17.11.2021

Uradni list Evropske unije

C 464/1

PRIPOROČILO SVETA

z dne 16. novembra 2021

o zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), in opredelitvi natančnejših ciljev ter razveljavitvi Priporočila z dne 15. oktobra 2018

(2021/C 464/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 46(6) Pogodbe,

ob upoštevanju Protokola št. 10 o stalnem strukturnem sodelovanju, vzpostavljenem na podlagi člena 42 Pogodbe o Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic (1),

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 4(2), točka (b), Sklepa (SZVP) 2017/2315 je določeno, da Svet sprejema sklepe in priporočila o zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, določenih v Prilogi k navedenemu sklepu, v prvih dveh zaporednih fazah (leta 2018 do 2020 in 2021 do 2025) ter podrobnejše opredelitve na začetku vsake faze natančnejših ciljev za izpolnjevanje večjih obveznosti.

(2)

Svet je 15. oktobra 2018 sprejel Priporočilo (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo z dne 15. oktobra 2018) o zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), in opredelitvi natančnejših ciljev (2) za fazi 2018–2020 in 2021–2025.

Svet bi moral v skladu z odstavkoma 4 in 27 Priporočila z dne 15. oktobra 2018 sprejeti drugi sklop natančnejših ciljev za fazo 2021–2025. Kot je določeno v Sklepih Sveta z dne 20. novembra 2020 o strateškem pregledu PESCO 2020, bi moral Svet navedeno priporočilo pregledati na začetku naslednje faze v letu 2021, da bi se določili cilji in konkretni rezultati za naslednjo fazo PESCO (2021–2025) v skladu s postopkom strateškega pregleda.

(3)	Glede na sklepe z dne 20. novembra 2020 bi bilo treba ugotovitve in priporočila usklajenega letnega pregleda na področju obrambe (CARD) uporabiti kot podlago za cilje in konkretne rezultate za naslednjo fazo PESCO (2021–2025).

(4)	V skladu s Sklepom Sveta (SZVP) 2020/1639 (3) je lahko k sodelovanju pri projektu PESCO izjemoma povabljena tretja država, ki projektu zagotavlja znatno dodano vrednost ter prispeva h krepitvi PESCO in skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) ter k izpolnjevanju večjih obveznosti.

(5)	Svet bi zato moral sprejeti še eno priporočilo in razveljaviti Priporočilo z dne 15. oktobra 2018 –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

I. Cilj in področje uporabe

Glede na sklepe Sveta z dne 20. novembra 2020 o strateškem pregledu PESCO bo splošni cilj druge začetne faze do leta 2025 izpolniti večje medsebojne obveznosti vključenih držav članic, vključno s prizadevanji za vzpostavitev kompaktnih in kompletnih skupnih bojnih sil v skladu z uradnim obvestilom o PESCO (4), ki bi prispevale k izpolnjevanju ravni ambicij EU. Države članice bi morale v okviru strateškega kompasa (5) nadalje razviti takšne kompaktne in kompletne skupne bojne sile.

Cilj tega priporočila je zagotoviti skupni pristop in pomagati vključenim državam članicam izpolnjevati večje obveznosti, določene v Prilogi k Sklepu (SZVP) 2017/2315. Cilj je tudi olajšati letni postopek ocenjevanja, določen v členu 6 navedenega sklepa, na podlagi celotnega sklopa ustreznih podatkov, vključno z načrti. Da bi vključenim državam članicam pomagali pri načrtovanju izpolnjevanja večjih obveznosti in olajšali ocenjevanje napredka PESCO v poročilu visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik), to priporočilo vključuje vmesne cilje, mejnike s povezanimi kazalniki napredka, vključno v zvezi z operativnimi zavezami, da bi se zagotovil ustrezen delež za zadevno oblikovanje sil za misije in operacije v okviru SVOP, in sicer v okviru sredstev in zmogljivosti držav članic. Te podatke bi morale vključene države članice letno zagotavljati v svojih nacionalnih izvedbenih načrtih, ki se po potrebi pregledujejo in posodabljajo v skladu s členom 3(2) navedenega sklepa. Varnostne predpise, določene v Sklepu Sveta 2013/488/EU (6), bi bilo treba prav tako uporabljati za nacionalne izvedbene načrte in druge ustrezne dokumente, ki temeljijo na v njih navedenih informacijah. Vključene države članice bi morale ob podpori sekretariata PESCO zagotavljati preglednost med vsemi vključenimi državami članicami ter dodatno izboljšati usklajenost in doslednost v zvezi z informacijami, zahtevanimi in posredovanimi v okviru PESCO in drugih pobud na področju obrambe, vključno s CARD. Dodatno bi bilo treba razviti in okrepiti skladnost različnih pobud na področju obrambe, tudi v zvezi s poročanjem držav članic, da bi olajšali upravno breme in izboljšali kakovost nacionalnih izvedbenih načrtov. Pri tem delu bi bilo treba upoštevati izkušnje, pridobljene ob koncu prve začetne faze PESCO (2018–2020), zlasti v okviru zadevnega postopka strateškega pregleda.

V tem priporočilu so v skladu z obveznostmi iz Priloge k Sklepu (SZVP) 2017/2315 – in brez sprememb ali uvajanja novih obveznosti – določene smernice o zaporedju izpolnjevanja teh obveznosti za fazo 2021–2025 ter opredeljeni natančnejši cilji za vsako obveznost, pri čemer je poudarjeno, da bi morale vključene države članice te obveznosti izpolniti čim prej, zlasti tiste, ki naj bi bile izpolnjene do leta 2020.

Natančnejši cilji iz oddelka II, ki po potrebi vključujejo tudi kazalnike napredka za posamezne obveznosti, bodo vključenim državam članicam omogočili, da strukturirano in pregledno načrtujejo izpolnjevanje večjih obveznosti, poleg tega pa bodo s tem v njihovih nacionalnih izvedbenih načrtih na voljo tudi natančne informacije o napredku, doseženem pri izpolnjevanju vsake posamezne obveznosti, ki jih bo mogoče oceniti. Zagotoviti bi bilo treba redne izmenjave med vključenimi državami članicami v okviru ustreznih pripravljalnih teles Sveta, kot je navedeno v strateškem pregledu PESCO, zlasti na področjih, na katerih je treba ohraniti ali okrepiti prizadevanja.

Namen je prilagoditi obstoječe natančnejše cilje na podlagi izkušenj, pridobljenih v prvi začetni fazi, da bi vključenim državam članicam pomagali bolje doseči konkretne rezultate in olajšali izvajanje v zvezi z izpolnjevanjem večjih obveznosti čim prej in pred koncem leta 2025. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti področjem, na katerih so potrebne izboljšave, tudi na ravni projektov v skladu s sklepi o strateškem pregledu PESCO, in zagotoviti stalen napredek tudi po dveh zaporednih začetnih fazah (v letih 2018–2020 in 2021–2025). Ob koncu dveh zaporednih začetnih faz leta 2025 bo Svet izvedel postopek strateškega pregleda, v katerem bo ocenil, ali so vse vključene države članice izpolnile večje obveznosti, prevzete v okviru PESCO, kot je določeno v Sklepu (SZVP) 2017/2315, ter te obveznosti po potrebi posodobil in okrepil glede na dosežke v okviru PESCO, da bi upoštevali spreminjajoče se varnostno okolje Unije in njene operativne potrebe ter prednostna področja Unije in držav članic za razvoj zmogljivosti. V tem okviru bi moral Svet po postopku strateškega pregleda ob upoštevanju člena 4(2), točka (c) Sklepa (SZVP) 2017/2315 v začetku leta 2026 sprejeti tretji sklop natančnejših ciljev, ki bi bili po potrebi posodobljeni in okrepljeni.

II. Zaporedje izpolnjevanja obveznosti z opredelitvijo natančnejših ciljev

Obveznosti od 1 do 5

Obveznost 1: Vključene države članice bi morale v nacionalnih izvedbenih načrtih navesti natančne finančne podatke o razvoju vseh izdatkov na področju obrambe v primerjavi s prejšnjim letom, izražene v realnih vrednostih (7), vključno z absolutnimi zneski, iz česar bi bil razviden načrt za redno večanje izdatkov. V tej zvezi bi morale vključene države članice v svojih nacionalnih izvedbenih načrtih tudi predstaviti napovedi izdatkov za naslednja leta, dogovorjene na nacionalni ravni. Vključene države članice, ki so tudi članice Nata in katerih izdatki so že na ravni izdatkov, določenih v ustreznih smernicah Nata o izdatkih na področju obrambe, ali jih presegajo, bi morale navesti, ali nameravajo ohraniti ali spremeniti to raven izdatkov za obrambo. V okviru njihovih nacionalnih izvedbenih načrtov se bo štelo, da prizadevanje za raven iz ustreznih veljavnih smernic Nata o izdatkih na področju obrambe (8), ohranjanje ali pa preseganje te ravni kaže pozitiven trend pri izpolnjevanju te večje obveznosti. Na podlagi informacij, navedenih v nacionalnih izvedbenih načrtih, bo v letnem poročilu visokega predstavnika predstavljen tudi natančen pregled razvoja izdatkov na področju obrambe za posamezne vključene države članice v skladu s členom 6(3) Sklepa (SZVP) 2017/2315.

Obveznost 2: Vsaka vključena država članica bi morala v nacionalnem izvedbenem načrtu navesti natančne finančne podatke o tem, kako namerava prispevati k izpolnitvi skupnega merila 20 % (9) za naložbe v obrambo. Te informacije bi morale vključevati napoved povečanja v primerjavi s prejšnjim letom, navedenega v realnih vrednostih in izraženega v odstotkih skupnega proračuna za obrambo. Navedeni zneski bi morali vključevati naložbe v nabavo ter raziskave in razvoj na področju obrambe. Vključene države članice, katerih izdatki so že na ravni (skupnega) merila ali ga presegajo, bi morale navesti, ali nameravajo ohraniti ali spremeniti to raven izdatkov.

Obveznost 3: Vključene države članice bi morale v svojih nacionalnih izvedbenih načrtih natančno navesti, kako in s katerimi sredstvi nameravajo povečati število, velikost in učinek skupnih projektov in projektov sodelovanja za razvoj strateških obrambnih zmogljivosti, ter navesti tudi proračunske zneske in specifične projekte, ki so ali so bili financirani s sredstvi Unije. V zvezi s tem bi morala vsaka vključena država članica posredovati natančne finančne podatke o tem, kako namerava prispevati k doseganju – v realnih vrednostih – skupnega merila glede nabave opreme v okviru evropskega sodelovanja (35 % vseh izdatkov za nabavo opreme za obrambo) in skupnega merila glede raziskav in tehnologije na področju obrambe v okviru evropskega sodelovanja (20 % vseh izdatkov za raziskave in tehnologijo na področju obrambe). Vključene države članice, katerih izdatki so že na navedenih ravneh, bi morale navesti, ali nameravajo ohraniti ali spremeniti te ravni izdatkov.

Obveznost 4: Za lažje spremljanje dejanskega vsakoletnega napredka bi morala vsaka vključena država članica v svojem nacionalnem izvedbenem načrtu jasno navesti natančne finančne podatke, iz katerih bo jasno razviden njen prispevek pri uresničevanju cilja, da bi se približali 2 % vseh izdatkov na področju obrambe (skupno merilo); ti podatki bi morali biti izraženi kot delež skupnih obrambnih izdatkov za raziskave in tehnologijo na področju obrambe, vključno z napovedmi izdatkov.

10.

Obveznost 5: Vključene države članice so pozvane, da svoje nacionalne izvedbene načrte vsako leto izkoristijo za izmenjavo izkušenj glede načrtovanja in prispevka k izpolnjevanju obveznosti od 1 do 4 z vidika navedenih natančnejših ciljev. Konec leta 2025 bodo te obveznosti pregledane na podlagi podatkov o izdatkih, navedenih v nacionalnih izvedbenih načrtih, da bi po potrebi prilagodili kazalnike in cilje, povezane s temi obveznostmi, kar bi moral potrditi Svet.

Obveznosti od 6 do 11

11.

Obveznost 6: Vključene države članice bodo do leta 2025 napredovale na področju sistematičnega upoštevanja in optimalne uporabe orodij in pobud Unije za razvoj zmogljivosti, ki zagotavljajo skladnost rezultatov z ustreznimi postopki Nata, kadar se zahteve prekrivajo, ob hkratnem priznavanju različne narave obeh organizacij ter njunih odgovornosti in članstva, kot sta načrt za razvoj zmogljivosti in usklajeni letni pregled na področju obrambe (CARD), da bodo njihove nacionalne odločitve, določanje prednostnih nalog in obrambno načrtovanje temeljili na dejstvih in bili bolj usklajeni. To bi pomenilo, da bi morale države članice poudariti svojo pomembno vlogo pri razvoju zmogljivosti v Uniji, vključno z navedbo prednostnih področij za razvoj skupnih dejavnosti na področju obrambnih zmogljivosti v Uniji s sklicevanjem na ugotovitve in priporočila iz CARD. V ta namen bi morale vključene države članice v nacionalnih izvedbenih načrtih navesti, kako izvajajo prednostne naloge Unije v zvezi z razvojem zmogljivosti, ki izhajajo iz načrta za razvoj zmogljivosti, tudi v okviru določanja prednostnih nalog na nacionalni ravni, ter predstaviti svoje načrte in cilje v zvezi s posameznimi prednostnimi nalogami, ki jih bodo uresničile v prihodnjih letih.

12.

Obveznost 7: Vsaka vključena država članica bi morala v nacionalnem izvedbenem načrtu vsako leto navesti, kako je optimalno uporabila razpoložljiva orodja in postopke Unije ter kako namerava ta prizadevanja nadaljevati. To vključuje podporo procesu CARD, vključno z zagotavljanjem vseh ustreznih zahtevanih informacij, izvajanjem dvostranskih dialogov v okviru CARD in izmenjavo rezultatov nacionalnih obrambnih pregledov, kadar je to mogoče. Vključene države članice bi morale v nacionalne izvedbene načrte vključiti informacije o tem, kako so izvedle priporočila za ukrepanje iz dogovorjenih poročil o CARD in/ali kako jih nameravajo uporabiti.

13.

Obveznost 8: Vključene države članice bodo vsako leto optimalno izkoristile Evropski obrambni sklad v podporo svojim projektom sodelovanja za razvoj zmogljivosti. Vključene države članice bi morale v nacionalnih izvedbenih načrtih navesti, za katera prednostna področja EU za razvoj zmogljivosti, dogovorjena v okviru prednostnih področij načrta za razvoj zmogljivosti in CARD, je bila finančna pomoč EU prejeta ali bi zanjo lahko zaprosili v prihodnje, ter, kolikor je mogoče, navesti delež nacionalnih naložb v obrambo, ki so ga namenile ali ga nameravajo nameniti za te projekte sodelovanja. Vključene države članice bi morale v nacionalnih izvedbenih načrtih navesti uporabnost in dodano vrednost financiranja EU za prizadevanja za razvoj nacionalnih obrambnih zmogljivosti. Vključene države članice bi morale poleg tega do konca leta 2025 izraziti svoj namen, da bodo zagotovile nadaljnje ukrepanje glede na rezultate pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe (2017–2019), evropskega programa za razvoj obrambne industrije (2019–2020) in Evropskega obrambnega sklada za projekte sodelovanja, pri katerih je dokazana dodana vrednost EU.

14.

Obveznost 9: Vključene države članice bi morale navesti ustrezne projekte sodelovanja za razvoj zmogljivosti, ki se izvajajo v skladu z načrtom za razvoj zmogljivosti v okviru PESCO in v drugih okvirih, ter kdaj nameravajo začeti in zaključiti usklajevanje zahtev. Predvideni začetek usklajevanja zahtev glede zmogljivosti bi morali navesti tudi za načrtovane in nameravane projekte. To bi bilo treba storiti za naslednja leta in se pri tem zlasti usmeriti v zapolnjevanje vrzeli v zmogljivostih, opredeljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti, ter upoštevati CARD.

15.

Obveznost 10: Vključene države članice bi morale v nacionalnih izvedbenih načrtih navesti zmogljivosti in obrate, ki jih nameravajo dati na voljo in jih lahko uporabljajo skupaj z drugimi vključenimi državami članicami, s konkretnimi primeri, kot so usposabljanje in izobraževanje, vaje, vojaška oporišča in logistična podpora, ter navesti, kateri so na voljo tudi v primeru operacij. Vključene države članice bi lahko v nacionalnih izvedbenih načrtih prav tako navedle, katere zmogljivosti, vključno z infrastrukturo, ki so jo dale na voljo druge vključene države članice, bi lahko bile osnova za sodelovanje. V nacionalnih izvedbenih načrtih bi moralo biti navedeno, kako bi lahko s tem sodelovanjem optimizirali uporabo razpoložljivih virov in izboljšali njihovo splošno učinkovitost, med drugim s sporočanjem informacij o morebitnih prihrankih, kadar so te na voljo. Vključene države članice bi morale uporabljati skupno podatkovno zbirko (CODABA), zlasti v podporo njihovi medsebojni izmenjavi informacij o ustreznih obrambnih načrtih in interesih v zvezi s tem. Vključene države članice bi morale redno zagotavljati prispevke za to zbirko in o tem poročati v svojih nacionalnih izvedbenih načrtih.

16.

Obveznost 11: Vključene države članice bi morale v nacionalnih izvedbenih načrtih navesti, kako bodo okrepile sodelovanje na področju kibernetske obrambe, tudi v okviru obstoječih pobud ali novih dejavnosti sodelovanja. Prav tako bi morale v njih navesti, kako nameravajo do leta 2025 ohraniti ali nadalje zvišati raven sodelovanja v večnacionalnih vajah za kibernetsko varnost, tudi v okviru EDA in Evropske akademije za varnost in obrambo (EAVO). Poleg tega bi do leta 2025 morale navesti, kako nameravajo vzpostaviti redno sodelovanje z drugimi vključenimi državami članicami na področju kibernetske obrambe in s tem povezanih dejavnosti, kot so izmenjava informacij, usposabljanje in operativna podpora, pa tudi razvoj zmogljivosti. Informacije iz nacionalnih izvedbenih načrtov o sodelovanju vključenih držav članic na področju kibernetske obrambe in njihovem prispevku h kibernetski obrambi in s tem povezanim dejavnostim, vključno z razvojem zmogljivosti, bodo priložene letnemu poročilu visokega predstavnika o stanju izvajanja PESCO.

Obveznosti od 12 do 14

17.

Obveznost 12: Vključene države članice bi morale do leta 2025:

(a)

podobveznost 12.1:

—

prispevati h katalogu sil EU z vsemi premestljivimi nacionalnimi zmogljivostmi, ki ustrezajo zahtevam iz najnovejšega kataloga zahtev EU za vzpostavitev kompaktnih in kompletnih skupnih bojnih sil EU, v skladu z uradnim obvestilom o PESCO (10), ob opiranju na opredelitev skupnih bojnih sil EU v katalogu o napredovanju (11). V skladu z načelom enotnega nabora sil bi morali biti prispevki vključenih držav članic skladni z navodili v zvezi s procesom glavnega cilja in vključevati vsa premestljiva sredstva (vključno s štabi poveljstev in zmogljivostmi, ki se lahko uporabljajo v podporo misijam in operacijam). Vključene države članice bi morale o teh prispevkih poročati v svojih nacionalnih izvedbenih načrtih;

—

osredotočiti se na prihodnjo razpoložljivost zmogljivosti, potrebnih za izpolnitev zmogljivostnih ciljev z visoko učinkovitostjo, za optimizacijo načrtovanih prispevkov h katalogu sil EU v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. Poudarek bi moral biti na izpolnitvi vseh kratkoročnih zmogljivostnih ciljev z visoko učinkovitostjo. Njihova prizadevanja v zvezi z načrtovanjem se bodo ocenjevala v okviru procesa glavnega cilja. Vključene države članice bi morale o teh prizadevanjih v zvezi z načrtovanjem poročati v svojih nacionalnih izvedbenih načrtih;

(b)

podobveznost 12.2: v skladu s konceptom hitrega vojaškega odzivanja EU dopolnjevati podatkovno zbirko za hitro odzivanje, da bo postala uporaben vojaški instrument za načrtovanje, ki bo prispeval k uresničevanju ravni ambicij EU. Z dopolnjevanjem podatkovne zbirke za hitro odzivanje – in brez poseganja v kakršne koli ustavne obveznosti v zvezi z odločitvami o premestitvi – bodo vključene države članice nakazale svoj potencialni prispevek k enotam in zmogljivostim za hitro premestitev ter zadevni podporni infrastrukturi, ki bi jih lahko hitro premestili ali uporabili v vojaški misiji ali operaciji v okviru SVOP v podporo uresničevanju ravni ambicij EU. V ta namen bi morala vsaka vključena država članica pred letno konferenco za usklajevanje hitrega vojaškega odzivanja v podatkovni zbirki za hitro odzivanje posodobiti seznam razpoložljivih vojaških enot in zmogljivosti. To vključuje posodobitev ali dokončanje podatkovnih zbirk o kopenskih, pomorskih in zračnih zmogljivostih ter po potrebi navedbo ravni pripravljenosti zmogljivosti in sil. Brez poseganja v zahteve glede klasifikacije bi moral biti ta del podatkovne zbirke za hitro odzivanje dostopen vključenim državam članicam, da bi lahko izvedli prvo oceno glede možnosti za začetek vojaške misije ali operacije v okviru SVOP. V zvezi s tem naj bi napoved glede enot in zmogljivosti na podlagi analize zahtev, izpeljane iz ponazoritvenih scenarijev, omogočila natančnejše prispevke vključenih držav članic v podatkovno zbirko za hitro odzivanje. Vključene države članice bi svoje prispevke v to podatkovno zbirko morale navesti v nacionalnih izvedbenih načrtih;

(c)

podobveznost 12.3: oceniti izvedljivost hitrih političnih zavez na nacionalni ravni, ob upoštevanju svojih ustavnih zahtev, tudi z morebitnim pregledom nacionalnih postopkov odločanja, če ta še ni bil izveden, da bi omogočili izboljšave. V nacionalnih izvedbenih načrtih bi moralo biti po potrebi tudi podrobno opisano izvajanje postopkov odločanja v scenarijih za hitro odzivanje v okviru vaj, kakršne so vaje na politični (ministrski) ravni (POLEX), in navedene pomembne ugotovitve;

(d)

podobveznost 12.4:

—

v okviru svojih sredstev in zmogljivosti zagotoviti znatno podporo za vojaške misije in operacije v okviru SVOP, da bi izpolnili izjave o zahtevah in tako dosegli dogovorjeno raven ambicij za misije in operacije v okviru SVOP. V ta namen morajo vključene države članice prispevati ustrezen delež k oblikovanju sil, njegove parametre pa opredeliti čim prej in najpozneje do poletja 2022;

—

ti prispevki k vojaškim misijam in operacijam v okviru SVOP, prikazani v razpredelnici, bodo priloženi letnemu poročilu visokega predstavnika o izvajanju PESCO in bi jih bilo treba poudariti na pozitiven način. Vključene države članice bi morale v nacionalnih izvedbenih načrtih letno poročati o svojih prispevkih za izpolnjevanje izjav o zahtevah za vojaške operacije in misije v okviru SVOP, pri čemer je cilj ohraniti ali povečati te prispevke in tako ustrezno prispevati k oblikovanju sil za misije in operacije v okviru SVOP;

—	v tem procesu lahko vključene države članice navedejo tudi svoja nacionalna in mednarodna prizadevanja, ki prispevajo k evropskemu in mednarodnemu miru in varnosti;

—

ti elementi bi morali povečati preglednost prizadevanj vključenih držav članic, da bi priznali znatne prispevke. Prav tako bi jih bilo treba uporabiti za spodbujanje in podpiranje držav članic, da v okviru svojih sredstev in zmogljivosti povečajo svoje prispevke k misijam in operacijam SVOP. V ta namen bi bila podana priporočila, izvajanje teh priporočil pa bi se redno pregledovalo, tudi na politični ravni.

(e)

podobveznost 12.5: potrditi svoje znatne in redne prispevke k bojnim skupinam EU, načeloma vsaj štiri leta vnaprej, ter pripravljati in usposabljati sile in zmogljivosti, ki jih prispevajo, v skladu s konceptom bojnih skupin EU in navodili za pripravo bojnih skupin EU. V ta namen bi morale vključene države članice čim prej prispevati k zapolnitvi seznama pripadnikov bojnih skupin EU in te prispevke navesti v nacionalnih izvedbenih načrtih. Prispevki vsake vključene države članice k seznamu pripadnikov bojnih skupin EU v obdobju petih let bodo priloženi letnemu poročilu VP o izvajanju PESCO;

(f)

podobveznost 12.6: bistveno prispevati k izvajanju akcijskega načrta EU o vojaški mobilnosti in projektov PESCO na tem področju – ob spoštovanju nacionalne suverenosti in postopkov odločanja ter zakonov in predpisov posameznih držav – tudi z izvajanjem, na nacionalni ravni, štirih ukrepov, določenih v sklepih Sveta z dne 25. junija 2018 o varnosti in obrambi. V ta namen bi morale vključene države članice, kot je navedeno v odstavku 18 navedenih sklepov, oblikovati nacionalne načrte za izvajanje vojaške mobilnosti, izdati dovoljenja za čezmejne premike in diplomatska dovoljenja v roku petih delovnih dni in preučiti možnost, da bi ta rok še skrajšali za enote za hitro posredovanje; vzpostaviti utrjeno, medsebojno povezano mrežo nacionalnih kontaktnih točk, vključno z njenimi pristojnostmi, in čim prej, najpozneje pa leta 2024, začeti izvajati vojaško mobilnost v sklopu nacionalnih in/ali večnacionalnih vaj. Tiste vključene države članice, ki še niso oblikovale nacionalnih načrtov za izvajanje vojaške mobilnosti, bi morale to storiti takoj ter navedene nacionalne prispevke zagotoviti prek skupnega delovnega prostora in jih nato navesti v nacionalnih izvedbenih načrtih. Tozadevna prizadevanja vključenih držav članic bi bilo treba priložiti letnemu poročilu visokega predstavnika o izvajanju PESCO.

18.

Obveznost 13: Na področju interoperabilnosti sil bi morale vključene države članice:

(a)

podobveznost 13.1:

—

uporabljati navodila za pripravo bojnih skupin EU, tudi skupna merila za vrednotenje in potrjevanje za skupne bojne sile EU, ki bodo skladna z Natovimi standardi, obenem pa bodo ohranila nacionalno certificiranje. Vključene države članice bi morale v nacionalnih izvedbenih načrtih navesti, kako usposabljajo in certificirajo svoje sile, na primer z razvojem programa vaj za bojne skupine EU za pripravljalno fazo in izvedbo zaključne vaje v resničnem življenju (LIVEX), ki je del svežnja za certificiranje bojnih skupin;

—

v nacionalnih izvedbenih načrtih natančno navesti, na kakšen način nameravajo uvesti skupne tehnične in operativne standarde, ki jih bodo uporabljale sile vseh vključenih držav članic, ob upoštevanju, da je treba zagotoviti interoperabilnost in usklajenost med Unijo in Natom, ter ob hkratnem zagotavljanju ustreznih osnovnih pogojev za maksimalno interoperabilnost, da bi vsem vključenim državam članicam omogočili, da izpolnijo svoje obveznosti;

(b)

podobveznost 13.2: v nacionalnih izvedbenih načrtih navesti svoje sedanje sodelovanje ali svoja prizadevanja za sodelovanje in izraziti namero o okrepitvi, kolikor je mogoče, tega sodelovanja in prispevka k evropskim večnacionalnim strukturam, zlasti k tistim, ki so na voljo Uniji. Prispevki vključenih držav članic k evropskim večnacionalnim strukturam bodo priloženi letnemu poročilu visokega predstavnika o izvajanju PESCO.

19.

Obveznost 14:

—

v skladu s členom 75(1) o pregledu Sklepa Sveta (SZVP) 2021/509 (12) o vzpostavitvi Evropskega mirovnega instrumenta naj bi vključene države članice sodelovale pri obravnavanju in opredeljevanju ter pri predlaganju opcij in možnosti za razvoj ambicioznega pristopa k skupnemu financiranju vojaških operacij in misij v okviru SVOP, ob preseganju tega, kar je opredeljeno kot skupni strošek v skladu s Sklepom (SZVP) 2021/509. V zvezi s tem naj vključene države članice ocenijo stroške, v zvezi s katerimi je bilo med letom na ad hoc osnovi zaprošeno za posebno upravičenost do financiranja, in/ali stroške, ki bi jih bilo mogoče na nacionalni ravni prav tako opredeliti kot stroške, ki se lahko krijejo s skupnim financiranjem. V skladu s klavzulo o pregledu iz Sklepa (SZVP) 2021/509, v okviru predvidenih triletnih pregledov navedenega sklepa, ali na zahtevo države članice naj vključene države članice skupaj in na ustrezen način preučijo te predloge v okviru Odbora evropskega mirovnega instrumenta, da bi bili v nadaljnji razpravi v okviru Sveta obveščeni o morebitnih spremembah seznama skupnih stroškov;

—	poleg tega naj vključene države članice v svoje predloge vključijo tudi morebitne dodatne načine prispevanja k financiranju stroškov vojaških operacij in misij SZVP. Vključene države članice naj v nacionalne izvedbene načrte vključijo svoje ugotovitve v zvezi z obema vidikoma;

—	prav tako bi lahko razmislili o bolj sistematični uporabi obstoječih finančnih spodbud (npr. oprostitev plačila DDV za ad hoc projekte v okviru Evropske obrambne agencije) v podporo obrambnemu sodelovanju, tudi za vojaške misije in operacije v okviru SVOP.

Obveznosti od 15 do 17

20.

Obveznost 15: Do leta 2025 bi morale vključene države članice povečati število in obseg svojih projektov za razvoj zmogljivosti – ter pri njihovem izvajanju tudi napredovati –, ki prispevajo k zapolnitvi vrzeli v zmogljivostih, kot so opredeljene v načrtu za razvoj zmogljivosti (vključno z zmogljivostnimi cilji z visoko učinkovitostjo) in opisane v prednostnih nalogah Unije za razvoj zmogljivosti, med drugim v povezanih primerih strateškega okvira, ter se pri tem opirati na ugotovitve in priporočila CARD, vključno z opredeljenimi možnostmi za sodelovanje, zlasti na prednostnih področjih. V tem kontekstu bi morale vključene države članice dodatno pozornost nameniti sodelovanju na naslednjih področjih: preprečevanje hibridnih groženj, podnebne spremembe, energetska varnost, pomorska varnost, vesoljski vidiki ter nastajajoče in prelomne tehnologije, vključno z umetno inteligenco. Vključene države članice bi morale v svojih načrtih za naslednja leta navesti predvideno število in obseg projektov sodelovanja v finančnem smislu ter zagotoviti informacije o nacionalnih projektih, s katerimi naj bi pomagali odpraviti pomanjkljivosti glede zmogljivosti, opredeljene v načrtu za razvoj zmogljivosti. Morale bi tudi izmenjati svoje ocene o pomenu teh projektov za boljšo strateško avtonomnost Unije ter bolj povezano, trajnostno, inovativno in konkurenčno tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe (EDTIB), ki je še naprej na voljo za sodelovanje. Za dejavnosti z industrijskimi ali tehnološkimi razsežnostmi bi morale vključene države članice navesti, katere vrste evropskega industrijskega sektorja ali tehnologije nameravajo okrepiti.

21.

Obveznost 16: Vključene države članice bi morale v nacionalnih izvedbenih načrtih navesti ustrezne odločitve in ukrepe, sprejete na nacionalni ravni, da bi pristop evropskega sodelovanja v prihodnjih projektih za zapolnitev vrzeli v zmogljivostih na nacionalni ravni še naprej uresničevale kot prednostno nalogo. Z dejavno uporabo skupne podatkovne zbirke (CODABA) in možnostmi za sodelovanje, opredeljenimi v okviru CARD, ter zlasti prednostnimi področji, bi lahko olajšali izpolnitev te zaveze. Vključene države članice bi morale v nacionalnih izvedbenih načrtih navesti projekte sodelovanja in večnacionalne dejavnosti, s katerimi nameravajo odpraviti pomanjkljivosti, ugotovljene na nacionalni ravni, in izmenjati načrte o tem, kako nameravajo v zvezi s tem okrepiti uporabo pristopov sodelovanja.

22.

Obveznost 17: Glede na to, da vse vključene države članice prispevajo k enemu ali več projektom PESCO, bi morale biti v nacionalnih izvedbenih načrtih navedene informacije o njihovem celotnem prispevku tekom časa, v obliki virov in strokovnega znanja, k projektom PESCO ter o tem, kako ti projekti strateško vplivajo na obrambne zmogljivosti Unije in vključenih držav članic. To bi lahko odražalo tudi vlogo pri razvoju zmogljivosti v evropskem okviru, ki jo nameravajo vključene države članice prevzeti.

Obveznosti od 18 do 20:

23.

Obveznost 18: Vključene države članice bi morale v celotni fazi PESCO 2021–2025 v največji možni meri uporabljati EDA kot evropski forum za razvoj skupnih zmogljivosti. V ta namen bi morale v nacionalnih izvedbenih načrtih navesti projekte, v katerih sodelujejo, in s tem povezana finančna sredstva, ki jih posreduje EDA; za izhodišče bi bilo treba vzeti podatke iz leta 2020, pri čemer bi bilo treba ohraniti triletno napoved kot minimalni standard pri vsaki posodobitvi nacionalnih izvedbenih načrtov, in navesti načrtovane dejavnosti za naslednja leta, vključno s področji zmogljivosti ter vrsto dejavnosti, načrtovanimi v skladu z nacionalno zakonodajo. Vključene države članice naj v nacionalnih izvedbenih načrtih navedejo, na kakšen način in v kakšnih okoliščinah je po njihovem mnenju Organizacija za oborožitveno sodelovanje (OCCAR) najprimernejša organizacija za upravljanje programov sodelovanja, ter posredujejo informacije o odločitvah, sprejetih za izbor druge organizacije za upravljanje programov sodelovanja, če je to potrebno, pri čemer je bila OCCAR upoštevana kot možna rešitev. To ne vpliva na uporabo Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13).

24.

Obveznost 19: Vključene države članice bi morale v celotni fazi PESCO 2021–2025 izkazovati, da njihovi projekti sodelovanja glede zmogljivosti, vključno s projekti PESCO, s podpiranjem in omogočanjem čezmejnega sodelovanja, tudi za MSP, ter krepitvijo in izboljševanjem zanesljivosti oskrbe z obrambnimi proizvodi in tehnologijami prispevajo k spodbujanju konkurenčnosti, učinkovitosti in inovativnosti obrambne industrije po vsej Uniji. Vključene države članice naj bi si v skladu z izjavo članov in članic Evropskega sveta z dne 26. februarja 2021 prizadevale tudi za spodbuditev raziskav, razvoja tehnologije in inovacij ter zmanjšanje evropskih strateških odvisnosti pri kritičnih tehnologijah in vrednostnih verigah, brez poseganja v nacionalne postopke odločanja.

(a)

V nacionalnih izvedbenih načrtih bi morale natančno navesti, kako se z ustrezno industrijsko politiko, če obstaja, usmerja razvoj projektov sodelovanja za razvoj zmogljivosti in s tem preprečujejo nepotrebna prekrivanja, z navedbo okrepljenih industrijskih sektorjev in tistih področij, na katerih so bila prekrivanja preprečena.

(b)	Vključene države članice bodo o svojih programih sodelovanja, ki so sofinancirani iz sredstev Unije v okviru evropskega programa za razvoj obrambne industrije in/ali Evropskega obrambnega sklada, poročale v skladu z obveznostma 3 in 8.

25.

Obveznost 20:

(a)

Vključene države članice bi morale v celotni fazi PESCO 2021–2025 izkazovati, da imajo od njihovih programov sodelovanja koristi subjekti, ki prinašajo dodano vrednost na ozemlju Unije (na primer z vidika doseženih rezultatov in pravic intelektualne lastnine, tehnoloških izboljšav, ustvarjanja tržnih priložnosti). V skladu s členom 7(5) Sklepa (SZVP) 2020/1639 bi morale v nacionalnih izvedbenih načrtih po potrebi navesti subjekte, ki imajo koristi od projektov sodelovanja, in s tem povezani učinek na tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe.

(b)

Vključene države članice bodo v skladu z Direktivo 2009/81/ES dokazale, da prevzemne strategije, ki so jih izvajale od 2021 do 2025, pozitivno vplivajo na tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe. To bi lahko prikazale z navedbo absolutnega obsega naložb v obrambo in relativnega deleža sredstev, namenjenih rešitvam, ki so razvite in proizvedene v Uniji. V zvezi z zmogljivostnimi projekti, ki imajo industrijsko razsežnost, bi bilo treba v nacionalnih izvedbenih načrtih zlasti navesti informacije o področjih zmogljivosti in tehnoloških področjih, dogovorjenih v načrtu za razvoj zmogljivosti, ter o nabavni strategiji.

III. Nadaljnji koraki

26.

Po sprejetju tega priporočila bodo vključene države članice pregledale in posodobile svoje nacionalne izvedbene načrte in jih posredovale sekretariatu PESCO do 10. marca 2022, in nato do 10. marca tudi v vseh naslednjih letih, v skladu s členom 3(2) Sklepa (SZVP) 2017/2315 zaradi postopka ocenjevanja iz člena 6(3) navedenega sklepa. Nacionalnim izvedbenim načrtom bi bilo treba vsako drugo leto priložiti politično izjavo na visoki ravni, v kateri bi lahko vključene države članice predstavile glavne dosežke in navedle specifične nacionalne prednostne naloge ter delile svoje izkušnje v zvezi z načrtovanjem in prispevki k izpolnjevanju vseh večjih obveznosti. Redne politične razprave na visoki ravni med vključenimi državami članicami in VP bi morale še naprej zagotavljati politični zagon.

27.

V skladu z uradnim obvestilom o PESCO, ki opozarja tudi na posebno naravo varnostne in obrambne politike nekaterih držav članic, in ob upoštevanju rezultatov strateškega kompasa bodo vključene države članice v okviru postopka strateškega pregleda, ki ga je treba izvesti najpozneje do konca leta 2025, ocenile izpolnjevanje vseh obveznosti v okviru PESCO ter razpravljale in odločile o novih obveznostih, da bi začele novo fazo v smeri evropskega varnostnega in obrambnega povezovanja. V skladu z rezultatom postopka strateškega pregleda bi moral Svet ob upoštevanju člena 4(2), točka (c), Sklepa (SZVP) 2017/2315 v začetku leta 2026 sprejeti tretji sklop natančnejših ciljev, ki naj bi bili po potrebi posodobljeni in okrepljeni.

28.	Visoki predstavnik bi moral od leta 2022 to priporočilo upoštevati v letnem poročilu o PESCO, ki se bo uporabilo za oceno tega, kako posamezne vključene države izpolnjujejo večje obveznosti.

29.	Priporočilo z dne 15. oktobra 2018 se razveljavi.

V Bruslju, 16. novembra 2021

Za Svet

predsednik

J. BORRELL FONTELLES

(1) UL L 331, 14.12.2017, str. 57.

(2) UL C 374, 16.10.2018, str. 1.

(3) Sklep Sveta (SZVP) 2020/1639 z dne 5. novembra 2020 o določitvi splošnih pogojev, pod katerimi bi bile tretje države lahko izjemoma povabljene k sodelovanju pri posameznih projektih PESCO (UL L 371, 6.11.2020, str. 3).

(4) Zlasti Priloga I – Načela PESCO.

(5) V sklepih Sveta o varnosti in obrambi z dne 17. junija 2020 je navedeno: „V okviru strateškega kompasa bodo, izhajajoč iz analize groženj in drugih možnih tematskih prispevkov, opredeljene usmeritve in specifični cilji politike“.

(6) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

(7) V skladu s seznamom opredelitev podatkov na področju obrambe, ki ga pripravlja Evropska obrambna agencija (EDA) (EDA201807105).

(8) V skladu z ustreznimi veljavnimi smernicami Nata o izdatkih na področju obrambe se 2 % BDP uporablja samo za tiste vključene države članice, ki so tudi članice Nata, in ne predstavlja cilja, dogovorjenega v okviru PESCO.

(9) Novembra 2007 je usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije v sestavi ministrov odobril štiri skupna merila za naložbe: nabava opreme (vključno z raziskavami in razvojem/raziskovalnimi in tehnološkimi dejavnostmi): 20 % vseh izdatkov za obrambo; nabava opreme v okviru evropskega sodelovanja: 35 % vseh izdatkov za nabavo opreme; raziskave in tehnologija na področju obrambe: 2 % vseh izdatkov za obrambo; raziskave in tehnologija na področju obrambe v okviru evropskega sodelovanja: 20 % vseh izdatkov za raziskave in tehnologijo na področju obrambe.

(10) Zlasti Priloga I – načela PESCO.

(11) Namen procesa glavnega cilja in zlasti kataloga sil je doseči popolno razumevanje sil, ki so potencialno na voljo za misije in operacije v okviru SVOP, in z njimi povezanih zmogljivosti, brez poseganja v postopke oblikovanja sil, ki služijo misijam in operacijam v okviru SVOP, ali povezave z njimi.

(12) Sklep Sveta (SZVP) 2021/509 z dne 22. marca 2021 o vzpostavitvi Evropskega mirovnega instrumenta in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2015/528 (UL L 102, 24.3.2021, str. 14).

(13) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

17.11.2021

Uradni list Evropske unije

C 464/10

PRIPOROČILO SVETA

z dne 16. novembra 2021

o oceni napredka vključenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO)

(2021/C 464/02)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 46(6) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic (1),

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V členu 4(2)(d) Sklepa (SZVP) 2017/2315 je določeno, da Svet sprejema sklepe in priporočila o ocenjevanju prispevkov vključenih držav članic k izpolnjevanju dogovorjenih obveznosti v skladu z mehanizmom, opisanim v členu 6 navedenega Sklepa.

(2)

V členu 6(3) Sklepa (SZVP) 2017/2315 je določeno, da na podlagi letnega poročila o PESCO, ki ga predstavi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik), Svet enkrat letno preveri, ali vključene države članice še naprej izpolnjujejo večje obveznosti iz člena 3 navedenega sklepa.

(3)

V Dodatku 1 k Prilogi k sklepom Sveta z dne 20. novembra 2020 o strateškem pregledu PESCO 2020 je določeno, da bo visoki predstavnik do julija vsakega leta predstavil letno poročilo o izvajanju PESCO, da bi Svet lahko do novembra navedenega leta sprejel priporočilo o oceni napredka vključenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti, prevzetih v okviru PESCO. V odstavku 16 Priporočila Sveta z dne 6. marca 2018 o časovnem načrtu za izvajanje PESCO (2) je določeno, da bi moral Vojaški odbor Evropske unije zagotoviti vojaški nasvet in priporočila Političnemu in varnostnemu odboru, da bi lahko slednji pripravil pregled Sveta o tem, ali vključene države članice še vedno izpolnjujejo večje obveznosti.

(4)

V odstavku 26 Priporočila Sveta z dne 15. oktobra 2018 o zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), in opredelitvi natančnejših ciljev (3) je določeno, da bi moral visoki predstavnik to priporočilo upoštevati v letnem poročilu o PESCO, ki bo podpiralo ocenjevanje izpolnjevanja večjih obveznosti s strani posamezne vključene države članice.

(5)	Visoki predstavnik je 7. julija 2021 Svetu predložil letno poročilo o stanju izvajanja PESCO (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo), tudi glede izpolnjevanja obveznosti vsake vključene države članice v skladu z njenim posodobljenim in pregledanim nacionalnim izvedbenim načrtom.

(6)	Svet bi moral na podlagi navedenega sprejeti priporočilo o oceni napredka vključenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti, prevzetih v okviru PESCO –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

I. Cilj in področje uporabe

1.	Cilj tega priporočila je oceniti prispevke vključenih držav članic pri izpolnjevanju večjih obveznosti, prevzetih v okviru PESCO, in sicer na podlagi letnega poročila, ter v skladu z nacionalnimi izvedbenimi načrti, ki so jih leta 2021 predstavile vključene države članice.

II. Ugotovitve in ocena

2.	Letno poročilo je trdna podlaga za oceno stanja izvajanja PESCO, med drugim tudi tega, kako posamezna vključena država članica izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s svojim nacionalnim izvedbenim načrtom.

Vključene države članice s tem, ko obravnavajo sedanje in prihodnje varnostne in obrambne potrebe Evrope, zlasti s trenutnimi in prihodnjimi prizadevanji, da bi izpolnile svoje večje obveznosti, prispevajo k izboljšanju zmogljivosti Unije za zagotavljanje varnosti in njene strateške avtonomije ter utrditvi njene sposobnosti za sodelovanje s partnerji in zaščito državljanov.

Svet priznava, da morajo vključene države članice do leta 2025 bistveno izboljšati izpolnjevanje vseh večjih obveznosti, in v zvezi z vključenimi državami članicami nadalje poudarja, da:

(a)

so v prvi začetni fazi PESCO (2018–2020) dodatno povečale odhodke za obrambo in jih nameravajo v obdobju 2021–2025 nadalje povečati kljub upadu gospodarske rasti, ki ga je povzročila kriza zaradi COVID-19. Da bi okrepili zmogljivosti vključenih držav članic in s tem povečali sposobnost Uniji za ukrepanje, bi bilo treba ta pozitivni trend ohraniti tudi v prihodnje, vključno z namenitvijo sredstev za projekte sodelovanja za razvoj obrambnih zmogljivosti, s posebnimi prizadevanji, ki so potrebna na področju raziskav in tehnologije, da bi dosegli cilje, določene za drugo začetno fazo PESCO, in povečali splošno skladnost evropskih zmogljivosti;

(b)

so dosegle skromen napredek pri uporabi orodij in procesov Unije za načrtovanje in razvoj zmogljivosti v nacionalnem okolju ter naj bi okrepile svoja prizadevanja za bolj sistematično in dejavnejšo uporabo teh orodij in procesov, da bi skupaj odpravile pomanjkljivosti pri zmogljivostih. V zvezi s tem bo dosledno izvajanje dogovorjenih priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe za leto 2020, kar zadeva odhodke za obrambo, obrambno načrtovanje in obrambno sodelovanje, ključnega pomena za skupno pripravo novega obdobja načrtovanja po sredini 2020-ih, ki bo vključevalo okrepljeno sodelovanje pri razvoju zmogljivosti;

(c)	bi si morale še naprej prizadevati za oblikovanje kompaktnih in kompletnih skupnih bojnih sil Unije do leta 2025 v skladu z uradnim obvestilom o PESCO, ki bi prispevale k izpolnjevanju ravni ambicij Unije;

(d)

bi morale bistveno okrepiti svoja prizadevanja za izpolnitev operativnih obveznosti ter zlasti obveznosti 12, ki velja za ključno, da bi izboljšali ustreznost in učinek zunanjega delovanja Unije, zlasti v zvezi z njeno operativno razsežnostjo. Z izpolnjevanjem obveznosti 12 se krepi sposobnost Unije, da – skupaj s partnerji, kadar je to mogoče, in sama, če je to potrebno – zagotavlja varnost. Velike pomanjkljivosti, ki se odražajo v zmogljivostnih ciljih z visoko učinkovitostjo, še naprej vplivajo na razpoložljivost, zmogljivost napotitve in interoperabilnost sil vključenih držav članic, ki so potrebne za izvajanje ravni ambicij Unije. Poleg tega imajo vključene države članice možnost povečati svoje prispevke ne le za misije in operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), temveč tudi za bojne skupine EU in podatkovne zbirke za hitro odzivanje. V zvezi s tem bi morale vključene države članice, v skladu s Priporočilom Sveta z dne 15. novembra 2021 o zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), in opredelitvi natančnejših ciljev in razveljavitvi priporočila z dne 15. oktobra 2018 (4), nadalje razpravljati o kazalnikih napredka in jih določiti, da bi v okviru svojih sredstev in zmogljivosti zagotovile ustrezen delež za zadevno oblikovanje sil za misije in operacije v okviru SVOP in izboljšale preglednost med njimi. V skladu z načelom enotnega nabora sil (5) bi morali biti prispevki vključenih držav članic za katalog sil skladni z navodili v zvezi s procesom glavnega cilja in vključevati vsa premestljiva sredstva (vključno s štabi poveljstev in zmogljivostmi, ki se lahko uporabljajo v podporo misijam in operacijam);

(e)

so prikazale napredek pri izpolnjevanju svoje zaveze, da bodo pomagale odpraviti pomanjkljivosti pri zmogljivostih, ugotovljene v načrtu za razvoj zmogljivosti in letnem pregledu na področju obrambe, vključno z oceno izvajanja zmogljivostnih ciljev z visoko učinkovitostjo, vendar večinoma še vedno niso navedle, ali in kako nameravajo prednostno obravnavati uporabo pristopa evropskega sodelovanja, da bi zapolnile vrzeli v nacionalnih zmogljivostih. Podobno med vključenimi državami članicami še vedno ni skupnega razumevanja o tem, kako bodo projekti na področju zmogljivosti vplivali na povečanje strateške avtonomije Evrope in krepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB). Prizadevanja za izvajanje priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe za leto 2020 in nadaljnji razvoj opredeljenih priložnosti za sodelovanje, zlasti za razvoj časovnih načrtov za izvajanje predlaganih šestih prednostnih področij, bi morali prispevati k izboljšanju tega razumevanja. Svet je opozoril, da se v primeru, ko se potrebe prekrivajo, skladnost rezultatov med usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in načrtom za razvoj zmogljivosti na eni strani ter ustreznimi postopki v okviru NATA, kot na primer Natov postopek obrambnega načrtovanja, na drugi strani, že zagotavlja in se bo zagotavljala tudi v prihodnje, ob priznavanju različne narave obeh organizacij in njunih pristojnosti ter članstva;

(f)

morajo še vedno dodatno izboljšati zagotavljanje informacij glede večjih obveznosti in zadevnih natančnejših ciljev glede njihovih industrijskih politik in strategij javnega naročanja. Okrepiti bi morale prizadevanja za preseganje sedanje ravni izpolnjevanja obveznosti, tako da bi opredelile načrte in pri tem jasno navedle, da njihovi projekti, ki temeljijo na industrijskih politikah in nabavnih strategijah, prispevajo h krepitvi konkurenčnosti evropske obrambne industrije in pozitivno vplivajo na EDTIB, vključno s spodbujanjem čezmejne udeležbe malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo po vsej Uniji.

5.	Kar zadeva posamezne nacionalne izvedbene načrte, naj vsaka vključena država članica pri nadaljnjem izvajanju PESCO upošteva ugotovitve in priporočila iz letnega poročila ter ustrezno pregleda svoj prispevek k izpolnjevanju večjih obveznosti v drugi začetni fazi PESCO.

III. Nacionalni izvedbeni načrti

Na splošno so vključene države članice od konca leta 2020 izboljšale kakovost informacij, navedenih v posodobitvah letnih nacionalnih izvedbenih načrtov. Kljub temu pozitivnemu trendu se vključenim državam članicam priporoča, naj za vsa področja obveznosti zagotovijo bolje utemeljene navedbe in smotrne izjave, pri tem pa dajo poseben poudarek razvoju namenskih, v prihodnost usmerjenih načrtov o tem, kako nameravajo prispevati k izpolnjevanju večjih obveznosti in natančnejših ciljev, tudi na podlagi ugotovitev in priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe za leto 2020. Ta v prihodnost usmerjena perspektiva bo vključenim državam članicam omogočila boljše usklajevanje prizadevanj in iskanje priložnosti za sodelovanje.

Vključene države članice naj bi hkrati še naprej sodelovale v dvostranskih dialogih s sekretariatom PESCO, katerih cilj je doseči, ohraniti ali celo dodatno izboljšati pozitiven razvoj pri izpolnjevanju večjih obveznosti. Sekretariat PESCO bo pripravil dokument z dodatnimi informacijami o revidiranih nacionalnih izvedbenih načrtih na podlagi prihodnjega novega sklopa natančnejših ciljev za drugo začetno fazo PESCO, ki bi lahko za vključene države članice vključeval časovni okvir za doseganje dogovorjenih meril.

Vključene države članice se spodbuja, da za predložitev nacionalnih izvedbenih načrtov uporabijo digitalno platformo, ki jo je Evropska obrambna agencija (EDA) razvila za PESCO, kar ji, bo omogočilo, da uporabijo podatke, ki so jih že posredovale, npr. v okviru PESCO, usklajenega letnega pregleda na področju obrambe in drugih ustreznih obrambnih pobud Unije, ter zmanjšalo upravno breme za vključene države članice.

Vključene države članice naj bi si prizadevale za preseganje sedanje ravni izpolnjevanja obveznosti v zvezi z industrijsko razsežnostjo obrambnega sektorja, tako da bi opredelile načrte in pri tem jasno navedle, da njihovi projekti, ki temeljijo na industrijskih politikah in nabavnih strategijah, prispevajo h krepitvi konkurenčnosti evropske obrambne industrije in pozitivno vplivajo na EDTIB.

10.

Vključene države članice se močno spodbuja, da v okviru svojih sredstev in zmogljivosti povečajo svoj prispevek k operativnim vidikom PESCO – kadar so ugotovljene vrzeli, naj se posebej osredotočijo na razpoložljivost sil, ki jih je mogoče strateško razmestiti, da bi uresničile raven ambicije Unije –, k izjavi o zahtevah za misije in operacije v okviru SVOP, podatkovnim zbirkam za hitro odzivanje ter seznamu pripadnikov bojnih skupin EU.

11.

Ker so za uspešno izpolnitev večjih obveznosti v okviru PESCO potrebna skupna in individualna prizadevanja vseh vključenih držav članic ter da bi se zagotovil potreben politični zagon, bi morale vključene države članice leta 2022 in nato vsako drugo leto svojemu nacionalnemu izvedbenemu načrtu priložiti politično izjavo na visoki ravni, v kateri bi bili opisani glavni dosežki ter navedeni posebne nacionalne prednostne naloge (zlasti podpora izvajanju prednostnih nalog EU na področju razvoja zmogljivosti ter ugotovitev in priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe) in prispevki k izpolnjevanju večjih obveznosti.

IV. Projekti PESCO

12.

46 projektov PESCO prispeva k izpolnjevanju 20 večjih obveznosti. Od teh projektov jih je 32 mogoče povezati s priložnostmi za sodelovanje, vključno s prednostnimi področji, opredeljenimi v usklajenem letnem pregledu na področju obrambe. Poleg tega 24 projektov neposredno obravnava zmogljivostne cilje z visoko učinkovitostjo, ki blažijo kritične pomanjkljivosti pri misijah in operacijah v okviru SVOP, 18 projektov pa posredno.

13.

Čeprav naj bi znatno število projektov PESCO v skladu s sklepi Sveta z dne 20. novembra 2020 o strateškem pregledu PESCO 2020 prineslo konkretne rezultate, pa je v poročilu o napredku projektov PESCO, ki je bilo Svetu predloženo 2. junija 2021, navedeno, da naj bi bilo pri nekaterih projektih težko, da bi do takrat dosegli pričakovane rezultate. Prepoznavnost in verodostojnost PESCO bosta odvisna od uspešnega izvajanja vseh tekočih projektov PESCO ter pravočasnega doseganja oprijemljivih rezultatov in potrebnih zmogljivosti.

14.

Svet zato poudarja, da bi si morale vključene države članice prizadevati za oprijemljive rezultate v skladu z načrtovanim, zlasti kar zadeva tiste projekte iz prve in druge faze, ki so še v fazi zasnove, in tiste, pri katerih se soočajo z velikimi omejitvami v zvezi z nadaljnjo izpopolnitvijo njihovih ciljev, obsega in rezultatov. To kaže, da je treba natančno pregledati, kako bi bilo treba te projekte nadalje izvajati, ali pa preučiti možnosti o povezovanju ali združevanju nekaterih projektov, da bi povečali njihov učinek in učinkovitost, prihranili vire, povečali sinergije in preprečili nepotrebno podvajanje. Kadar članice projektov ugotovijo, da projekti ne morejo doseči pričakovanih rezultatov, bi bilo treba navedene projekte oživiti ali ukiniti, da se zagotovita ustreznost, učinkovitost in verodostojnost vseh projektov PESCO.

15.

Svet priporoča, naj koordinator oziroma koordinatorji projekta sekretariat PESCO in druge vključene države članice pogosteje obveščajo o stanju njihovih projektov PESCO, da bi povečali preglednost in zmožnost sekretariata PESCO, da prevzame večjo vlogo pri svetovanju vključenim državam članicam. V zvezi s tem bi bilo treba dodatno povečati sredstva sekretariata PESCO.

16.

Svet poziva vključene države članice, naj prednostno obravnavajo pristop evropskega sodelovanja, da bi odpravili pomanjkljivosti pri zmogljivostih in kar najbolje izkoristili EDA kot evropski forum za razvoj skupnih zmogljivosti v skladu z dogovorjeno zavezo v okviru PESCO, vključno s pomočjo EDA pri izpopolnjevanju predlogov za projekte PESCO in morebitno podporo izvajanju projektov PESCO.

17.

Vključene države članice bi sekretariat PESCO lahko pozvale, naj predlaga zamisli za morebitne nove projekte PESCO, ki jih doslej niso obravnavale v okviru PESCO, in sicer ob upoštevanju ugotovitev in priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe ter prednostnih nalog za razvoj zmogljivosti EU, ki izhajajo iz načrta za razvoj zmogljivosti, vključno z zmogljivostnimi cilji z visoko učinkovitostjo.

18.

Da bi opredelili in oblikovali prihodnje predloge za projekte PESCO, Svet poziva vključene države članice, naj okrepijo uporabo orodij Unije za načrtovanje in razvoj zmogljivosti ter ugotovitev in priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, da bi nadalje izpopolnile predloge za projekte, zlasti kar zadeva prednostna področja in opredeljene možnosti za sodelovanje, tudi na operativnem področju. Svet spodbuja vključene države članice, naj še naprej vlagajo predloge za projekte PESCO, zlasti tiste, ki so bolj operativno usmerjeni in imajo kratkoročen učinek na podlagi že obstoječih zmogljivosti, ter tiste, ki prispevajo k zapolnjevanju vrzeli in potreb v zvezi s strateškimi zmogljivostmi, opredeljenimi v načrtu za razvoj zmogljivosti in usklajenem letnem pregledu na področju obrambe.

V. Nadaljnji koraki

19.	Priporočilo Sveta, ki določa natančnejše cilje za vsako od večjih obveznosti za drugo začetno fazo PESCO (2021–2025), bi bilo treba sprejeti čim prej.

20.

Sekretariat PESCO bo po odobritvi navedenega priporočila predložil dokument z dodatnimi informacijami o revidiranih nacionalnih izvedbenih načrtih na podlagi novega sklopa natančnejših ciljev za drugo začetno fazo PESCO, ki bi lahko za vključene države članice vključeval časovni okvir za doseganje dogovorjenih meril.

21.

Vključene države članice naj revidirajo in po potrebi posodobijo svoje nacionalne izvedbene načrte ter posodobljene nacionalne izvedbene načrte do 10. marca 2022 predložijo sekretariatu PESCO (vključno z uporabo digitalne platforme EDA). Naslednjim posodobljenim nacionalnim izvedbenim načrtom bi bilo treba priložiti politično izjavo na visoki ravni, v kateri bi morale vključene države članice predstaviti njihove glavne dosežke ter navesti specifične nacionalne prednostne naloge in prispevke.

22.

Svet je opozoril, da bi si morale sekretariat PESCO ter tudi vključene države članice v skladu s strateškim pregledom PESCO za leto 2020 še naprej prizadevati za spodbude za izboljšanje izpolnjevanja obveznosti, zlasti kadar je visoki predstavnik ocenil in Svet poudaril, da napredek ni zadosten, in sicer v zvezi z operativnimi obveznostmi in tistimi, povezanimi s pristopom evropskega sodelovanja. Redne politične razprave na visoki ravni med vključenimi državami članicami in visokim predstavnikom bi morale še naprej zagotavljati politični zagon in politično odgovornost.

23.

Vključene države članice naj bi še naprej sodelovale v dvostranskih dialogih s sekretariatom PESCO, katerih cilj je doseči, ohraniti ali celo dodatno izboljšati pozitiven razvoj pri izpolnjevanju večjih obveznosti. Sekretariat PESCO bi v zvezi s tem pripravil priporočila, prilagojena posameznim vključenim državam članicam, o katerih bi se razpravljalo v teh dialogih. V zvezi s tem bi bilo treba dodatno okrepiti sekretariat PESCO.

24.

Svet opozarja, da bodo vključene države članice ob upoštevanju rezultatov strateškega kompasa v okviru procesa strateškega pregleda PESCO, ki bo opravljen pred koncem druge začetne faze PESCO leta 2025 in, kot je navedeno v uradnem obvestilu o PESCO, v katerem je prav tako opozorjeno na poseben značaj varnostne in obrambne politike nekaterih držav članic, ocenile izpolnjevanje vseh obveznosti v okviru PESCO ter razpravljale in odločile o novih obveznostih, da bi začele novo fazo v smeri evropskega varnostnega in obrambnega povezovanja.

V Bruslju, 16. novembra 2021

Za Svet

predsednik

J. BORRELL FONTELLES

(1) UL L 331, 14.12.2017, str. 57.

(2) UL C 88, 8.3.2018, str. 1.

(3) UL C 374, 16.10.2018, str. 1.

(4) OL C 463, 16. november 2021, str. 1

(5) Te sile lahko vključene države članice uporabljajo v okviru EU za nacionalne potrebe in tudi v različnih kontekstih, kot sta ZN in NATO.

17.11.2021

Uradni list Evropske unije

C 464/19

Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka

(2021/C 464/06)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), prejela pritožbo o domnevnem dampinškem uvozu nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka, ki povzroča škodo (2) industriji Unije.

1. Pritožba

Pritožbo je 4. oktobra 2021 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije nekaterih aluminijastih koles v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe.

Odprta različica pritožbe in analiza stopnje podpore pritožbi, ki so jo izrazili proizvajalci Unije, sta na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Oddelek 5.6 tega obvestila vsebuje informacije glede dostopa zainteresiranih strani do dokumentacije.

2. Izdelek v preiskavi

Izdelek v tej preiskavi so aluminijasta kolesa motornih vozil iz tarifnih številk 8701 do 8705, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti informacije o obsegu izdelka, morajo to storiti v 10 dneh od datuma objave tega obvestila (3).

3. Trditev o dampingu

Izdelek, ki se domnevno uvaža po dampinških cenah, je izdelek v preiskavi s poreklom iz Maroka (v nadaljnjem besedilu: zadevna država), ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznake TARIC: 8708701015, 8708701050, 8708705015 in 8708705050). Oznake KN in TARIC so zgolj informativne. Obseg te preiskave se navezuje na opredelitev izdelka v preiskavi iz oddelka 2.

Ker zanesljivi podatki o domačih cenah v zadevni državi niso na voljo, trditev o dampingu temelji na primerjavi konstruirane normalne vrednosti (proizvodni stroški, prodajni, splošni in administrativni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSA stroški) ter dobiček) z izvozno ceno (na ravni franko tovarna) izdelka v preiskavi, ko se proda za izvoz v Unijo.

Stopnje dampinga, izračunane na podlagi te primerjave, so za zadevno državo znatne.

4. Trditev o škodi in vzročna zveza

Pritožnik je predložil dokaze, da se je uvoz izdelka v preiskavi iz zadevne države na splošno povečal po absolutnem obsegu in po tržnem deležu, in sicer po znatni stopnji, ki kaže na verjetnost znatno povečanega uvoza.

Poleg tega se izdelki domnevno uvažajo v Unijo po cenah, ki so med drugim že negativno vplivale na raven prodajnih cen, prodane količine, tržni delež in dobiček industrije Unije.

Pritožnik je predložil tudi dokaze, da je v Maroku dovolj prosto razpoložljivih zmogljivosti, ki kažejo na verjetnost znatno povečanega uvoza.

Trdi tudi, da se bo tok dampinškega uvoza verjetno še naprej znatno povečeval zaradi že obstoječih naročil v Maroku, kar bo vse bolj vplivalo na ekonomske kazalce industrije Unije v letu 2021 in naslednjih letih.

5. Postopek

Po posredovanju informacij državam članicam je Komisija ugotovila, da je pritožbo vložila industrija Unije oziroma je bila vložena v njenem imenu in da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, zato začenja preiskavo v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

S preiskavo bo ugotovila, ali gre pri izdelku v preiskavi s poreklom iz zadevne države za damping in ali je ta industriji Unije povzročil ali bi lahko povzročil škodo.

Če se to potrdi, bo s preiskavo preučila, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije v skladu s členom 21 osnovne uredbe.

Komisija strani opozarja tudi, da je bilo objavljeno Obvestilo (4) o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave, na katerega se je mogoče sklicevati v tem postopku.

5.1. Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

Preiskava dampinga in škode bo zajela obdobje od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, bo zajela obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

5.2. Pripombe o pritožbi in začetek preiskave

Vse zainteresirane strani, ki želijo izraziti svoje mnenje o pritožbi (vključno z zadevami, ki se nanašajo na škodo in vzročno zvezo) ali o kakršnih koli vidikih v zvezi z začetkom preiskave (vključno s stopnjo podpore pritožbi), morajo to storiti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila.

Vsak zahtevek za zaslišanje v zvezi z začetkom preiskave je treba vložiti v 15 dneh od datuma objave tega obvestila.

5.3. Postopek za ugotavljanje dampinga

Proizvajalci izvozniki (5) izdelka v preiskavi iz zadevne države so pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.3.1. Preiskava proizvajalcev izvoznikov

5.3.1.1 Postopek za proizvajalce izvoznike, ki jih je treba preiskati v zadevni državi

a) Vzorčenje

Ker lahko postopek vključuje veliko število proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako ustrezno omeji število proizvajalcev izvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse proizvajalce izvoznike ali njihove predstavnike, naj ji v sedmih dneh od datuma objave tega obvestila sporočijo informacije o svojih družbah. Te informacije je treba sporočiti prek platforme TRON.tdi (v nadaljnjem besedilu: TRON) z uporabo povezave https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/tdi/form/AD686_SAMPLING_FORM_FOR_EXPORTING_PRODUCER. Podatki o dostopu do platforme TRON so na voljo v oddelkih 5.6 in 5.8.

Komisija se je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbor vzorca proizvajalcev izvoznikov, obrnila tudi na organe zadevne države, po potrebi pa se bo obrnila tudi na vsa znana združenja proizvajalcev izvoznikov.

Če je vzorec potreben, so proizvajalci izvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce izvoznike, organe zadevne države in združenja proizvajalcev izvoznikov, po potrebi po organih zadevne države.

Ko bo Komisija prejela potrebne informacije za izbor vzorca proizvajalcev izvoznikov, bo zadevne strani obvestila o svoji odločitvi, ali so vključene v vzorec. Vzorčeni proizvajalci izvozniki bodo morali predložiti izpolnjen vprašalnik v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o njihovi vključitvi v vzorec, če ni določeno drugače.

Komisija bo k dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, dodala obvestilo, ki bo odražalo izbor vzorca. Kakršne koli pripombe o izboru vzorca morajo prispeti v treh dneh od datuma uradnega obvestila o odločitvi glede vzorca.

Izvod vprašalnika za proizvajalce izvoznike je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2563.

Vprašalnik bo na voljo tudi vsem znanim združenjem proizvajalcev izvoznikov in organom navedene države.

Brez poseganja v morebitno uporabo člena 18 osnovne uredbe se proizvajalci izvozniki, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec, vendar vanj niso bili izbrani, štejejo za sodelujoče (v nadaljnjem besedilu: nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki). Brez poseganja v oddelek 5.3.1.1(b) protidampinška stopnja, ki se lahko uporablja za uvoz nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ne bo presegla tehtane povprečne stopnje dampinga, ugotovljene za proizvajalce izvoznike iz vzorca (6).

b) Individualna stopnja dampinga za proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec

V skladu s členom 17(3) osnovne uredbe lahko nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki zahtevajo, da Komisija zanje določi individualne stopnje dampinga. Proizvajalci izvozniki, ki želijo zahtevati individualno stopnjo dampinga, morajo zaprositi za vprašalnik in ga pravilno izpolnjenega predložiti v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o izboru vzorca, če ni določeno drugače. Izvod vprašalnika za proizvajalce izvoznike je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2563. Komisija bo preučila, ali se nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom lahko odobri individualna stopnja dajatve v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe.

Vendar morajo nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki zahtevajo individualno stopnjo dampinga, vedeti, da lahko Komisija odloči, da ne bo določila individualnih stopenj dampinga, če je na primer nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov toliko, da bi bila določitev individualnih stopenj preveliko breme in bi preprečila pravočasen zaključek preiskave.

5.3.2. Preiskava nepovezanih uvoznikov (7) (8)

Nepovezani uvozniki izdelka v preiskavi iz zadevne države, ki se uvaža v Unijo, so pozvani k sodelovanju v tej preiskavi.

Ker lahko postopek vključuje veliko število nepovezanih uvoznikov in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako ustrezno omeji število nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse nepovezane uvoznike ali njihove predstavnike, naj ji v sedmih dneh od datuma objave tega obvestila sporočijo informacije o svojih družbah, ki se zahtevajo v Prilogi k temu obvestilu.

Komisija se lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbor vzorca nepovezanih uvoznikov, obrne tudi na vsa znana združenja uvoznikov.

Če je vzorec potreben, so uvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje izdelka v preiskavi v Uniji, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati.

Ko bo Komisija prejela potrebne informacije za izbor vzorca, bo zadevne strani obvestila o svoji odločitvi glede vzorca uvoznikov. Komisija bo k dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, dodala tudi obvestilo, ki bo odražalo izbor vzorca. Kakršne koli pripombe o izboru vzorca morajo prispeti v treh dneh od datuma uradnega obvestila o odločitvi glede vzorca.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, dala na voljo vprašalnike vzorčenim nepovezanim uvoznikom. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o izboru vzorca, če ni določeno drugače.

Izvod vprašalnika za uvoznike je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2563.

5.4. Postopek za ugotavljanje škode ali grožnje škode in preiskava proizvajalcev Unije

Škoda se ugotavlja na podlagi pozitivnih dokazov in vključuje objektivno preučitev obsega dampinškega uvoza, njegovega učinka na cene na trgu Unije in posledičnega učinka takega uvoza na industrijo Unije. Da se ugotovi, ali je bila industriji Unije povzročena škoda oziroma bi ji bila lahko povzročena, so proizvajalci Unije, ki proizvajajo izdelek v preiskavi, pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

Ker postopek vključuje veliko število proizvajalcev Unije in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, se je Komisija odločila, da izbere vzorec in tako ustrezno omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Komisija je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Podrobnosti so na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Zainteresirane strani so pozvane, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Poleg tega morajo drugi proizvajalci Unije ali njihovi predstavniki, ki menijo, da bi morali biti iz določenega razloga vključeni v vzorec, stopiti v stik s Komisijo v 7 dneh od datuma objave tega obvestila. Vse pripombe o začasnem vzorcu morajo prispeti v sedmih dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače.

Komisija bo o družbah, izbranih v končni vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce Unije in združenja proizvajalcev Unije.

Vzorčeni proizvajalci Unije bodo morali predložiti izpolnjen vprašalnik v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o njihovi vključitvi v vzorec, če ni določeno drugače.

Izvod vprašalnika za proizvajalce Unije je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2563.

5.5. Postopek za oceno interesa Unije

Če bosta v postopku ugotovljena damping in škoda, bo v skladu s členom 21 osnovne uredbe odločeno, ali bi bilo sprejetje protidampinških ukrepov v interesu Unije. Proizvajalci Unije, uvozniki in njihova reprezentativna združenja, uporabniki in njihova reprezentativna združenja, sindikati in reprezentativne potrošniške organizacije so pozvani, naj Komisiji predložijo informacije, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije. Reprezentativne potrošniške organizacije morajo za sodelovanje v preiskavi dokazati dejansko povezavo med svojimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi.

Informacije v zvezi z oceno interesa Unije je treba predložiti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače. Te informacije lahko predložijo v prosti obliki ali izpolnijo vprašalnik, ki ga pripravi Komisija. Izvod vprašalnika, vključno z vprašalnikom za uporabnike izdelka v preiskavi, je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2563. Informacije, predložene v skladu s členom 21 osnovne uredbe, se bodo upoštevale samo, če bodo podprte z dejanskimi dokazi, veljavnimi v času predložitve.

5.6. Zainteresirane strani

Da bi lahko zainteresirane strani, na primer proizvajalci izvozniki, proizvajalci Unije, uvozniki in njihova reprezentativna združenja, uporabniki in njihova reprezentativna združenja, sindikati ter reprezentativne potrošniške organizacije, sodelovale v preiskavi, morajo najprej dokazati dejansko povezavo med svojimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi.

Proizvajalce izvoznike, proizvajalce Unije, uvoznike in reprezentativna združenja, ki so dali na voljo informacije v skladu s postopki, ki so opisani v oddelkih 5.3.1, 5.3.2, 5.3.5,4 in 5.5, je treba obravnavati kot zainteresirane strani, če obstaja dejanska povezava med njihovimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi.

Druge strani bodo lahko sodelovale pri preiskavi kot zainteresirane strani od trenutka, ko se javijo, in pod pogojem, da obstaja dejanska povezava med njihovimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi. Obravnava v smislu zainteresirane strani ne vpliva na uporabo člena 18 osnovne uredbe.

Dostop do dokumentacije, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, je na voljo prek platforme TRON.tdi na spletnem naslovu: https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI. Za dostop upoštevajte navodila na navedeni spletni strani (9).

5.7. Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije.

Zahtevek za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj ter predložiti povzetek tega, o čemer želi zainteresirana stran razpravljati na zaslišanju. Zaslišanje bo omejeno na vprašanja, ki so jih zainteresirane strani vnaprej pisno določile.

Časovni okvir za zaslišanja je naslednji:

—	Za vsa zaslišanja pred rokom za uvedbo začasnih ukrepov je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila. Zaslišanje se običajno izvede v 60 dneh od datuma objave tega obvestila.

—	Po fazi začasnih ugotovitev je treba vložiti zahtevek v petih dneh od datuma razkritja začasnih ugotovitev ali opisnega lista. Zaslišanje se običajno izvede v 15 dneh od datuma uradnega obvestila o razkritju ali datuma opisnega lista.

—

V fazi dokončnih ugotovitev je treba vložiti zahtevek v treh dneh od datuma dokončnega razkritja. Zaslišanje se običajno izvede v obdobju, ki je odobreno za predložitev pripomb o dokončnem razkritju. Če se izvede dodatno dokončno razkrije, je treba zahtevek vložiti takoj po prejemu tega dodatnega dokončnega razkritja. Zaslišanje se nato običajno izvede v roku za predložitev pripomb o tem razkritju.

Navedeni časovni okvir ne posega v pravico služb Komisije, da v ustrezno utemeljenih primerih sprejmejo zaslišanja zunaj časovnega okvira, in pravico Komisije, da v ustrezno utemeljenih primerih zaslišanja zavrne. Če službe Komisije zavrnejo zahtevek za zaslišanje, se zadevna stran obvesti o razlogih za tako zavrnitev.

Načeloma se na zaslišanjih ne bodo predložile informacije o dejstvih, ki jih dokumentacija še ne vsebuje. Da bi službe Komisije lahko napredovale pri preiskavi in v interesu dobrega upravljanja se lahko zainteresiranim stranem ne glede na to omogoči predložitev novih informacij o dejstvih po zaslišanju.

5.8. Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen preiskav trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoli (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) predložitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe.

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo s „Sensitive“ (10). Zainteresirane strani, ki bodo predložile informacije v tej preiskavi, so pozvane, naj obrazložijo svoj zahtevek za zaupno obravnavo.

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Sensitive“, jim morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da dovoljujejo smiselno razumevanje vsebine informacij, predloženih v zaupni obliki.

Če zainteresirana stran, ki je predložila zaupne informacije, ne utemelji svojega zahtevka za zaupno obravnavo ali ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in zahtevane kakovosti, lahko Komisija zanemari take informacije, razen če je mogoče na podlagi ustreznega vira zadovoljivo dokazati, da so informacije pravilne.

Zainteresirane strani so pozvane, naj prek platforme TRON.tdi (https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI) pošljejo vsa stališča in zahtevke, tudi skenirane kopije pooblastil in potrdil. Če zainteresirane strani uporabijo platformo TRON.tdi ali elektronsko pošto, pomeni, da se strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletišču Generalnega direktorata za trgovino: http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/june/tradoc_148003.pdf. Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da gre za uraden in delujoč poslovni elektronski naslov podjetja, ki se pregleduje vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktnih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj prek platforme TRON.tdi ali po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte. Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč prek platforme TRON.tdi in po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za komuniciranje z zainteresiranimi stranmi.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate G

Office: CHAR 04/039

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: TRADE-AD686-ARW-DUMPING@ec.europa.eu

TRADE-AD686-ARW-INJURY@ec.europa.eu

6. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 6(9) osnovne uredbe običajno zaključi v 13 mesecih, vendar ne pozneje kot v 14 mesecih po objavi tega obvestila. V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe se lahko začasni ukrepi običajno uvedejo najpozneje v sedmih mesecih, nikakor pa ne pozneje kot osem mesecev po objavi tega obvestila.

Komisija v skladu s členom 19a osnovne uredbe zagotovi informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev štiri tedne pred uvedbo začasnih ukrepov. Zainteresirane strani bodo imele na voljo tri delovne dni za pisne pripombe o točnosti izračunov.

V primerih, ko Komisija ne namerava uvesti začasnih dajatev, temveč nadaljevati preiskavo, se zainteresirane strani o neuvedbi dajatev obvestijo z informacijskim listom štiri tedne pred iztekom roka iz člena 7(1) osnovne uredbe.

Zainteresirane strani imajo na voljo 15 dni, da predložijo pisne pripombe o začasnih ugotovitvah ali informacijskem listu, in 10 dni, da predložijo pisne pripombe o dokončnih ugotovitvah, če ni določeno drugače. V dodatnih dokončnih razkritjih se po potrebi določi rok, v katerem lahko zainteresirane strani predložijo pisne pripombe.

7. Predložitev informacij

Praviloma lahko zainteresirane strani predložijo informacije le v rokih, določenih v oddelkih 5 in 6 tega obvestila. Pri predložitvi katerih koli drugih informacij, ki niso zajete v teh oddelkih, je treba upoštevati naslednji časovni razpored:

—	Vse informacije za fazo začasnih ugotovitev je treba predložiti v 70 dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače.

—

Zainteresirane strani v fazi začasnih ugotovitev po roku za predložitev pripomb o razkritju začasnih ugotovitev ali informacijskem listu ne bi smele predložiti novih informacij o dejstvih, če ni določeno drugače. Po tem roku lahko zainteresirane strani predložijo nove informacije o dejstvih, če lahko dokažejo, da na takih novih informacijah o dejstvih temelji izpodbijanje trditev o dejstvih drugih zainteresiranih strani, in pod pogojem, da se take nove informacije o dejstvih lahko preverijo v razpoložljivem času in se preiskava lahko pravočasno zaključi.

—	Da bi Komisija lahko zaključila preiskavo v predpisanih rokih, ne bo sprejemala stališč zainteresiranih strani po izteku roka za predložitev pripomb o dokončnem razkritju ali, če je ustrezno, po izteku roka za predložitev pripomb o dodatnem dokončnem razkritju.

8. Možnost za predložitev pripomb o stališčih drugih strani

Da se zagotovi pravica do obrambe, bi morale imeti zainteresirane strani možnost, da predložijo pripombe o informacijah, ki so jih predložile druge zainteresirane strani. Pri tem lahko zainteresirane strani obravnavajo le vprašanja v zvezi s stališči drugih zainteresiranih strani in ne smejo sprožiti novih vprašanj.

Take pripombe je treba predložiti v naslednjem časovnem okviru:

—	Vse pripombe o informacijah, ki so jih druge zainteresirane strani predložile pred iztekom roka za uvedbo začasnih ukrepov, je treba predložiti najpozneje v 75 dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače.

—	Pripombe o informacijah, ki so jih druge zainteresirane strani predložile v zvezi z razkritjem začasnih ugotovitev ali informacijskim listom, je treba predložiti v 7 dneh po izteku roka za predložitev pripomb o začasnih ugotovitvah ali o informacijskem listu, če ni določeno drugače.

—

Pripombe o informacijah, ki so jih druge zainteresirane strani predložile v zvezi z razkritjem dokončnih ugotovitev, je treba predložiti v 3 dneh po izteku roka za predložitev pripomb o dokončnem razkritju, če ni določeno drugače. Če se izvede dodatno dokončno razkritje, je treba pripombe o informacijah, ki so jih druge zainteresirane strani predložile v zvezi s tem razkritjem, predložiti v enem dnevu po izteku roka za predložitev pripomb o tem razkritju, če ni določeno drugače.

Navedeni časovni okvir ne posega v pravico Komisije, da v ustrezno utemeljenih primerih od zainteresiranih strani zahteva dodatne informacije.

9. Podaljšanje rokov iz tega obvestila

Kakršno koli podaljšanje rokov iz tega obvestila se lahko zahteva le v izjemnih okoliščinah in se odobri le, če je ustrezno utemeljeno.

Kakršno koli podaljšanje roka za izpolnitev vprašalnikov bo v vsakem primeru običajno omejeno na tri dni in praviloma ne bo presegalo sedmih dni.

V zvezi z roki za predložitev drugih informacij iz obvestila o začetku je podaljšanje omejeno na tri dni, razen če so dokazane izjemne okoliščine.

10. Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Če se odgovor ne predloži v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stran dokaže, da bi ji predložitev odgovora v zahtevani obliki povzročila nerazumno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

11. Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in vse druge zahtevke v zvezi s pravico do obrambe zainteresiranih strani ter zahtevke tretjih oseb, ki se lahko vložijo med postopkom.

Pooblaščenec za zaslišanje lahko organizira zaslišanje ter nastopi kot posrednik med zainteresiranimi stranmi in službami Komisije, da se v celoti upoštevajo pravice zainteresiranih strani do obrambe. Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Pooblaščenec za zaslišanje preuči razloge za zahtevek. Tako zaslišanje bi se moralo izvesti le, če vprašanja še niso bila pravočasno urejena s službami Komisije.

Zainteresirane strani so pozvane, naj upoštevajo roke, določene v oddelku 5.7 tega obvestila, tudi kar zadeva posredovanja pooblaščenca za zaslišanje, vključno z zaslišanji. Vsak zahtevek je treba predložiti pravočasno in hitro, da se ne ogrozi pravilno vodenje postopka. V ta namen bi morale zainteresirane strani zaprositi za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v najkrajšem možnem času po nastanku dogodka, ki upravičuje tako posredovanje. Pooblaščenec za zaslišanje preuči razloge za zahtevke za posredovanje, vrsto vprašanj in vpliv, ki ga imajo ta vprašanja na pravico do obrambe, in sicer ob ustreznem upoštevanju interesov dobrega upravljanja in pravočasnega zaključka preiskave.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/.

12. Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

Obvestilo o varstvu podatkov, ki vse posameznike obvešča o obdelavi osebnih podatkov v okviru dejavnosti Komisije na področju trgovinske zaščite, je na voljo na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/trade-defence/.

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Splošni izraz „škoda“ pomeni znatno škodo, grožnjo znatne škode za industrijo Unije ali znatno zamudo pri izgradnji take industrije, kot je določeno v členu 3(1) osnovne uredbe.

(3) Sklici na objavo tega obvestila so sklici na objavo tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(4) Obvestilo o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (UL C 86, 16.3.2020, str. 6).

(5) Proizvajalec izvoznik je družba v zadevni državi, ki proizvaja in izvaža izdelek v preiskavi na trg Unije neposredno ali po tretji osebi, vključno s katero koli od njenih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo, domačo prodajo ali izvoz izdelka v preiskavi.

(6) V skladu s členom 9(6) osnovne uredbe se vse ničelne stopnje in stopnje de minimis ter stopnje, ki se ugotovijo v okoliščinah, navedenih v členu 18 osnovne uredbe, zanemarijo.

(7) Ta oddelek zajema le uvoznike, ki niso povezani s proizvajalci izvozniki. Uvozniki, ki so povezani s proizvajalci izvozniki, morajo izpolniti Prilogo I k vprašalniku za te proizvajalce izvoznike. V skladu s členom 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja druge; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) tretja oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine (UL L 343, 29.12.2015, str. 558). Osebi se štejeta za člana iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starš in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starš in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. V skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije „oseba“ pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(8) Podatki, ki jih predložijo nepovezani uvozniki, se lahko poleg ugotavljanja dampinga uporabijo tudi za druge vidike te preiskave.

(9) V primeru tehničnih težav se obrnite na službo za pomoč uporabnikom GD za trgovino po elektronski pošti na trade-service-desk@ec.europa.eu ali po telefonu na +32 22979797.

(10) Dokument z oznako „Sensitive“ se šteje za zaupen dokument v skladu s členom 19 osnovne uredbe in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(11) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

PRILOGA

☐	Občutljiva različica („Sensitive“)
☐	Nezaupna različica („For inspection by interested parties“)
☐	(označite ustrezno okence)

PROTIDAMPINŠKI POSTOPEK GLEDE UVOZA NEKATERIH ALUMINIJASTIH KOLES S POREKLOM IZ MAROKA

INFORMACIJE ZA IZBOR VZORCA NEPOVEZANIH UVOZNIKOV

Ta obrazec je v pomoč nepovezanim uvoznikom pri predložitvi informacij za vzorčenje, ki se zahtevajo v točki 5.3.2 obvestila o začetku.

Različici „Sensitive“ in „For inspection by interested parties“ je treba vrniti Komisiji, kot je navedeno v obvestilu o začetku.

1. OSNOVNI IN KONTAKTNI PODATKI

Predložite naslednje podatke o svoji družbi:

Ime družbe
Naslov
Kontaktna oseba
Elektronski naslov
Telefon

2. PRIHODKI OD PRODAJE IN OBSEG PRODAJE

Navedite skupne prihodke od prodaje družbe v eurih (EUR), vrednost v eurih (EUR) ter količino v kosih in tonah za uvoz v Unijo ter nadaljnjo prodajo na trgu Unije po uvozu iz Maroka v obdobju preiskave za izdelek v preiskavi, kot je opredeljen v obvestilu o začetku.

	Količina v kosih	Količina v tonah	Vrednost v eurih (EUR)
Skupni prihodki od prodaje družbe v eurih (EUR)
Uvoz izdelka v preiskavi s poreklom iz Maroka v Unijo
Uvoz izdelka v preiskavi v Unijo (ne glede na poreklo)
Nadaljnja prodaja izdelka v preiskavi na trgu Unije po uvozu iz Maroka

3. DEJAVNOSTI VAŠE DRUŽBE IN POVEZANIH DRUŽB (1)

Natančno opišite dejavnosti družbe in vseh povezanih družb (navedite njihova imena in opredelite povezavo s svojo družbo), ki so vključene v proizvodnjo in/ali prodajo (izvoz in/ali domačo prodajo) izdelka v preiskavi. Take dejavnosti lahko med drugim vključujejo nakup izdelka v preiskavi, njegovo proizvodnjo po pogodbi s podizvajalci, njegovo predelavo ali trgovanje z njim.

Ime in sedež družbe	Dejavnosti	Povezava

4. DRUGE INFORMACIJE

Navedite kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi po mnenju družbe Komisiji pomagale pri izbiri vzorca.

5. POTRDITEV

S predložitvijo zgoraj navedenih informacij se družba strinja z možno vključitvijo v vzorec. Če je družba izbrana v vzorec, izpolni vprašalnik in se strinja z obiskom v svojih prostorih zaradi preverjanja odgovorov. Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se šteje, da ni sodelovala v preiskavi. Ugotovitve Komisije v zvezi z nesodelujočimi uvozniki temeljijo na razpoložljivih dejstvih in izid za to družbo je lahko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Podpis pooblaščenega uradnika:

Ime in naziv pooblaščenega uradnika:

Datum:

(1) V skladu s členom 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) ena od njiju je član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) tretja oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine (UL L 343, 29.12.2015, str. 558). Osebi se štejeta za člane iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starš in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starš in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. V skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije „oseba“ pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

17.11.2021

Uradni list Evropske unije

C 464/30

Objava zahteve v skladu s členom 17(6) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89

(2021/C 464/07)

V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

GLAVNE SPECIFIKACIJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE

„HOMOKHÁTI ŐSZIBARACK PÁLINKA“

EU št.: PGI-HU-02471 – 25. maj 2018

1. Ime

„Homokháti őszibarack pálinka“

2. Kategorija žganih pijač

Žganje iz sadja (kategorija 9 iz Uredbe (ES) št. 110/2008)

3. Opis žgane pijače

3.1. Fizikalne, kemijske in/ali organoleptične lastnosti

Fizikalno-kemijske lastnosti

Vsebnost cianovodikove kisline	največ 5 g/hl 100 vol. % alkohola
Skupna vsebnost hlapnih snovi	najmanj 250 g/hl 100 vol. % alkohola
Vsebnost bakra	največ 7 mg/l končnega proizvoda

Organoleptične lastnosti

Barva: bistra, brezbarvna.

Aroma: prefinjena, diskretna aroma, ki spominja na sadnost zrelih breskev z rahlo aromatičnimi notami agrumov, včasih z nežno aromo marcipana.

Okus: sveže note agrumov z razpoznavno, srednje polno, bogato strukturo, ki jo spremlja okus po zrelih breskvah z diskretno kislostjo in dolg, žameten, vendar razpoznaven pookus.

3.2. Posebne značilnosti (v primerjavi z žganimi pijačami iz iste kategorije)

Žganje „Homokháti őszibarack pálinka“ ima značilen vonj in okus zaradi breskev, ki se gojijo v regiji Homokhátság: aroma je rahlo dišeča s pridihom agrumov in spominja na sadnost zrelih breskev; note agrumov so razpoznavne tudi v okusu, ki je rahlo sladek, z žametnim pookusom.

4. Zadevno geografsko območje

Žganje „Homokháti őszibarack pálinka“ se proizvaja znotraj upravnih meja naslednjih občin: Mórahalom, Ásotthalom, Domaszék, Zákányszék, Ruzsa, Öttömös, Pusztamérges, Üllés, Bordány, Forráskút, Zsombó, Szatymaz, Kelebia in Balotaszállás.

Drozganje, fermentacija, destilacija v kotlu in odležavanje žganja „Homokháti őszibarack pálinka“ lahko poteka samo v industrijskih destilirnih obratih za navedeno žganje na tem geografskem območju.

5. Metoda pridobivanja žgane pijače

Glavne stopnje pridobivanja žganja pálinka so:

(a)	Izbira in sprejem sadja

(b)	Drozganje in fermentacija

(c)	Destilacija

(d)	Odležavanje

(e)	Obdelava in proizvodnja žganja pálinka

a.) Izbira in sprejem sadja

Osnovna sestavina žganja pálinka so popolnoma zreli sadeži dobre ali odlične kakovosti, ki se gojijo na opredeljenem geografskem območju. Količinski sprejem sadja temelji na teži.

Med sprejemom se z vzorčenjem izvaja nadzor kakovosti na podlagi organoleptične ocene (zrelost – zrelo do prezrelo – zdravo, čisto in brez tujkov, kot so prst, listje, vejice, kamenje, kovine ali druge snovi, ter brez plesni ali gnilobe).

b.) Drozganje in fermentacija

Koščice je treba iz sadja odstraniti s pomočjo razkoščičevalca.

Med fermentacijo je pomembno natančno določiti temperaturo (16–23 °C), doseči optimalno vrednost pH (2,8–3,2) ter preveriti vsebnost sladkorja in alkohola.

Ob koncu fermentacije je treba vsebnost sladkorja znižati pod 5 °Bx.

Žganje pálinka se med proizvodnim postopkom ne sme sladkati niti z namenom, da se zaokroži končni okus.

c.) Destilacija

Žganje „Homokháti őszibarack pálinka“ se lahko proizvaja z dvostopenjsko destilacijo po tradicionalnem sistemu destilacije v kotlu, ki zagotavlja ustrezno kakovost. Destilacija v kotlu je tehnika dvojne frakcijske destilacije z uporabo kotla s prostornino največ 1 000 litrov.

d.) Odležavanje

Žganje „Homokháti őszibarack pálinka“ mora odležati, dokler ni dobro uravnoteženo.

Če je zunanja temperatura višja od 25 °C, je treba zrak v prostoru za shranjevanje najmanj enkrat tedensko hladiti s klimatizacijo ali vlažiti z vodnim razpršilnikom.

e.) Obdelava in proizvodnja žganja pálinka

V skladu z zelo strogo ureditvijo ustekleničenih proizvodov (±0,3 % V/V) je treba delež alkohola po odležavanju žganja pálinka prilagoditi na raven, primerno za uživanje, z dodajanjem kakovostne pitne vode. Voda je lahko destilirana, demineralizirana, izmenjana ali zmehčana.

Odležano žganje pálinka se lahko hladi in filtrira. Po potrebi se lahko nadaljnja obdelava izvede tudi z uporabo ustreznih pomožnih tehnoloških sredstev, da se izdelek prečisti in se odstranijo težke kovine. Žganje pálinka se nato lahko ustekleniči.

Ko je dosežen ustrezen delež alkohola, se žganje pálinka lahko nalije v oprane steklenice in zapre z zatesnjenim aluminijastim navojnim zamaškom, navadnim navojnim zamaškom ali plutovinastim zamaškom, ki izpolnjujejo merila za embalažo živil. Steklenice so lahko iz stekla ali keramike.

6. Povezava z geografskim okoljem ali poreklom

6.1. Podrobnosti o geografskem območju ali poreklu, ki so pomembne za povezavo

Podrobnosti o geografskem območju ali poreklu, ki so pomembne za povezavo, temeljijo na štirih stebrih:

(a)	Zemljišča in edinstvena sestava tal v regiji Homokhátság

(b)	Posebna mikroklima v regiji Homokhátság

(c)	Sorte breskev, ki se gojijo v regiji Homokhátság

(d)	Človeški dejavniki

(a) Zemljišča in edinstvena sestava tal v regiji Homokhátság

Zadevno geografsko območje sestavljajo zemljišča brez černozjoma na peščenem grebenu Južne velike nižine (Homokhátság), ki ležijo na ravninah med Donavo in Tiszo ter se raztezajo jugozahodno od mesta Szeged v županiji Csongrád.

Peščena tla v regiji Homokhátság so še posebej primerna za vrtnarstvo in sadjarstvo, saj se hitro segrejejo, voda pa hitro odteka. Peščena humusna tla so večinoma sestavljena iz kremenovih kristalov. Peščena tla imajo običajno nizko vsebnost koloidov (največ 5 %), kar omogoča hitro odtekanje vode. Peščena tla so tudi bogata s sljudo, ki rastlinam zagotavlja hranila (kalij, bor, železo, cink).

(b) Posebna mikroklima v regiji Homokhátság

Regija Homokhátság ima ekstremno kontinentalno podnebje z zelo vročimi, suhimi in sušnimi poletji. V obdobju zorenja prihaja do velikih dnevnih nihanj temperatur. Ta regija ima največje število sončnih ur v državi (več kot 2 600 ur).

Žganje „Homokháti őszibarack pálinka“ mora biti izdelano iz sort breskev, ki izvirajo z geografskega območja, opredeljenega v točki 4. Vse te sorte izvirajo iz divjih breskev, katerih koščica se zaseje in iz nje zraste sejanec, na katerega se cepijo žlahtne rastline. Kombinacija teh sort zagotavlja, da se edinstven okus breskev, ki jih gojijo v regiji Homokhát, odraža v organoleptičnih lastnostih žganja pálinka, izdelanega iz navedenih breskev, kot so svežina agrumov, rahla sladkost in žameten pookus.

(d) Človeški dejavniki

Žganje „Homokháti őszibarack pálinka“ se tradicionalno proizvaja na geografskem območju z destilacijo v kotlu. Znanje o tradicionalni proizvodni tehniki se prenaša iz roda v rod. Destilacija v kotlu je tradicionalen proces, pri katerem nastajajo note okusa in arome, značilne za žganje pálinka. Ker je destilacija eden od temeljev proizvodnje žganja pálinka iz breskev, so človeško znanje in izkušnje tisti, ki končnemu proizvodu – žganju „Homokháti őszibarack pálinka“ – dajejo edinstveni okus po breskvah, pridelanih na geografskem območju. Za izdelavo žganja „Homokháti őszibarack pálinka“ je potrebno posebno strokovno znanje, zlasti ker se žganja pálinka sicer redko proizvajajo iz breskev.

6.2. Posebne lastnosti žgane pijače, ki se pripisujejo geografskemu območju

Povezava med žganjem „Homokháti őszibarack pálinka“ in geografskim območjem temelji na kakovosti proizvoda.

Veliko število sončnih ur omogoča, da breskve popolnoma dozorijo, zaradi velikih dnevnih nihanj temperatur pa so sladke in sočne. Zaradi peščenih, sljudnih tal so breskve nežnega okusa in nudijo svežino agrumov, ker pa so tla tudi bogata z mikrohranili, imajo sadeži visoko vsebnost suhe snovi. Zaradi teh dejavnikov so breskve, gojene v regiji Homokhátság, visoke kakovosti z bogatim okusom in aromo ter žametnim pookusom.

Arome zrelih breskev v žganju „Homokháti őszibarack pálinka“ običajno pridejo do izraza s tehniko destilacije v kotlu: za žganje pálinka je značilen bogat, razpoznaven, nežno kiselkast okus, vendar z rahlo dišečo in diskretno aromo.

Zahvaljujoč bogatim aromatičnim notam breskev, ki izvirajo iz regije Homokhátság, in uporabljeni tehniki destilacije ima žganje „Homokháti őszibarack pálinka“ visoko vsebnost hlapnih snovi ter značilen, srednje poln okus. Bogata aroma daje žganju pálinka dolg in žameten pookus.

7. Predpisi Evropske unije ali nacionalni/regionalni predpisi

—	Zakon XI iz leta 1997 o zaščiti blagovnih znamk in geografskih označb

—	Zakon LXXIII iz leta 2008 o žganju pálinka, žganju pálinka iz grozdnih tropin in nacionalnem svetu za žganje pálinka

—	Vladni odlok št. 158/2009 z dne 30. julija 2009 o določitvi podrobnih pravil za zaščito geografskih označb kmetijskih proizvodov in živil ter za preverjanje proizvodov

—	Vladna uredba št. 22/2012 z dne 29. februarja 2012 o nacionalnem uradu za varnost prehrambne verige

—	Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89

—	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 716/2013 z dne 25. julija 2013 o pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač

8. Vložnik

Ime: Kerekes Pálinka - samostojni podjetnik Pál Kerekes

Naslov: Szegfű János u. 5-7, 6787 Zákányszék, Madžarska

Elektronski naslov: kerekespal@vipmail.hu, lkerekes01@gmail.com

Tel. +36 705756684, +36 304091041

9. Dopolnilo h geografski označbi

10. Posebna pravila označevanja

Poleg elementov, opredeljenih v zakonodaji, označba vključuje tudi naslednje:

—	„földrajzi árujelző“ [geografska označba] (ločeno od imena)

(1) UL L 130, 17.5.2019, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 464

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 64 17. november 2021

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	PRIPOROČILA
	Svet
2021/C 464/01	Priporočilo Sveta z dne 16. novembra 2021 o zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), in opredelitvi natančnejših ciljev ter razveljavitvi Priporočila z dne 15. oktobra 2018	1
2021/C 464/02	Priporočilo Sveta z dne 16. novembra 2021 o oceni napredka vključenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO)	10

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2021/C 464/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10460 – DMK / NIESKY / UELZENA / MILCHTROCKNUNG SÜDHANNOVER) ( 1 )	15

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2021/C 464/04	Menjalni tečaji eura — 16. november 2021	16

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1368
JPY	japonski jen	129,89
DKK	danska krona	7,4367
GBP	funt šterling	0,84533
SEK	švedska krona	10,0293
CHF	švicarski frank	1,0528
ISK	islandska krona	150,40
NOK	norveška krona	9,8863
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,227
HUF	madžarski forint	366,35
PLN	poljski zlot	4,6545
RON	romunski leu	4,9493
TRY	turška lira	11,6020
AUD	avstralski dolar	1,5490
CAD	kanadski dolar	1,4248
HKD	hongkonški dolar	8,8544
NZD	novozelandski dolar	1,6186
SGD	singapurski dolar	1,5393
KRW	južnokorejski won	1 343,00
ZAR	južnoafriški rand	17,3177
CNY	kitajski juan	7,2627
HRK	hrvaška kuna	7,5099
IDR	indonezijska rupija	16 182,27
MYR	malezijski ringit	4,7359
PHP	filipinski peso	57,225
RUB	ruski rubelj	83,1933
THB	tajski bat	37,153
BRL	brazilski real	6,1838
MXN	mehiški peso	23,4423
INR	indijska rupija	84,5404

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2021/C 464/05	Razpis za zbiranje predlogov 2022 – EAC/A10/2021 – Evropska solidarnostna enota	17
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2021/C 464/06	Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka	19
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2021/C 464/07	Objava zahteve v skladu s členom 17(6) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89	30

Projekti prostovoljstva	23. februar 2022
Projekti prostovoljstva	(neobvezni krog) 4. oktober 2022
Solidarnostni projekti	23. februar 2022
	(neobvezni krog) 4. maj 2022
	4. oktober 2022

Skupinske prostovoljske aktivnosti na prednostnih področjih	6. april 2022
Prostovoljstvo v okviru Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč	3. maj 2022


	(1) Besedilo velja za EGP.