Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2021/C 338/01)

Zadnja objava

UL C 329, 16.8.2021

Prejšnje objave

UL C 320, 9.8.2021

UL C 310, 2.8.2021

UL C 297, 26.7.2021

UL C 289, 19.7.2021

UL C 278, 12.7.2021

UL C 263, 5.7.2021

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 8. julija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Gyulai Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság – Madžarska) – OL, PM, RO/Rapidsped Fuvarozási és Szállítmányozási Zrt.

(Zadeva C-428/19) (1)

(Predhodno odločanje - Direktiva 96/71/EGS - Člen 1(1) ter člena 3 in 5 - Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev - Vozniki v mednarodnem prevozu - Spoštovanje minimalne urne postavke v državi napotitve - Dnevnica - Uredba (ES) št. 561/2006 - Člen 10 - Plačilo, dodeljeno zaposlenim glede na porabljeno gorivo)

(2021/C 338/02)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Gyulai Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: OL, PM, RO

Tožena stranka: Rapidsped Fuvarozási és Szállítmányozási Zrt.

Izrek

1.	Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev je treba razlagati tako, da se uporablja za čezmejno opravljanje storitev v sektorju cestnega prevoza.

2.

Člen 3(1) in člen 6 Direktive 96/71 v povezavi s členom 5 te direktive je treba razlagati tako, da zahtevata, da se lahko delavci, napoteni iz ene države članice, zoper delodajalca s sedežem v tej državi članici pred sodiščem te države članice, če je to pristojno, sklicujejo na to, da ta delodajalec krši določbe druge države članice o minimalni plači.

3.

Člen 3(7), drugi pododstavek, Direktive 96/71 je treba razlagati tako, da dnevnica, katere znesek se razlikuje glede na trajanje napotitve delavca, pomeni poseben dodatek, ki sodi k napotitvi in je del minimalne plače, razen če se ta dnevnica izplača kot povračilo za stroške, ki dejansko nastanejo zaradi napotitve, kot so potni stroški ter stroški za stanovanje in hrano, ali če ta dnevnica ustreza pribitku, ki spreminja razmerje med storitvijo delavca na eni strani in protidajatvijo, ki jo ta prejema, na drugi strani.

4.

Člen 10(1) Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 je treba razlagati tako, da načeloma ne nasprotuje temu, da podjetje za cestni prevoz voznikom izplača bonus, izračunan na podlagi prihrankov v obliki manjše porabe goriva na opravljeni poti. Takšen bonus pa je v nasprotju s prepovedjo iz te določbe, če se z njim – namesto da bi bil povezan le s prihrankom goriva – nagrajuje tak prihranek glede na prevoženo razdaljo in/ali količino prevoženega blaga na način, ki voznika spodbuja k ravnanju, ki lahko ogroža varnost v cestnem prometu, in/ali h kršitvi Uredbe št. 561/2006.

---

(1)  UL C 95, 23.3.2020.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 8. julija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD) – Portugalska) – Rádio Popular – Electrodomésticos, SA/Autoridade Tributária e Aduaneira

(Zadeva C-695/19) (1)

(Predhodno odločanje - Direktiva 2006/112/ES - Davek na dodano vrednost (DDV) - Oprostitve - Člen 135(1)(a) - Pojma „zavarovalne transakcije“ in „povezane storitve, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki“ - Člen 174(2) - Pravica do odbitka - Delež odbitka - Podaljšanje garancije, ki se nanaša na gospodinjske aparate in druge izdelke s področja informacijske tehnologije in telekomunikacij - Pojem „finančne transakcije“)

(2021/C 338/03)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Rádio Popular – Electrodomésticos, SA

Tožena stranka: Autoridade Tributária e Aduaneira

Izrek

Člen 174(2)(b) in (c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v povezavi s členom 135(1) te direktive je treba razlagati tako, da se ne uporablja za transakcije posredovanja pri prodaji podaljšanja garancije, ki jih opravi davčni zavezanec v okviru svoje glavne dejavnosti prodaje gospodinjskih aparatov in drugih izdelkov s področja informacijske tehnologije in telekomunikacij potrošnikom, tako da se znesek prometa, ki se nanaša na te transakcije, ne sme izključiti iz imenovalca ulomka, ki se uporabi za izračun odbitnega deleža iz člena 174(1) navedene direktive.

---

(1)  UL C 406. 2.12.2019.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 8. julija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal de première instance de Namur – Belgija) – C.J./Région wallonne

(Zadeva C-830/19) (1)

(Predhodno odločanje - Kmetijstvo - Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) - Uredba (EU) št. 1305/2013 - Delegirana uredba (EU) št. 807/2014 - Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov - Razvoj kmetij - Podpora za zagon dejavnosti za mlade kmete - Pogoji za dostop - Enakovrednost - Vzpostavitev kmetijskega gospodarstva kot nosilec, ki ni edini - Zgornji pragovi - Določitev - Merila - Standardna proizvodnja kmetijskega gospodarstva)

(2021/C 338/04)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance de Namur

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: C.J.

Tožena stranka: Région wallonne

Izrek

Člene 2, 5 in 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 v povezavi s členoma 2 in 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, v skladu s katero je merilo določitve zgornje meje, ki mlademu kmetu, ki kmetijskega gospodarstva ne vzpostavi kot njegov edini nosilec, omogoča dostop do podpore za zagon dejavnosti, vrednost standardne bruto proizvodnje celotnega kmetijskega gospodarstva, in ne le deleža tega mladega kmeta v tem gospodarstvu.

---

(1)  UL C 27, 27.1.2020.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 8. julija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Amtsgericht Köln – Nemčija) – KA

(Zadeva C-937/19) (1)

(Predhodno odločanje - Uredba (ES) št. 1072/2009 - Člen 1(5)(d) - Člen 8 - Mednarodni cestni prevoz blaga iz ene države članice v drugo državo članico - Kabotaža, opravljena po tem mednarodnem prevozu, na ozemlju te zadnjenavedene države članice - Omejitve - Zahteva po licenci Skupnosti in, odvisno od primera, prevoznem dovoljenju - Izjeme - Kabotaža po mednarodnem prevozu za svoj račun - Pogoji)

(2021/C 338/05)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Köln

Stranka v postopku v glavni stvari

KA

Ob udeležbi: Staatsanwaltschaft Köln, Bundesamt für Güterverkehr

Izrek

Uredbo (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga je treba razlagati tako, da je prevozniku, ki je opravil mednarodni prevoz blaga za svoj račun v smislu člena 1(5)(d) te uredbe iz ene države članice v drugo državo članico, na podlagi člena 8(6) navedene uredbe dovoljeno opravljanje kabotaže na ozemlju druge države članice po tem mednarodnem prevozu, vendar le, če so spoštovani pogoji, določeni v členu 8, od (2) do (4), iste uredbe.

---

(1)  UL C 95, 23.3.2020.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 8. julija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Østre Landsret – Danska) – Kazenski postopek zoper VAS Shipping ApS

(Zadeva C-71/20) (1)

(Predhodno odločanje - Člena 49 in 54 PDEU - Svoboda ustanavljanja - Nacionalna ureditev, ki od državljanov tretjih držav, ki so zaposleni na plovilu, ki pluje pod zastavo države članice, zahteva, da imajo delovno dovoljenje v tej državi članici - Izjema za plovila, ki v pristanišča države članice ne vplujejo več kot 25-krat v enoletnem obdobju - Omejitev - Člen 79(5) PDEU - Nacionalna ureditev, ki določa število državljanov tretjih držav, ki prihajajo iz tretjih držav in vstopajo na ozemlje zadevne države članice, da bi si tam poiskali delo, bodisi kot zaposleni ali samozaposleni)

(2021/C 338/06)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Østre Landsret

Stranka v kazenskem postopku v glavni stvari

VAS Shipping ApS

Izrek

Člen 49 PDEU v povezavi s členom 79(5) PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi prve države članice, ki določa, da morajo imeti člani posadke – državljani tretjih držav – na plovilu, ki pluje pod zastavo te države članice in ki je neposredno ali posredno v lasti družbe s sedežem v drugi državi članici, delovno dovoljenje v tej prvi državi članici, razen če zadevno plovilo v pristanišča v tej državi članici ni vplulo več kot 25-krat v enem letu.

---

(1)  UL C 137, 27.4.2020.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 8. julija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sąd Najwyższy – Poljska) – Koleje Mazowieckie – KM Sp. z o.o./Skarb Państwa – Minister Infrastruktury i Budownictwa obecnie Minister Infrastruktury i Prezes Urzędu Transportu Kolejowego, PKP Polskie Linie Kolejowe S.A.

(Zadeva C-120/20) (1)

(Predhodno odločanje - Železniški promet - Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitev uporabnin za uporabo železniške infrastrukture - Direktiva 2001/14/ES - Člen 4(5) - Zaračunavanje uporabnin - Člen 30 - Nacionalni regulatorni organ, ki nadzoruje, da so uporabnine za infrastrukturo združljive s to direktivo - Pogodba za uporabo infrastrukture, ki je bila sklenjena med upravljavcem železniške infrastrukture in prevoznikom v železniškem prometu - Nepravilen prenos - Odgovornost države - Odškodninski zahtevek - Predhodna predložitev nacionalnemu regulatornemu organu)

(2021/C 338/07)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Najwyższy

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Koleje Mazowieckie – KM Sp. z o.o.

Toženi stranki: Skarb Państwa – Minister Infrastruktury i Budownictwa obecnie Minister Infrastruktury i Prezes Urzędu Transportu Kolejowego, PKP Polskie Linie Kolejowe S.A.

Ob udeležbi: Rzecznik Praw Obywatelskich (RPO)

Izrek

1.

Določbe Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007, zlasti člen 4(5) in člen 30 te direktive, je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da bi splošno sodišče države članice odločalo o tožbi za ugotovitev odgovornosti države, ki jo je prevoznik v železniškem prometu vložil zaradi nepravilnega prenosa te direktive, ki je vzrok za domnevno preplačilo uporabnine upravljavcu železniške infrastrukture, kadar regulatorni organ in po potrebi sodišče, pristojno za odločanje o tožbah zoper odločbe tega organa, še nista odločila o zakonitosti te uporabnine. Člen 30(2), (5) in (6) Direktive 2001/14, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/58, je treba razlagati tako, da zahteva, da ima prevoznik v železniškem prometu, ki je imetnik dovoljenja za dostop, pred regulatornim organom pravico izpodbijati znesek posamičnih uporabnin, ki jih določi upravljavec infrastrukture, da ta organ sprejme odločbo o takem izpodbijanju in da je nad to odločbo mogoč nadzor, ki ga opravi sodišče, pristojno v ta namen.

2.	Pravo Unije je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da nacionalno pravo o civilni odgovornosti za pravico posameznikov do povrnitve škode, nastale zaradi kršitve prava Unije s strani države članice, določa pogoje, ki so manj strogi od pogojev, določenih s pravom Unije.

---

(1)  UL C 209, 22.6.2020.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 8. julija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas – Litva) – BB/Lietuvos Respublikos sveikatos apsaugos ministerija

(Zadeva C-166/20) (1)

(Predhodno odločanje - Priznavanje poklicnih kvalifikacij - Direktiva 2005/36/ES - Člen 1 in člen 10(b) - Poklicne kvalifikacije, pridobljene v več državah članicah - Pogoji za pridobitev - Neobstoj dokazil o formalnih kvalifikacijah - Člena 45 in 49 PDEU - Delavci - Svoboda ustanavljanja)

(2021/C 338/08)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: BB

Tožena stranka: Lietuvos Respublikos sveikatos apsaugos ministerija

Izrek

1.

Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013, zlasti člen 1 in člen 10(b) te direktive, je treba razlagati tako, da se ne uporablja za položaj, v katerem oseba, ki zahteva priznanje svojih poklicnih kvalifikacij, v državi članici izvora ni ni pridobila dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki ji v tej državi omogoča opravljanje reguliranega poklica.

2.

Člena 45 in 49 PDEU je treba razlagati tako, da morajo organi države članice gostiteljice, kadar jim je predložena vloga za priznanje poklicne kvalifikacije, v položaju, v katerem zadevna oseba nima dokazila o poklicni kvalifikaciji za farmacevta v smislu točke 5.6.2 Priloge V k Direktivi 2005/36, kakor je bla spremenjena z Direktivo 2013/55, je pa pridobila strokovne kompetence v zvezi s tem poklicem tako v državi članici izvora kot v državi članici gostiteljici, preučiti njene kompetence in jih primerjati s kompetencami, ki se za dostop do poklica farmacevta zahtevajo v državi članici gostiteljici. Če te kompetence ustrezajo kompetencam, ki se zahtevajo z nacionalnimi določbami države članice gostiteljice, jih mora ta priznati. Če se pri primerjalnem preizkusu izkaže, da se te kompetence le delno ujemajo, ima država članica gostiteljica pravico zahtevati, da zadevna oseba dokaže, da je manjkajoča znanja in kvalifikacije pridobila. Pristojni nacionalni organi morajo po potrebi presoditi, ali se znanje, ki je bilo med drugim s praktičnimi izkušnjami pridobljeno v državi članici gostiteljici, upošteva pri ugotavljanju, ali je bilo manjkajoče znanje pridobljeno. Če se pri navedenem primerjalnem preizkusu izkaže, da obstajajo znatne razlike med izobraževanjem in usposabljanjem, ki ju je opravil prosilec, ter izobraževanjem in usposabljanjem, zahtevanima v državi članici gostiteljici, lahko pristojni organi določijo dopolnilne ukrepe za premostitev teh razlik.

---

(1)  UL C 230, 13.7.2020.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 8. julija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Törvényszék – Madžarska) – Pharma Expressz Szolgáltató és Kereskedelmi Kft/Országos Gyógyszerészeti és Élelmezés-egészségügyi Intézet

(Zadeva C-178/20) (1)

(Predhodno odločanje - Prosti pretok blaga - Zdravila za uporabo v humani medicini - Direktiva 2001/83/ES - Člen 5(1), člen 6(1) in členi od 70 do 73 - Zdravila, odobrena v prvi državi članici - Razvrstitev med zdravila, ki se izdajajo brez recepta - Prodaja v lekarnah druge države članice brez dovoljenja za promet v tej državi - Nacionalna zakonodaja, v skladu s katero se zahtevata uradna obvestitev pristojnega organa in izjava tega organa o uporabi tega zdravila - Člen 34 PDEU - Količinska omejitev)

(2021/C 338/09)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Pharma Expressz Szolgáltató és Kereskedelmi Kft

Tožena stranka: Országos Gyógyszerészeti és Élelmezés-egészségügyi Intézet

Izrek

1.

Člene od 70 do 73 Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2012/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012, v povezavi s členom 5(1) in členom 6(1) te direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2012/26 je treba razlagati tako, da – s pridržkom uveljavljanja odstopanja iz tega člena 5(1) – nasprotujejo temu, da se zdravilo, ki se lahko v eni državi članici izdaja brez zdravniškega recepta, šteje za zdravilo, ki se lahko brez zdravniškega recepta izdaja tudi v drugi državi članici, če v tej drugi državi članici za to zdravilo ni bilo izdano dovoljenje za promet in to zdravilo ni bilo razvrščeno.

2.

Nacionalni ukrep za prenos člena 5(1) Direktive 2001/83, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2012/26, v skladu s katerim se za izdajo zdravila, za katero ni izdano dovoljenje za promet, zahtevata zdravniški recept in izjava organa, pristojnega na področju zdravstva, da se zagotovi spoštovanje pogojev iz te določbe, ne pomeni količinske omejitve niti ukrepa z enakim učinkom v smislu člena 34 PDEU.

---

(1)  UL C 279, 24.8.2020.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 8. julija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Lietuvos Aukščiausiasis Teismas – Litva) – „Sanresa“ UAB/Aplinkos apsaugos departamentas prie Aplinkos ministerijos

(Zadeva C-295/20) (1)

(Predhodno odločanje - Javna naročila - Oddaja javnega naročila storitev obdelave odpadkov - Direktiva 2014/24/EU - Člena 58 in 70 - Opredelitev obveznosti izvajalca, da ima predhodno pisno soglasje za čezmejno pošiljanje odpadkov - Pogoj za izvedbo naročila)

(2021/C 338/10)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka:„Sanresa“ UAB

Tožena stranka: Aplinkos apsaugos departamentas prie Aplinkos ministerijos

Ob udeležbi:„Toksika“ UAB, „Žalvaris“ UAB, „Palemono keramikos gamykla“ AB, „Ekometrija“ UAB

Izrek

1.

Člen 18(2) ter člena 58 in 70 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES je treba razlagati tako, da je v okviru postopka oddaje javnega naročila storitev ravnanja z odpadki obveznost gospodarskega subjekta, ki želi poslati odpadke iz ene države članice v drugo državo, da mora v skladu s členom 2, točka 35, in členom 3 Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov imeti soglasje pristojnih organov zadevnih držav članic, pogoj za izvedbo tega naročila.

2.	Člen 70 Direktive 2014/24 v povezavi s členom 18(1) te direktive je treba razlagati tako, da nasprotuje zavrnitvi ponudbe ponudnika zgolj zato, ker ta ob oddaji ponudbe ni predložil dokaza, da izpolnjuje pogoj za izvedbo zadevnega naročila.

---

(1)  UL C 329, 5.10.2020.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank van eerste aanleg Oost-Vlaanderen, Afdeling Gent (Belgija) 27. maja 2021 – The Escape Center BVBA/Belgische Staat

(Zadeva C-330/21)

(2021/C 338/11)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank van eerste aanleg Oost-Vlaanderen, Afdeling Gent

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: The Escape Center BVBA

Tožena stranka: Belgische Staat

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 98(2) Direktive 2006/112 (1) v povezavi s Prilogo III, točka 14, te direktive razlagati tako, da spada pravica do uporabe športnih objektov v okvir nižje stopnje DDV le, če se pri tem ne nudi posamičnega ali skupinskega vodenja?

---

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).

Predlog za sprejetej predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal de commerce de Paris (Francija) 2. junija 2021 – AA, BB, žena AA, Groupe AA SNC, SI, AM, RH, RT, OE, MD, CJ, MI, Brouard-Daude SCP, ki jo zastopa Me Xavier Brouard kot stečajni upravitelj Groupe AA SNC/Allianz Bank SA, Allianz France SA, pravna naslednica Métropole SA, Abitbol & Rousselet SCP, ki jo zastopa Me Frédéric Abitbol kot stečajni upravitelj Groupe AA SNC, BDR & Associés, ki jo zastopa Xavier Brouard kot stečajni upravitelj Groupe AA SNC, SELAFA MJA, ki jo zastopa Me Jérôme Pierrel kot stečajni upravitelj AA, SELARL Axym, ki jo zastopa Me Didier Courtoux kot stečajni upravitelj AA, Bibus SA, nekdanja Matinvest, Allianz I.A.R.D. SA, pravna naslednica Métropole SA

(Zadeva C-344/21)

(2021/C 338/12)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de commerce de Paris

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: AA, BB, žena AA, Groupe AA SNC, SI, AM, RH, RT, OE, MD, CJ, MI, Brouard-Daude SCP, ki jo zastopa Me Xavier Brouard kot stečajni upravitelj Groupe AA SNC

Tožene stranke: Allianz Bank SA, Allianz France SA, pravna naslednica Métropole SA, Abitbol & Rousselet SCP, ki jo zastopa Me Frédéric Abitbol kot stečajni upravitelj Groupe AA SNC, BDR & Associés, ki jo zastopa Xavier Brouard kot stečajni upravitelj Groupe AA SNC, SELAFA MJA, ki jo zastopa Me Jérôme Pierrel kot stečajni upravitelj AA, SELARL Axym, ki jo zastopa Me Didier Courtoux kot stečajni upravitelj AA, Bibus SA, nekdanja Matinvest, Allianz I.A.R.D. SA, pravna naslednica Métropole SA

Vprašanja za predhodno odločanje

—

Ali je treba pravila o nadzoru koncentracij, določena v uredbah št. 4064/89 (1) in št. 139/2004 (2), razlagati tako, da je treba koncentracijo, izvedeno v nasprotju z obveznostjo predhodne priglasitve in zadržanja, opredeliti kot nepriglašeno koncentracijo, in če je tako, kakšne so pravne posledice nepriglasitve za pravne akte, ki so bili pozneje sprejeti na podlagi te prve koncentracije? Natančneje, ali je treba nepriglašeno koncentracijo šteti za „nezdružljivo“ v smislu uredb št. 4064/89 in št. 139/2004?

—	Ali je treba člen 3(5)(a) uredb št. 4064/89 in št. 139/2004 razlagati tako, da to, da ima kreditna ali finančna ustanova ali zavarovalniška družba v lasti vrednostne papirje v obdobju, daljšem od enega leta, brez odobritve Komisije, pomeni nezdružljivo koncentracijo?

—	Kakšne pravne posledice člen 3(5)(a) uredb št. 4064/89 in št. 139/2004 povezuje s tem, da kreditne in druge finančne ustanove ali zavarovalniške družbe kršijo obveznost, po kateri bi morale pri Komisiji zahtevati podaljšanje enoletnega obdobja za posedovanje vrednostnih papirjev?

—

Ali je treba spoštovanje splošnega načela pravne varnosti razlagati tako, da omejuje izpodbijanje nezakonitih transakcij glede na evropsko zakonodajo, če je do nezakonitosti prišlo pred zelo dolgim časom in če so fizične in pravne osebe subjektivne pravice utemeljile na nezakonitih dejanjih? Če je tako, ali je glede ugotovljenih kršitev evropskega prava mogoče vložiti odškodninske tožbe proti odgovornim za nezakonitost?

—	Ali je treba sodno prakso Sodišča Evropske unije o nepogodbeni odgovornosti držav članic razlagati tako, da ima država, katere državna finančna institucija povzroči kršitev evropskega prava, obveznost, da žrtvam nezakonitosti povrne škodo pod običajnimi pogoji, predvidenimi v evropskem pravu?

—

Ali je treba člen 108(3) PDEU razlagati tako, da je bilo mogoče pred sodbo Stardust Marine selektivno posojilo po ugodnejši obrestni meri, katerega posledica je prednost glede na običajne tržne razmere, šteti za organsko pridobljeno iz „državnih sredstev“, ker ga je dodelilo podjetje v državni lasti, ne da bi bilo treba preveriti, ali ga je bilo mogoče funkcionalno pripisati državi?

—

Ali morajo sodišča, ki meritorno odločajo o zadevi, zaradi dolžnosti lojalnega sodelovanja držav članic na podlagi člena 4(3) PEU v povezavi s polnim učinkom in neposrednim učinkom člena 88(3) [Pogodbe ES, postal člen 108(3) PDEU], po uradni dolžnosti ugotoviti in po potrebi razglasiti za nezakonito vsako državno pomoč, ki ni bila priglašena Komisiji?

—	Kakšne so pravne posledice nepriglasitve državne pomoči Evropski komisiji v nasprotju s členom 108(3) PDEU, zlasti glede veljavnosti pridobitev, ki jih je bilo mogoče doseči s to državno pomočjo?

—	Ali je treba člen 108(3) PDEU razlagati tako, da dejstvo, da javna kreditna institucija zbere svoj kapital v velikem obsegu v selektivno korist druge banke, pomeni državno pomoč?

—

Ali je treba člen 101 PDEU, kakor ga razlaga Sodišče Evropske unije v sodni praksi v zvezi z ALLIANZ HUNGARIA, razlagati tako, da sporazum, ki ga je pooblaščenec sklenil z drugimi podjetji in katerega posledica je kršitev pravne obveznosti, pomeni omejevanje konkurence zaradi cilja, ker francosko nacionalno pravo pooblaščencu prepoveduje, da pridobi blago, ki ga je dolžan prodati, ter mu nalaga obveznost lojalnosti in obveznost zagotavljanja informacij svojemu pooblastitelju oziroma pooblastiteljem?

—	Ali gre za kršitev člena 101 PDEU, če je sporazum med podjetji pripomogel, da so se Evropski komisiji prikrile informacije glede obveznosti (zlasti priglasitve) na področju koncentracij, ki jih imajo podjetja oziroma nekatera med njimi?

—	Ali gre za kršitev člena 101 PDEU, če so podjetja z medsebojnim sporazumom Evropski komisiji zavestno prikrila informacije o obveznostih (zlasti priglasitve) na področju koncentracij in državnih pomoči, ki jih imajo podjetja?

—	Ali gre za kršitev člena 101 PDEU, če je bil cilj oziroma posledica sporazuma zlasti to, da državna pomoč ni bila ustrezno priglašena Evropski komisiji?

—	Ali je treba člen 3 Direktive 2014/104/EU (3) razlagati tako, da je „popolna odškodnina“, ki jo določa, v obravnavani zadevi enakovredna trenutni borzni vrednosti družbe Adidas?

—

Ali je treba ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v obravnavani zadevi člen 10 Direktive 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije, oziroma načelo učinkovitosti, ki je v njem izraženo, razlagati tako, da je treba šteti, da je pravica do povračila škode, nastale zaradi kršitev člena 101 PDEU, ki so jih prijavile tožeče stranke, zastarala?

—

Ker se ta direktiva ne uporablja za kršitve določb prava Unije na področju koncentracij in državnih pomoči, katera pravila evropskega prava bi bilo treba uporabiti v zvezi z morebitnim zastaranjem pravice do povračila škode in kako bi jih bilo treba razlagati glede na upoštevna dejstva v obravnavani zadevi?

---

(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (UL 1989, L 395, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL 2004, L 24, str. 1).

(3)  Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL 2014, L 349, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Spetsializiran nakazatelen sad (Bolgarija) 4. junija 2021 – Kazenski postopek zoper DD

(Zadeva C-347/21)

(2021/C 338/13)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Spetsializiran nakazatelen sad

Obtoženec

DD

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je pravica do osebne navzočnosti obtoženca na podlagi člena 8(1) v povezavi s členom 10(1) in uvodno izjavo 44 Direktive 2016/343 (1) varovana, če je bila na ločenem naroku zaslišana priča v nenavzočnosti obtoženca, obtožencu pa se je omogočilo, da to pričo zasliši na naslednjem naroku, a je izjavil, da nima vprašanj, oziroma ali je zaradi varstva pravice do osebne navzočnosti treba v celoti ponovno opraviti to zaslišanje, vključno s ponovitvijo vprašanj drugih udeležencev, ki so bili navzoči pri prvem zaslišanju?

Ali je pravica do obrambe po odvetniku na podlagi člena 3(1) v povezavi s členom 12(1) Direktive 2013/48 (2) varovana, če sta bili na dveh ločenih narokih v nenavzočnosti odvetnika zaslišani dve priči, odvetniku pa se je omogočilo, da ti priči zasliši na naslednjem naroku, oziroma ali je zaradi varstva pravice do obrambe po odvetniku treba v celoti ponovno opraviti ti zaslišanji, vključno z vprašanji drugih udeležencev iz prvega zaslišanja, odvetniku, ki na obeh predhodnih narokih ni bil navzoč, pa omogočiti, da postavi svoja vprašanja?

---

(1)  Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL 2016, L 65, str. 1).

(2)  Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL 2013, L 294, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Spetsializiran nakazatelen sad (Bolgarija) 4. junija 2021 – Kazenski postopek zoper HYA in druge

(Zadeva C-348/21)

(2021/C 338/14)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Spetsializiran nakazatelen sad

Obtoženci v postopku v glavni stvari

HYA in drugi

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je s členoma 8(1) in 6(1) v povezavi z uvodnima izjavama 33 in 34 Direktive 2016/343 (1) ter členom 47(2) Listine združljiv nacionalni zakon, v skladu s katerim pravica obtoženca do udeležbe v postopku šteje za zagotovljeno in velja, da je tožilstvo pravilno izpolnilo svojo obveznost dokazati krivdo obtoženca, če so v sodni fazi kazenskega postopka uporabljene izpovedbe prič iz predkazenskega postopka, ko teh prič iz objektivnih razlogov ni mogoče zaslišati v sodni fazi postopka, pri čemer je te priče zaslišal le organ kazenskega pregona brez sodelovanja obrambe, vendar pred sodnikom; organ kazenskega pregona pa bi že v predkazenskem postopku lahko omogočil sodelovanje obrambe pri tem zaslišanju, vendar tega ni storil?

---

(1)  Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL 2016, L 65, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Spetsializiran nakazatelen sad (Bolgarija) 4. junija 2021 – Kazenski postopek zoper HYA in druge

(Zadeva C-349/21)

(2021/C 338/15)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Spetsializiran nakazatelen sad

Obtoženci v postopku v glavni stvari

HYA in drugi

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je praksa nacionalnih sodišč v kazenskih postopkih, v skladu s katero sodišče dovoli nadzor, snemanje in shranjevanje telefonskih pogovorov osumljencev z vnaprej pripravljenim splošnim vzorcem besedila, v katerem je brez vsakršne individualizacije zgolj navedeno, da so bile zakonske določbe spoštovane, združljiva s členom 15(1) v povezavi s členom 5(1) in uvodno izjavo 11 Direktive 2002/58 (1)?

Če je odgovor nikalen: ali je v nasprotju s pravom Unije, če se nacionalno pravo razlaga tako, da se informacije, pridobljene na podlagi takega dovoljenja, uporabijo za dokazovanje obtožbe?

---

(1)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 514).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Spetsializiran nakazatelen sad (Bolgarija) 4. junija 2021 – Kazenski postopek

(Zadeva C-350/21)

(2021/C 338/16)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Spetsializiran nakazatelen sad

Predlagateljica

Spetsializirana prokuratura

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je nacionalni zakon (člen 251b(1) Zakon za elektronnite saobshtenia (zakon o elektronskih komunikacijah)), ki za boj proti hujšim kaznivim dejanjem določa splošno in neselektivno hrambo vseh podatkov o prometu (podatkov o prometu in podatkov o lokaciji uporabnikov elektronskih komunikacijskih sredstev) za obdobje šestih mesecev, skladen s členom 15(1) v povezavi s členom 5(1) in uvodno izjavo 11 Direktive 2002/58/ES (1), v kolikor so v nacionalnem zakonu predvidena določena jamstva?

Ali je nacionalni zakon (člen 159a Nakazatelno-protsesualen kodeks (zakonik o kazenskem postopku)), ki dostopa do podatkov o prometu ne omejuje na to, kar je nujno potrebno, in za osebe, za katere imajo organi kazenskega pregona dostop do podatkov o prometu, ne določa pravice, da so o tem obveščene, če to ne ovira kazenskega postopka, oziroma ne določa pravnega sredstva zoper neupravičen dostop, v skladu s členom 15(1) v povezavi s členom 5(1) in uvodno izjavo 11 Direktive 2002/58/ES?

---

(1)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 514).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Justice de paix du canton de Forest (Belgija) 4. junija 2021 – ZG/Beobank SA

(Zadeva C-351/21)

(2021/C 338/17)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Justice de paix du canton de Forest

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ZG

Tožena stranka: Beobank SA

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali v skladu s členom 38(1)(a) Direktive 2007/64/ES (1) za ponudnika storitev pri zagotavljanju „informacij v zvezi s prejemnikom plačila“ velja obveznost prizadevanja ali obveznost rezultata?

2.	Ali „informacije v zvezi s prejemnikom plačila“ iz navedene določbe zajemajo podatke, na podlagi katerih je mogoče identificirati fizično ali pravno osebo, ki je prejela plačilo?

---

(1)  Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL 2007, L 319, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Belgija) 9. junija 2021 – Tilman SA/Unilever Supply Chain Company AG

(Zadeva C-358/21)

(2021/C 338/18)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranki v postopku v glavni stvari

Vložnica kasacijske pritožbe: Tilman SA

Nasprotna stranka: Unilever Supply Chain Company AG

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali so pogoji iz člena 23(1)(a) in (2) Konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisane v Luganu 30. oktobra 2007, izpolnjeni, kadar je dogovor o pristojnosti vsebovan v splošnih pogojih, na katere pisno sklenjena pogodba napotuje z navedbo hiperpovezave na spletno mesto, z dostopom do katerega se je mogoče z navedenimi splošnimi pogoji seznaniti, jih prenesti in natisniti, ne da bi bila stranka, proti kateri se ta dogovor uveljavlja, pozvana, da te splošne pogoje sprejme, tako da obkljuka okence na navedenem spletnem mestu?

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2021 – HTTS/Svet

(Zadeva T-692/15 RENV) (1)

(Nepogodbena odgovornost - Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi proti Iranu - Seznam oseb, subjektov in organov, proti katerim je bila uvedena zamrznitev sredstev in gospodarskih virov - Dovolj resna kršitev pravila, ki daje pravice posameznikom)

(2021/C 338/19)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: HTTS Hanseatic Trade Trust & Shipping GmbH (Hamburg, Nemčija) (zastopnik: M. Schlingmann, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika J.-P. Hix in M. Bishop, agenta)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Evropska komisija (zastopniki: R. Tricot, C. Hödlmayr, J. Roberti di Sarsina in M. Kellerbauer, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi členov 268 in 340 PDEU za povračilo škode, ki naj bi tožeči stranki nastala s tem, da je bilo njeno ime, prvič, z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 668/2010 z dne 26. julija 2010 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2010, L 195, str. 25) vključeno v Prilogo V k Uredbi Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2007, L 103, str. 1) in, drugič, z Uredbo Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe št. 423/2007 (UL 2010, L 281, str. 1) v Prilogo VIII k Uredbi št. 961/2010.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba HTTS Hanseatic Trade Trust & Shipping GmbH nosi svoje stroške in stroške, ki so nastali Svetu Evropske unije v tem postopku ter v postopku v zadevi T-692/15.

3.	Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka C-123/18 P.

4.	Evropska komisija nosi svoje stroške v tem postopku, v postopku v zadevi T-692/15 in v postopku C-123/18 P.

---

(1)  UL C 59, 15.2.2016.

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2021 – HM/Komisija

(Zadeva T-587/16 RENV) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Zaposlovanje - Razpis natečaja EPSO/AST-SC/03/15 - Nepripustitev k opravljanju ocenjevalnih preizkusov - Zahteva za pregled - Zavrnitev posredovanja te zahteve komisiji javnega natečaja zaradi prepoznosti - Razdelitev pristojnosti med EPSO in natečajno komisijo - Pravni interes)

(2021/C 338/20)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: HM (zastopnik: H. Tettenborn, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: T. Bohr in G. Gattinara, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) z dne 17. avgusta 2015, da se ne upošteva zahteva za pregled odločbe komisije, da se tožeče stranke ne pripusti na naslednjo stopnjo natečaja EPSO/AST-SC/03/15-3

Izrek

1.	Odločba Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) z dne 17. avgusta 2015, da se ne upošteva zahteva za pregled odločbe komisije, da se tožeče stranke ne pripusti na naslednjo stopnjo natečaja EPSO/AST-SC/03/15-3, se razglasi za nično.

2.	Evropska komisija nosi stroške prvotnega postopka pred Sodiščem za uslužbence Evropske unije (F-17/16) in Splošnim sodiščem (T-587/16), postopka pred Sodiščem v zadevi C-70/19 P ter tega postopka ponovnega razsojanja (T-587/16 RENV).

---

(1)  UL C 191, 30.5.2016 (zadeva sprva vpisana pri Sodišču za uslužbence Evropske unije pod številko F-17/16 in prenesena na Splošno sodišče Evropske unije dne 1.9.2016).

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2021 – Bateni/Svet

(Zadeva T-455/17) (1)

(Nepogodbena odgovornost - Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi proti Iranu - Seznam oseb in subjektov, za katere se uporablja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov - Pristojnost Splošnega sodišča - Zastaranje - Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice)

(2021/C 338/21)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Naser Bateni (Hamburg, Nemčija) (zastopnik: M. Schlingmann, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: J.-P. Hix in M. Bishop, agenta)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Evropska komisija (zastopniki: C. Hödlmayr, J. Roberti di Sarsina in M. Kellerbauer, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi členov 268 in 340 PDEU za prejem povračila škode, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi uvrstitve njenega imena na sezname, ki so, prvič, v Prilogi II k Sklepu Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL 2010, L 195, str. 39), in sicer na podlagi Sklepa Sveta 2011/783/SZVP z dne 1. decembra 2011 o spremembi Sklepa 2010/413 (UL 2011, L 319, str. 71), in v Prilogi VIII k Uredbi Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL 2010, L 281, str. 1), in sicer na podlagi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1245/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL 2011, L 319, str. 11), drugič, v Prilogi IX k Uredbi Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL 2012, L 88, str. 1), ter tretjič, v Prilogi k Sklepu Sveta 2013/661/SZVP z dne 15. novembra 2013 o spremembi Sklepa 2010/413 (UL 2013, L 306, str. 18) in v Prilogi k Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 1154/2013 z dne 15. novembra 2013 o izvajanju Uredbe št. 267/2012 (UL 2013, L 306, str. 3).

Izrek

1.	Tožba se delno zavrže kot nedopustna in delno zavrne kot neutemeljena.

2.	N. Bateni nosi svoje stroške in stroške Sveta Evropske unije.

3.	Evropska komisija nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 300, 11.9.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 14. julija 2021 – Nike European Operations Netherlands in Converse Netherlands/Komisija

(Zadeva T-648/19) (1)

(Državne pomoči - Pomoč, ki jo Nizozemska izvedla v korist družbe Nike - Davčna stališča (tax rulings) - Sklep o začetku formalnega postopka preiskave - Neodvisno tržno načelo - Prednost - Selektivnost - Enako obravnavanje - Dobro upravljanje - Nezadosten predhodni pregled - Resne težave - Obveznost obrazložitve)

(2021/C 338/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Nike European Operations Netherlands BV (Hilversum, Nizozemska), Converse Netherlands BV (Amsterdam, Nizozemska) (zastopnika: R. Martens in D. Colgan, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: P.-J. Loewenthal in S. Noë, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Komisije C(2019) 6 final z dne 10. januarja 2019 v zvezi z državno pomočjo SA.51284 (2018/NN) – Nizozemska – Domnevna državna pomoč družbi Nike, s katerim je bil začet formalni postopek preiskave iz člena 108(2) PDEU.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbama Nike European Operations Netherlands BV in Converse Netherlands BV se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 413, 9.12.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2021– Irish Wind Farmers’ Association in drugi/Komisija

(Zadeva T-680/19) (1)

(Državne pomoči - Sektor energije - Irska zakonodaja o davku na nepremičnine za podjetja - Metoda za izračun zneska davka, ki ga dolgujejo proizvajalci električne energije iz fosilnih goriv - Pritožba upravljavcev polj vetrnih elektrarn - Sklep o ugotovitvi neobstoja državne pomoči - Neuvedba formalnega postopka preiskave - Resne težave - Postopkovne pravice zainteresiranih strank)

(2021/C 338/23)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Irish Wind Farmers’ Association Clg (Kilkenny, Irska), Carrons Windfarm Ltd (Shanagolden, Irska), Foyle Windfarm Ltd (Dublin, Irska), Greenoge Windfarm Ltd (Bunclody, Irska) (zastopniki: M. Segura Catalán in M. Clayton, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: K. Herrmann in S. Noë, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2019) 5257 final z dne 9. julija 2019 o državni pomoči SA.44671 (2019/NN) – Irska.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 423, 16.12.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2021 – ID/ESZD

(Zadeva T-28/20) (1)

(Javni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenci - Odločba o odpovedi delovnega razmerja pred koncem poskusne dobe - Očitna neustreznost - Neustrezno ravnanje - Člen 84 PZDU)

(2021/C 338/24)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ID (zastopnik: C. Bernard-Glanz, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska služba za zunanje delovanje (zastopnika: S. Marquardt in R. Spáč, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za, prvič, razglasitev ničnosti odločbe ESZD z dne 6. marca 2019 odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke pred koncem poskusne dobe, in drugič, za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi te odločbe.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Osebi ID se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 95, 23.3.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2021 – Frommer/EUIPO – Minerva (I-cosmetics)

(Zadeva T-205/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za razveljavitev - Besedna znamka Evropske unije I-cosmetics - Resna in dejanska uporaba znamke - Člen 51(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009 [postal člen 58(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001])

(2021/C 338/25)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Angela Frommer (Unterschleißheim, Nemčija) (zastopnik: F. Remmertz, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: J. Ivanauskas in V. Ruzek, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Minerva GmbH (München, Nemčija) (zastopnik: R. Dissmann, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 10. februarja 2020 (zadeva R 675/2019-2) v zvezi s postopkom za razveljavitev med družbo Minerva in Angelo Frommer.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Angela Frommer nosi svoje stroške in stroške Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

3.	Družba Minerva GmbH nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 201, 15.6.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2021 – Micron Technology/EUIPO (INTELLIGENCE, ACCELERATED)

(Zadeva T-386/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije INTELLIGENCE, ACCELERATED - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2021/C 338/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Micron Technology, Inc. (Boise, Idaho, Združene države) (zastopnik: M. Edenborough, QC)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: L. Rampini in V. Ruzek, agenta)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 6. aprila 2020 (zadeva R 2873/2019-1) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka INTELLIGENCE, ACCELERATED kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Micron Technology, Inc., se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 271, 17.8.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2021 – S. Tous/EUIPO – Zhejiang China-Best Import & Export (Svetilka)

(Zadeva T-492/20) (1)

(Model Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Registriran model Skupnosti, ki upodablja svetilko - Prejšnje figurativne znamke Evropske unije, ki upodabljajo plišastega medvedka - Razlogi za ničnost - Člen 25(1)(b) in (e) Uredbe (ES) št. 6/2002)

(2021/C 338/27)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: S. Tous, SL (Manresa, Španija) (zastopnika: D. Gómez Sánchez in J. Gracia Albero, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: A. Söder, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Zhejiang China-Best Import & Export Co. Ltd (Hangzhou, Kitajska)

Predmet

Tožba zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 26. maja 2020 (zadeva R 1553/2019-3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama S. Tous in Zhejiang China-Best Import & Export.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi S. Tous, SL, se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 313, 21.9.2020.

Sklep podpredsednika Splošnega sodišča z dne 2. julija 2021 – Bourel in drugi/Komisija

(Zadeva T-777/19 R)

(Začasna odredba - Državne pomoči - Gradnja vetrnih elektrarn - Individualni ukrepi pomoči, ki jih je Francija dodelila več vetrnim elektrarnam na morju - Sklep, s katerim so bile pomoči razglašene za združljive z notranjim trgom - Začetek del - Predlog za izdajo začasnih odredb - Neobstoj nujnosti)

(2021/C 338/28)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: David Bourel (Pléneuf-Val-André, Francija) in 5 drugih tožečih strank, katerih imena so v prilogi k sklepu (zastopnik: M. Le Berre, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Stromsky in A. Bouchagiar, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU, zlasti za odlog izvršitve Sklepa Komisije C(2019) 5498 final z dne 26. julija 2019, s katerim je ta sklenila, da ne bo nasprotovala pomočem več vetrnim elektrarnam na morju, ki jih je priglasila Francoska republika.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

Sklep Splošnega sodišča z dne 25. junija 2021 – OM/Komisija

(Zadeva T-728/20) (1)

(Ničnostna tožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Socialna varnost - RCAM - Nadomestilo za stroške zdravljenja - Zavrnitev zahteve - Zavrnitev pritožbe - Nadomestitev obrazložitve - Vložitev druge pritožbe - Pritožbeni rok - Nedopustnost)

(2021/C 338/29)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: OM (zastopnik: N. de Montigny, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: L. Hohenecker in L. Vernier, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti, prvič, sklepov Urada za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) Komisije z dne 9. in 17. septembra 2019, s katerima je bilo zavrnjeno nadomestilo za stroške za zdravstvene analize tožeče stranke, in drugič, sklepa z dne 23. marca 2020 o zavrnitvi pritožbe, ki jo je slednja vložila zoper te sklepe.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna..

2.	Družbi OM se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 53, 15.2.2021.

Sklep Splošnega sodišča z dne 8. julija 2021 – Mendes de Almeida/Svet

(Zadeva T-75/21) (1)

(Ničnostna tožba - Pravo institucij - Okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva - Uredba (EU) 2017/1939 - Imenovanje evropskih tožilcev Evropskega javnega tožilstva - Imenovanje enega od kandidatov, ki ga je določila Portugalska - Rok za vložitev tožbe - Izhodišče - Nedopustnost)

(2021/C 338/30)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Ana Carla Mendes de Almeida (Sobreda, Portugalska) (zastopnika: R. Leandro Vasconcelos in M. Marques de Carvalho, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopniki: K. Pleśniak, R. Meyer, K. Kouri in J. Gil, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2020/1117 z dne 27. julija 2020 o imenovanju evropskih tožilcev Evropskega javnega tožilstva (UL 2020, L 244, str. 18) v delu, v katerem je za evropskega tožilca Evropskega javnega tožilstva kot začasni uslužbenec razreda AD 13 za nepodaljšljivo obdobje treh let od 29. julija 2020 imenovan J. E. Moreira Alves d’Oliveira Guerra.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	O predlogu za obravnavanje po hitrem postopku ni treba odločati.

3.	O nasprotnem zahtevku Sveta ni treba odločati.

4.	Ani Carli Mendes de Almeida se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 128, 12.4.2021.

Tožba, vložena 21. junija 2021 – Nemčija/Komisija

(Zadeva T-349/21)

(2021/C 338/31)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: J. Möller in R. Kanitz)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep Komisije (EU) 2021/534 z dne 24. marca 2021 o določitvi v skladu s členom 39(1) Direktive 2014/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ali je ukrep, ki ga je sprejela Nemčija za prepoved dajanja na trg modela dvigala, ki ga proizvaja družba Orona, upravičen ali ne, (1) razglasi za ničen;

—	Komisiji naloži stroške postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev Direktive 95/16/ES, Priloga I, del 2.2, v povezavi s harmoniziranim standardom EN 81-1, ker ni upoštevala pomena zahteve navpične razdalje od strehe kabine do stropa jaška — Komisija ni upoštevala pomena navpične razdalje od strehe kabine do stropa jaška, ki je predpisana s harmoniziranim standardom EN 81-1 v prvotni različici, v aktualni različici (EN 81-20) pa še celo poudarjena. Izpodbijani sklep najprej v bistvu ni upošteval izmere najmanjše navpične razdalje. Po mnenju Komisije za oceno bistvenih varnostnih in zdravstvenih zahtev, v skladu z določbami Direktive 95/16/ES, primarno poleg tega ni odločilna ta navpična razdalja, temveč volumen pribežališča nad kabino dvigala. Poleg tega je Komisija napačno primerjala zahteve glede pribežališča in prostega prostora v jašku, s tistimi v kabini.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev Direktive 95/16/ES, Priloga I, del 2.2, v povezavi s harmoniziranim standardom EN 81-1, zaradi napačne ocene scenarijev nesreč, pomembnih za presojo — Komisija je napačno ocenila zahteve v skladu s Prilogo I, del 2.2, Direktive 95/16/ES glede izključitve nevarnosti trčenja, ker se je v točki 55 obrazložitve izpodbijanega sklepa sklicevala zgolj na izpad redundantne zavore kot merodajni scenarij nesreče.

3.

Tretji tožbeni razlog: napačno ugotovljeno dejansko stanje zaradi neupoštevanja pomena časa, ki je potreben za to, da se poišče varen položaj in tveganja nekontroliranega premikanja kabine navzgor — Komisija v svoji celoviti oceni v točkah od 55 do 57 obrazložitve izpodbijanega sklepa utemeljuje z nevarnostjo in verjetnostjo, da nastopi nenadzorovano premikanje kabine navzgor, kar ni točno.

4.	Četrti tožbeni razlog: napačna ugotovitev dejanskega stanja in njegova presoja, ker je prevzela napačno predstavitev iz študije družbe Conformance — Komisija je za svojo odločitev upoštevala napačno splošno primerjavo iz študije družbe Conformance.

5.

Peti tožbeni razlog: kršitev dokaznih pravil in člena 5(2) Direktive 95/16/ES — Komisija v svojem sklepu ni v zadostni meri upoštevala, da dokazi, ki jih je predložil proizvajalec glede skladnosti, v bistvenem niso celoviti. Iz preudarkov poleg tega izhaja, da Komisija pri dokaznem bremenu ni v zadostni meri upoštevala organa za nadzor trga, če je pri odstopanju od standarda sporno ali bi bilo mogoče zahteve glede varnosti izpolniti z alternativno, enakovredno rešitvijo.

---

(1)  UL 2021, L 106, str. 60.

Tožba, vložena 25. junija 2021 – Hotel Cipriani/EUIPO – Altunis (CIPRIANI FOOD)

(Zadeva T-358/21)

(2021/C 338/32)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Hotel Cipriani (Benetke, Italija) (zastopniki: M. Rieger-Jansen, D. Op de Beeck in W. Pors, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Altunis-Trading, Gestão e Serviços, Lda (Funchal, Portugalska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije CIPRIANI FOOD – znamka Evropske unije št. 683250

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 27. aprila 2021 v zadevi R 1599/2020-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo v celoti razveljavi;

—	zahtevku za izbris v celoti ugodi in izpodbijano znamko Evropske unije razveljavi;

—	EUIPO in morebitni intervenientki naloži plačilo njunih stroškov postopka in stroškov tožeče stranke, ki zahteva izbris znamke.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009;

—	napačna ugotovitev odbora za pritožbe, da „izdelkov iz žitaric“ ni mogoče ustrezno dalje razdeliti.

Tožba, vložena 18. junija 2021 – ClientEarth/Komisija

(Zadeva T-359/21)

(2021/C 338/33)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ClientEarth AISBL (Bruselj, Belgija) (zastopnika: F. Logue, Solicitor, in J. Kenny, Barrister at Law)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi ničnost odločbe tožene stranke na podlagi molka z dne 9. aprila 2021 o zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov in informacij v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 (1) in Uredbo (ES) št. 1367/2006 (2), ki se nanašajo na, prvič, aktivni snovi mankozeb in cipermetrin, ter drugič, glasovanje držav članic v Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo v zvezi z izvedbenimi uredbami tožene stranke (EU) 2019/2094, (3) (EU) 2020/2087, (4) (EU) 2019/1589 (5) in (EU) 2018/1262, (6), ter

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlog in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en sam razlog, in sicer da tožena stranka ni podala obrazložitve, s čimer je kršila člen 8(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001, člen 41(2), tretja alinea, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 296(2) PDEU.

---

(1)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

(2)  Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL 2006, L 264, str. 13).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2094 z dne 29. novembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi benfluralin, dimoksistrobin, fluazinam, flutolanil, mankozeb, mekoprop-P, mepikvat, metiram, oksamil in piraklostrobin (UL 2019, L 317, str. 102).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2087 z dne 14. decembra 2020 o neobnovitvi odobritve aktivne snovi mankozeb v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (UL 2020, L 423, str. 50).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1589 z dne 26. septembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, beta-ciflutrin, bifenoks, klorotoluron, klofentezin, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dikamba, difenokonazol, diflubenzuron, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, lenacil, MCPA, MCPB, nikosulfuron, pikloram, prosulfokarb, piriproksifen, tiofanat-metil, triflusulfuron in tritosulfuron (UL 2019, L 248, str. 24).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1262 z dne 20. septembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobja odobritve aktivnih snovi 1-metilciklopropen, beta-ciflutrin, klorotalonil, klorotoluron, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dimetenamid-p, diuron, fludioksonil, flufenacet, flurtamon, fostiazat, indoksakarb, MCPA, MCPB, prosulfokarb, tiofanat-metil in tribenuron (UL 2018, L 238, str. 62).

Tožba, vložena 29. junija 2021 – Coinbase/EUIPO – bitFlyer (coinbase)

(Zadeva T-366/21)

(2021/C 338/34)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Coinbase, Inc. (San Francisco, Kalifornija, Združene države) (zastopnik: A. Nordemann, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: bitFlyer Inc. (Tokio, Japonska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: mednarodna registracija znamke coinbase, v kateri je imenovana Evropska unija – mednarodna registracija znamke, v kateri je imenovana Evropska unija, št. 1308 248

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 29. aprila 2021 v zadevi R 1751/2020-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov postopka.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 59(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 30. junija 2021 – Unimax Stationery/EUIPO – Mitsubishi Pencil (uni)

(Zadeva T-369/21)

(2021/C 338/35)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Unimax Stationery (Daman, Indija) (zastopnica: E. Amoah, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Mitsubishi Pencil Co. Ltd (Tokio, Japonska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije uni – znamka Evropske unije št. 6 920 615

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. aprila 2021 v zadevi R 1909/2020-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 59(1)(a) v povezavi s členom 7(1)(b) in (d) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 1. julija 2021 – Etablissements Nicolas/EUIPO – St. Nicolaus (NICOLAS)

(Zadeva T-373/21)

(2021/C 338/36)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Etablissements Nicolas (Thiais, Francija) (zastopnik: T. de Haan, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: St. Nicolaus a.s. (Liptovský Mikuláš, Slovaška)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije NICOLAS – znamka Evropske unije št. 6231 484

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 21. aprila 2021 v zadevi R 1195/2020-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO in intervenientki naloži plačilo stroškov, vključno s stroški, ki jih je tožeča stranka priglasila v zvezi s postopkom pred četrtim odborom za pritožbe pri Uradu.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 2. julija 2021 – Instituto Cervantes/Komisija

(Zadeva T-376/21)

(2021/C 338/37)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Instituto Cervantes (Madrid, Španija) (zastopnik: E. van Nuffel d’Heynsbroeck, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je tožba dopustna;

—

razglasi ničnost odločbe Evropske komisije o dodelitvi sklopa 3 (španski jezik) naročila, ki se nanaša na okvirne pogodbe za jezikovna izobraževanja za institucije, organe, urade in agencije Evropske unije (št. HR/2020/OP/0014), v prvi vrsti skupini CLL Centre de Langues-Allingua in v drugi vrsti tožeči stranki;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na neobstoj zadostne obrazložitve izpodbijane odločbe glede presoje kakovosti ponudb.

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na neobstoj primerjave kakovosti ponudb.

3.	Tretji tožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji, ki naj bi jo Komisija storila s tem, da je zavrnila elemente ponudbe, ki so bili dostopni prek spletne povezave, navedene v ponudbi, ne da bi preverila njihovo veljavnost.

4.	Četrti tožbeni razlog, naveden podredno, se nanaša na, prvič, neobstoj povezave med presojo kakovosti ponudbe tožeče stranke in njenim izpolnjevanjem meril 1.1 in 1.2, določenih v obvestilu o javnem naročilu, ter, drugič, kršitev načela preglednosti.

5.	Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev cilja vzpostavitve čim večje konkurence pri javnih naročilih.

Tožba, vložena 5. julija 2021 – Flybe/Komisija

(Zadeva T-380/21)

(2021/C 338/38)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Flybe Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: G. Peretz, QC, in D. Colgan, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

za delno ničen razglasi Sklep Evropske komisije z dne 23. aprila 2021, s katerim je odobrila sporazum o sprostitvi slotov, ki sta ga sklenili družbi British Airways in Flybe Limited, v zvezi z zadevo No COMP/M.6447 – IAG/BMI, tako da opombo 23 k izpodbijanemu sklepu v celoti razglasi za nično ali, alternativno, opombo 23 k izpodbijanemu sklepu spremeni in

—	ugotovi, da se tožeči stranki naloži plačilo stroškov, ki so ji nastali zaradi priprave in predložitve te tožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: Komisija je v okviru svoje razlage omejitev, določenih s sporazumom o sprostitvi slotov, napačno ugotovila dejansko stanje. Tožeča stranka trdi, da v sporazumu, ki sta ga izpogajali družbi British Airways in Flybe limited (prej Thyme OPCO Limited), nikjer ni navedeno, da mora ob prenosu slotov hkrati priti tudi do prenosa operativne licence. Tožeča stranka trdi, da se je Komisija s tem, da je v opombi 23 dodala besedilo „tj. skupaj s with Thyme’s OL“, torej motila glede tega, kaj naj bi bilo bistvo sporazuma.

2.

Drugi tožbeni razlog: Komisija ni ustrezno upoštevala zmožnosti tožeče stranke, da izpolni dodatno zahtevo za prenos zgolj korektivnih slotov v okviru trajnega poslovanja, kadar to vključuje prenos njene operativne licence, v nasprotju s tem, kar je mogoče na podlagi ureditve Združenega kraljestva glede licenc v letalstvu.

3.	Tretji tožbeni razlog: Komisija ni upoštevala dejanskega, ekonomskega in pravnega okvira sporazuma o sprostitvi slotov, iz katerega izhaja, da ni potrebno določiti zahteve glede prenosa operativne licence.

4.	Četrti tožbeni razlog: pristop Komisije je v nasprotju z načelom pravne varnosti. Tožeča stranka trdi, da zaveze podjetja International Consolidated Airlines Group ne vsebujejo zahteve glede prenosa korektivnih slotov.

5.	Peti tožbeni razlog: Komisija je kršila pravico tožeče stranke do izjave s tem, da je omejitev določila, ne da bi o njej prej razpravljala s tožečo stranko.

6.	Šesti tožbeni razlog: Komisija je kršila svojo obveznost obrazložitve. Tožeča stranka trdi, da Komisija ni navedla razlogov, iz katerih je za tožečo stranko določila omejitev, kar je v nasprotju z zahtevo, da so v pravnih aktih navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

Tožba, vložena 7. julija 2021 – Banque postale/EOR

(Zadeva T-383/21)

(2021/C 338/39)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: La Banque postale (Pariz, Francija) (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost sklepa št. SRB/ES/2021/22 z dne 14. aprila 2021 o izračunu predhodnih prispevkov v ESR za leto 2021 v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	na podlagi člena 277 PDEU ugotovi, da se ne uporabljajo naslednje določbe Uredbe EMR, Izvedbene uredbe in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe EMR; — členi 4(2), 6 in 7 Delegirane uredbe ter Priloga I k tej uredbi; — člen 4 Izvedbene uredbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev načela enakega obravnavanja, ker naj načini izračuna predhodnih prispevkov v ESR, določeni v Uredbi EMR in Delegirani uredbi, ne bi odražali dejanske velikosti in dejanskega tveganja institucij.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti,, ker naj bi mehanizem predhodnih prispevkov v ESR, določen v Uredbi EMR in Delegirani uredbi, temeljil na oceni, ki naj bi umetno poslabšala profil tveganja velikih francoskih institucij, kakršna je tožeča stranka, in torej vodil do nesorazmerno visokih prispevkov.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti, ker naj izračun zneska predhodnih prispevkov, določen v Uredbi EMR, Delegirani uredbi in Izvedbeni uredbi, na eni strani ne bi mogel biti natančno predviden dovolj zgodaj, in ker naj bi bil na drugi strani bolj kot od situacije in profila tveganja institucije odvisen od njenega relativnega položaja glede na druge institucije, ki plačujejo prispevke. Nazadnje, tožeča stranka meni, da Komisija ne bi smela biti odgovorna za določitev kazalnikov tveganja v okviru Delegirane uredbe, saj imajo ta merila izrazito strukturno in odločilno vlogo pri določanju zneskov prispevkov (člen 290 PDEU).

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja, ker naj izpodbijani sklep ne bi vseboval dovolj jasnih in popolnih elementov za utemeljitev in preveritev zneska dolgovanega prispevka.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev načela učinkovitega sodnega varstva. Tožeča stranka v podporo temu tožbenemu razlogu navaja tudi to, da naj izpodbijani sklep ne bi vseboval dovolj jasnih in popolnih elementov za utemeljitev in preveritev zneska dolgovanega prispevka.

6.

Šesti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve glede omejitve uporabe nepreklicnih zavez za plačilo, ker naj v izpodbijanem sklepu ne bi bilo jasno in podrobno navedeno, zakaj je potrebno na eni strani določiti zgornjo mejo uporabe nepreklicnih zavez za plačilo (v nadaljevanju: NZP) na 15 % in na drugi strani v zavarovanje sprejeti le gotovino.

7.	Sedmi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da sklicevanje EOR na tveganje procikličnosti in likvidnostno tveganje, da bi omejil uporabo NZP, ni utemeljeno, zlasti ob upoštevanju posebnih značilnosti NZP in načina njihove uporabe.

8.

Osmi tožbeni razlog: napačna uporaba prava. Tožeča stranka na eni strani trdi da se EOR opira na napačno razlago določb, ki omogočajo uporabo NZP, ker vsem institucijam nalaga enak ukrep na podlagi abstraktne analize, in na drugi strani, da EOR – ker je delež NZP sistematično in brez zadostne utemeljitve omejen na zakonski minimum – tem določbam jemlje polni učinek.

Tožba, vložena 7. julija 2021 – Confédération nationale du Crédit Mutuel in drugi/EOR

(Zadeva T-384/21)

(2021/C 338/40)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Confédération nationale du Crédit Mutuel (Pariz, Francija) in 26 drugih tožečih strank (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost sklepa št. SRB/ES/2021/22 z dne 14. aprila 2021 o izračunu predhodnih prispevkov v ESR za leto 2021 v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

—	na podlagi člena 277 PDEU ugotovi, da se ne uporabljajo naslednje določbe Uredbe EMR, Izvedbene uredbe in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe EMR; — členi 4(2), 6 in 7 Delegirane uredbe ter Priloga I k tej uredbi; — člen 4 Izvedbene uredbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo osem tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-383/21, Banque postale/EOR.

Tožba, vložena 7. julija 2021 – BPCE in drugi/EOR

(Zadeva T-385/21)

(2021/C 338/41)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: BPCE (Pariz, Francija) in 44 drugih tožečih strank (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost sklepa št. SRB/ES/2021/22 z dne 14. aprila 2021 o izračunu predhodnih prispevkov v ESR za leto 2021 v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

—	na podlagi člena 277 PDEU ugotovi, da se ne uporabljajo naslednje določbe Uredbe EMR, Izvedbene uredbe in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe EMR; — členi 4(2), 6 in 7 Delegirane uredbe ter Priloga I k tej uredbi; — člen 4 Izvedbene uredbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo osem tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-383/21, Banque postale/EOR.

Tožba, vložena 7. julija 2021 – Crédit agricole in Crédit agricole Corporate and Investment Bank proti Komisiji

(Zadeva T-386/21)

(2021/C 338/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Crédit agricole SA (Montrouge, Francija), Crédit agricole Corporate and Investment Bank (Montrouge) (zastopnika: D. Beard, Barrister, in C. Hutton, Solicitor)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	razglasi za ničen (v celoti ali delno) Sklep Evropske komisije z dne 28. aprila 2021 (C(2021) 2871);

—	razglasi za nično (v celoti ali delno) kazen, ki je bila naložena s sklepom Evropske komisije z dne 28. aprila 2021 (C(2021) 2871);

—	Evropski komisiji naloži, naj na podlagi člena 266 PDEU sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Splošnega sodišča;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov tožečih strank v zvezi s to tožbo in z vsemi nadaljnjimi stopnjami postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: Komisija naj bi s tem, da je ugotovila, da sta tožeči stranki sodelovali pri enotni in trajajoči kršitvi zaradi cilja, napačno uporabila pravo in napačno ugotovila dejansko stanje: — Komisija je napačno uporabila pravo in napačno ugotovila dejansko stanje s tem, da je ugotovila, da domnevne kategorije ravnanj, povezane z izmenjavo informacij, pomenijo kršitev zaradi cilja, ki lahko tvorijo zatrjevano enotno in trajajočo kršitev. — Komisija ni opravila potrebne analize, na podlagi katere bi lahko ugotovila kršitev zaradi cilja v zvezi z domnevnimi kategorijami ravnanj.

2.

Drugi tožbeni razlog: Komisija naj bi s tem, da je ugotovila, da sta tožeči stranki prispevali k splošnemu načrtu in da je domnevno sodelovanje tožečih strank bilo trajajoče, napačno uporabila pravo in napačno ugotovila dejansko stanje. — Komisija ni dokazala, da sta tožeči stranki prispevali k splošnemu načrtu, ali da sta vedeli zanj. — Komisija ni dokazala, da je prva ali druga tožeča stranka sodelovala pri trajajoči kršitvi.

3.

Tretji tožbeni razlog: Komisija naj bi s tem, da je domnevala, da je druga tožeča stranka bila seznanjena z nekaterimi informacijami, napačno uporabila pravo. — Komisija je napačno uporabila pravo in napačno ugotovila dejansko stanje s tem, da je domnevala, da so trgovci bili seznanjeni z vsemi informacijami, objavljenimi v klepetalnici Bloomberg, zgolj zato, ker so bili prijavljeni v to klepetalnico. Komisija je torej bodisi napačno razlagala obstoječo sodno prakso bodisi jo uporabila preveč široko.

4.

Četrti tožbeni razlog: Komisija naj bi pri izračunu zneska globe očitno napačno ugotovila dejansko stanje in očitno napačno uporabila pravo. — Komisija se je s tem, da ni izračunala vrednosti prodaje na podlagi zadnjega celotnega leta zatrjevane kršitve, nedopustno oddaljila od Smernic za določanje glob. — Komisija je s tem, da je določila množitelj za posebni odvračalni učinek, kršila načelo enakega obravnavanja. — Komisija se je s tem, da pri izračunu vrednosti prodaje ni uporabila najboljših razpoložljivih podatkov, nedopustno oddaljila od Smernic za določanje glob. — Komisija je pri ugotavljanju teže in olajševalnih okoliščin storila napake pri presoji. — Komisija je pri presoji trajanja zatrjevane kršitve očitno napačno ugotovila dejansko stanje.

Tožba, vložena 7. julija 2021 – Société générale in drugi/EOR

(Zadeva T-387/21)

(2021/C 338/43)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Société générale (Pariz, Francija), Crédit du Nord (Lille, Francija) in SG Option Europe (Puteaux, Francija) (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost sklepa št. SRB/ES/2021/22 z dne 14. aprila 2021 o izračunu predhodnih prispevkov v ESR za leto 2021 v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

—	na podlagi člena 277 PDEU ugotovi, da se ne uporabljajo naslednje določbe Uredbe EMR, Izvedbene uredbe in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe EMR; — členi 4(2), 6 in 7 Delegirane uredbe ter Priloga I k tej uredbi; — člen 4 Izvedbene uredbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo osem tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-383/21, Banque postale/EOR.

Tožba, vložena 7. julija 2021 – Crédit agricole in drugi/EOR

(Zadeva T-388/21)

(2021/C 338/44)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Crédit agricole SA (Montrouge, Francija) in 48 drugih tožečih strank (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost sklepa št. SRB/ES/2021/22 z dne 14. aprila 2021 o izračunu predhodnih prispevkov v ESR za leto 2021 v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

—	na podlagi člena 277 PDEU ugotovi, da se ne uporabljajo naslednje določbe Uredbe EMR, Izvedbene uredbe in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe EMR; — členi 4(2), 6 in 7 Delegirane uredbe ter Priloga I k tej uredbi; — člen 4 Izvedbene uredbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo osem tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-383/21, Banque postale/EOR.

Tožba, vložena 7. julija 2021 – BNP Paribas/EOR

(Zadeva T-397/21)

(2021/C 338/45)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: BNP Paribas (Pariz, Francija) (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost sklepa št. SRB/ES/2021/22 z dne 14. aprila 2021 o izračunu predhodnih prispevkov v ESR za leto 2021 v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	na podlagi člena 277 PDEU ugotovi, da se ne uporabljajo naslednje določbe Uredbe EMR, Izvedbene uredbe in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe EMR; — členi 4(2), 6 in 7 Delegirane uredbe ter Priloga I k tej uredbi; — člen 4 Izvedbene uredbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-383/21, Banque postale/EOR.

Tožba, vložena 6. julija 2021 – Ryanair in Ryanair Sun/Komisija

(Zadeva T-398/21)

(2021/C 338/46)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Ryanair DAC (Swords, Irska), Ryanair Sun S.A. (Varšava, Poljska) (zastopniki: F.-C. Laprévote, E. Vahida, V. Blanc, S. Rating in I.-G Metaxas-Maranghidis, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	Sklep tožene stranke z dne 22. decembra 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.59158 – Poljska – COVID-19 – Pomoč družbi LOT (1) razglasi za ničen, in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata pet razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: tožena stranka je napačno uporabila Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19. Natančneje, tožena stranka ni dokazala, da je družba LOT upravičena do pomoči za dokapitalizacijo na podlagi Začasnega okvira, tožena stranka pa naj tudi ne bi preučila, ali so bili poleg dokapitalizacije na voljo drugi ukrepi, ki bi bili bolj primerni in bi povzročali manj izkrivljanja. Tožena stranka je tudi napačno presodila sorazmernost zneska dokapitalizacije, nadomestilo za pomoč in pogoje za izstop države ter elemente pomoči v zvezi z upravljanjem in preprečevanjem neupravičenega izkrivljala konkurence.

2.

Drugi tožbeni razlog: tožena stranka je napačno uporabila člen 107(3)(b) PDEU, ker je menila, da bi ta člen lahko bil pravna podlaga za utemeljitev pomoči. Dalje, tožena stranka ni ugotovila, da je bila pomoč potrebna, ustrezna in sorazmerna za odpravo resne motnje v poljskem gospodarstvu, in ni izvedla „preizkusa s tehtanjem“, tj. tehtanje pričakovanih pozitivnih učinkov pomoči v smislu uresničevanja ciljev iz člena 107(3)(b) PDEU in negativnih učinkov pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami.

3.

Tretji tožbeni razlog: tožena stranka je kršila posebne določbe PDEU in splošna načela evropskega prava, na katerih temelji liberalizacija zračnega prometa Unije od poznih 80. let prejšnjega stoletja (tj. prepoved diskriminacije, svoboda opravljanja storitev – ki se uporablja za zračni promet v skladu z Uredbo (ES) 1008/2008 (2) – in svoboda ustanavljanja).

4.	Četrti tožbeni razlog: tožena stranka kljub resnim težavam ni začela formalnega postopka preiskave, poleg tega pa je kršila postopkovne pravice tožeče stranke.

5.	Peti tožbeni razlog: tožena stranka je kršila svojo obveznost obrazložitve.

---

(1)  UL 2021, C 260, str. 10-11.

(2)  Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev) (Besedilo velja za EGP) (UL 2008, L 293, str. 3–20).

Tožba, vložena 7. julija 2021 – KN/Parlament

(Zadeva T-401/21)

(2021/C 338/47)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: KN (zastopnika: M. Casado García-Hirschfeld in M. Aboudi, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je ta tožba dopustna;

—	razglasi izpodbijano odločbo za nično;

—	odredi plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je ex aequo bono ocenjena na 100 000 EUR;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe, vložene zoper Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor [2020/2145(DEC)] in Resolucijo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o pripombah, ki so sestavni del zgoraj navedenega sklepa, navaja dva tožbena razloga.

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 16(1) PDEU, členov 1 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, členov 4 in 5 Uredbe 2018/1725 (1) in kršitev načela zaupnosti disciplinskih postopkov in pravosodnih informacij ter člena 10 Uredbe št. 883/2013 (2).

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev domneve nedolžnosti, načela dobrega upravljanja in načela sorazmernosti.

---

(1)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL 2018, L 295, str. 39).

(2)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL 2013, L 248, str. 1).

Tožba, vložena 7. julija 2021 – Dexia Crédit Local/EOR

(Zadeva T-405/21)

(2021/C 338/48)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Dexia Crédit Local (Pariz, Francija) (zastopnika: H. Gilliams in J.-M. Gollier, odvetnika)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi ničnost sklepa Enotnega odbora za reševanje z dne 14. aprila 2021 o izračunu predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje za leto 2021 z referenčno številko SRB/ES/2021/22;

—	Enotnemu odboru za reševanje naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 69 Uredbe št. 806/2014 s sprejetim sklepom, ker je z njim določena ciljna raven za leto 2021 na osmino 1,35 % kritih vlog.

2.

Drugi tožbeni razlog: nezakonitost Delegirane uredbe št. 2015/63: — zaradi kršitve načela sorazmernosti, ker izračun predhodnih prispevkov v ESR, prvič, ne ustreza ciljem Uredbe št. 806/2014, drugič, ker se z njim ne upošteva, da je tožeča stranka kreditna institucija pod upravljanjem likvidacijske mase, ki ji je priznano državno poroštvo iz za katero načeloma ne bo nikoli uveljavljan ESR, ter tretjič, ker se z njim draži njeno urejeno reševanje; — zaradi kršitve načela enakega obravnavanja, ker se z njo enako obravnavajo institucije pod upravljanjem likvidacijske mase, ki jim je priznano državno poroštvo, in delujoče institucije.

3.	Tretji tožbeni razlog: podredno, EOR je kršil načeli sorazmernosti in enakega obravnavanja iz enakih razlogov, kot so navedeni v drugem tožbenem razlogu, ker s tem, da je za tožečo stranko uporabil določbe Delegirane uredbe št. 2015/63 brez prilagoditve, ni spoštoval teh načel.

4.	Četrti tožbeni razlog: neobstoj preglednosti in obrazložitve, ker informacije, ki so bile zagotovljene, ne omogočajo učinkovitega izvajanja pravice do obrambe.

5.	Peti tožbeni razlog: neobstoj pravne podlage za člene 5, 69 in 70 Uredbe št. 806/2014, ker so bili sprejeti na podlagi člena 114 PDEU, medtem ko ne gre za približevanje zakonodaje.

6.	Šesti tožbeni razlog: neobstoj pravne podlage za člene 5, 69 in 70 Uredbe št. 806/2014, ker so bili sprejeti na podlagi člena 114 PDEU, medtem ko gre za davčne določbe.

Tožba, vložena 8. julija 2021 – Credit Suisse Group in Credit Suisse Securities (Europe)/Komisija

(Zadeva T-406/21)

(2021/C 338/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Credit Suisse Group AG (Zurich, Švica), Credit Suisse Securities (Europe) Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: R. Wesseling in F. ten Have, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

razglasi za ničen člen 1 Sklepa Komisije C(2021) 2871 z dne 28. aprila 2021 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva AT.40346 – SSA Bonds) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep); podredno, razglasi za ničen člen 1(d) izpodbijanega sklepa; še bolj podredno, razglasi za ničen člen 1(d) izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je v njem ugotovljeno, da Price Discovery Communications (sporočila v zvezi z določitvijo cen) omejujejo konkurenco zaradi cilja ali/in da sta bili tožeči stranki v celotnem obdobju, navedenem v tem členu, udeleženi pri enotni in trajajoči kršitvi;

—	razglasi za ničen člen 2(d) izpodbijanega sklepa; podredno, za delno ničen razglasi člen 2(d) izpodbijanega sklepa;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov, oziroma podredno, ustreznega deleža stroškov tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: Komisija naj bi kršila člen 101 PDEU in naj ne bi podala zadostne obrazložitve s tem, da je ugotovila, da sta tožeči stranki sodelovali v sporazumu, katerega cilj je omejevanje in/ali izkrivljanje konkurence. Zlasti, — Komisija je kršila člen 101 PDEU, ker ni dovolj upoštevala upoštevnega pravnega in gospodarskega okvira, in s tem, da ni izpolnila svojega dokaznega bremena glede dokaza, da zadevno ravnanje v izpodbijani odločbi omejuje konkurenco zaradi cilja; — podredno, Komisija je s tem, ko je sklenila, da Price Discovery Communications (sporočila v zvezi z določitvijo cen) omejujejo konkurenco zaradi cilja, kršila člen 101; — Komisija je v zvezi s Price Discovery Communications (sporočila v zvezi z določitvijo cen) napačno uporabila pravo s tem, da je presojo, ali ravnanje omejuje konkurenco zaradi cilja, nadomestila s presojo, ali je ravnanje kot pomožna omejitev izvzeto s področja uporabe člena 101 PDEU.

2.

Drugi tožbeni razlog: Komisija naj bi z napačno uporabo pojma enotna in trajajoča kršitev kršila člen 101 PDEU. Zlasti, — Komisija ni dokazala in ni zadostno obrazložila, da sta pogosta komunikacija v okviru večstranskih trajnih klepetalnic – kar je praksa, ki je prenehala s februarjem 2013 – in sporadična dvostranska komunikacija od februarja 2013 naprej imeli celovit načrt, s katerim se je uresničeval skupni cilj; — Komisija ni dokazala in ni zadostno obrazložila, da sta tožeči stranki od februarja 2013 vedeli ali bi morali vedeti za dvostransko komunikacijo drugih trgovcev, oziroma bi jo lahko razumno predvideli; — z izpodbijanim sklepom ni dokazano in ni zadostno obrazloženo, da je očitana kršitev bila trajajoča; — z izpodbijanim sklepom ni dokazan obstoj enotne in trajajoče kršitve za celotno obdobje, ki je navedeno v členu 1(d) izpodbijanega sklepa.

3.

Tretji tožbeni razlog: z metodo Komisije določanja glob naj bi bila kršeni člen 23 Uredbe 1/2003 (1), smernice Komisije o načinu določanja glob (2) in obveznost obrazložitve. Zlasti, — Komisija ni navedla zadostnih razlogov, da bi tožečima strankama omogočila, da presodita, ali je metoda določanja glob napačna; — Komisija je sprejela približek vrednosti prodaje, ki znatno presega vrednost prodaje tožečih strank in torej gospodarsko pomembnost očitane kršitve, s čimer je odstopila od pojma „vrednost prodaje“ iz Smernic o načinu določanja glob iz leta 2006; — z globo, naloženo tožečima strankama, je znatno precenjena teža očitane kršitve; — globa, naložena tožečima strankama, zajema obdobje, v katerem v očitani kršitvi nista sodelovali.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).

(2)  Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2) (Smernice o načinu določanja glob).

Tožba, vložena 9. julija 2021 – PB/Komisija

(Zadeva T-407/21)

(2021/C 338/50)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: PB (zastopnika: L. Levi in M. Vandenbussche, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je ta tožba dopustna in utemeljena; posledično,

—

razglasi za nično odločbo Komisije z dne 5. maja 2021, vročeno 10. maja 2021, v zvezi z izterjavo (i) 4 241 507 EUR (naročilo TACIS/2006/101-510) (glavnica) ali 4 674 256,92 EUR (glavnica, povečana za zamudne obresti na dan 30. aprila 2021) in (ii) 1 197 055,86 EUR (naročilo CARDS/2008/166-429) (glavnica) ali 1 298 608,85 EUR (glavnica, povečana za zamudne obresti na dan 30. aprila 2021) od česar je treba odšteti 399 825 EUR;

—	odredi vračilo vseh zneskov, ki jih je Komisija morebiti izterjala na podlagi te odločbe, povečanih za zamudne obresti po obrestni meri, ki jo uporablja Evropska centralna banka, povečani za 7 točk;

—	odredi plačilo 10 000 EUR za odškodnino, s pridržkom povečanja zahtevka;

—	Komisiji naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev finančne uredbe, ker naj Komisija ne bi imela nobene terjatve glede tožeče stranke oziroma vsaj ne gotove terjatve.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na bistvene kršitve postopka, kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja in načela nepristranskosti, ki sta določena v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Tožeča stranka navaja, da je v izpodbijani odločbi z namenom utemeljitve uvedbe postopka izterjave navedeno, da ni bilo odziva na obvestilo o dolgovanem znesku, na opozorilo in na opomin. Ob tem pa naj tožena stranka ne bi navedla, da je tožeča stranka izpodbijala te dopise in da se je belgijsko sodišče izreklo za pristojno za obravnavanje tožbe, ki jo je pri njem vložil HB na podlagi dveh pogodb. Tožeča stranka dodaja, da tožena stranka ni izpolnila obveznosti obrazložitve, ker ni navedla razlogov, zaradi katerih je v obravnavanem primeru ravnala kot je. Nazadnje tožeča stranka meni, da Komisija ni skrbno in nepristransko preučila upoštevnih elementov obravnavanega primera.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na nepristojnost Komisije za sprejetje odločb, ki vsebujejo izvršilni naslov, na neobstoj pravne podlage in na očitno napako pri presoji. Tožeča stranka trdi, da Komisija ni bila pristojna za sprejetje dveh odločb, ki pomenita izvršilni naslov za namene izterjave terjatve, za katero meni, da jo ima v razmerju do gospodarskega subjekta, katerega poslovodja je tožeča stranka, in za katero meni, da je solidarno odgovorna, ker pogodba med njima ne vsebuje arbitražne klavzule, ki bi sodiščem Unije podeljevala pristojnost za obravnavanje sporov med njima na področju pogodbene odgovornosti. Tožeča stranka meni, da če Komisija ni pristojna za sprejetje dveh odločb glede tega gospodarskega subjekta, tudi ne more imeti pristojnosti glede tega v zvezi z njo, saj njena zahteva temelji na pogodbenem razmerju.

Tožba, vložena 9. julija 2021 – HB/Komisija

(Zadeva T-408/21)

(2021/C 338/51)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: HB (zastopnika: L. Levi in M. Vandenbussche, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	to tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno; ter zato

—

razglasi ničnost sklepov Komisije z dne 5. maja 2021, ki sta bila vročena 10. maja 2021 in ki se nanašata na (i) znesek v višini 4 241 507 EUR (naročilo TACIS/2006/101-510) (glavnica) oziroma 4 674 256,92 EUR (glavnica, skupaj z zamudnimi obrestmi na dan 30. aprila 2021) in na (ii) znesek v višini 1 197 055,86 EUR (naročilo CARDS/2008/166-429) (glavnica) oziroma 1 298 608,85 EUR (glavnica, skupaj z zamudnimi obrestmi na dan 30. aprila 2021), od katerih je treba odšteti 399 825 EUR;

—	odredi vračilo vseh zneskov, ki jih je Komisija eventualno izterjala na podlagi tega sklepa, skupaj z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, ki jo uporablja Evropska centralna banka, povečani za 7 odstotnih točk;

—	odredi plačilo simbolične odškodnine v višini 1 EUR s pridržkom povečanja zahtevka;

—	Komisiji naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na nepristojnost Komisije za sprejetje izpodbijanih sklepov, na neobstoj pravne podlage in na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj. Tožeča stranka meni, da Komisija ni bila pristojna za sprejetje izpodbijanih sklepov, ki so izvršilni naslov za izterjavo terjatve, za katero Komisija trdi, da jo ima do tožeče stranke, ker v pogodbi, ki ju zavezuje, ni arbitražne klavzule, na podlagi katere bi bili sodišči Unije pristojni za pogodbene spore med njima.

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev finančne uredbe, ker naj Komisija ne bi imela nobene terjatve do tožeče stranke, vsekakor ne nobene terjatve, ki bi bila nesporna.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na bistveno kršitev postopka, kršitev dolžnosti skrbnosti in kršitev načela nepristranskosti, ki so določeni v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Tožeča stranka trdi, da je v izpodbijanem sklepu v utemeljitev začetka postopka izterjave navedeno, da se tožeča stranka ni odzvala na obvestilo o dolgovanem znesku, na opomin in na uradni opomin. Pri tem pa tožena stranka ni navedla, da je tožeča stranka to obvestilo in opomina izpodbijala, ter ni omenila, da se je belgijsko sodišče izreklo za pristojno za odločanje o tožbi, ki je bila vložena pri njem na podlagi dveh pogodb. Tožeča stranka dodaja, da je tožena stranka kršila tudi svojo obveznost obrazložitve, ker ni pojasnila razlogov za svoje ravnanje v obravnavani zadevi. Nazadnje, tožeča stranka meni, da Komisija ni preučila vseh upoštevnih elementov obravnavanega primera skrbno in nepristransko.

Tožba, vložena 12. julija 2021 – Alauzun in drugi/Komisija in EMA

(Zadeva T-418/21)

(2021/C 338/52)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Virginie Alauzun (Saint-Cannat, Francija) in 774 drugih tožečih strank (zastopnik: F. Di Vizio, odvetnik)

Toženi stranki: Evropska komisija, Evropska agencija za zdravila (EMA)

Predlog

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	primarno, za ničen razglasi Izvedbeni sklep Evropske komisije EMEA/H/C/005735/II/0030 z dne 31. maja 2021 zaradi bistvene kršitve postopka in neobrazložitve v okviru pogojnega dovoljenja za promet z zdravilom;

—	podredno, za nično razglasi mnenje Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini Evropske agencije za zdravila (EMA), izdano 28. maja 2021, s katerim je EMA predlagala, naj se izda pogojno dovoljenje za promet z zdravilom za cepivo Comirnaty, ki ga izdelujeta družbi BioNTech in Pfizer;

—	EMA in Komisiji naloži plačilo vseh stroškov tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe zoper Sklep Komisije z dne z dne 31. maja 2021, s katerim je bilo spremenjeno pogojno dovoljenje za promet z zdravilom za uporabo v humani medicini „Comirnaty – mRNA cepivo proti COVID-19 (s spremenjenimi nukleozidi)“, podeljeno s Sklepom C(2020) 9598(final), navajajo dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka in neobrazložitev. Tožeče stranke glede tega trdijo, da v izpodbijanih sklepih ni dokazano, da zadevno cepivo spada na področje uporabe ali ustreza zahtevam členov 2 in 4 Uredbe št. 507/2006 (1). Po njihovih navedbah naj namreč zadevno pogojno dovoljenje za promet z zdravilom ne bi izpolnjevalo zahteve, da gre za nujni primer ali bolezen, ki je potencialno smrtna za zadevno javnost. Tožeče stranke dodajajo, da navedeno dovoljenje prav tako ne more temeljiti na pozitivnem razmerju koristi/tveganja niti pomeniti izpolnitve nezadovoljenih medicinskih potreb. Tožeče stranke nazadnje menijo, da koristi spornega dovoljenja za javno zdravje ne morejo prevladati nad tveganjem tega, da so še vedno potrebni dodatni podatki.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev temeljnih pravic, to je pravice do osebne celovitosti in pravice do življenja, določenih v členih 3 in 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

---

(1)  Uredba Komisije (ES) št. 507/2006 z dne 29. marca 2006 o pogojnem dovoljenju za promet zdravil za humano uporabo, ki sodijo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2006, L 92, str. 6).

Tožba, vložena 12. julija 2021 – Cargolux/Komisija

(Zadeva T-420/21)

(2021/C 338/53)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Cargolux Airlines International SA (Cargolux) (Sandweiler, Luksemburg) (zastopnika: G. Goeteyn in E. Aliende Rodríguez, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi dopis Komisije družbi Cargolux z dne 30. aprila 2021 v celoti za ničen;

—

Uniji, ki jo zastopa Komisija, v skladu s členom 266, prvi odstavek, PDEU naloži plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala družbi Cargolux, ker Komisija ni plačala zamudnih obresti in obrestnih obresti, dolgovanih na podlagi sodbe z dne 16. decembra 2015, Cargolux Airlines International SA/Komisija (zadeva T-39/11), in posledično v skladu s členom 266, drugi odstavek, PDEU, členom 268 PDEU in členom 340, drugi odstavek, PDEU te zneske: (a) dolgovane zamudne obresti, to je obresti na znesek 39 900 000 EUR po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka (ECB) uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja na dan 1. novembra 2010 (in sicer 1 %), povečani za 3,5 odstotne točke, za obdobje med 15. februarjem 2011 in 5. februarjem 2016, kar znese 8 075 972,03 EUR, oziroma po obrestni meri, za katero Splošno sodišče meni, da je primerna; in (b) dolgovane obrestne obresti, to je obresti na znesek dolgovanih zamudnih obresti iz točke (a) za obdobje od 5. februarja 2016 do datuma, ko bo Komisija dejansko opravila plačilo zneska, ki se zahteva v točki (a) (oziroma, če bi Splošno sodišče zavrnilo zahtevek družbe Cargolux, ki se nanaša na tek dolgovanih obrestnih obresti od 5. februarja 2016, vsaj za obdobje od datuma vložitve te tožbe do datuma, ko bo Komisija dejansko plačala znesek, ki se zahteva pod točko (a)), po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka (ECB) uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja na dan 1. novembra 2010 (in sicer 1 %), povečani za 3,5 odstotne točke, (oziroma po obrestni meri, za katero Splošno sodišče meni, da je primerna);

—	naloži Komisiji plačilo vseh stroškov, nastalih družbi Cargolux v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na to, da je bilo v zvezi z izpodbijano odločbo, vročeno z dopisom z dne 30. aprila 2021, napačno uporabljeno pravo in jo je treba v skladu s členom 263 PDEU v celoti razglasiti za nično. Tožeča stranka trdi, da je v izpodbijani odločbi napačno ugotovljeno, da je zahtevek družbe Cargolux z dne 2. februarja 2021, ki se nanaša na plačilo dolgovanih zamudnih obresti in obrestnih obresti, zastaral in da je nedopusten.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na to, da je Komisija zaradi kršitve člena 266, prvi odstavek, PDEU dolžna plačati družbi Cargolux odškodnino v višini dolgovanih zamudnih obresti in obrestnih obresti na podlagi nepogodbene odgovornosti v skladu s členom 266, drugi odstavek, PDEU, členom 268 PDEU in členom 340, drugi odstavek, PDEU.

Tožba, vložena 14. julija 2021 – Assaad/Svet

(Zadeva T-426/21)

(2021/C 338/54)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Nizar Assaad (Bejrut, Libanon) (zastopniki: M. Lester, Barrister, G. Martin in C. Enderby Smith, Solicitors)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2021/751 z dne 6. maja 2021 (1) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/743 z dne 6. maja 2021 (2), s katerima se spreminjata vnos 36 Priloge I k Sklepu Sveta 2013/255/SZVP in vnos 36 Priloge II k Uredbi Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 (izpodbijana akta), razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe trdi, da je Svet od leta 2011 večkrat izjavil, da tožeča stranka ni oseba, navedena pod vnosom 36 seznama omejevalnih ukrepov Unije proti Siriji. Svet je z izpodbijanima aktoma poskušal to stališče spremeniti in zdaj, brez kakršne koli utemeljitve oziroma dejanske ali pravne podlage, trdi, da je tožeča stranka dejansko uvrščena na seznam od leta 2011. Tožeča stranka s tožbenimi razlogi za razglasitev ničnosti izpodbija spremembo stališča Sveta v izpodbijanih aktih, ker ta temelji na več napakah pri presoji; je nezakonito retroaktivna in v nasprotju z načelom pravne varnosti; so z njo prekoračena ali zlorabljena pooblastila Sveta; in je v nasprotju z načelom res judicata.

---

(1)  UL 2021, L 160, str. 115.

(2)  UL 2021, L 160, str. 1.