6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/2

P9_TA(2019)0016

Izstop Združenega kraljestva iz EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o stanju glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (2019/2817(RSP))

(2021/C 171/01)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: „Listina“), ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je decembra 2009 začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo,

—	ob upoštevanju uradnega obvestila, ki ga je predsednica vlade Združenega kraljestva v skladu s členom 50(2) Pogodbe o Evropski uniji 29. marca 2017 poslala Evropskemu svetu,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije (1), z dne 3. oktobra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom (2), z dne 13. decembra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom (3) in z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom (4),

—

ob upoštevanju smernic Evropskega sveta (člen 50) z dne 29. aprila 2017, sprejetih po prejemu uradnega obvestila Združenega kraljestva v skladu s členom 50 PEU, in Priloge k Sklepu Sveta z dne 22. maja 2017, ki določa pogajalske smernice za sklenitev sporazuma z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o podrobnostih njegovega izstopa iz Evropske unije,

—

ob upoštevanju smernic Evropskega sveta (člen 50) z dne 15. decembra 2017 in Priloge k Sklepu Sveta z dne 29. januarja 2018, ki dopolnjuje Sklep Sveta z dne 22. maja 2017 o pooblastilu za začetek pogajanj z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o sporazumu o podrobnostih njegovega izstopa iz Evropske unije,

—	ob upoštevanju skupnega poročila pogajalcev Evropske unije in vlade Združenega kraljestva z dne 8. decembra 2017 o napredku v prvi fazi pogajanj v skladu s členom 50 PEU o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije,

—

ob upoštevanju Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki ga je Evropski svet potrdil 25. novembra 2018 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), in izjav, vključenih v zapisnik zasedanja Evropskega sveta z istega dne,

—	ob upoštevanju Politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ki jo je 25. novembra 2018 odobril Evropski svet (v nadaljnjem besedilu: politična izjava),

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta (člen 50) z dne 13. decembra 2018,

—	ob upoštevanju skupne izjave, ki dopolnjuje politično izjavo in instrument, ki ureja sporazum o izstopu, z dne 11. marca 2019,

—	ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta (EU) 2019/476, sprejetega v dogovoru z Združenim kraljestvom, z dne 22. marca 2019 o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU (5),

—	ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta (EU) 2019/584, sprejetega v dogovoru z Združenim kraljestvom, z dne 11. aprila 2019 o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU (6),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2019/642 z dne 13. aprila 2019 (7) o spremembi Sklepa Sveta (EU) 2019/274 z dne 11. januarja 2019, v skladu s katerim se podpis sporazuma o izstopu v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo odobri pod pogojem, da je bil ta sporazum sklenjen,

—	ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.	ker je brexit brezprimeren in obžalovanja vreden dogodek, njegove negativne posledice pa bi ublažil urejen izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije (EU);

B.	ker bosta Združeno kraljestvo in EU ostala bližnja soseda ter bosta še naprej imela številne skupne interese; ker je okvir za to tesno povezavo vzpostavljen v politični izjavi, ki omogoča zaščito in spodbujanje teh skupnih interesov, tudi z novimi trgovinskimi odnosi;

C.	ker Evropski parlament predstavlja vse državljane EU in si bo skozi ves postopek izstopa Združenega kraljestva prizadeval za zaščito njihovih interesov;

ker v Združenem kraljestvu živi približno 3,2 milijona državljanov iz drugih 27 držav članic (EU-27), v teh državah pa živi 1,2 milijona državljanov Združenega kraljestva; ker so se ti državljani preselili v drugo državo članico na podlagi pravic, določenih v pravu Unije, pri čemer so se zanašali na to, da jim te pravice pripadajo vse življenje;

E.	ker je na Severnem Irskem 1,8 milijona državljanov, ki so na podlagi velikonočnega sporazuma upravičeni do irskega državljanstva, s tem pa tudi do državljanstva EU in uživanja pravic, ki iz njega izhajajo, v državi prebivališča;

F.	ker sta EU in Združeno kraljestvo kot država članica, ki izstopa, dolžna zagotoviti celovit in vzajemen pristop k zaščiti pravic državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v EU-27;

G.	ker nedavne izjave vlade Združenega kraljestva v prid izvajanju politike razlik v zakonodaji med EU in Združenim kraljestvom vzbujajo dvom o tem, kako tesni bi prihodnji gospodarski odnosi med njima sploh lahko bili;

ker izstop Združenega kraljestva iz EU nikakor ne sme ogroziti mirovnega procesa na Severnem Irskem niti škoditi irskemu gospodarstvu, do česar pa bi prišlo, če bi se meja med Severno Irsko in Irsko utrjevala, ravno to pa naj bi varovalni mehanizem, dogovorjen med Združenim kraljestvom in EU v sporazumu o izstopu, preprečil;

I.	ker velikonočni sporazum priznava, da je „vsaka izbira, ki jo svobodno sprejme večina prebivalcev Severne Irske glede njenega statusa, legitimna“;

J.	ker vlada Združenega kraljestva vztraja, da je treba varovalni mehanizem umakniti iz sporazuma o izstopu, vendar doslej ni predlagala pravno uresničljivih alternativnih možnosti;

K.	ker se zdi, da je glavna prednostna naloga vlade Združenega kraljestva priprava na izstop brez dogovora in da nekateri člani njegove vlade menijo, da bi bil izstop brez dogovora najboljši rezultat procesa izstopa Združenega kraljestva iz EU;

L.	ker je predsednik vlade Združenega kraljestva izjavil, da bi izstop brez dogovora pomenil neuspešno državništvo;

M.	ker je Združeno kraljestvo vztrajalo pri skupnem instrumentu, ki ureja sporazum o izstopu, in je bil ta instrument 11. marca 2019 tudi sprejet, v njem pa je določeno, da je pogoj za skupno delo v zvezi z alternativnimi ureditvami ratifikacija sporazuma o izstopu;

N.	ker bi izstop Združenega kraljestva iz EU brez dogovora zelo škodil gospodarstvu na obeh straneh, čeprav uradni podatki in poročila vlade Združenega kraljestva kažejo, da bi Združeno kraljestvo in njegova čezmorska ozemlja utrpela nesorazmerno večjo gospodarsko škodo kot EU;

O.	ker je enotnost institucij EU in EU-27 še vedno ključnega pomena in jo je treba ohraniti;

Sporazum o izstopu in politična izjava

meni, da je za Združeno kraljestvo, pa tudi za Evropsko unijo, zelo pomembno, da se razideta urejeno;

je še vedno prepričan, da je sporazum o izstopu, ki omogoča urejen izstop države iz EU, pravičen in uravnotežen ter upošteva omejitve, od katerih Združeno kraljestvo ne odstopa, in načela EU;

želi izpostaviti pozitivne plati tega sporazuma, in sicer zagotavlja pravno varnost vsem, na katere bo izstop Združenega kraljestva iz EU vplival, in:

—	v največji možni meri varuje pravice državljanov EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in britanskih državljanov, ki prebivajo v EU, ter ščiti njihove življenjske odločitve,

—

vsebuje varovalo za mejo med Irsko in Severno Irsko, ki bo obvarovalo velikonočni sporazum in severnoirski mirovni proces, če se v okviru prihodnjega sporazuma ali drugih operativnih ureditev ne bi mogli dogovoriti o rešitvi, poleg tega bo preprečilo vzpostavitev strogo nadzorovane meje in bo podpora sodelovanju med severnim in južnim delom ter gospodarstvu celega otoka ter bo zagotovilo celovitost notranjega trga EU,

—	določa enoten finančni dogovor z Združenim kraljestvom, kjer so zajete vse pravne obveznosti, ki izhajajo iz neplačanih obveznosti, in opredeljuje zunajbilančne postavke, pogojne obveznosti in druge finančne stroške, ki bodo neposredna posledica izstopa Združenega kraljestva,

—	vključuje prehodno obdobje do 31. decembra 2020, ki ga je zahtevalo Združeno kraljestvo in ki ga je mogoče enkrat podaljšati za največ dve leti, da bi zagotovili pravno varnost in neprekinjeno delovanje ter pridobili čas za pogajanja o prihodnjim odnosih med EU in Združenim kraljestvom,

—	obravnava druga vprašanja ločitve, kar bo omogočilo urejen izstop države iz EU,

—	vsebuje določbe o upravljanju, ki zagotavljajo vlogo Sodišča Evropske unije pri morebitni razlagi sporazuma o izstopu;

dodaja, da ima in bo imela vsaka vlada Združenega kraljestva ne glede na sestavo v osnovi na voljo enake možnosti v zvezi z mejo med Irsko in Severno Irsko; želi spomniti, da je vlada Združenega kraljestva zavrnila prvi predlog EU o varovalu samo za Severno Irsko in je pozneje zaprosila, naj se preoblikuje v sedanjo obliko v sporazumu o izstopu; je pripravljen ponovno vključiti prvotno varovalo, ne bo pa odobril sporazuma o izstopu brez varovala;

je seznanjen, da varovalo podpira velika večina političnih strank, zastopanih v severnoirski skupščini, po najnovejših raziskavah pa ga podpira tudi večina državljanov na Severnem Irskem;

opozarja, da naj bi se varovalo uporabljajo le kot začasni ukrep v skrajni sili, in pozdravlja vse ukrepe, ki to pojasnjujejo; zlasti pozdravlja določilo v sporazumu, da si je treba prizadevati in vlagati v preučitev, kako bi lahko v prihodnje uporabili alternativne ureditve za to mejo, ki bi temeljile na novih tehnologijah, zato da bi preprečili vzpostavitev „trde“ meje na irskem otoku;

dodaja, da so alternativne ureditve sprejemljive le, če onemogočajo postavitev fizične infrastrukture na meji ali mejne preglede in kontrole, ščitijo gospodarstvo vsega otoka, varujejo velikonočni sporazum, vključno z ohranjanjem pogojev za nadaljnje sodelovanje med severnim in južnim delom ter zagotavljajo celovitost notranjega trga EU;

meni, da mora Združeno kraljestvo pisno predlagati alternativne ureditve, ki bodo popolnoma delujoče in bodo zajemale vse oblike nadzora, ki se izvajajo na zunanji meji EU, ter bodo skladne s 43. in 49. odstavkom skupnega poročila z dne 8. decembra 2017 ter v katerih bo mogoče upoštevati prihodnje regulativne razlike med Združenim kraljestvom in EU; obžaluje, da vlada Združenega kraljestva kljub izjavam nekaterih svojih predstavnikov o razpoložljivosti alternativnih ureditev doslej še ni sporočila pravno delujočih predlogov, s katerimi bi lahko nadomestili sedanje varovalo;

ugotavlja, da je politična izjava, ki določa okvir za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom, skladna z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 na to temo, v kateri je Parlament pozval k pridružitvenemu sporazumu, in s poglobljenimi mnenji njegovih odborov ter da odraža odločitev Združenega kraljestva o tem, kako obsežne in tesne odnose bo imelo z EU;

10.

je pripravljen to izjavo preoblikovati v bolj formalen pravni dokument s ciljem, da se doseže dovolj tesen pridružitveni sporazum med EU in Združenim kraljestvom, da tudi brez izvedljivih alternativnih ureditev ne bo treba uporabiti varovala;

Brez dogovora

11.

opozarja, da v skladu s členom 50 PEU 1. novembra 2019 za Združeno kraljestvo prenehata veljati ustanovni pogodbi, če ne bo dogovora ali če se ne podaljša rok iz člena 50(3) PEU;

12.

poudarja, da bo za izstop Združenega kraljestva iz EU brez dogovora popolnoma odgovorna njegova vlada; še enkrat opozarja na posledice izstopa brez dogovora za mejo med Severno Irsko in Irsko, pa tudi za delovanje in izvajanje velikonočnega sporazuma;

13.

je seznanjen z odločnim nasprotovanjem v britanskem parlamentu in na splošno proti odločitvi, da se njegovo delo prekine do 14. oktobra 2019, zaradi česar je izstop brez dogovora precej bolj verjeten;

14.

obenem pozdravlja pripravljenost institucij EU in 27 držav članic EU na scenarij brez dogovora in načrte izrednih ukrepov, ki so jih sprejele; dodaja, da gre za enostranske in začasne ukrepe, ki so v interesu EU; poudarja tudi, da nimajo enakega učinka kot sporazum, ki bi omogočal urejen izstop, prav tako ne podvajajo koristi članstva v EU ali pogojev morebitnega prehodnega obdobja, določenega v sporazumu o izstopu; pozdravlja najnovejše predloge Komisije z dne 4. septembra 2019 in se zavezuje, da jih bo čim prej obravnaval, zlasti predloge v zvezi z zagotavljanjem finančne pomoči malim in srednjim podjetjem ter o čim manjših bremenih zaradi administrativnih postopkov;

15.

ugotavlja, da brez sporazuma o izstopu ne more biti prehodnega obdobja, prav tako ni mogoče sklepati morebitnih mini dogovorov za omejitev motenj neurejenega izstopa Združenega kraljestva iz EU;

16.

poudarja, da se lahko pogajanja med EU in Združenim kraljestvom po izstopu brez dogovora nadaljujejo le pod pogojem, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo svoje obveznosti in zaveze v zvezi s pravicami državljanov, finančnimi poravnavami in celotnim velikonočnim sporazumom;

17.

dodaja, da bo Združeno kraljestvu tudi v primeru izstopa brez dogovora še vedno nosilo finančne in druge obveznosti; potrjuje, da v tem primeru morebitnega sporazuma ali sporazumov med EU in Združenim kraljestvom ne bo odobril, dokler Združeno kraljestvo ne bo izpolnilo svojih zavez;

18.

želi spomniti, da bodo morali prihodnji sporazumi med EU in Združenim kraljestvom (ko bodo izpolnjene obveznosti) vsebovati zaščitne ukrepe in določbe o enakih konkurenčnih pogojih, da se zavaruje notranji trg EU in podjetja EU ne bodo v slabšem konkurenčnem položaju; v zvezi s tem želi spomniti na pogoje, določene v resoluciji z dne 14. marca 2018, zlasti kar zadeva zagotavljanje visoke ravni varstva okolja, zaposlitev in potrošnikov; dodaja, da Evropski parlament morebitnega prostotrgovinskega sporazuma, pri katerem se ne bo upoštevala ta raven varstva, ne bo ratificiral;

19.

poudarja, da je varovanje pravic in življenjskih odločitev državljanov EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in britanskih državljanov, ki prebivajo v EU, vključno z zaposlitvenim statusom in socialnimi pravicami, še vedno njegova prednostna naloga in da si je treba z vsemi sredstvi prizadevati za to, da izstop Združenega kraljestva iz EU teh ljudi ne bo prizadel;

20.

je zaskrbljen, ker Združeno kraljestvo izvaja program za ureditev statusa o prebivanju in veliko prosilcem (skoraj 42 % po najnovejši uradnih podatkih Združenega kraljestva) dodeli le tako imenovani status v pridobivanju; opozarja, da se je mogoče temu izogniti, če se Združeno kraljestvo določi za upravni postopek ugotovitvene narave, v katerem bodo dokazno breme izpodbijanja nosili pristojni organi; zato poziva Združeno kraljestvo, naj ponovno razmisli o svojem pristopu;

21.

spodbuja Združeno kraljestvo in EU-27, naj sprejmeta ukrepe, s katerima bosta zagotovila pravno varnost državljanov EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in britanskih državljanov, ki prebivajo v EU; ponavlja, da bi morala EU-27 dosledno in velikodušno varovati pravice britanskih državljanov, ki prebivajo v državah članicah;

22.

je zelo zaskrbljen zaradi najnovejših spornih napovedi notranjega ministrstva v zvezi s prostim gibanjem po 31. oktobrom 2019, saj so med državljani EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, po nepotrebnem povzročile negotovost, poleg tega lahko spodbudijo sovražnost do njih in negativno vplivajo na njihovo zmožnost uveljavljanja pravic;

23.

želi spomniti, da mnogi britanski državljani odločno nasprotujejo temu, da bi izgubili pravice, ki jih imajo v skladu s členom 20 PDEU; predlaga, naj EU-27 preuči, kako bi lahko to ublažili v okviru primarne zakonodaje Unije ob sočasnem popolnem spoštovanju načela vzajemnosti, pravičnosti, simetrije in nediskriminacije;

Podaljšanje obdobja iz člena 50

24.

je seznanjen, da je parlament Združenega kraljestva 9. septembra 2019 uvedel zakon, na podlagi katerega mora vlada prositi za podaljšanje roka, če do 19. oktobra 2019 ne doseže sporazuma z EU;

25.

navaja, da bo podprl podaljšanje obdobja iz člena 50, če bodo obstajali razlogi za to in bo smiselno (denimo, da ne pride do izstopa brez dogovora, da bo mogoče razpisati splošne volitve ali referendum, preklicati člen 50 ali odobriti sporazum o izstopu) ter če ne bo negativno vplivalo na delo in delovanje institucij EU;

26.

opozarja, da o morebitni odobritvi ne bo glasoval, dokler parlament Združenega kraljestva ne potrdi sporazuma z EU;

27.

je seznanjen z odločitvijo vlade Združenega kraljestva, da v teh okoliščinah ne imenuje kandidata za komisarja v naslednji Evropski komisiji in da od 1. septembra 2019 na nekatere sestanke ne pošilja več svojih predstavnikov; poudarja, da to ne bo vplivalo na zmožnost institucij EU za nemoteno delovanje, in ponovno potrjuje, da bodo, vsaj kar se njega tiče, poslanci Združenega kraljestva v Evropskem parlamentu še naprej njegovi poslanci z vsemi pravicami in dolžnostmi; opozarja, da za Združeno kraljestvo, dokler je država članica, veljajo pravice in obveznosti v skladu z ustanovnima pogodbama, vključno z načelom lojalnega sodelovanja;

o o

28.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu Evropske unije, Komisiji, parlamentom držav članic in vladi Združenega kraljestva.

(1) UL C 298, 23.8.2018, str. 24.

(2) UL C 346, 27.9.2018, str. 2.

(3) UL C 369, 11.10.2018, str. 32.

(4) UL C 162, 10.5.2019, str. 40.

(5) UL L 80 I, 22.3.2019, str. 1.

(6) UL L 101, 11.4.2019, str. 1.

(7) UL L 110 I, 25.4.2019, str. 1.

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/8

P9_TA(2019)0017

Razmere v Turčiji, zlasti razrešitev izvoljenih županov

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o razmerah v Turčiji, zlasti razrešitvi izvoljenih županov (2019/2821(RSP))

(2021/C 171/02)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti tistih z dne 24. novembra 2016 o odnosih med EU in Turčijo (1), z dne 27. oktobra 2016 o položaju novinarjev v Turčiji (2), z dne 8. februarja 2018 o sedanjem stanju na področju človekovih pravic v Turčiji (3) ter z dne 13. marca 2019 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2018 (4),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. maja 2019 o širitveni politiki EU (COM(2019)0260) ter delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega poročilu o Turčiji za leto 2019 (SWD(2019)0220),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. junija 2018 ter relevantnih prejšnjih sklepov Sveta in Evropskega sveta,

—	ob upoštevanju predhodnih ugotovitev misije za opazovanje volitev, ki jo je napotil Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope,

—	ob upoštevanju priporočil Beneške komisije in zaveze Turčije k Evropski listini lokalne samouprave,

—	ob upoštevanju resolucije št. 2260 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 24. januarja 2019 o poslabšanju položaja opozicijskih politikov v Turčiji in o tem, kaj je mogoče storiti za zaščito njihovih temeljnih pravic v državi članici Sveta Evrope,

—	ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 19. avgusta 2019 o začasni razrešitvi izvoljenih županov in pridržanju na stotine ljudi na jugovzhodu Turčije,

—	ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Selahttin Demirtas proti Turčiji,

—	ob upoštevanju resolucije št. 2156 (2017) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o delovanju demokratičnih institucij v Turčiji,

—	ob upoštevanju dejstva, da ustanovne vrednote EU temeljijo na pravni državi in spoštovanju človekovih pravic in vrednot, kar velja tudi za države kandidatke za članstvo v EU,

—	ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerih podpisnica je tudi Turčija,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.	ker je Turčija pomembna partnerica EU in se od nje kot države kandidatke pričakuje spoštovanje najvišjih standardov demokracije, vključno s človekovimi pravicami, pravno državo, temeljnimi svoboščinami, verodostojnimi volitvami in splošno pravico do poštenega sojenja;

ker naj bi bile lokalne volitve, ki so potekale 31. marca 2019, glede na predhodne ugotovitve delegacije za opazovanje volitev pri Kongresu za lokalne in regionalne oblasti (Svet Evrope) izvedene v skladu s predpisi; ker je bila udeležba na lokalnih volitvah zelo visoka; ker je opazovalce pri teh volitvah na splošno motila prevelika medijska pristranskost v korist vladajoče Ljudske zveze;

C.	ker so na lokalnih volitvah 31. marca 2019 župan Diyarbakirja Adnan Selçuk Mizrakli (65 % glasov), župan Mardina Ahmet Türk (56 % glasov) in županja Vana Bedia Özgökçe (54 %) prejeli večino glasov, torej jim je ljudstvo podelilo mandat, da opravljajo županske naloge;

D.	ker je vrhovna volilna komisija Republike Turčije odobrila kandidature vseh treh županov za volitve;

E.	ker so bili demokratično izvoljeni župani Diyarbakirja, Vana in Mardina v jugovzhodni Turčiji zamenjani z guvernerji/upravitelji pokrajin, ki jih je imenovala vlada, češ da proti županom poteka kazenska preiskava zaradi domnevnih povezav s terorizmom;

ker zamenjava Adnana Selçuka Mizraklija, Ahmeta Türka in Bedie Özgökçe Ertan z državnimi guvernerji zbuja resne skrbi in postavlja pod vprašaj spoštovanje izida demokratičnih volitev 31. marca 2019; ker je bilo na osnovi podobnih neutemeljenih obtožb 18. avgusta 2019 pridržanih še 418 civilistov, v glavnem občinskih svetnikov in uslužbencev iz 29 turških pokrajin;

ker je bil septembra 2016 z odlokom o izrednih razmerah spremenjen turški zakon o občinah, da bi omogočili upravno odstavitev županov, obtoženih povezav s terorizmom, in jih nadomestili z guvernerji pokrajin; ker je Beneška komisija turške oblasti pozvala, naj prekličejo določbe, ki jih uvaja turški zakonski odlok št.o674 z dne 1. septembra 2016 in ki v izrednih razmerah niso nujno potrebne, zlasti tiste, ki dopuščajo imenovanje neizvoljenih posameznikov na položaje županov, podžupanov in lokalnih svetnikov;

ker je turška vrhovna volilna komisija 9. aprila 2019 še štiri izvoljene župane in občinske svetnike na jugovzhodu države razglasila za nesposobne opravljanja funkcije, čeprav je pred volitvami 31. marca 2019 potrdila njihove kandidature, kot razlog pa je navedla, da so bili kandidati prej državni uradniki in da so bili odpuščeni z vladnim odlokom; ker je ta komisija nato te položaje dodelila kandidatom iz Stranke za pravičnost in razvoj (AKP); ker zatiranje turške politične opozicije poteka sočasno s krčenjem možnosti za demokratično izražanje ter stalnimi ukrepi, s katerimi skušajo turške oblasti utišati glasove opozicije – med drugim novinarje, zagovornike človekovih pravic, akademike, sodnike in odvetnike;

ker so mnogi izmed sprejetih ukrepov pretirani ter kršijo turško zakonodajo, zaveze, ki jih je Turčija sprejela kot članica Sveta Evrope, in mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah; ker je bilo v represivnih ukrepih po poskusu državnega udara pridržanih 150 000 ljudi, 78 000 pa je bilo aretiranih na podlagi obtožb o terorizmu, pri čemer je v zaporu še vedno več kot 50 000 ljudi, večinoma brez prepričljivih dokazov; ker je bilo decembra 2018 v zaporu 57 000 pripornikov, proti katerim sploh ni bila vložena obtožnica ali pa so čakali na sojenje; ker je bilo več kot 20 % teh oseb zaprtih na osnovi obtožb, povezanih s terorizmom, vključno z novinarji, političnimi aktivisti, odvetniki in zagovorniki človekovih pravic, kar je še poglobilo dvome o neodvisnosti sodstva;

ker je odločitev vrhovne volilne komisije, da ponovi volitve za župana Istanbula in da na županske položaje nekaterih občin na jugovzhodu Turčije postavi drugouvrščene kandidate, zelo problematična, zlasti kar zadeva zakonitost in integriteto volilnega procesa ter neodvisnost te institucije od političnega vmešavanja;

K.	ker je turški notranji minister 3. septembra 2019 napovedal nove sklepe o odstavitvi izvoljenih uradnikov in zlasti zagrozil z zamenjavo istanbulskega župana Ekrema Imamogluja;

ker je bila Canan Kaftancioglu, pokrajinska predsednica Republikanske ljudske stranke (CHP), 6. septembra 2019 obsojena na 9 let in 8 mesecev zapora zaradi razžalitve predsednika in državnih uradnikov, poniževanja države, hujskanja ljudi k sovraštvu ter uporabe družbenih medijev za širjenje propagande v korist teroristične organizacije med letoma 2012 in 2017;

ker je bilo zaradi varnosti prepovedanih več javnih protestov zoper odstavitev županov, tiste, ki so bili vseeno sklicani, pa je razgnala policija in se v več primerih zatekla k množičnim aretacijam in preganjanju udeležencev; ker je to posledica zakonodaje, sprejete takoj po preklicu izrednih razmer;

N.	ker je bilo v Turčiji organiziranih več napadov, leta 2016 pa poskus državnega udara, v katerem je bilo ubitih 248 ljudi;

obžaluje odločitev turških oblasti, da na osnovi spornih dokazov odstavijo demokratično izvoljene župane; poudarja, da ti ukrepi še dodatno spodkopavajo možnosti politične opozicije, da uveljavlja svoje pravice in odigra svojo demokratično vlogo; poziva turške oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo pripadnike opozicije, ki so bili aretirani med zatiranjem oporečnikov v državi, in umaknejo vse obtožbe proti njim;

odločno obsoja samovoljno zamenjavo izvoljenih lokalnih predstavnikov z neizvoljenimi upravitelji, saj to dodatno spodkopava demokratično strukturo Turčije; poziva turške oblasti, naj ponovno namestijo župane in druge izvoljene uradnike, ki so zmagali na lokalnih volitvah 31. marca 2019 in jim je bilo preprečeno, da bi nastopili funkcijo, ali pa so bili na osnovi neutemeljenih obtožb odpuščeni oziroma zamenjani z neizvoljenimi upravitelji;

odločno zavrača politično motivirano obsodbo Canan Kaftancioglu, ki je bila očitno kaznovana, ker je odigrala osrednjo vlogo v uspešni predvolilni kampanji za župana Istanbula, in zahteva njen takojšen preklic;

obsoja grožnje turških oblasti, da bo odpustila še druge izvoljene uradnike, in Turčijo poziva, naj se vzdrži novih ustrahovalnih ukrepov;

znova poudarja, kako pomembni so dobri odnosi s Turčijo, temelječi na skupnih vrednotah, spoštovanju človekovih pravic, pravni državi, svobodnih in demokratičnih volitvah – vključno s spoštovanjem volilnih izidov – temeljnih svoboščinah in splošni pravici do poštenega sojenja; poziva turško vlado, naj zagotovi spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi, ki živijo in delajo v Turčiji, tudi tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito;

znova izraža globoko zaskrbljenost zaradi nadaljnjega krčenja temeljnih svoboščin in pravne države v Turčiji in obsoja samovoljo pridržanje, sodno in upravno nadlegovanje, prepoved potovanja in druga sredstva, namenjena preganjanju turških državljanov, tudi politikov in izvoljenih uradnikov, zagovornikov človekovih pravic, državnih uslužbencev, pripadnikov organizacij civilne družbe, akademikov in množice običajnih državljanov; je zaskrbljen zaradi poročil o stalnem preganjanju in preiskovanju zelo široko opredeljenih in nejasnih terorističnih kaznivih dejanj;

poziva Turčijo, naj svojo protiteroristično zakonodajo uskladi z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; znova poudarja, da te zakonodaje, ki je zelo ohlapna, ne bi smeli uporabljati za kaznovanje državljanov in medijev, ki uveljavljajo svobodo govora, ter za samovoljno odstavljanje izvoljenih predstavnikov in njihovo zamenjavo z vladnimi upravitelji;

poziva turške oblasti, naj spoštujejo mednarodna načela, zagotovijo pluralizem ter svobodo združevanja in izražanja, upoštevajo najboljšo prakso in ustvarijo naklonjeno okolje za predstavnike, ki so jih na svoboden in pošten način izvolili turški državljani; poudarja, da takšne odločitve kršijo pravico do svobodnih volitev, pravico do političnega udejstvovanja in pravico do svobode izražanja iz evropske konvencije o človekovih pravicah;

znova izraža zaskrbljenost zaradi pretirane uporabe pravnih postopkov zoper izvoljene lokalne predstavnike v Turčiji in zaradi njihove zamenjave z imenovanimi upravitelji, saj ta praksa resno spodkopava pravilno delovanje lokalne demokracije;

10.

poziva turško vlado, naj zagotovi, da bodo imeli vsi posamezniki pravico do dolžnega pravnega ravnanja in do tega, da njihov primer v skladu z mednarodnimi standardi preuči neodvisno sodišče, ki lahko odredi odpravo krivic, vključno z odškodnino za povzročeno materialno in moralno škodo; poziva Turčijo, naj poskrbi za operativno, strukturno in finančno neodvisnost turškega urada za človekove pravice in enakost ter turškega varuha človekovih pravic, da bosta lahko dejansko izvajala nadzor in ponujala možnosti za odpravo krivic ter spoštovala sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice;

11.

obsoja dejstvo, da je Selahattin Demirtas, vodja opozicije in predsedniški kandidat, še vedno v zaporu, in poziva k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi; je seznanjen s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je turške oblasti pozvalo, naj Demirtasa nemudoma izpustijo;

12.

izraža resno zaskrbljenost, ker turški organi nadzorujejo platforme družbenih medijev in brišejo račune njihovih uporabnikov;

13.

poziva ESZD in Komisijo, naj Parlamentu izčrpno poročata o vprašanjih, ki so se obravnavala med političnim dialogom EU-Turčija 13. septembra 2019;

14.

poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisijo in države članice, naj v pogovorih s turškimi sogovorniki še naprej načenjajo vprašanje priprtih pripadnikov opozicije, zagovornikov človekovih pravic, političnih aktivistov, odvetnikov, novinarjev in akademikov ter jim ponujajo diplomatsko in politično podporo, vključno z opazovanjem sojenja in spremljanjem zadev; poziva Komisijo in države članice, naj pogosteje dodeljujejo izredna nepovratna sredstva za zagovornike človekovih pravic in skrbijo za popolno izvajanje smernic EU o zagovornikih človekovih pravic;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, turškemu predsedniku ter vladi in parlamentu Turčije, in prosi za prevod te resolucije v turščino.

(1) UL C 224, 27.6.2018, str. 93.

(2) UL C 215, 19.6.2018, str. 199.

(3) UL C 463, 21.12.2018, str. 56.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0200.

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/12

P9_TA(2019)0018

Mjanmar, predvsem položaj ljudstva Rohinga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o Mjanmaru, zlasti položaju ljudstva Rohinga (2019/2822(RSP))

(2021/C 171/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o položaju ljudstva Rohinga, zlasti z dne 21. maja 2015 (1), 7. julija 2016 (2), 15. decembra 2016 (3), 14. septembra 2017 (4), 14. junija 2018 (5) in 13. septembra 2018 (6),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. februarja 2018 o Mjanmaru/Burmi in z dne 10. decembra 2018,

—	ob upoštevanju petega dialoga o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Mjanmarom, ki je potekal 14. junija 2019 v Najpjidavu (Mjanmar),

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948,

—	ob upoštevanju končnega poročila in priporočil svetovalnega odbora za zvezno državo Rakhine, ki mu je predsedoval Kofi Anan,

—	ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 23. marca 2018 o spolnem nasilju, povezanem s konflikti, predloženega varnostnemu svetu OZN (S/2018/250),

—

ob upoštevanju poročila Sveta Združenih narodov za človekove pravice o podrobnih ugotovitvah neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev o Mjanmaru (UNIFFM) z dne 8. avgusta 2018 (A/HRC/42/50), resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic rohinških muslimanov in drugih manjšin v Mjanmaru z dne 3. oktobra 2018 (A/HRC/RES/39/2) in poročila Sveta Združenih narodov za človekove pravice o neodvisnem preiskovalnem mehanizmu za Mjanmar z dne 7. avgusta 2019 (A/HRC/42/66),

—	ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev o Mjanmaru o spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola v Mjanmaru ter učinku etničnih konfliktov z vidika spola z dne 22. avgusta 2019 (A/HRC/42/CRP.4);

—	ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1949 in njenih dodatnih protokolov,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

—	ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

ker se je od leta 2017 iz Mjanmara v sosednji Bangladeš zateklo več kot 700 000 Rohingejcev, ki so skušali ubežati pred represijo, neprestanim kršenjem človekovih pravic, vsesplošnim pobijanjem, posilstvi in požiganjem vasi v zvezni državi Rakhine, v kateri je nekoč živelo več kot milijon Rohingejcev, kar vse izvajajo mjanmarske oborožene skupine;

B.	ker Rohingejci nasploh veljajo za eno najbolj preganjanih manjšin in so največja skupina brez državljanstva, mnogi pa zdaj živijo v največjem begunskem naselju na svetu, v taborišču Kutupalong pri Cox’s Bazarju v Bangladešu;

ker so begunska taborišča v Bangladešu prenatrpana, razmere v njih so nehigienske, za ženske in otroke je na voljo le omejen dostop do porodnega in zdravstvenega varstva, poleg tega taborišča ogrožajo naravne nesreče, na primer plazovi in poplave; ker so Rohingejci, ki živijo v begunskih taboriščih, še vedno hudo ogroženi in so zaradi zelo slabe hrane in vode močno izpostavljeni različnim boleznim in okužbam; ker rohinški otroci še vedno nimajo ustreznega dostopa do formalnega šolanja; ker rohinškim beguncem v Bangladešu zadnje tedne omejujejo pravico do svobodnega izražanja ter mirnega zbiranja in združevanja; ker bi lahko ukrepi, kot je policijska ura ali blokiranje komunikacij, še poslabšali hude kršitve človekovih pravic Rohingejcev;

ker je v mjanmarski zvezni državi Rakhine po ocenah ostalo okoli 600 000 Rohingejcev, ki doživljajo neprestane diskriminacijske ukrepe in ravnanje, jim sistematično kršijo temeljne pravice, jih samovoljno aretirajo ali zapirajo v prenatrpana taborišča, jim omejujejo prosto gibanje in jim intenzivno onemogočajo dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva;

E.	ker mjanmarske oblasti od junija 2019 blokirajo telekomunikacije v severnem in osrednjem delu zvezne države Rakhine ter v mestu Paletva v zvezni državi Čin; ker v zvezni državi Rakhine strog vojaški nadzor onemogoča dostop do medijev in medijsko poročanje;

F.	ker sta Mjanmar in Bangladeš napovedala uradno vračanje beguncev, a sta načrte zaradi nezadostnih jamstev opustila; ker begunci doživljajo hude travme in se bojijo vrniti; ker mora biti vračanje varno, prostovoljno, dostojanstveno, vzdržno in v skladu z načelom nevračanja;

ker je neodvisna misija Združenih narodov UNIFFM, napotena v Mjanmar, 27. avgusta 2018 objavila poročilo, v katerem je navedla, da nad Rohingejci izvajajo najhujše kršitve človekovih pravic in hudodelstev po mednarodnem pravu, vključno s hudodelstvi zoper človečnost in najverjetneje tudi genocidom; ker je Svet 10. decembra 2018 izrazil globoko zaskrbljenost zaradi ugotovitev misije UNIFFM; ker Mjanmar še vedno ne dovoli vstopa v državo misiji Sveta OZN za človekove pravice za ugotavljanje dejstev in ga je prepovedal tudi posebni poročevalki OZN o človekovih pravicah v Mjanmaru;

ker mjanmarska vlada po zadnjem poročilu misije UNIFFM z dne 16. septembra 2019 še vedno izvaja vsesplošne in sistematične napade na Rohingejce, ki so še ostali v zvezni državi Rakhine, torej preganjanje in hudodelstva zoper človečnost; ker je misija UNIFFM v svojem poročilu z dne 22. avgusta 2019 poročala o neprestanem hudem spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola, ki ga nad rohinškimi ženskami, otroki in transspolnimi osebami izvajajo mjanmarske vojaške in varnostne sile, vključno s sistematičnimi in skupinskimi posilstvi ter prisilnimi spolnimi dejanji, in tako v svojem etničnem čiščenju ustrahujejo in kaznujejo etnične manjšine; ker se spolno nasilje uporablja za delitev celih skupnosti ter za odvračanje žensk in deklet od vračanja domov; ker utegnejo žrtve posilstva njihove skupnosti v taboriščih doživeti socialno izključenost;

ker EU že dlje časa poziva k sojenju tistim, ki so za ta kazniva dejanja odgovorni, ter ker je vložila in podprla resoluciji, sprejeti 27. septembra 2018 v Svetu za človekove pravice in 16. novembra 2018 v tretjem odboru generalne skupščine OZN; ker mjanmarske oblasti nočejo niti resno preiskati kršitev človekovih pravic nad Rohingejci niti soditi storilcem; ker Mjanmar še vedno zanika, da bi se te kršitve sploh zgodile; ker najvišji vojaški predstavniki, ki so vodili napade na rohinško prebivalstvo, ostajajo na svojih položajih; ker oblasti nočejo sodelovati z mehanizmi OZN;

ker je Svet 29. aprila 2019 za eno leto (do 30. aprila 2020) podaljšal omejevalne ukrepe zoper Mjanmar, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo potovanja za 14 visokih vojaških, mejnih in policijskih častnikov, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic rohinškega prebivalstva, vaščanov iz etničnih manjšin in civilistov v zveznih državah Rakhine, Kačin in Šan;

ker so Rohingejci že od uveljavitve burmanske zakonodaje o državljanstvu leta 1982 uradno ljudstvo brez državljanstva, saj so jim kratene osnovne državljanske, politične in družbeno-gospodarske pravice, tj. do prostega gibanja, političnega udejstvovanja, zaposlitve ali socialne pomoči; ker naj bi po ocenah okoli 1,1 milijona Rohingejcem odrekali dostop do državljanstva; ker bi tiste, ki se vrnejo, najverjetneje prisilili v podpis tako imenovane izkaznice za preverjanje državljanstva, s čimer bi jim odrekli mjanmarsko državljanstvo;

ponovno ostro obsoja pretekle in sedanje kršitve človekovih pravic ter sistematične in razširjene napade, vključno z uboji, nadlegovanjem, posilstvi in uničevanjem lastnine, ki jih izvajajo oborožene sile nad ljudstvom Rohinga in ki jih po podatkih neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev in urada visoke komisarke OZN za človekove pravice lahko enačimo z genocidom, vojnimi hudodelstvi in hudodelstvi proti človečnosti; ostro obsoja nesorazmerni odziv vojske in varnostnih sil; poudarja, da vojska že ves čas ne spoštuje mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava;

izraža najglobljo zaskrbljenost zaradi teh konfliktov, kršitev in poročil o spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola, ki ga nad pripadniki ljudstva Rohinga izvajajo mjanmarske oborožene sile; obsoja te kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava o človekovih pravicah ter ponovno poziva mjanmarsko vlado pod vodstvom Aung San Su Či in varnostne sile, naj nemudoma prenehajo s kršitvami, uboji, spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola nad pripadniki ljudstva Rohinga in drugimi etničnimi skupinami;

obsoja sistematično diskriminacijo, stroge omejitve svobode gibanja in odrekanje osnovnih storitev, zaradi katerih trpijo Rohingejci v Mjanmaru; poudarja, da sta svoboda medijev in kritično novinarstvo bistvena stebra demokracije, ki spodbujata dobro upravljanje, preglednost in odgovornost; poziva mjanmarsko vlado, naj mednarodnim opazovalcem, vključno s posebno poročevalko OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, neodvisnim opazovalcem in organizacijam za človekove pravice ter humanitarnim organizacijam omogoči popoln in neoviran dostop do zveznih držav Rakhine, Kačin in Šan, da se zagotovijo neodvisne in nepristranske preiskave domnevnih resnih kršitev človekovih pravic s strani vseh strani ter da se odpravi izpad interneta v preostalih štirih okrožjih (Ponagjun, Mrauk U, Kjuaktav in Minbja);

poziva mjanmarske oblasti, naj ustvarijo pogoje in jamstva za varno, prostovoljno, dostojno in trajno vrnitev pripadnikov ljudstva Rohinga, ki se želijo vrniti na svojo zemljo, pod nadzorom OZN; poziva mjanmarsko in bangladeško vlado, naj v celoti spoštujeta načelo nevračanja beguncev; poziva mjanmarsko vlado, naj prizna polno državljanstvo ljudstva Rohinga, vključno s spremljajočimi pravicami in ustavnimi zaščitnimi ukrepi, ter naj začne nemudoma in v celoti izvajati priporočila svetovalne komisije za zvezno državo Rakhine; mjanmarsko vlado tudi poziva, naj začne pogovore z rohinškimi uradniki in Rohingejce prizna kot eno od 135 uradno priznanih etničnih skupin v Mjanmaru;

je seznanjen z delom, opravljenim v okviru petega dialoga o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Mjanmarom; ugotavlja, da so razprave zajemale vrsto vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami, vključno z odgovornostjo za kršitve človekovih pravic, razmerami v zveznih državah Rakhine, Kačin in Šan, in tudi s humanitarnim dostopom, temeljnimi pravicami in svoboščinami, potrebami razseljenih oseb, ekonomskimi in socialnimi pravicami, migracijami in sodelovanjem na področju človekovih pravic v večstranskih forumih; obžaluje, da ta dialog ni imel nobenega učinka na razmere na terenu;

poziva vlado in oborožene sile Mjanmara, naj omogočijo verodostojne in neodvisne preiskave domnevnih resnih in sistematičnih kršitev človekovih pravic; poudarja, da je treba storilce teh zločinov takoj privesti pred sodišče;

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj v večstranskih forumih zahtevajo odgovornost za storilce kaznivih dejanj v Mjanmaru; v zvezi s tem pozdravlja vodilno vlogo EU pri vzpostavitvi neodvisnega preiskovalnega mehanizma OZN za Mjanmar, da bi zbrali, združili, zavarovali in analizirali dokaze o najresnejših mednarodnih kaznivih dejanjih in kršitvah, storjenih v Mjanmaru od leta 2011; poziva Mjanmar, naj se pridruži mednarodnim prizadevanjem za zagotovitev odgovornosti, med drugim tako, da omogoči dostop do države neodvisnemu preiskovalnemu mehanizmu OZN za Mjanmar, ki je bil pred kratkim vzpostavljen; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj zagotovijo, da bo imel neodvisni preiskovalni mehanizem OZN za Mjanmar potrebno finančno in drugo podporo za izvrševanje svojega mandata;

pozdravlja sprejetje sankcij s strani Sveta EU za zunanje zadeve 24. junija 2018 in 21. decembra 2018 zoper vojaško osebje in uradnike oboroženih sil Mjanmara (Tatmadav), mejno stražo in policiste, odgovorne za hude kršitve človekovih pravic rohinškega prebivalstva, in pričakuje, da bodo te osebe v okviru sistema sankcij stalno preverjali; ponovno poziva varnostni svet OZN, naj uvede obsežen embargo na orožje za Mjanmar in sprejme usmerjene sankcije proti tistim fizičnim in pravnim osebam, ki naj bi bile odgovorne za hude kršitve človekovih pravic;

opominja mjanmarsko vlado, da mora izpolnjevati svoje obveznosti in spoštovati svoje zaveze glede demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, ki so bistven element sheme „vse razen orožja“; pričakuje, da bo Komisija začela preiskavo v zvezi s tem; obžaluje, da Komisija preiskave še ni začela;

10.

pozdravlja odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s njegovo pristojnostjo glede deportacije Rohingejcev iz Mjanmara in odločitev glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, da začne predhodno preiskavo kaznivih dejanj, storjenih zoper rohinško prebivalstvo od oktobra 2016, za katere je pristojno to sodišče; poziva mjanmarske oblasti, naj sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem; poziva Mjanmar, naj podpiše Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča; poziva varnostni svet OZN, naj razmere v Mjanmaru predloži v obravnavo Mednarodnemu kazenskemu sodišču, vključno z vsemi kaznivimi dejanji, storjenimi zoper Rohingejce, ki so v njegovi pristojnosti, ali oblikuje ad hoc mednarodno kazensko sodišče; poziva EU in njene države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo v varnostnem svetu OZN glede zahteve, da se vprašanje razmer v Mjanmaru preda Mednarodnemu kazenskemu sodišču; nadalje poziva EU in njene države članice, naj se pridružijo in podprejo prizadevanja za odprtje primera o morebitni kršitvi konvencije OZN o genocidu pred Mednarodnim kazenskim sodiščem;

11.

poziva EU in njene države članice, naj na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice spodbudijo sprejetje resolucije o Mjanmaru;

12.

pozdravlja prizadevanja vlade in prebivalcev Bangladeša, da bi rohinškim beguncem zagotovili zatočišče in varnost, ter jih spodbuja, naj še naprej zagotavljajo humanitarno pomoč beguncem, ki prihajajo iz Mjanmara; poziva bangladeške oblasti, naj zagotovijo poln in nediskriminatoren dostop do kakovostnega izobraževanja za rohinške otroke, odpravijo omejitve za dostop do interneta in spletnih komunikacij ter za prosto gibanje in zagotovijo, da varnostne sile, ki delujejo v taboriščih, spoštujejo vsa pravila o zaščiti osebne varnosti beguncev;

13.

pozdravlja, da je EU v začetku septembra 2019 izplačala 2 milijona EUR pomoči v hrani Svetovnemu programu OZN za hrano za rohinške tabore v mestu Cox’s Bazar, vendar poziva Svet in Komisijo, naj glede na potrebe na terenu nadaljujeta prizadevanja na tem področju; opozarja, da bi bilo nesorazmerno, če bi finančno breme za pomoč beguncem prepustili zgolj Bangladešu; poziva k nadaljnji mednarodni podpori skupnostim, ki gostijo begunce, vključno z reševanjem tamkajšnjih socialnih, izobraževalnih, gospodarskih in zdravstvenih izzivov;

14.

želi še spomniti, da je treba v taboriščih za begunce zagotoviti zdravniško in psihološko pomoč, ki mora biti posebej prilagojena ranljivim skupinam, tudi ženskam in otrokom; poziva k povečanju podpornih storitev za žrtve posilstev in spolnih napadov;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Mjanmara, državni svetnici Aung San Su Či, vladi in parlamentu Bangladeša, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, posebni poročevalki OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) UL C 353, 27.9.2016, str. 52.

(2) UL C 101, 16.3.2018, str. 134.

(3) UL C 238, 6.7.2018, str. 112.

(4) UL C 337, 20.9.2018, str. 109.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0261.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0345.

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/17

P9_TA(2019)0019

Iran, zlasti položaj zagovornikov pravic žensk in zaprtih državljanov EU z dvojnim državljanstvom

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o Iranu, zlasti položaju zagovornikov pravic žensk in zaprtih državljanov EU z dvojnim državljanstvom (2019/2823(RSP))

(2021/C 171/04)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, predvsem tistih o človekovih pravicah, zlasti z dne 14. marca 2019 o Iranu, zlasti primeru zagovornikov človekovih pravic (1), z dne 13. decembra 2018 o Iranu, zlasti primeru Nasrin Sotudeh (2), z dne 31. maja 2018 o položaju oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, zaprtih v Iranu (3), z dne 25. oktobra 2016 o strategiji EU do Irana po jedrskem sporazumu (4), z dne 3. aprila 2014 o strategiji EU do Irana (5), z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni (6) in z dne 17. novembra 2011 o Iranu – nedavni primeri kršitev človekovih pravic (7),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o Iranu z dne 4. februarja 2019 ter Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2019/560 z dne 8. aprila 2019 o izvajanju Uredbe (EU) št. 359/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Iranu, ki podaljšuje omejevalne ukrepe, povezane z hudimi kršitvami človekovih pravic v Iranu, za eno leto, do 13. aprila 2020 (8),

—	ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 8. februarja 2019 o stanju na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

—

ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran iz septembra 2018, z dne 30. januarja 2019 in 18. julija 2019 ter njegove izjave z dne 16. avgusta 2019 o priporu in dolgih zapornih kaznih, izrečenih Mojgan Kešavarz, Monireh Arabšahi in Jasaman Arjani, trem Irankam, ki so samovoljno pridržane, ker so javno protestirale proti obvezni nošnji naglavne rute,

—	ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 29. novembra 2018, da mora Iran zaščititi zagovornike pravic žensk,

—	ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju, svobodi izražanja na spletu in drugje ter zagovornikih človekovih pravic,

—	ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 12. marca 2019 o obsodbi iranske odvetnice za človekove pravice Nasrin Sotudeh,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) iz leta 1966, katerega država pogodbenica je tudi Iran,

—	ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 17. decembra 2018 o stanju na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

—	ob upoštevanju novega strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, katerih namen je postaviti varstvo človekovih pravic in nadzor nad njimi v središče vseh politik EU,

—	ob upoštevanju načel OZN za zaščito vseh oseb, ki so na kakršen koli način pridržane ali zaprte, iz leta 1988,

—	ob upoštevanju Standardnih minimalnih pravil OZN za ravnanje z zaporniki (pravila Nelsona Mandele) iz leta 2015,

—	ob upoštevanju Listine iranskega predsednika o pravicah državljanov,

—	ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

ker so iranska revolucionarna sodišča v zadnjih mesecih znatno okrepila zatiranje miroljubnih dejanj upora zagovornikov pravic žensk, ki protestirajo proti obvezni nošnji naglavne rute, kar vključuje izrekanje daljših zapornih kazni; ker je bilo po podatkih OZN od leta 2018 aretiranih vsaj 32 ljudi, vsaj deset pa je bilo zaprtih zaradi protestiranja proti obvezni nošnji naglavne rute;

ker so bile iranske aktivistke Mojgan Kešavarz, Monireh Arabšahi in Jasaman Arjani aprila 2019 samovoljno pridržane, potem ko so v spletu objavile videoposnetek, na katerem na dan 8. marca 2019, mednarodni dan žensk, ne nosijo naglavnih rut in miroljubno protestirajo proti iranskim zakonom glede obveznega nošenja teh rut, pri tem pa delijo cvetlice na teheranski pozemni železnici; ker se je Sahar Hodajari, Iranka, ki je bila pridržana po tem, ko si je želela na stadionu ogledati nogometno tekmo, protestno zažgala do smrti, potem ko je izvedela, da ji bo za njena dejanja izrečena šestmesečna zaporna kazen;

ker so bile Mojgan Kešavarz, Jasaman Arjani, Monireh Arabšahi in Saba Kord-Afšari avgusta 2019 obsojene na kazni, ki segajo od 16 do 24 let zapora; ker jim je bil v začetni preiskavi zavrnjen dostop do odvetnikov, njihovi pravni zastopniki pa naj jih ne bi smeli zastopati na sojenju; ker so njihove kazni neposredno povezane z njihovim miroljubnim uveljavljanjem pravic do svobode izražanja in zbiranja v bran enakosti spolov v Iranu;

ker je prvostopenjsko sodišče 27. avgusta 2019 tri aktivistke za delavske pravice – Sepideh Gholjan, Sanaz Alahjari in Asal Mohamadi – obsodilo v zvezi z obtožbami, med katerimi sta bila tudi „zbiranje in prikrito sodelovanje za delovanje proti nacionalni varnosti“; ker se je 24. in 31. avgusta izkazalo, da sta bili Marzieh Amiri in Atefeh Rangriz, zagovornici delavskih pravic, ki sta bili pridržani vse od aretacije na miroljubnem protestu ob prazniku dela, obsojeni na deset let in pol zapora ter 148 udarcev z bičem oziroma enajst let in pol zapora in 74 udarcev z bičem za obtožbe, med katerimi so „zbiranje in prikrito sodelovanje za delovanje proti nacionalni varnosti“, „propaganda, uperjena proti državi,“ ter „motenje javnega reda“;

E.	ker Iran ni ratificiral Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1979; ker ima Iran vrsto diskriminatornih zakonov, zlasti glede pravnih določb v zvezi z osebnim statusom;

ker še vedno potekajo aretacije oseb z dvojnim evropskim in iranskim državljanstvom, sledijo jim pa podaljšan pripor v samici in zaslišanja, neustrezni pravni postopki, odsotnost poštenega sojenja in dolge zaporne kazni na podlagi nejasnih ali nedoločnih obtožb glede državne varnosti in vohunjenja ter vladno usmerjane kampanje blatenja zaprtih posameznikov; ker Iran ne priznava dvojnega državljanstva, s čimer omejuje dostop tujih veleposlaništev do njihovih državljanov z dvojnim državljanstvom, ki so tam pridržani;

G.	ker je v Iranu trenutno zaprtih vsaj šest oseb z dvojnim evropskim in iranskim državljanstvom, in sicer Nazanin Zagari-Ratcliffe, Ahmadreza Džalali, Kamil Ahmadi, Kamran Ghaderi, Masud Mosaheb in Morad Tahbaz;

ker je Nazanin Zagari-Ratcliffe, britansko-iranska državljanka, zaposlena v fundaciji Thomson Reuters, nezakonito zaprta v Iranu že od 3. aprila 2016, potem ko je bila več mesecev nezakonito pridržana, obtožena vohunjenja, nato pa ji ni bilo omogočeno svobodno in pošteno sojenje; ker se ji vedno znova odreka zdravljenje, zaradi česar se poslabšuje njeno fizično in duševno zdravstveno stanje; ker ji je bil nedavno zavrnjen dostop do mednarodnih telefonskih klicev, obiski družine pa so ji omejeni na enkrat mesečno;

ker je iransko-britanski socialni antropolog Kamil Ahmadi od 11. avgusta 2019 pridržan v Teheranu na podlagi nerazkritih obtožb; ker je bil poslovnež Morad Tahbaz, ki ima iransko in britansko državljanstvo ter državljanstvo ZDA, januarja 2018 z vsaj devetimi okoljevarstveniki pridržan na podlagi obtožb domnevnega vohunjenja;

J.	ker je Ahmadreza Džalali, švedski znanstvenik in zdravnik, rojen v Iranu, že od aprila 2016 v zaporu Evin in mu je bila oktobra 2017 izrečena smrtna kazen zaradi vohunjenja na podlagi domnevnega prisilnega priznanja;

ker je bil Kamran Ghaderi, državljan Irana in Avstrije, izvršni direktor avstrijskega računalniškega podjetja, ko so ga 2. januarja 2016 ob njegovem prihodu na mednarodno letališče v Teheranu aretirali agenti ministrstva za obveščevalne službe, izrečena pa mu je bila 10-letna zaporna kazen zaradi „vohunjenja za sovražne države“;

ker je bila dobitnica nagrade Saharova za leto 2012, zagovornica človekovih pravic in odvetnica Nasrin Sotudeh 11. marca 2019 v odsotnosti obsojena na 38 let zaporne kazni in 148 udarcev z bičem, med drugim zaradi njenega dela zagovarjanja žensk, obtoženih protestiranja proti obvezni naglavni ruti; ker se je junija več kot milijon ljudi pridružilo globalni kampanji, v kateri se od iranske vlade zahteva izpustitev Nasrin Sotudeh;

ker sta bili Atena Daemi in Golrokh Ebrahimi Irai oktobra 2016 obsojeni na šestletno zaporno kazen; ker sta bili septembra 2019 kazni dodani dve leti, potem ko sta bili obtoženi „razžalitve vrhovnega vodje“; ker je bila po poročanjih ta kazen izrečena kot povračilni ukrep za proteste zagovornikov pravic žensk v zaporu;

N.	ker so v mnogih primerih poročali o nečloveških in ponižujočih razmerah v Iranu, zlasti v zaporu Evin, in pomanjkanju ustreznega dostopa do zdravstvene oskrbe med pridržanjem, kar je v nasprotju s Standardnimi minimalnimi pravili OZN za ravnanje z zaporniki;

O.	ker so zagovorniki človekovih pravic, novinarji, odvetniki ter okoljski, sindikalni in spletni aktivisti v Iranu še vedno tarče nadlegovanja, samovoljnih aretacij, pridržanja in pregona zaradi svojega dela;

ker organi še naprej kriminalizirajo aktivizem za človekove pravice in z 48. členom iranskega zakona o kazenskem postopku pridržanim osebam preprečujejo dostop do pravnih svetovalcev po lastni izbiri ter jim onemogočajo konzularno pomoč; ker ni neodvisnih mehanizmov za zagotavljanje odgovornosti v sodstvu;

ker je EU sprejela omejevalne ukrepe zaradi kršitev človekovih pravic, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo izdajanja vizumov za posameznike in subjekte, odgovorne za hude kršitve človekovih pravic, ter prepovedjo izvoza v Iran za opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, in opremo za nadzor telekomunikacij; ker se ti ukrepi se redno posodabljajo in veljajo še naprej;

R.	ker Iran še vedno redno izreka smrtno kazen; ker Narges Mohamadi, dobitnica nagrade Pera Angerja, trenutno služi šestnajstletno kazen zaradi svoje kampanje za odpravo smrtne kazni in sodelovanja z dobitnico Nobelove nagrade Širin Ebadi;

poziva iranske oblasti, naj te sodbe razveljavijo ter nemudoma in brezpogojno izpustijo Mojgan Kešavarz, Jasaman Arjani, Monireh Arabšahi, Sabo Kord-Afšari in Ateno Daemi, zagovornice pravic žensk, ki protestirajo proti obvezni nošnji hidžaba; prav tako poziva, naj se izpustijo na prostost Nasrin Sotudeh, Narges Mohamadi, Sepideh Gholjan, Sanaz Alahjari, Asal Mohamadi, Marzieh Amiri in Atefeh Rangriz ter vsi zagovorniki človekovih pravic, ki so zaprti in obsojeni zgolj zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;

najostreje obsoja nenehno zatiranje žensk zaradi nasprotovanja obveznemu zakrivanju in zaradi uveljavljanja pravic do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja; poziva iransko vlado, naj spoštuje pravico iranskih žensk, da same izberejo način oblačenja;

poudarja, da morajo iranske oblasti v vseh okoliščinah zagotoviti, da lahko zagovorniki človekovih pravic, odvetniki in novinarji opravljajo svoje delo brez groženj, ustrahovanja in oviranja, ter poziva iranske sodne organe, naj jih prenehajo stalno nadlegovati; poziva iranske sodne oblasti, naj odpravijo spletno cenzuro, v celoti spoštujejo splošne človekove pravice vseh ljudi, zlasti pravico do svobode izražanja v spletu in drugje;

ceni in podpira zagovornike človekovih pravic iranskih žensk, ki kljub težavam in osebnim posledicam, s katerimi se soočajo, še naprej branijo človekove pravice;

globoko obžaluje, ker ni napredka v primerih oseb z dvojnim državljanstvom EU in Irana, ki so pridržane v Iranu; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh državljanov EU z dvojnim državljanstvom, med drugim Nazanin Zagari-Ratcliffe, Ahmadreza Džalalija, Kamila Ahmadija, Kamrana Ghaderija, Masuda Mosaheba in Morada Tabaza, ki so zaprti v iranskih zaporih, razen če se jim ponovno sodi v skladu z mednarodnimi standardi; obsoja stalno prakso iranskih sodnih oblasti, da na podlagi nepoštenega sojenja izrekajo zaporne kazni osebam z dvojnim državljanstvom EU in Irana;

poziva iranske oblasti, naj brez odlašanja sodelujejo z veleposlaništvi držav članic EU v Teheranu, da bi lahko pripravile popoln seznam oseb z dvojnim državljanstvom EU in Irana, ki so trenutno v iranskih zaporih, ter naj pozorno spremljajo posamezne primere, saj sta za EU najpomembnejša varnost njenih državljanov in varstvo njihovih temeljnih pravic;

poziva iranske oblasti, naj pregledajo pravne določbe, ki diskriminirajo ženske, zlasti določbe, ki so povezane z njihovim osebnim statusom; pozdravlja dejstvo, da je bil iranskemu parlamentu predložen osnutek zakona o zaščiti žensk pred nasiljem, in poudarja potrebo po celoviti zakonodaji, ki naj natančno določi in inkriminira vse oblike nasilja nad ženskami na podlagi spola;

poziva iranske oblasti, naj ženskam zagotovijo dostop do vseh stadionov brez diskriminacije ali nevarnosti, da bodo preganjane;

ponovno poziva iranske oblasti, naj popravijo 48. člen zakona o kazenskem postopku, da bodo imeli vsi obtoženci pravico do odvetnika po lastni izbiri in do pravičnega sojenja, skladnega z zavezami Irana v okviru Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

10.

poziva iranski parlament, naj spremeni nacionalne kazenske zakone na področju varnosti, ki se redno uporabljajo za pregon zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, okoljskih in sindikalnih aktivistov ter pripadnikov verskih in etničnih manjšin in ki so v nasprotju z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Iran ratificiral;

11.

obsoja stalno prakso namernega odrekanja zdravstvene oskrbe zapornikom; obžaluje sistematično mučenje v iranskih zaporih in poziva k takojšnjemu prenehanju vseh oblik mučenja in slabega ravnanja z vsemi pridržanimi; obsoja prakso onemogočanja dostopa do telefonskih klicev in družinskih obiskov pridržanim osebam;

12.

poziva iranske oblasti, naj zagotovijo brezpogojno in dosledno izvajanje Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnik je Iran; poziva Iran, naj se pridruži Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

13.

opozarja na spremembe zakonodaje o trgovini z drogami, na podlagi katerih bi se moralo zmanjšati število smrtnih kazni;

14.

odločno obsoja uporabo smrtne kazni, tudi proti mladoletnim prestopnikom; poziva iranske oblasti, naj uvedejo takojšnji moratorij kot prvi korak k njeni odpravi;

15.

poziva Iran, naj sodeluje s posebnim poročevalcem OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu in naj mu dovoli vstop v državo;

16.

spodbuja tesno usklajevanje med veleposlaništvi EU, akreditiranih v Teheranu; poziva vse države članice, ki imajo v Teheranu diplomatsko predstavništvo, naj uporabijo mehanizme iz smernic EU o zagovornikih človekovih pravic za podporo in zaščito posameznikov, zlasti zagovornikov človekovih pravic žensk ter oseb z dvojnim državljanstvom iz EU, tudi z javnimi izjavami, diplomatskimi demaršami, spremljanjem sojenj in obiski v zaporu;

17.

poziva EU, tudi podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj v dvostranskih in večstranskih forumih iranske oblasti še naprej opozarja na človekove pravice ter naj za ta namen uporabi vse načrtovane obveznosti z iranskimi oblastmi, zlasti v okviru političnega dialoga na visoki ravni med EU in Iranom;

18.

poziva ESZD, naj poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s prejšnjimi resolucijami Parlamenta o Iranu;

19.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov ter vladi in parlamentu Irana.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0204.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0525.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0231.

(4) UL C 215, 19.6.2018, str. 86.

(5) UL C 408, 30.11.2017, str. 39.

(6) UL C 349, 17.10.2017, str. 41.

(7) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 157.

(8) UL L 98, 9.4.2019, str. 1.

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/22

P9_TA(2019)0020

Možnost patentiranja rastlin in postopkov, ki so v bistvu biološki

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o možnosti patentiranja rastlin in postopkov, ki so v bistvu biološki (2019/2800(RSP))

(2021/C 171/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o patentiranju osnovnih bioloških postopkov (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o patentih in žlahtniteljskih pravicah (2),

—	ob upoštevanju Direktive 98/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov (3), zlasti člena 4, ki določa, da proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki, ni mogoče patentirati,

—	ob upoštevanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, zlasti pododstavka (b) 53. člena,

—	ob upoštevanju Pravilnika o izvajanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov, zlasti člena 26, ki določa, da se za evropske patentne prijave in patente, ki zadevajo biotehnološke izume, kot dopolnilno sredstvo pri razlagi uporablja Direktiva 98/44/ES,

—	ob upoštevanju Obvestila Komisije z dne 8. novembra 2016 o nekaterih členih Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/44/ES o pravnem varstvu biotehniških izumov (4),

—	ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 1. marca 2017 o Obvestilu Komisije o nekaterih členih Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/44/ES o pravnem varstvu biotehniških izumov (5),

—	ob upoštevanju sklepa upravnega sveta Evropske patentne organizacije z dne 29. junija 2017, ki spreminja člena 27 in 28 Pravilnika o izvajanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov (CA/D 6/17) (6),

—	ob upoštevanju številnih vprašanj v zvezi s sklepom tehničnega pritožbenega senata Evropskega patentnega urada z dne 5. decembra 2018 v zadevi T 1063/18, ki jih je predsednik tega urada zastavil razširjenemu pritožbenemu senatu Evropskega patentnega urada (7),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (8) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta (ES) št. 2100/94), zlasti člena 15(c), ki predvideva izvzetje žlahtniteljev,

—	ob upoštevanju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), vključno s trgovino s ponarejenim blagom, zlasti 3. odstavka 27. člena,

—	ob upoštevanju členov 136(5) in 132(4) Poslovnika,

ker je prost dostop do rastlinskega materiala (vključno z rastlinskimi lastnostmi) bistven za inovativnost in konkurenčnost evropskega sektorja žlahtnjenja rastlin in kmetijskega sektorja ter razvoj novih rastlinskih sort, da bo mogoče zagotoviti svetovno prehransko varnost, omiliti podnebne spremembe in preprečiti monopol v sektorju žlahtnjenja rastlin, obenem pa malim in srednjim podjetjem ponuditi več priložnosti;

B.	ker vsako omejevanje ali poskus oviranja dostopa do genskih virov lahko povzroči preveliko tržno koncentracijo na področju žlahtnjenja rastlin v škodo konkurence na trgu, potrošnikov in evropskega notranjega trga ter prehranske varnosti;

C.	ker patenti za proizvode, pridobljene s postopki, ki so v bistvu biološki, ali za genski material, potreben za konvencionalno žlahtnjenje, spodkopavajo izjeme iz pododstavka (b) 53. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov in člena 4 Direktive 98/44/ES;

D.	ker je treba iz patentiranja izvzeti proizvode, pridobljene s postopki, ki so v bistvu biološki, na primer rastline, semena, izvorne lastnosti in gene;

E.	ker je žlahtnjenje rastlin in živali postopek, ki ga kmetje in podeželske skupnosti izvajajo že od nastanka kmetijstva, in ker je neomejena uporaba sort in pasem ter metod žlahtnjenja pomembna za gensko raznovrstnost;

F.	ker Direktiva 98/44/ES ureja področje biotehnoloških izumov, zlasti genski inženiring;

G.	ker Komisija v obvestilu z dne 8. novembra 2016 meni, da je zakonodajalec pri sprejemanju Direktive 98/44/ES želel izključiti možnost patentiranja proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki;

H.	ker je Svet v svojih sklepih z dne 3. februarja 2017 to obvestilo pozdravil; ker so vsi udeleženi zakonodajalci EU zelo jasno povedali, da je želel zakonodajalec pri sprejetju Direktive 98/44/ES izključiti možnost patentiranja proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki;

I.	ker je upravni svet Evropske patentne organizacije 29. junija 2017 spremenil 27. in 28. pravilo Pravilnika o izvajanju Konvencije o podeljevanju Evropskih patentov (9) in določil, da je patentiranje rastlin in živali, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki, prepovedano;

J.	ker je 38 držav pogodbenic Konvencije o dodeljevanju evropskih patentov potrdilo, da sta njihovo nacionalno pravo in praksa usklajena tako, da dejansko ne dopuščata patentiranja proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki;

K.	ker so države pogodbenice Konvencije o dodeljevanju evropskih patentov izrazile pomisleke glede pravne negotovosti, ki izhaja iz sklepa T 1063/18 (10) tehničnega odbora za pritožbe z dne 5. decembra 2018 (3.3.04);

L.	ker je predsednik Evropskega patentnega urada na 159. seji upravnega sveta, ki je potekala marca 2019, ta sklep predložil razširjenemu pritožbenemu senatu tega urada;

ker so bile vložene številne vloge v zvezi s proizvodi, pridobljenimi s postopki, ki so v bistvu biološki, za katere Evropski patentni urad še ni sprejel odločitve, vlagatelji in vsi, ki jih ti patenti zadevajo, pa nujno potrebujejo pravno varnost, kar zadeva veljavnost drugega pododstavka 28. pravila;

ker je temeljno načelo mednarodnega sistema žlahtniteljskih pravic, ki temelji na Mednarodni konvenciji o varstvu novih sort rastlin iz leta 1991, in sistema EU, ki temelji na Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94, da imetnik žlahtniteljske pravice drugim ne more preprečiti, da za nadaljnje žlahtnjenje uporabijo zavarovane sorte;

izraža globoko zaskrbljenost glede sklepa tehničnega pritožbenega senata Evropskega patentnega urada (3.3.04) z dne 5. decembra 2018 (1063/18), zaradi katerega je nastala pravna negotovost;

poudarja, da v skladu z Direktivo 98/44/ES in namenom zakonodajalca EU rastlinskih sort in živalskih vrst, postopkov, ki so v bistvu biološki, in proizvodov, ki izhajajo iz teh postopkov, nikakor ni mogoče patentirati;

meni, da interna pravila odločanja Evropskega patentnega urada ne smejo ogroziti demokratičnega političnega nadzora nad evropskim patentnim pravom in njegovo razlago ter namena zakonodajalca, kot je pojasnila Komisija v Obvestilu z dne 8. novembra 2016 o nekaterih členih Direktive 98/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem varstvu biotehnoloških izumov;

meni, da vsak poskus podeljevanja patentov za proizvode, pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, vključno s križanjem in selekcijo, ali za genski material, potreben za konvencionalno žlahtnjenje, spodkopava izjeme iz pododstavka (b) 53. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov in člena 4 Direktive 98/44/ES;

poziva Komisijo in države članice, naj storijo vse v svoji moči, da bi zagotovile pravno jasnost v zvezi s prepovedjo Evropskega patentnega urada glede patentiranja proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki;

pozdravlja obvestilo Komisije z dne 8. novembra 2016, v katerem je pojasnjeno, da je zakonodajalec pri sprejetju Direktive 98/44/ES želel izključiti možnost patentiranja proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki; pozdravlja, da so države pogodbenice Konvencije o podeljevanju evropskih patentov uskladile svoje pravo in prakso ter da je upravni svet Evropske patentne organizacije sklenil, da pojasni področje uporabe in pomen pododstavka (b) 53. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov, ki se nanaša na izjeme glede možnosti patentiranja;

poziva Komisijo in države članice, naj zaščitijo inovacijsko zmogljivost evropskega sektorja žlahtnjenja rastlin in kmetijskega sektorja ter interes splošne javnosti in poskrbijo, da bo Unija tudi v prihodnje zagotavljala dostop do materiala, pridobljenega s postopki, ki so v bistvu biološki, ter njegovo uporabo za žlahtnjenje rastlin, da ne bi posegala v prakso glede zagotavljanja izvzetja žlahtniteljev in pravic kmetov, kjer je to ustrezno;

zato poziva Komisijo, naj do 1. oktobra 2019 razširjenemu pritožbenemu senatu predloži stališče amicus curiae, v katerem naj potrdi mnenje iz svojega obvestila iz leta 2016, da je bil namen zakonodajalca EU pri sprejemanju Direktive 98/44/ES izključiti možnost patentiranja proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki, in mu priloži to resolucijo;

poziva razširjeni pritožbeni senat Evropskega patentnega urada, naj nemudoma ponovno vzpostavi pravno varnost z odgovori na vprašanja, ki mu jih je predsednik urada posredoval v interesu rejcev, kmetov in javnosti;

10.

poziva Komisijo, naj v pogajanjih o trgovinskih sporazumih in sporazumih o partnerstvu dejavno sodeluje s tretjimi državami ter zagotovi, da ne bo mogoče patentirati postopkov, ki so v bistvu biološki, ter proizvodov, ki so z njimi pridobljeni;

11.

poziva Komisijo, naj si v razpravi o harmonizaciji večstranskega patentnega prava prizadeva, da se iz patentiranja izključijo postopki, ki so v bistvu biološki, in proizvodi, ki iz njih izhajajo;

12.

poziva Komisijo, naj poroča o razvoju patentnega prava in njegovem vplivu na področje biotehnologije in genskega inženirstva, kot določa člen 16(c) Direktive 98/44/ES, k čemur jo je tudi pozval Parlament v resoluciji z dne 17. decembra 2015 o patentih in žlahtniteljskih pravicah, ter naj podrobneje analizira vprašanja v zvezi s področjem uporabe patentnega varstva;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, da jo do 1. oktobra 2019 vključi v pisno izjavo, ki jo predloži razširjenemu pritožbenemu senatu Evropskega patentnega urada, in Svetu.

(1) UL C 261 E, 10.9.2013, str. 31.

(2) UL C 399, 24.11.2017, str. 188.

(3) UL L 213, 30.7.1998, str. 13.

(4) UL C 411, 8.11.2016, str. 3.

(5) UL C 65, 1.3.2017, str. 2.

(6) Uradni list Evropskega patentnega urada, A56, 31.7.2017.

(7) Uradni list Evropskega patentnega urada, A52, 31.5.2019.

(8) UL L 227, 1.9.1994, str. 1.

(9) Uradni list Evropskega patentnega urada, A56, 31.7.2017 (CA/D 6/17).

(10) https://www.epo.org/news-issues/news/2019/20190329.html

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/25

P9_TA(2019)0021

Pomen evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope (2019/2819(RSP))

(2021/C 171/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju splošnih načel človekovih pravic in temeljnih načel Evropske unije kot skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,

—	ob upoštevanju izjave prvega podpredsednika Komisije Timmermansa in komisarke Jourove pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov 22. avgusta 2019,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2005 o 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945 (1),

—	ob upoštevanju Resolucije št. 1481 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov,

—	ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (2),

—	ob upoštevanju praške deklaracije o evropski vesti in komunizmu, sprejete 3. junija 2008,

—	ob upoštevanju svoje izjave ob razglasitvi 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve stalinizma in nacizma, sprejete 23. septembra 2008 (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu (4),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. decembra 2010 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi (COM(2010)0783),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z zasedanja 9. in 10. junija 2011 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi,

—	ob upoštevanju varšavske izjave, sprejete ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov 23. avgusta 2011,

—	ob upoštevanju skupne izjave vladnih predstavnikov držav članic EU z dne 23. avgusta 2018 v počastitev spomina na žrtve komunizma,

—	ob upoštevanju svoje zgodovinske resolucije o razmerah v Estoniji, Latviji in Litvi, ki je bila sprejeta 13. januarja 1983, v odziv na baltski poziv 45 državljanov teh držav,

—	ob upoštevanju resolucij in izjav o zločinih totalitarnih komunističnih režimov, sprejetih v več nacionalnih parlamentih,

—	ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.	ker letos obeležujemo 80. obletnico izbruha druge svetovne vojne, ki je povzročila dotlej najhujše trpljenje ljudi in okupacijo držav v Evropi, ki je trajala več desetletij;

ker sta komunistična Sovjetska zveza in nacistična Nemčija pred 80 leti, 23. avgusta 1939, podpisali pakt o nenapadanju, znan kot pakt Molotov-Ribbentrop, in njegove tajne protokole, s čimer sta si dva totalitarna režima razdelila Evropo in ozemlja neodvisnih držav po interesnih območjih in tako utrdila pot za izbruh druge svetovne vojne;

ker je bila neposredna posledica tega pakta in pogodbe o meji in prijateljstvu med nacisti in Sovjetsko zvezo z dne 28. septembra 1939 ta, da je najprej Hitler vdrl na Poljsko, dva tedna za njim pa še Stalin, s čimer sta poteptala poljsko neodvisnost in povzročila neprimerljivo tragedijo za Poljake, 30. novembra 1939 je komunistična Sovjetska unija začela agresivno vojno s Finsko, junija 1940 je okupirala in si priključila dele Romunije (nekaterih ozemelj ni nikdar vrnila) ter si nasilno prisvojila še neodvisne republike Litvo, Latvijo in Estonijo;

ker so nekatere evropske države po porazu nacističnega režima in po koncu druge svetovne vojne doživele povojno obnovo in stopile na pot sprave, druge pa so ostale pod diktaturo (nekatere pod neposredno sovjetsko okupacijo oziroma vplivom) še pol stoletja in so bile še naprej prikrajšane za svobodo, suverenost, dostojanstvo, človekove pravice in družbeno-gospodarski razvoj;

E.	ker so bili zločini nacističnega režima sicer ocenjeni in kaznovani na nürnberških procesih, pa je še vedno nujno treba ozaveščati ter moralno in pravno ocenjevati zločine stalinizma in drugih diktatur;

F.	ker so v nekaterih državah članicah komunistične in nacistične ideologije zakonsko prepovedane;

ker je bilo evropsko povezovanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta, ter na širjenje totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, bilo pa je tudi način za premostitev globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem in povezovanjem ter za končanje vojne in zagotavljanje demokracije v Evropi; ker za evropske države, ki so trpele pod sovjetsko okupacijo in komunistično diktaturo, širitev EU, ki se je začela leta 2004, pomeni vrnitev v evropsko družino, v katero spadajo;

H.	ker je treba ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope, da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in položijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu;

I.	ker sta spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov ter priznavanje in zavest o skupni evropski dediščini komunističnih, nacističnih in drugih diktatorskih zločinov osrednjega pomena za enotnost Evrope in njenih ljudi ter za krepitev odpornosti Evrope na sodobne zunanje grožnje;

ker je pred 30 leti 23. avgusta 1989 potekala prireditev Baltska pot, ko je dva milijona Litovcev, Latvijcev in Estoncev obeležilo 50. obletnico pakta Ribbentrop-Molotov in se poklonilo spominu na žrtve totalitarnih režimov, in sicer tako, da so sklenili človeško verigo od Vilne, preko Rige do Talina;

ker so Ruske oblasti kljub dejstvu, da je 24. decembra 1989 kongres ljudskih odposlancev ZSSR obsodil podpis pakta Molotov-Ribbentrop ter drugih sporazumov z nacistično Nemčijo, avgusta 2019 zanikale odgovornost za ta sporazum in njegove posledice ter trenutno zastopajo stališče, da so Poljska, baltske države in Zahod pravi pobudniki druge svetovne vojne;

L.	ker sta spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov ter priznavanje in zavest o skupni evropski dediščini stalinističnih, nacističnih in drugih diktatorskih zločinov osrednjega pomena za enotnost Evrope in njenih ljudi ter za krepitev odpornosti Evrope na sodobne zunanje grožnje;

M.	ker odkrito radikalne, rasistične in ksenofobne skupine ter politične stranke v družbi spodbujajo sovraštvo in nasilje, na primer s spletnim razširjanjem sovražnega govora, ki pogosto vodi v porast nasilja, ksenofobije in nestrpnosti;

opozarja, da v skladu s členom 2 PEU Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; opozarja, da so te vrednote skupne vsem državam članicam;

poudarja, da se je druga svetovna vojna, najhujša vojna v evropski zgodovini, začela kot neposredna posledica zloglasnega sporazuma o nenapadanju med nacističnim in sovjetskim režimom, tako imenovanega pakta Molotov-Ribbentrop z dne 23. avgusta 1939, s katerim sta ta totalitarna režima, katerima je bil skupen cilj osvajanje sveta, Evropo razdelila na dve interesni območji;

želi spomniti, da sta nacistični in komunistični režim zakrivila množične poboje, genocide in deportacije ter povzročila izgubo življenj in svobode v 20. stoletju, kar je brez primere v zgodovini človeštva, ter znova opominja na grozovit zločin holokavsta, ki ga je zagrešil nacistični režim; najostreje obsoja dejanja agresije, hudodelstva zoper človečnost in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zakrivili nacisti, komunisti in drugi totalitarni režimi;

izraža globoko spoštovanje do vseh žrtev teh totalitarnih režimov in poziva vse institucije in akterje EU, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ohranili spomin na grozovita totalitarna hudodelstva zoper človečnost in sistematično ter obsežno kršenje človekovih pravic in jim sodili ter zagotovili, da se tovrstna hudodelstva ne bi več ponovila; poudarja, kako pomembno je ohraniti spomin na preteklost, saj brez njega ni mogoče doseči sprave, in ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje;

poziva vse države članice EU, naj jasno in načelno izrazijo svoje stališče glede zločinov in agresivnih dejanj, ki so jih zagrešili totalitarni komunistični režimi in nacizem;

obsoja vsako izražanje in širjenje totalitarnih ideologij, kot sta nacizem in stalinizem, v EU;

obsoja zgodovinski revizionizem in poveličevanje nacističnih kolaborantov v nekaterih državah članicah EU; je globoko zaskrbljen zaradi vedno večjega sprejemanja radikalnih ideologij ter naraščajočega normaliziranja fašizma, rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti v Evropski uniji ter ga vznemirjajo poročila iz nekaterih držav članic, da politični voditelji, politične stranke in organi pregona sodelujejo z radikalnimi, rasističnimi in ksenofobnimi gibanji različnih političnih usmeritev; poziva države članice, naj najstrožje obsodijo taka dejanja, saj spodkopavajo vrednote EU, mir, svobodo in demokracijo;

poziva vse države članice, naj obeležujejo 23. avgust kot evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni ter o teh vprašanjih bolj ozaveščajo mlajšo generacijo, tako da v učne načrte in šolske učbenike v vseh šolah v EU vključijo zgodovino in analizo posledic totalitarnih režimov; poziva države članice, naj podprejo dokumentacijo o burni preteklosti v Evropi, na primer s prevodom zapisov z nürnberških procesov v vse jezike EU;

poziva države članice, naj obsodijo in preprečijo vse oblike zanikanja holokavsta, vključno s trivializiranjem in zmanjševanjem pomena nacističnih in kvizlinških zločinov, vključno s preprečevanjem trivializacije v političnem in medijskem sporočanju;

10.

poziva k skupni kulturi spomina, ki bo zavračala zločine fašističnih, stalinističnih in drugih preteklih totalitarnih in avtoritarnih režimov ter tako spodbujala odpornost zoper sodobne grožnje demokraciji, predvsem med mlajšo generacijo; spodbuja države članice, naj prek večinske kulture podpirajo izobraževanje o raznovrstnosti naše družbe, naši skupni zgodovini, vključno z izobraževanjem o grozotah druge svetovne vojne, kot je holokavst, in o dolgoletnem sistematičnem razčlovečenju njegovih žrtev;

11.

poziva tudi, naj se 25. maj (obletnica usmrtitve junaka iz Auschwitza, konjeniškega stotnika Witolda Pileckega) razglasi za mednarodni dan v počastitev junakov boja proti totalitarizmu, s čimer bi izkazali spoštovanje in se poklonili vsem, ki so s svojim bojem proti tiraniji pokazali junaštvo in resnično ljubezen do človeštva, kar bi prihodnjim generacijam tudi služilo kot jasen zgled prave drže, ki jo je treba zavzeti, kadar grozi totalitarno zasužnjenje;

12.

poziva Komisijo, naj dejansko podpre projekte spomina na zgodovinske dogodke v državah članicah ter dejavnosti platforme evropskega spomina in vesti, ustrezna finančna sredstva pa naj nameni tudi programu „Evropa za državljane“ ter tako podpre žalne slovesnosti in ohranjanje spomina na žrtve totalitarizma, kot je določeno v stališču Parlamenta glede programa za pravice in vrednote za obdobje 2021–2027;

13.

izjavlja, da je evropsko povezovanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope, s katero se zavežejo skupni prihodnosti, in da je Evropska unija posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic in načela pravne države, ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje;

14.

poudarja, da so se vzhodno- in srednjeevropske države z vstopom v EU in zvezo Nato vrnile v evropsko družino svobodnih demokratičnih držav, prav tako pa so s pomočjo EU dosegle uspeh pri izvajanju reform in pri spodbujanju družbeno-ekonomskega razvoja; vendar poudarja, da bi morala ta možnost ostati odprta za druge evropske države, kot je določeno v členu 49 PEU;

15.

trdi, da je Rusija še vedno največja žrtev komunističnega totalitarizma in da bo njen razvoj v demokratično državo oviran, dokler si bodo vlada, politična elita in politična propaganda prizadevale za omilitev teže komunističnih zločinov in bodo poveličevale sovjetski totalitarni režim; zato poziva rusko družbo, naj se sooči s svojo tragično preteklostjo;

16.

je zelo zaskrbljen, ker sedanje rusko vodstvo poskuša izkrivljati zgodovinska dejstva in sovjetski totalitarni režim oprati krivde za njegove zločine, ter meni, da gre za nevarno orožje v informacijski vojni proti demokratični Evropi, s katero jo želi razdeliti, zato poziva Komisijo, naj tem težnjam odločno nasprotuje;

17.

je zaskrbljen, ker se v javnosti in za komercialne namene še vedno uporabljajo simboli totalitarnih režimov, ter opozarja, da je več evropskih držav prepovedalo uporabo tako nacističnih kot komunističnih simbolov;

18.

ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah še ohranjeni spomeniki in obeležja (parki, trgi, ulice itd.), ki poveličujejo totalitarne režime, kar vodi k izkrivljanju zgodovinskih dejstev o posledicah druge svetovne vojne ter k propagiranju totalitarnih političnih sistemov;

19.

obsoja, da se ekstremistične in ksenofobne politične sile v Evropi vse bolj zatekajo k izkrivljanju zgodovinskih dejstev ter uporabljajo simboliko in retoriko, ki odraža vidike totalitarne propagande, tudi rasizma, antisemitizma in sovraštva do spolnih in drugih manjšin;

20.

poziva države članice, naj poskrbijo za spoštovanje določb okvirnega sklepa Sveta, tako da ukrepajo zoper organizacije, ki v javnem prostoru in na spletu širijo sovražni govor in nasilje, ter dejansko prepovejo neofašistične in neonacistične skupine ter vse druge ustanove ali združenja, ki slavijo in poveličujejo nacizem in fašizem ali katerekoli drugo obliko totalitarizma, pri čemer je treba spoštovati nacionalni pravni red in sodno oblast;

21.

poudarja, da bi morala tragična preteklost Evrope še naprej služiti kot moralni in politični navdih za soočanje z izzivi današnjega sveta, vključno z bojem za pravičnejši svet, ustvarjanjem odprtih in strpnih družb ter skupnosti, ki vključujejo etnične, verske in spolne manjšine, ter zagotavljanjem evropskih vrednot za vse;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, ruski dumi in parlamentom držav vzhodnega partnerstva.

(1) UL C 92 E, 20.4.2006, str. 392.

(2) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

(3) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 57.

(4) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 25.

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/30

P9_TA(2019)0022

Stanje glede izvajanja zakonodaje za preprečevanje pranja denarja

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o stanju glede izvajanja zakonodaje Unije za preprečevanje pranja denarja (2019/2820(RSP))

(2021/C 171/07)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (4AMLD) (2), ter kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi Direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (5AMLD) (3),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (4), Direktive (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (5) in Uredbe (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 (6),

—

ob upoštevanju svežnja Komisije o preprečevanju pranja denarja, kot je bil sprejet 24. julija 2019 in ki ga sestavljajo politično sporočilo z naslovom Za boljše izvajanje okvira EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma (COM(2019)0360), poročilo o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije EU (COM(2019)0373), poročilo o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (poročilo o nadnacionalni ocena tveganja (SNRA)) (COM(2019)0370), in priložen delovni dokument služb Komisije (SWD(2019)0650) ter poročilo o medsebojnem povezovanju nacionalnih centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov (osrednji registri ali osrednji elektronski sistemi za pridobivanje podatkov) držav članic za bančne račune (COM(2019)0372),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega bančnega organa o sporočilih nadziranim subjektom o tveganju pranja denarja in financiranja terorizma v bonitetnem nadzoru, objavljenega 24. julija 2019,

—	ob upoštevanju načrta Komisije z naslovom Za novo metodologijo EU pri ocenjevanju tretjih držav z visokim tveganjem na podlagi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma,

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. junija 2018 z naslovom Metodologija za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 (SWD(2018)0362),

—	ob upoštevanju delegiranih uredb, ki jih je sprejela Komisija, in sicer (EU) 2016/1675, (EU) 2018/105, (EU) 2018/212 in (EU) 2018/1467, o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o nujni uvedbi črnega seznama EU glede tretjih držav v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja (7);

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2019 o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (8),

—	ob upoštevanju izmenjave mnenj z dne 5. septembra 2019 v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve s Komisijo in Evropskim bančnim organom,

—	ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

ker je bil okvir Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma postopoma okrepljen s sprejetjem direktive 4AMLD maja 2015 in direktive 5AMLD aprila 2018, z njunima ustreznima datumoma prenosa v nacionalno zakonodajo držav članic do junija 2017 in januarja 2020 ter z drugimi spremljevalnimi zakoni in ukrepi;

ker je po podatkih Europola 0,7–1,28 % letnega BDP Unije domnevno vpletenega v sumljive finančne dejavnosti (9), kot so pranje denarja, povezano s korupcijo, trgovina z orožjem, trgovina z ljudmi, davčne utaje in goljufije, financiranje terorizma ali druge nezakonite dejavnosti, ki negativno vplivajo na državljane EU in njihovo vsakdanje življenje;

ker ima Komisija v skladu s členom 9 direktive 4AMLD pooblastilo za sprejemanje delegirane akte, s katerim naj bi opredelila tretje države z visokim tveganjem, pri tem pa upošteva strateške pomanjkljivosti na več področjih; ker Parlament podpira Komisijo pri uvajanju nove metodologije, ki se ne zanaša samo na zunanje vire informacij pri opredeljevanju tretjih držav z visokim tveganjem s strateškimi pomanjkljivosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, katere predstavljajo grožnjo za finančni sistem EU in za katere so potrebni okrepljeni ukrepi skrbnega preverjanja strank za pooblaščene subjekte EU v skladu z direktivama 4AMLD in 5AMLD;

ker je bila direktiva 3AMLD, ki je začela veljati 15. decembra 2007, s sprejetjem direktive 4AMLD razveljavljena; ker se izvajanje več določb direktive 3AMLD, med drugim glede ustreznih pooblastil in kadrovske sestave nacionalnih pristojnih organov, v preteklosti ni ustrezno preverjalo in bi moralo veljati za prednostno nalogo pri stalnem preverjanju popolnosti in pravilnosti ter postopkih ugotavljanja kršitev, ki jih izvaja Komisija v okviru izvajanja direktive 4AMLD;

ker sta Svet in Parlament zavrnila tri predlagane delegirane uredbe o spremembi (10), ker predlogi niso bili oblikovani na pregleden in odporen način, ki bi zadevne države aktivno spodbujal k odločnemu ukrepanju, pri tem pa spoštoval njihovo pravico do izražanja mnenja, oziroma ker postopek Komisije za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem ni bil dovolj neodvisen;

ker je Komisija 13. februarja 2019 po novi metodologiji sprejela nov seznam 23 držav s strateškimi pomanjkljivostmi v okvirih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, na katerega je uvrstila Afganistan, Ameriško Samoo, Bahame, Bocvano, Demokratično ljudsko republiko Korejo, Etiopijo, Gano, Guam, Iran, Irak, Libijo, Nigerijo, Pakistan, Panamo, Portoriko, Samoo, Saudovo Arabijo, Šrilanko, Sirijo, Trinidad in Tobago, Tunizijo, Ameriške Deviške otoke ter Jemen; ker je Svet 7. marca 2019 v Svetu za pravosodje in notranje zadeve omenjeni delegirani akt zavrnil;

G.	ker je Komisija sprožila postopke za ugotavljanje kršitev zoper večino držav članic, ki niso ustrezno prenesle direktive 4AMLD v nacionalno zakonodajo;

ker je Komisija 24. julija 2019 sprejela sveženj o preprečevanju pranja denarja in Parlament in Svet obvestila o doseženih in še neizpolnjenih ciljih v okviru Unije, s katerimi naj bi preprečevali pranje denarja in financiranje terorizma, ter tako postavila izhodišče za dodatne izboljšave pri izvrševanju in izvajanju veljavne zakonodaje za morebitne zakonodajne in institucionalne reforme v prihodnosti;

ker je med izmenjavo mnenj s Komisijo in Evropskim bančnim organom v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve 5. septembra 2019 predsednik Evropskega bančnega organa José Manuel Campa povedal, da Evropski bančni organ ni nadzorni organ za preprečevanja pranja denarja, temveč ima mandat za predlaganje smernic in spodbujanje sodelovanja in usklajevanja ter za ocenjevanje izvajanja zakonodaje za preprečevanje pranja denarja; ker je tudi poudaril, da so za izvajanje v osnovi odgovorni nacionalni organi;

ker bi lahko v skladu s sporočilom Komisije z dne 24. julija 2019 z naslovom Za boljše izvajanje okvira EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma premislili o dodatni harmonizaciji pravilnika o preprečevanju pranja denarja oziroma financiranja terorizma, npr. s preoblikovanjem direktive o preprečevanju pranja denarja v uredbo, kar bi omogočilo vzpostavitev harmoniziranega upravnega okvira za preprečevanje pranja denarja, ki bi se uporabljal po vsej Uniji;

K.	ker je po ocenah Komisije iz omenjenega sporočila potreben močnejši mehanizem za usklajevanje in podpiranje finančnoobveščevalnih enot pri čezmejnem sodelovanju in analizah;

je resno zaskrbljen, ker veliko držav članic ne izvaja direktive 4AMLD; zato pozdravlja, da je Komisija na podlagi preverjanja popolnosti sprožila postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice; poziva Komisijo, naj karseda hitro opravi temeljita preverjanja pravilnosti in po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev; poziva države članice, ki še niso prenesle direktive 4AMLD v svojo nacionalno zakonodajo, naj to karseda hitro storijo;

je zaskrbljen, da bodo države članice prekoračile rok prenos direktive 5AMLD, ki je 10. januarja 2020, ter roka za vzpostavitev registrov o dejanskem lastništvu gospodarskih in drugih pravnih subjektov (10. januar 2020) in o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih ureditev (10. marec 2020); poziva države članice, naj nujno sprejmejo ukrepe za pospešitev prenosa;

spoštuje priporočilo odbora Evropskega bančnega organa za kršitve prava Unije, ki je bilo obravnavano med izmenjavo mnenj s predsednikom Evropskega bančnega organa Joséjem Manuelom Campo v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve 5. septembra 2019, o pranju denarja v zadevi Danske Bank, ki je doslej največji tovrstni odkriti primer v EU, v katerega so vpletene sumljive transakcije v vrednosti več kot 200 milijard EUR; obžaluje, da so nadzorniki držav članic kot člani odbora nadzornikov Evropskega bančnega organa z volilno pravico zavrnili priporočilo za kršitev prava Unije; poziva Komisijo naj zadevo še naprej spremlja in po potrebi sproži postopek za ugotavljanje kršitev;

je skrajno zaskrbljen zaradi upravne in nadzorne razdrobljenosti območja za preprečevanje pranja denarja/financiranja terorizma, ki je slabo prilagojeno vse večji čezmejni dejavnosti v Uniji in centraliziranemu bonitetnemu nadzoru v bančni uniji in drugih nebančnih sektorjih;

poudarja, da ima veljavni okvir EU za preprečevanje pranja denarja/financiranja terorizma pomanjkljivosti pri izvrševanju pravil EU, manjka pa tudi učinkovit nadzor; poudarja, da je bilo večkrat opozorjeno, da bi lahko zakonodaja o preprečevanju pranja denarja/financiranja terorizma, ki temelji na minimalnih standardih, pomenila tveganje za učinkovit nadzor, neprekinjeno izmenjavo informacij in usklajevanje; poziva Komisijo, naj v obvezni oceni učinka v okviru prihodnje revizije zakonodaje o preprečevanju pranja denarja oceni, ali bi bila uredba primernejši pravni akt od direktive;

opozarja, da je potrebno boljše sodelovanje med upravnimi, in sodnimi organi ter organi kazenskega pregona v EU, zlasti pa med finančnoobveščevalnimi enotami držav članic, kot je Komisija poudarila v svojem poročilu; znova poziva Komisijo, naj v bližnji prihodnosti izvede oceno učinka, s katero bo ocenila možnost in ustreznost vzpostavitve mehanizma za usklajevanje in podporo; meni, da bi lahko dodatno podprli pobude, ki bi lahko pomagale izvrševati ukrepe za preprečevanje pranja denarja/financiranja terorizma na ravni EU in na nacionalni ravni;

je seznanjen z oceno Komisije v poročilu z dne 24. julija 2019, da bi lahko posebne nadzorne naloge pri preprečevanju pranja denarja podelili organu Unije;

meni, da za zaščito celovitosti seznama tretjih držav z visokim tveganjem v postopku preverjanja in odločanja ne bi smeli upoštevati vidikov, ki presegajo področje pomanjkljivosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja/financiranja terorizma; poudarja, da lobiranje in diplomatski pritisk ne bi smela ogrožati zmožnosti institucij EU, da se učinkovito in neodvisno borijo proti pranju denarja in financiranju terorizma, povezanega z EU; poziva Komisijo, naj dodatno oceni možnost vzpostavitve „sivega seznama“ tretjih držav s potencialno visokim tveganjem na osnovi, analogni pristopu Unije k oblikovanju seznama z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene; je zaskrbljen, da bi lahko dolžina 12-mesečnega postopka, ki se konča s končno oceno in opredelitvijo tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, povzročila nepotrebne zamude za učinkovite ukrepe za preprečevanje pranja denarja/financiranja terorizma;

poziva Komisijo, naj zagotovi pregleden postopek z jasnimi in konkretnimi merili uspešnosti za države, ki se zavežejo izvedbi reform, da ne bi bile uvrščene na seznam; jo poziva tudi, naj objavi svoje začetne in končne ocene držav na seznamu ter merila, ki jih je uporabila, s čimer bi zagotovila javni nadzor in preprečila njihove zlorabe;

10.

poziva, naj se ustreznemu oddelku pristojnega generalnega direktorata dodeli več človeških in finančnih virov, ter pozdravlja povečanje sredstev, namenjenih Evropskemu bančnemu organu;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (3AMLD), UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(2) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.

(3) UL L 156, 19.6.2018, str. 43.

(4) UL L 186, 11.7.2019, str. 122.

(5) UL L 284, 12.11.2018, str. 22.

(6) UL L 284, 12.11.2018, str. 6.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0216.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0240.

(9) Poročilo finančnoobveščevalne skupine EUROPOLA „Od suma do ukrepanja“ (2017).

(10) C(2019)1326, C(2016)7495 in C(2017)1951.

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/35

P9_TA(2019)0009

Imenovanje podpredsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke

Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2019 o predlogu Evropske centralne banke za imenovanje podpredsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke (N9-0008/2019 – C9-0028/2019 – 2019/0903(NLE))

(Odobritev)

(2021/C 171/09)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Evropske centralne banke z dne 9. aprila 2019 o imenovanju podpredsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke (C9-0028/2019),

—	ob upoštevanju člena 26(3) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih uresničevanja demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o uravnoteženi zastopanosti spolov pri imenovanjih na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU (3),

—	ob upoštevanju člena 131 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0007/2019),

A.	ker člen 26(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da Evropska centralna banka (ECB) Parlamentu predloži v odobritev predlog o imenovanju podpredsednika svojega nadzornega odbora ter da se podpredsednik izbere izmed članov izvršilnega odbora ECB;

B.	ker člen 26(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da se pri imenovanju članov nadzornega odbora v skladu s to uredbo spoštujejo načela uravnotežene zastopanosti spolov, izkušenost in kvalifikacije;

C.	ker je Evropski svet 22. novembra 2012 Yvesa Merscha imenoval za člana izvršilnega odbora ECB za osemletni mandat z veljavnostjo od 15. decembra 2012 v skladu s členom 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

D.	ker je ECB 9. aprila 2019 Parlamentu predložila predlog o imenovanju Yvesa Merscha za podpredsednika nadzornega odbora ECB za preostali del njegovega mandata za člana izvršilnega odbora ECB, ki se izteče 14. decembra 2020;

E.	ker je Odbor Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve nato preveril kvalifikacije predlaganega kandidata, zlasti glede na zahteve iz člena 26(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1024/2013;

F.	ker je imel predlagani kandidat 4. septembra 2019 predstavitev v odboru, ki jo je začel z uvodnim nagovorom, nato pa je odgovarjal na vprašanja članov odbora;

odobri imenovanje Yvesa Merscha za podpredsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki in vladam držav članic.

(1) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2) UL L 320, 30.11.2013, str. 1.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0211.

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/37

P9_TA(2019)0011

Predlog spremembe proračuna št. 1/2019: presežek iz proračunskega leta 2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 1/2019 za proračunsko leto 2019: vključitev presežka iz proračunskega leta 2018 (11730/2019 – C9-0115/2019 – 2019/2021(BUD))

(2021/C 171/11)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (1) in zlasti členov 18(3) in 44,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki je bil dokončno sprejet dne 12. decembra 2018 (2),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (3),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (4),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (5),

—	ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 1/2019, ki ga je Komisija sprejela dne 15. aprila 2019 (COM(2019)0300),

—	ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 1/2019, ki ga je Svet sprejel 3. septembra 2019 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (11730/2019 – C9-0115/2019),

—	ob upoštevanju členov 94 in 96 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0005/2019),

A.	ker je cilj predloga spremembe proračuna št. 1/2019 v proračun za leto 2019 vključiti presežek iz proračunskega leta 2018, ki znaša 1 802 milijonov EUR;

B.	ker sta glavna elementa tega presežka pozitivna realizacija (prihodki) v višini 1 274,6 milijona EUR in neporabljena sredstva (odhodki) v višini 527,8 milijona EUR;

C.	ker na strani prihodkov največja razlika izhaja iz zamudnih obresti in glob (1 312,6 milijona EUR), pri čemer je bila realizacija sestavljena iz glob na področju konkurence in zamudnih obresti, drugih denarnih kazni in obresti, povezanih s plačilom glob in denarnih kazni;

ker na strani odhodkov nezadostno izvrševanje plačil s strani Komisije znaša 322,2 milijona EUR za leto 2018 (od tega 120 milijonov EUR iz rezerve za nujno pomoč) in 68 milijonov EUR v prenosih iz leta 2017, nezadostno izvrševanje s strani drugih institucij pa 75,9 milijona EUR za leto 2018 ter 61,6 milijona EUR v prenosih iz leta 2017;

je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 1/2019, kot ga je predložila Komisija in ki je namenjen zgolj vključitvi presežka iz leta 2018 v višini 1 803 milijonov EUR v proračun v skladu s členom 18 finančne uredbe, in s stališčem Sveta o tem predlogu;

ugotavlja, da so po oceni Komisije globe na področju konkurence v letu 2018 znašale 1 149 milijonov EUR; ponovno izraža mnenje, da bi moral proračun Unije, ne glede na morebitne presežke zaradi nezadostnega izvrševanja, omogočati ponovno uporabo vsakega prihodka, ki izhaja iz glob ali je povezan z zamudami pri plačilih, ne da bi se zmanjšali prispevki na podlagi BND; opozarja na svoje stališče v prid povečanju predlagane rezerve Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru za znesek, ki bo ustrezal prihodkom od glob in kazni;

odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2019;

naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 1/2019 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(2) UL L 67, 7.3.2019.

(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/39

P9_TA(2019)0012

Predlog spremembe proračuna št. 2/2019: okrepitev ključnih programov za konkurenčnost EU: Obzorje 2020 in Erasmus+

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 2/2019 k splošnemu proračunu za leto 2019 – okrepitev ključnih programov za konkurenčnost EU: Obzorje 2020 in Erasmus+ (11731/2019 – C9-0112/2019 – 2019/2022(BUD))

(2021/C 171/12)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, kot je bil dokončno sprejet 12. decembra 2018 (2),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (3),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (4),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (5),

—	ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 2/2019, ki ga je Komisija sprejela 15. maja 2019 (COM(2019)0320),

—	ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 2/2019, ki ga je Svet sprejel 3. septembra 2019 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (11731/2019 – C9-0112/2019),

—	ob upoštevanju členov 94 in 96 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0004/2019),

ker sta Evropski parlament in Svet na vztrajanje Parlamenta v okviru proračunskega postopka za leto 2019 odločila, da bo v spremembi proračuna v letu 2019 predvideno 100 milijonov EUR za okrepitev programov Obzorje 2020 in Erasmus+; Parlament in Svet sta Komisijo pozvala, naj to spremembo proračuna, ki ne bo vsebovala nobenih drugih elementov, predstavi, kakor hitro bo spomladi 2019 končana tehnična prilagoditev večletnega finančnega okvira za leto 2020, vključno z izračunom skupne razlike do zgornje meje za obveznosti;

B.	ker je Komisija zato predlagala, da bi se proračun za leto 2019 spremenil, da bi bil ta dogovor upoštevan;

ker je Komisija predlagala, da se za okrepitev programa Obzorje 2020 dodeli dodatnih 80 milijonov EUR, za proračun programa Erasmus+ pa dodatnih 20 milijonov EUR; ker v dogovoru o proračunu za leto 2019 ni bilo navedeno, kolikšen delež bodo k temu splošnemu povečanju odobritev prispevali posamezni instrumenti;

ker je Komisija v zvezi z okrepitvijo programa Obzorje 2020 predlagala, da se proračunski postavki 08 02 03 04— – Razvoj evropskega prometnega sistema, ki učinkovito izrablja vire, je okolju prijazen, varen in nemoteč v okviru programa Obzorje2020 dodeli dodatnih 34,6 milijona EUR za okrepitev ukrepov za leto 2019 proti podnebnim spremembam, zlasti za baterije, zelena vozila in okolju prijaznejše letalstvo, proračunski postavki 08 02 01 02— – Krepitev raziskav na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij v okviru programa Obzorje 2020 pa dodatnih 45,4 milijona EUR, da se poveča znesek za temi „prodorna proizvodnja električne energije brez emisij za popolno razogljičenje“ ter „tehnologije, povezane z energijo in podnebnimi spremembami“;

ker je Komisija predlagala, da se povečajo sredstva za osrednje dejavnosti mobilnosti programa Erasmus+, zlasti na področju visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pa tudi za centre poklicne odličnosti; ker je poleg tega predlagala, da se del povečanih sredstev nameni za Evropske univerze, nedaven ukrep, oblikovan v okviru evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, za spodbujanje odličnosti, inovacij in vključevanja v višje izobraževanje po Evropi;

je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 2/2019, kot ga je predložila Komisija in s katerim naj bi bilo zagotovljenih dodatnih 100 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti za programa Obzorje 2020 in Erasmus+, da bi bil upoštevan dogovor, ki sta ga pri pogajanjih o proračunu za leto 2019 dosegla Parlament in Svet; ugotavlja, da na tej stopnji niso bile predlagane nobene dodatne odobritve plačil;

ugotavlja, da sta profila programov takšna, da odobritev plačil za program Obzorje 2020 morda ne bo nujno treba povečati pred koncem leta 2019, da pa bo zaradi povečanih odobritev za prevzem obveznosti za program Erasmus+ najverjetneje treba še letos povečati tudi odobritve plačil za ta program; poziva Komisijo, naj proračunski organ obvesti, kako namerava kriti te povečane potrebe po odobritvah plačil;

odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 2/2019;

naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 2/2019 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(2) UL L 67, 7.3.2019.

(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/41

P9_TA(2019)0013

Uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Romuniji, Italiji in Avstriji

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Romuniji, Italiji in Avstriji (COM(2019)0206 – C9-0005/2019 – 2019/2023(BUD))

(2021/C 171/13)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0206 – C9-0005/2019),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (1),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2) in zlasti člena 10,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3) in zlasti točke 11,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0002/2019),

pozdravlja sklep kot znamenje solidarnosti Unije z državljani in območji Unije, ki so jih prizadele naravne nesreče;

poudarja, da je treba nujno sprostiti finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za regije, ki so jih v Uniji v letu 2018 prizadele naravne nesreče;

pozdravlja predlog Komisije (4) z dne 7. marca 2019, da se spremeni mehanizem Unije na področju civilne zaščite kot ključno orodje za krepitev zmogljivosti EU za obvladovanje tveganja nesreč ter se mu v obdobju 2021–2027 dodelijo finančna sredstva, ki ustrezajo ambicijam iz Sklepa (EU) 2019/420 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in so v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 (6); je prepričan, da bi bilo treba med Skladom in mehanizmom Unije na področju civilne zaščite zagotoviti natančno usklajevanje pri preprečevanju nesreč ter pripravah in odzivanju nanje;

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4) COM(2019)0125.

(5) Sklep (EU) 2019/420 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2019 o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 77 I, 20.3.2019, str. 1).

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Avstriji, Italiji in Romuniji

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2019/1817.)

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/43

P9_TA(2019)0014

Predlog spremembe proračuna št. 3/2019: predlog o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Romuniji, Italiji in Avstriji

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2019 k splošnemu proračunu za leto 2019 – spremni dokument k predlogu o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Romuniji, Italiji in Avstriji (11732/2019 – C9-0113/2019 – 2019/2024(BUD))

(2021/C 171/14)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, kot je bil dokončno sprejet 12. decembra 2018 (2),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (3),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (4),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (5),

—	ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 3/2019, ki ga je Komisija sprejela 22. maja 2019 (COM(2019)0205),

—	ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 3/2019, ki ga je Svet sprejel 3. septembra 2019 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (11732/2019 – C9-0113/2019),

—	ob upoštevanju členov 94 in 96 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0006/2019),

ker je v predlogu spremembe proračuna št. 3/2019 obravnavan predlog, da bi se Solidarnostni sklad Evropske unije uporabil za pomoč Romuniji zaradi poplav v severovzhodni regiji, Italiji zaradi poplav in zemeljskih plazov po močnem deževju od alpskih območij na severu pa vse do Sicilije ter za pomoč Avstriji zaradi podobnih vremenskih ujm, do katerih je v letu 2018 prišlo v alpskih in južnih regijah te države;

ker Komisija posledično predlaga, da se proračun za leto 2019 spremeni, sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila v proračunski vrstici 13 06 01 – „Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo“, pa povečajo za 293 551 794 EUR;

C.	ker je Solidarnostni sklad Evropske unije v skladu z opredelitvijo v uredbi o večletnem finančnem okviru posebni instrument, ustrezna sredstva za prevzem obveznosti in plačila pa je treba v proračun vključiti ne glede na zgornje meje večletnega finančnega okvira;

odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 3/2019;

naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 3/2019 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(2) UL L 67, 7.3.2019.

(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

6.5.2021

Uradni list Evropske unije

C 171/45

P9_TA(2019)0015

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji – EGF/2019/000 TA 2019 – tehnična pomoč na pobudo Komisije

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2019/000 TA 2019 – tehnična pomoč na pobudo Komisije) (COM(2019)0290 – C9-0026/2019 – 2019/2036(BUD))

(2021/C 171/15)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0290 – C9-0026/2019),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (1) (uredba o ESPG),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2), zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3) (Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2018/000 TA 2018– tehnična pomoč na pobudo Komisije) (4),

—	ob upoštevanju svoje prve obravnave predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) (5),

—	ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0001/2019),

ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi potrebni in hitri ponovni vključitvi na trg dela;

ker bi morala biti pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na spravnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

ker je bila uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora, doseženega med Parlamentom in Svetom, o tem, da se znova uvede merilo za uporabo ESPG zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva ESPG v Komisiji ter Parlamentu in Svetu obravnavajo učinkoviteje in se tako skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

ker najvišji letni proračun, ki je na voljo za ESPG, znaša 150 milijonov EUR v cenah iz leta 2011, to je 175 748 000 EUR v cenah iz leta 2019, in ker člen 11(1) uredbe o ESPG določa, da se lahko do 0,5 % tega zneska uporabi za tehnično pomoč na pobudo Komisije za financiranje priprav, spremljanja, zbiranja podatkov in razvoja baze znanja, upravno in tehnično podporo, dejavnosti informiranja in komuniciranja ter revizijo, nadzor in ocenjevanje, ki so potrebni za izvajanje uredbe o ESPG;

E.	ker predlagani znesek 610 000 EUR ustreza približno 0,35 % najvišjega letnega proračuna, ki je na voljo za ESPG v letu 2019;

se strinja z ukrepi, ki jih predlaga Komisija in ki naj bi se financirali kot tehnična pomoč v skladu s členom 11(1) in (4) ter členom 12(2), (3) in (4) uredbe o ESPG;

priznava pomen spremljanja in zbiranja podatkov; opozarja, da morajo biti serije statističnih podatkov, zbranih v ustrezni obliki, lahko dostopne in razumljive;

opozarja, da mora biti posebno spletno mesto o ESPG dostopno vsem državljanom Unije;

pozdravlja nadaljnje delo v zvezi s standardiziranimi postopki za vloge in upravljanje ESPG z uporabo funkcij elektronskega sistema za izmenjavo podatkov (SFC2014), ki omogoča poenostavitev in hitrejšo obdelavo vlog ter izboljšano poročanje;

je seznanjen, da namerava Komisija 190 000 EUR iz razpoložljivega proračuna za upravno in tehnično podporo porabiti za dve srečanji strokovne skupine kontaktnih oseb za ESPG (po en član iz vsake države članice) in dva seminarja, ki se ju bodo udeležili predstavniki izvajalskih organov in socialnih partnerjev;

poziva Komisijo, naj Parlament še naprej sistematično vabi na ta srečanja in seminarje v skladu z ustreznimi določbami okvirnega sporazuma o odnosih med Parlamentom in Komisijo;

poudarja, da bi morali vsi, ki sodelujejo pri obdelavi vlog za sredstva ESPG, zlasti socialni partnerji ter deležniki na regionalni in lokalni ravni, tesneje sodelovati, da bo mogoče ustvariti čim več sinergij; poudarja, da bi bilo treba poglobiti sodelovanje med nacionalno kontaktno osebo ter regionalnimi ali lokalnimi partnerji za vodenje primerov ter izrecno opredeliti komunikacijske in podporne ureditve ter informacijske tokove (notranje razdelitve, naloge in pristojnosti), o katerih bi se morali strinjati vsi udeleženi partnerji;

pozdravlja pravočasen začetek naknadnega ocenjevanja, za katerega namerava Komisija iz razpoložljivega proračuna porabiti 300 000 EUR;

opominja države članice, ki se prijavljajo za sredstva ESPG, da imajo v skladu s členom 12 uredbe o ESPG pomembno vlogo in da morajo z ukrepi, ki se financirajo iz ESPG, obširno seznaniti ciljne prejemnike, lokalne in regionalne organe, socialne partnerje, medije in splošno javnost;

10.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

11.

naroči svojemu predsedniku, da podpiše sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0220.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0019.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2019/000 TA 2019 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2019/1938.)

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 171

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 64 6. maj 2021

Vsebina		Stran

	EVROPSKI PARLAMENT ZASEDANJE 2019–2020 Seje: 16.–19. septembra 2019 Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 107, 26.3.2021 . SPREJETA BESEDILA	1

	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
	sreda, 18. september 2019
2021/C 171/01	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o stanju glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (2019/2817(RSP))	2
	četrtek, 19. september 2019
2021/C 171/02	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o razmerah v Turčiji, zlasti razrešitvi izvoljenih županov (2019/2821(RSP))	8
2021/C 171/03	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o Mjanmaru, zlasti položaju ljudstva Rohinga (2019/2822(RSP))	12
2021/C 171/04	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o Iranu, zlasti položaju zagovornikov pravic žensk in zaprtih državljanov EU z dvojnim državljanstvom (2019/2823(RSP))	17
2021/C 171/05	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o možnosti patentiranja rastlin in postopkov, ki so v bistvu biološki (2019/2800(RSP))	22
2021/C 171/06	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope (2019/2819(RSP))	25
2021/C 171/07	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o stanju glede izvajanja zakonodaje Unije za preprečevanje pranja denarja (2019/2820(RSP))	30

	III Pripravljalni akti
	Evropski parlament
	torek, 17. september 2019
2021/C 171/08	Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2019 o priporočilu Sveta o imenovanju predsednice Evropske centralne banke (N9-0023/2019 – C9-0048/2019 – 2019/0810(NLE))	34
2021/C 171/09	Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2019 o predlogu Evropske centralne banke za imenovanje podpredsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke (N9-0008/2019 – C9-0028/2019 – 2019/0903(NLE))	35
2021/C 171/10	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Irskem (07290/2019 – C8-0154/2019 – 2019/0806(CNS))	36
	sreda, 18. september 2019
2021/C 171/11	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 1/2019 za proračunsko leto 2019: vključitev presežka iz proračunskega leta 2018 (11730/2019 – C9-0115/2019 – 2019/2021(BUD))	37
2021/C 171/12	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 2/2019 k splošnemu proračunu za leto 2019 – okrepitev ključnih programov za konkurenčnost EU: Obzorje 2020 in Erasmus+ (11731/2019 – C9-0112/2019 – 2019/2022(BUD))	39
2021/C 171/13	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Romuniji, Italiji in Avstriji (COM(2019)0206 – C9-0005/2019 – 2019/2023(BUD))	41
2021/C 171/14	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2019 k splošnemu proračunu za leto 2019 – spremni dokument k predlogu o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Romuniji, Italiji in Avstriji (11732/2019 – C9-0113/2019 – 2019/2024(BUD))	43
2021/C 171/15	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2019/000 TA 2019 – tehnična pomoč na pobudo Komisije) (COM(2019)0290 – C9-0026/2019 – 2019/2036(BUD))	45