváni – müller thurgau bijeli

rizlingszilváni – müller thurgau blanc

rizlingszilváni – rivaner

rizlingszilváni – rizvanac

sauvignon – sauvignon bianco

sauvignon – sauvignon bijeli

sauvignon – sauvignon blanc

sauvignon – sovinjon

syrah – blauer syrah

syrah – marsanne noir

syrah – serine noir

syrah – shiraz

syrah – sirac

szürkebarát – auvergans gris

szürkebarát – grauburgunder

szürkebarát – graumönch

szürkebarát – pinot grigio

szürkebarát – pinot gris

szürkebarát – ruländer

sárga muskotály – moscato bianco

sárga muskotály – muscat blanc

sárga muskotály – muscat bélüj

sárga muskotály – muscat de frontignan

sárga muskotály – muscat de lunel

sárga muskotály – muscat lunel

sárga muskotály – muscat sylvaner

sárga muskotály – muscat zlty

sárga muskotály – muskat weisser

sárga muskotály – weiler

sárga muskotály – weisser

tramini – gewürtztraminer

tramini – roter traminer

tramini – savagnin rose

tramini – tramin cervené

tramini – traminer

tramini – traminer rosso

zenit

zöld veltelíni – grüner muskateller

zöld veltelíni – grüner veltliner

zöld veltelíni – veltlinské zelené

zöld veltelíni – zöldveltelíni

8.   Opis povezave

8.1.   Vino (1)

Opis razmejenega območja

(a)   Naravni in kulturni dejavniki

Vinorodno območje Mór, ki je eno od najmanjših zgodovinskih vinorodnih območij na Madžarskem, se razprostira ob pobočju hribovja Vértes po dolini Mór, ki je ujeta med hribovji Vértes in Bakony v županiji Fejér.

Izoblikovanost doline Mór, tektonske prelomnice, ki poteka med hribovjema Vértes in Bakony, vpliva na mikroklimo in smer prevladujočih vetrov na vinogradniškem območju. Današnje morfološke značilnosti je določilo oblikovanje površja v zgornjem pliocenu in kvartarju, o čemer pričajo osamelci, prekriti s prodom, podolžni široki hrbti ter razgibana in zmerno vzpenjajoča se vznožja hribov. Hribovje Vértes tvori srednje visok kraški masiv, ki ga prepredajo horste (tektonske grude) in grabni (tektonske kotline).

Izprana rjava gozdna tla in rjava tla so se večinoma izoblikovala na podlagi iz puhlice, zmešane z apnenčastim gruščem in oligocenskimi peski. Dolomit in apnenec prekriva rendzina.

Čeprav je podnebje območja hladnejše od nacionalnega povprečja, je ugodno za vinogradništvo. Zime so mile, vetrovi pa so vse leto precej močni. Lega večine vinogradov je vse poletje osončena. Povprečna letna temperatura znaša 10 °C. Za območje sta značilni srednja osvetljenost in količina padavin, ki znaša od 600 do 650 mm. Količina padavin je največja poleti, najmanjša pa februarja in marca. Prevladujejo severozahodni vetrovi. Vreme je običajno zmerno sveže in precej deževno.

(b)   Človeški dejavniki

Trto na tem območju so verjetno gojili že v rimski dobi. Darilne listine, izdane po ustanovitvi madžarske države iz 11. stoletja, pa jasno dokazujejo obstoj lokalnega vinogradništva. Prvi znani zapis je iz srednjega veka, po naselitvi madžarskih plemen. Vinogradi v Vajalu (v Móru) so prvič omenjeni leta 1231 v oporoki gospoda Miklósa Csáka.

Med otomansko nadvlado se vinogradništvu na tem območju ni dobro pisalo. Otomanska vojska je ob umiku iz trdnjave Csókakő požgala okoliške vasi in pri tem uničila tudi vinograde.

Ključno vlogo pri poznejšem ponovnem razcvetu so imeli bratje kapucini in nemški naseljenci (ki so na to območje prišli na povabilo Hochburgov in Lambergov), saj so namreč s seboj prinesli sodobno opremo ter uvedli bolj izpopolnjene tehnike vinogradništva in pridelave vina. Kapucini z območja Mór, ki so samostan ustanovili med letoma 1694 in 1696, so ohranjali tesne povezave s sobrati v Tokaju. Izročilo pravi, da so jim ti poslali vitice sorte ezerjó, da so jim pomagali ponovno zasaditi vinograde.

Sorta ezerjó (danes imenovana hungaricum) je na tem vinorodnem območju, ko ga je v 19. stoletju prizadela epidemija trtne uši (filoksere), po ponovni zasaditvi postala glavna sorta vinske trte. Razcvet vinogradništva in vina je pomembno vplival na to, da je Mór leta 1758 postal trg.

Zgodovinski dokumenti kažejo, da je bila prva trgatev sušenega grozdja na tem vinorodnem območju leta 1834. Zaradi primernosti vina s tega območja za prevoz so bile v 19. stoletju na avstrijski trg prodane večje količine.

Čeprav je bila prva skupnost proizvajalcev vina ustanovljena že leta 1882 v Csákberényju, je bilo samostojno vinorodno območje Mór, potem ko je bila leta 1901 vložena vloga za njegovo ustanovitev, z odlokom registrirano šele leta 1928.

Od konca druge svetovne vojne do osemdesetih let 20. stoletja je tehnično znanje za gojenje vinske trte in predelavo grozdja, potrebne skladiščne zmogljivosti in precejšen del tržnih priložnosti vinorodnega območja zagotavljalo državno posestvo Mór. V sredini osemdesetih let 20. stoletja je imelo vinorodno območje znova največji obseg v zgodovini. Prodaja je bila poleg oskrbe domačega trga usmerjena predvsem v izvoz v Sovjetsko zvezo.

Po spremembi režima leta 1990 je bilo državno posestvo likvidirano, njegove vinogradniške zmogljivosti pa so bile opuščene. Po privatizaciji, ki je sledila, so lokalni odločevalci ter posamezni vinogradniki in kleti vzeli usodo vinorodnega območja v svoje roke. To pa je bistveno spremenilo strukturo vinogradništva. Več družin se je začelo poklicno ukvarjati z vinogradništvom, tako da je danes v Móru in njegovi okolici mnogo uspešnih kleti. Obseg vinorodnega območja se je zmanjšal na 685 hektarov.

Zaradi razvoja, večstoletnih izkušenj in strokovnega znanja teh vinogradniških družin so vina z območja Mór pri potrošnikih vse bolj priljubljena. Dokaz za ta trend so številne zlate medalje, osvojene na nacionalnih in mednarodnih vinskih tekmovanjih, ter začetek prodaje na tujih trgih.

8.2.   Vino (2)

Opis vina

Vina z označbo „Mór“ imajo bogato cvetico arom in okusov, razmeroma visoko vsebnost alkohola in kislin ter so prijetna in običajno suha. Zaradi izrazitega značaja in polnega telesa ter uravnoteženih kislin so zelo prijetna. Zlasti v dobrih letnikih se proizvedejo skladna vina, ki se ponašajo z izrazitimi kislinami in ustreznim telesom, kar poleg ustrezne tehnologije vinifikacije in zorenja prispeva k pridelavi vin premium.

Vina z označbo „Mór“ so v literaturi pogosto označena kot čvrsta, izrazita in „možata“ vina. Vina s tega območja imajo tako osnovo, telo, vsebnost sladkorja in kislin, ki so običajno značilni za najboljša vina. Apnenčasta tla dajo tem vinom kisline, ki tvorijo njihovo osnovo, zaradi česar so izjemno pitna. Vina premium iz izbranih sort vinske trte so zaradi teh kislin, ki tvorijo njihovo osnovo, obstojna dlje časa, kar jim omogoča, da se razvijejo in skozi leta še izboljšajo.

Zaradi vetrovnosti doline Mór vinsko trto redko prizadenejo glivične bolezni, zato je predelano grozdje v večini letnikov zdravo. Bela vina, proizvedena iz zdravega sadja, so tudi primerna za daljše staranje in proizvodnjo tako imenovanih muzejskih vin (muzeális borok).

Pri ugodnih vremenskih razmerah grozdje sorte ezerjó med zorenjem dobi zlato rumeno barvo in izvrsten okus. V določenih letnikih trgatve je mogoče iz grozdja s plemenito plesnijo pridelati posebno kakovostno vino iz glavne sorte vinske trte.

3. Povezava med območjem proizvodnje, človeškimi dejavniki in proizvodom

Zaradi naravnih in človeških dejavnikov geografskega okolja so na vinorodnem območju Mór že stoletja proizvajali vina, ki so slovela po vsej državi.

Zaradi ugodne mezo- in mikroklime, ki prevladujeta na južnih in jugozahodnih pobočjih hribov in gričev, so se razvili dobri lokalni pogoji za gojenje vinske trte.

Posebna „prepišnost“ doline močno prispeva k omejevanju širjenja glivičnih bolezni vinske trte, kar prispeva k zmanjšanju ali celo preprečevanju nevarnosti pozebe ali zmanjšuje njeno pogostost. Te prednosti dopolnjujeta še ugodna izpostavljenost strmih pobočij, obrnjenih proti jugozahodu na robu doline Mór, in možnost, da se na njih izvrstno izkorišča sončna svetloba. Značilne lastnosti vin z označbo „Mór“ so tudi posledica razmeroma visoke vsebnosti apnenca v tleh.

Vinogradništvo in vinarstvo na tem območju temeljita na obsežnem sklopu edinstvenih tradicionalnih značilnosti, ki so dolgoročno ključne. Precejšnje razlike v gojenju vinske trte in predelavi grozdja na tem območju v primerjavi z drugimi vinorodnimi območji je mogoče pripisati, prvič, dejstvu, da so nemško govoreči naseljenci prakse pridelovanja prinesli iz domačih regij, drugič, dejstvu, da so kapucini uvedli nove tehnike vinogradništva in pridelave vina ter, tretjič, dejstvu, da so se te posebnosti zaradi odmaknjenosti tega območja v tistem času večinoma razvile lokalno.

V tradicionalno obdelovanih vinogradih se še danes uporabljata t. i. „gola“ rez in rez na glavo v špalirju, značilna za to vinorodno območje, zaradi česar grozdi rastejo bližje tlom, ki jih čez dan segreje sonce, zato grozdje bolje dozori in je kakovostnejše. Vinogradniki iz regije Mór so tej praksi pridelovanja ostali zvesti do danes. Vsi poskušajo vinsko trto gojiti v nizkih gojitvenih oblikah.

Poleg tega skrbno pletje mladik prispeva k enakomerni razporeditvi očes, kar pripomore k zdravi rasti grozdja, ki je bistveno za proizvodnjo sadnih vin z označbo „Mór“.

Tako pridelana surovina je izjemno primerna za daljše zorenje vina, na primer za vina premium, ki se na vinorodnem območju tradicionalno pridelujejo v sodih. Manjša površina namreč omogoča daljše zorenje v lesenih sodih.

Sorto ezerjó, ki je bila glavna sorta vinske trte in „blagovna znamka“ vinorodnega območja do petdesetih let 20. stoletja, danes dopolnjujejo številne druge, zlasti bele sorte vinske trte. To so zlasti zöld veltelíni, rizlingszilváni, rajnai rizling, chardonnay, leányka, királyleányka, sauvignon, szürkebarát in tramini ter nekatere rdeče sorte vinske trte, ki jih gojijo na manjših površinah. Najpomembnejša sorta vinske trte na vinorodnem območju je še vedno ezerjó, ki se goji na skoraj tretjini njegove površine.

Zato se vino z označbo „Mór“ še vedno enači z vinom „Móri ezerjó“, ki velja za plod posrečenega prepleta dobrega območja proizvodnje in odlične sorte vinske trte. Ta sorta se na Madžarskem prideluje v več krajih, vendar se najbolj doma počuti na pobočjih hribovja Vértes.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravila glede označb (1)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

(a)

Na etiketi je dovoljena navedba izraza „oltalom alatt álló eredetmegjelölés“ (zaščitena označba porekla) in njenih različic v madžarskem jeziku, izpeljanih iz pridevniške končnice, ter katere koli izpeljave tega izraza v enem od uradnih jezikov Evropske unije.

(b)

Na etiketi vina z zaščiteno označbo porekla „Mór/Móri“ je izraz „oltalom alatt álló eredetmegjelölés“ (zaščitena označba porekla) lahko nadomeščen z izrazom „védett eredetű bor“ (vino z zaščitenim poreklom).

(c)

Zaščitena označba porekla „Mór“ je lahko nadomeščena z označbo „Móri“ (iz Móra) ali „Móri borvidék“ (vinorodno območje Mór). Na etiketi je dovoljena tudi navedba slovnične različice imena vseh občin iz točke VIII/1.1.2 s pripadajočo končnico „-i“.

(d)

Na etiketi mora biti obvezno naveden letnik vseh mladih in novih vin.

(e)

Če je na etiketi naveden letnik, mora biti iz tega letnika najmanj 85 % vina. Izjema so mlada ali nova vina ter vina z izrazom prva trgatev (virgin vintage), ki morajo biti v celoti iz zadevnega leta trgatve.

(f)

Na etiketah vseh vin z označbo „Mór/Móri“ so lahko izrazi „termőhelyen palackozva“ (ustekleničeno na območju proizvodnje), „termelői palackozás“ (ustekleničeno pri proizvajalcu) in „pinceszövetkezetben palackozva“ (ustekleničeno v zadružnih kleteh).

(g)

Izraz „rozé“ je lahko nadomeščen z izrazom „rosé“, izraz „küvé“ pa z izrazom „cuvée“.

Pravila glede označb (2)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

(a)

Če so zvrstna vina „küvé“ ali „cuvée“ pridelana z zvrščanjem več sort, se lahko na etiketi za zagotavljanje informacij potrošnikom navede ime sort vinske trte v zvrstnem vinu v padajočem vrstnem redu glede na njihov delež. Če so na etiketi navedene sorte vinske trte, morajo biti navedena imena vseh sort, ki sestavljajo zvrstno vino.

(b)

Na etiketi se lahko navede izraz „öreg tőkék bora“ (vino starih trt), če najmanj 85 % vina izvira iz naravnega okolja (terroir), katerega vinske trte so stare več kot 40 let.

(c)

Na etiketi vin z označbo „Mór“ se lahko uporabi izraz „birtokbor“ (vino s posestva), če grozdje, iz katerega je vino pridelano, v celoti izvira z območja, ki ga obdeluje določeno vinogradniško posestvo. V primeru družinskega podjetja je lahko izraz vino s posestva naveden tudi na etiketi vina, proizvedenega v vinogradih, ki jih obdelujejo družinski člani.

(d)

Izrazi „késői szüretelésű bor“ (vino pozne trgatve), „válogatott szüretelésű bor“ (vino izbrane trgatve), „főbor“ (vino iz glavne sorte vinske trte), „jégbor“ (ledeno vino) ali „töppedt szőlőből készült bor“ (vino iz sušenega grozdja) so lahko navedeni izključno na etiketah vin premium.

Drugi omejeni izrazi, ki se lahko navedejo:

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

„muzeális bor“ [muzejsko vino]: belo vino, premium,

„birtokbor“ [vino s posestva]: vse vrste vina,

„öreg tőkék bora“ [vino starih trt]: vse vrste vina,

„virgin vintage“ ali „első szüret“ [prva trgatev]: vse vrste vina,

„muskotály“ [muškat]: belo vino,

„cuvée“ ali „küvé“ [zvrstno vino]: vse vrste vina,

„szűretlen“ [nefiltrirano]: rdeče vino,

„primőr“ [mlado vino] ali „újbor“ [novo vino]: belo, rosé in rdeče vino,

„barrique“ [barik]: belo in rdeče vino, premium.

Imena manjših geografskih enot, ki se lahko uporabljajo poleg ZOP „Mór“

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

občine:

županija Fejér: Csákberény, Csókakő, Pusztavám, Söréd in Zámoly.

Pri vinih, označenih z imenom občine, mora najmanj 85 % grozdja izvirati iz vinogradov, ki so v tej občini uvrščeni v razred I ali II, preostalih 15 % predelanega grozdja pa lahko prihaja iz drugih delov razmejenega geografskega območja proizvodnje z označbo „Mór“.

Pravila v zvezi s predstavitvijo

Pravni okvir:

s strani organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na opredeljenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina premium se lahko prodajajo le v steklenicah.

Pravilo ne velja za vina, ki jih vinogradnik proizvede na območju proizvodnje ter se tržijo in užijejo v njegovi lastni kleti.

Vina premium se lahko začnejo prodajati šele v vinskem letu, ki sledi letu trgatve.

Proizvodnja zunaj razmejenega geografskega območja (1)

Pravni okvir:

s strani organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Zunaj občin iz poglavja IV je proizvodnja vin z ZOP „Mór“ iz zgodovinskih razlogov dovoljena v spodaj navedenih županijah in občinah:

županija Fejér:

občine Aba, Alcsútdoboz, Bicske, Csabdi, Etyek, Felcsút, Gárdony, Gyúró, Igar, Kajászó, Kápolnásnyék, Lajoskomárom, Martonvásár, Mezőkomárom, Nadap, Pákozd, Pázmánd, Seregélyes, Sukoró, Szabadhídvég, Székesfehérvár, Tordas, Vál in Velence;

županija Bács-Kiskun:

občine Ágasegyháza, Akasztó, Apostag, Bácsalmás, Bácsszőlős, Ballószög, Balotaszállás, Bátmonostor, Bócsa, Borota, Bugac, Császártöltés, Csengőd, Csátalja, Csávoly, Csikéria, Csólyospálos, Dunapataj, Dunavecse, Dusnok, Érsekcsanád, Érsekhalma, Felsőlajos, Fülöpháza, Fülöpjakab, Hajós, Harkakötöny, Harta, Helvécia, Imrehegy, Izsák, Jakabszállás, Jánoshalma, Jászszentlászló, Kaskantyú,, Kecel, Kecskemét, Kelebia, Kéleshalom, Kerekegyháza, Kiskőrös, Kiskunfélegyháza, Kiskunmajsa, Kisszállás, Kunbaja, Kunbaracs, Kunfehértó, Kunszállás, Kunszentmiklós, Ladánybene, Lajosmizse, Lakitelek, Pirtó, Páhi, Rém, Solt, Soltszentimre, Soltvadkert, Sükösd, Szabadszállás, Szank, Szentkirály, Tabdi, Tázlár, Tiszaalpár, Tiszakécske, Tiszaug, Tompa, Vaskút in Zsana.

Proizvodnja zunaj razmejenega geografskega območja (2)

Pravni okvir:

s strani organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

županija Komárom-Esztergom:

občine Ászár, Baj, Bajót, Bársonyos, Császár, Csép, Dunaalmás, Dunaszentmiklós, Esztergom, Ete, Kerékteleki, Kesztölc, Kisbér, Kocs, Lábatlan, Mocsa, Mogyorósbánya, Nagyigmánd, Neszmély, Nyergesújfalu, Süttő, Szomód, Tát, Tata, Tokod, Vérteskethely in Vértesszőlős;

županija Pest:

občine Abony, Albertirsa, Bénye, Budajenő, Budakeszi, Cegléd, Ceglédbercel, Csemő, Dány, Dömsöd, Gomba, Hernád, Inárcs, Kakucs, Kerepes, Kisnémedi, Kocsér, Kóka, Mogyoród, Monor, Monorierdő, Nagykőrös, Ócsa, Őrbottyán, Örkény, Páty, Pilis, Pilisborosjenő, Ráckeve, Szada, Szigetcsép, Szigetszentmárton, Szigetújfalu, Tápiószele, Tápiószentmárton, Telki, Tóalmás, Tököl, Újlengyel, Üröm, Vác, Vácegres in Veresegyház;

županija Somogy:

občine Andocs, Balatonberény, Balatonboglár, Balatonendréd, Balatonkeresztúr, Balatonlelle, Balatonőszöd, Balatonszabadi, Balatonszemes, Böhönye, Csoma, Csurgó, Gyugy, Kaposhomok, Kaposkeresztúr, Karád, Kercseliget, Kéthely, Kötcse, Kőröshegy, Látrány, Lengyeltóti, Marcali, Mosdós in Ordacsehi.

Proizvodnja zunaj razmejenega geografskega območja (3)

Pravni okvir:

s strani organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

županija Tolna:

občine Alsónána, Alsónyék, Aparhant, Báta, Bátaapáti, Bátaszék, Bikács, Bölcske, Bonyhád, Bonyhádvarasd, Decs, Dunaföldvár, Dunaszentgyörgy, Dúzs, Fácánkert, Felsőnyék, Grábóc, Gyönk, Györe, Györköny, Harc, Hőgyész, Iregszemcse, Izmény, Kakasd, Kéty, Kisdorog, Kismányok, Kisszékely, Kisvejke, Kölesd, Lengyel, Madocsa, Magyarkeszi, Medina, Mőcsény, Mórágy, Mucsfa, Mucsi, Nagydorog, Nagymányok, Nagyszékely, Nagyszokoly, Ozora, Őcsény, Paks, Pincehely, Regöly, Sárszentlőrinc, Simontornya, Sióagárd, Szálka, Szekszárd, Tamási, Tengelic, Tevel, Tolna, Tolnanémedi, Váralja, Várdomb, Závod in Zomba;

županija Veszprém:

občine Ábrahámhegy, Alsóörs, Aszófő, Badacsonytomaj, Badacsonytördemic, Balatonakali, Balatonalmádi, Balatoncsicsó, Balatonederics, Balatonfüred, Balatonfőkajár, Balatonhenye, Balatonkenese, Balatonrendes, Balatonszepezd, Balatonszőlős, Balatonudvari, Balatonvilágos, Csopak, Csabrendek, Dörgicse, Felsőörs, Gyulakeszi, Hegyesd, Hegymagas, Káptalantóti, Kisapáti, Kővágóörs, Köveskál, Lesencefalu, Lesenceistvánd, Lesencetomaj, Lovas, Mencshely, Mindszentkálla, Monostorapáti, Monoszló, Nemesgulács, Nemesvita, Óbudavár, Örvényes, Paloznak, Pécsely, Raposka, Révfülöp, Salföld, Sáska, Sümeg, Sümegprága, Szentantalfa, Szentbékkálla, Szentjakabfa, Szigliget, Tagyon, Tapolca, Tihany, Uzsa, Vászoly, Zalahaláp in Zánka.

Izjema velja za vina premium, ki se lahko proizvajajo le v občinah iz poglavja IV.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://boraszat.kormany.hu/admin/download/6/5f/d2000/Mor%20OEM_vv3_standard_korr_nelkul.pdf


(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.