Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2020/C 304/01)

Zadnja objava

UL C 297, 7.9.2020

Prejšnje objave

UL C 287, 31.8.2020

UL C 279, 24.8.2020

UL C 271, 17.8.2020

UL C 262, 10.8.2020

UL C 255, 3.8.2020

UL C 247, 27.7.2020

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 26. februarja 2020 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD) – Portugalska) – PAGE International Lda/Autoridade Tributária e Aduaneira

(Zadeva C-630/19) (1)

(Predhodno odločanje - Obdavčenje - Davek na dodano vrednost (DDV) - Odbitek vstopnega davka - Direktiva 2006/112/ES - Člena 168 in 176 - Izključitev pravice do odbitka - Naročanje gostinskih storitev - Klavzula standstill - Pristop k Evropski uniji)

(2020/C 304/02)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: PAGE International Lda

Tožena stranka: Autoridade Tributária e Aduaneira

Izrek

Člen 168(a) in člen 176 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, v skladu s katero je bil po pristopu zadevne države članice k Evropski uniji zmanjšan obseg stroškov, ki so izključeni iz pravice do odbita davka na dodano vrednosti, pri čemer je bil pod nekaterimi pogoji dovoljen delni odbitek davka na dodano vrednost v zvezi s temi stroški, med katerimi so zlasti stroški prehrane, kljub potrditvi davčnega zavezanca, da so ti stroški v celoti povezani z izvajanjem njegove obdavčljive gospodarske dejavnosti.

---

(1)  UL C 389, 11.11.2019.

Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 16. julija 2020 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen – Belgija) – Federale Overheidsdienst Financiën, Openbaar Ministerie/Metalen Galler NV (C-632/19 in C-633/19), LW-Idee GmbH (C-632/19 in C-633/19), KGH Belgium NV (C-632/19), Vollers Belgium NV (C-633/19)

(Združeni zadevi C-632/19 in C-633/19) (1)

(Predhodno odločanje - Člen 53(2) in člen 94 Poslovnika Sodišča - Damping - Uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom s Kitajske - Uredba (ES) št. 91/2009 - Veljavnost in razlaga - Neobstoj zadostnih pojasnil glede dejanskega okvira spora o glavni stvari in razlogov, ki utemeljujejo potrebo po odgovoru na vprašanja za predhodno odločanje - Očitna nedopustnost)

(2020/C 304/03)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Federale Overheidsdienst Financiën in Openbaar Ministerie

Tožene stranke: Metalen Galler NV (C-632/19 in C-633/19), LW-Idee GmbH (C-632/19 in C-633/19), KGH Belgium NV (C-632/19) in Vollers Belgium NV (C-633/19)

Izrek

Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen (prvostopenjsko sodišče v Antwerpnu, Belgija) z odločbama z dne 27. marca 2019, sta očitno nedopustna.

---

(1)  UL C 399, 25.11.2019.

Pritožba, ki jo je 16. novembra 2019 vložila Karolina Romańska zoper sklep Splošnega sodišča z dne 6. septembra 2019 v zadevi T-212/18, Romańska/Frontex

(Zadeva C-839/19 P)

(2020/C 304/04)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Pritožnica: Karolina Romańska – Kuć (zastopnica: A. Tetkowska, adwokat)

Druga stranka v postopku: Evropska agencija za mejno in obalno stražo

Zadeva je bila s sklepom z dne 31. januarja 2020 izbrisana iz registra.

Pritožba, ki jo je 19. februarja 2020 vložila Currency One S.A. zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 19. decembra 2019 v zadevi T-501/18, Currency One/EUIPO – Cinkciarz.pl

(Zadeva C-101/20 P)

(2020/C 304/05)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Pritožnica: Currency One S.A. (zastopnik: P. Szmidt, adwokat)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Cinkciarz.pl sp. z o.o.

S sklepom Sodišča (senat za dopustitev pritožb) z dne 28. maja 2020 je bilo odločeno, da se pritožba ne dopusti.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy dla Warszawy-Woli w Warszawie (Poljska) 11. maja 2020 – MN, DN, JN, ZN/X Bank S.A.

(Zadeva C-198/20)

(2020/C 304/06)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Rejonowy dla Warszawy-Woli w Warszawie

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: MN, DN, JN, ZN

Tožena stranka: X Bank S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Prvo vprašanje: ali je treba člene 2(b), 3(1) in (2) ter 4 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (1) in njene uvodne izjave, v katerih je navedeno: — ker mora biti potrošnik deležen enakega varstva pri ustnih in pisnih pogodbah, pri slednjih ne glede na to, ali so pogodbeni pogoji vsebovani v enem dokumentu ali več; — ker je treba oceno [nepoštenih] pogodbenih pogojev, glede na izbrana splošna merila, zlasti pri prodajnih ali dobavnih dejavnostih na javnopravnih področjih, ki nudijo skupinske storitve in upoštevajo solidarnost med uporabniki, dopolniti z možnostjo za celotno oceno različnih vpletenih interesov; ker je za to potrebna zahteva dobre vere; ker je treba pri oceni dobre vere zlasti posvečati pozornost moči pogajalske pozicije strank, ali je bil potrošnik spodbujen v strinjanje s pogodbenim pogojem in ali je bilo blago ali storitve prodano ali dobavljeno na posebno naročilo potrošnika; ker zahtevo dobre vere lahko izpolni prodajalec ali dobavitelj, če posluje lojalno in pravično z drugo stranko, katere zakonite interese mora upoštevati; — ker morajo biti pogodbe sestavljene v jasnem, razumljivem jeziku, ker mora potrošnik imeti možnost preučiti vse pogoje in ker mora v dvomu prevladati razlaga, ki je za potrošnika najbolj ugodna; glede na točki 16 in 21 sodbe Sodišča z dne 3. septembra 2015, Horațiu Ovidiu Costea proti SC Volksbank România SA (C-110/14, ECLI:EU:C:2015:538) ter točke 20 in od 26 do 33 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Pedra Cruza Villalóna, predstavljenih 23. aprila 2015 (ECLI:EU:C:2015:271), razlagati tako, da je do potrošniškega varstva, ki je priznano z Direktivo 93/13, upravičen vsak potrošnik? Ali pa je, kot izhaja iz točke 74 sodbe Sodišča z dne 30. aprila 2014, Árpád Kásler, Hajnalka Káslerné Rábai proti OTP Jelzálogbank Zrt (ECLI:EU:C:2014:282), do potrošniškega varstva upravičen le normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik? Povedano drugače, ali lahko nacionalno sodišče ugotovi nepoštenost določil pogodbe, ki jo sklene kakršen koli potrošnik, ali pa lahko ugotovi le nepoštenost določil pogodbe, ki jo je sklenil potrošnik, ki ga je mogoče šteti za normalno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika?

2.

Drugo vprašanje: če je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da do potrošniškega varstva na podlagi Direktive 93/13 ni upravičen vsak potrošnik, ampak le normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik, ali se za normalno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika lahko šteje potrošnik, ki pogodbe o hipotekarnem kreditu, indeksiranem v tuji valuti, v vrednosti 150 000,00 PLN in z dobo vračanja 30 let, ki jo je sklenil, pred sklenitvijo ni prebral? Ali se takemu potrošniku lahko prizna varstvo na podlagi Direktive 93/13?

3.

Tretje vprašanje: če je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da do potrošniškega varstva na podlagi Direktive 93/13 ni upravičen vsak potrošnik, ampak le normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik, ali se za normalno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika lahko šteje potrošnik, ki je osnutek pogodbe o hipotekarnem kreditu, indeksiranem v tuji valuti, v vrednosti 150 000,00 PLN in z dobo vračanja 30 let, sicer prebral, vendar pogodbe ni v celoti razumel in njenega pomena pred sklenitvijo kljub temu ni skušal razumeti, pri čemer zlasti sopogodbenika –banke – ni zaprosil za pojasnitev njenega pomena in pomena njenih posameznih določil? Ali se takemu potrošniku lahko prizna varstvo na podlagi Direktive 93/13?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.

Pritožba, ki jo je Claudio Necci 12. maja 2020 vložil zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 25. marca 2020 v zadevi T-129/19, Necci/Komisija

(Zadeva C-202/20 P)

(2020/C 304/07)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Claudio Necci (zastopnika: S. Orlandi, T. Martin, avocats)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sklep, ki ga je Splošno sodišče Evropske unije 25. marca 2020 izdalo v zadevi Necci/Komisija, T-129/19;

—	zadevo vrne v ponovno odločanje Splošnemu sodišču Evropske unije;

—	pridrži odločitev o stroških.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik predlaga razveljavitev sklepa z dne 25. maja 2020, izdanega v zadevi T-129/19, s katerim je Splošno sodišče Evropske unije njegovo ničnostno tožbo zavrglo kot nedopustno in mu naložilo plačilo stroškov.

Pritožnik v zvezi s tem navaja tri pritožbene razloge:

Prvi pritožbeni razlog: izkrivljanje predmeta spora, ker je Splošno sodišče Evropske unije štelo, da je odločba z dne 18. julija 2011 posegala v pritožnikov položaj.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev pritožnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva, ker če njegova tožba ni dopustna, pritožnik nima nobenega pravnega sredstva za izpodbijanje tega, da nima več nobenega socialnega zavarovanja, čeprav je delal vse življenje.

Tretji pritožbeni razlog: kršitev načela enotne veljavne zakonodaje, ker je Splošno sodišče Evropske unije presodilo, da izguba vsakršnega socialnega zavarovanja v Italiji zaradi prenosa „izhaja iz pravnih pravil, ki so določena z zadevnim nacionalnim pravom, in ne vpliva na njegov položaj glede na SSZZ“.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy dla Warszawy-Woli w Warszawie (Poljska) 12. maja 2020 – M.P., B.P./„A.“, ki posłuje prek „A.“ S.A.

(Zadeva C-212/20)

(2020/C 304/08)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Rejonowy dla Warszawy-Woli w Warszawie

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: M.P., B.P.

Tožena stranka:„A.“, ki posłuje prek „A.“ S.A.

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali mora biti glede na člen 3(1), člen 4(1) in člen 5 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (1) in njene uvodne izjave, ki določajo obveznost sestavljanja pogodbe v jasnem in razumljivem jeziku ter razlago dvomov v korist potrošnika, določilo v pogodbi, indeksirani z deviznim tečajem, s katerim se določa nakupni in prodajni devizni tečaj, enoznačno oblikovano, to je tako, da lahko posojilojemalec/potrošnik sam ugotovi, kakšen je ta tečaj na določen dan, ali pa je možno ob upoštevanju vrste pogodbe, kot je določeno v členu 4(1) zgoraj navedene direktive, dolgoročnosti pogodbe (več desetletij) in dejstva, da se menjalni tečaj tuje valute stalno (ves čas) spreminja, oblikovati splošnejše pogodbeno določilo, tako da se upošteva tržni devizni tečaj, s čimer se prepreči znatno neravnotežje strank glede njihovih pravic in obveznosti v škodo potrošnika v smislu člena 3(1) zgoraj navedene direktive;

2.

V primeru pritrdilnega odgovora na prvo [vprašanje], ali je glede na člen 5 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah in njene uvodne izjave pogodbeno določilo, ki se nanaša na določanje nakupnega in prodajnega deviznega tečaja s strani upnika (banke), mogoče razlagati tako, da se dvome, ki izhajajo iz pogodbe razreši v korist potrošnika in se ugotovi, da nakupni in prodajni devizni tečaj v pogodbi nista določena prosto, temveč glede na tečaj, ki se prosto oblikuje na trgu, še posebej v primeru, ko sta obe stranki enako razumeli pogodbena določila, v skladu s katerimi se določa nakupni in prodajni devizni tečaj, ali ko posojilojemalec/potrošnik v času sklepanja in izvajanja pogodbe ni bil zainteresiran za sporno pogodbeno določilo, med drugim se v času sklepanja pogodbe in ves čas njenega izvajanja ni seznanil z vsebino pogodbe.

---

(1)  UL.1993, L 95, str. 29; posebna izdaja v slovenščini: poglavje 15 zvezek 002 str. 288 – 293.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy dla Warszawy-Woli w Warszawie (Poljska) 12. maja 2020 – G.W., E.S./„A.“ Towarzystwu Ubezpieczeń na Życie S.A.

(Zadeva C-213/20)

(2020/C 304/09)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Rejonowy dla Warszawy-Woli w Warszawie

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: G.W., E.S.

Tožena stranka:„A.“ Towarzystwo Ubezpieczeń na Życie S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 36(1) v povezavi z delom A, točka 12, Priloge III k Direktivi 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (1) […] (ni prevedeno) razlagati tako, da obveznost posredovanja informacij, navedenih v tej direktivi, vključuje tudi zavarovanca, če ni hkrati zavarovalec in deluje kot potrošnik, ki pristopi k pogodbi o skupinskem življenjskem in doživljenjskem zavarovanju v okviru sklada kapitalskega zavarovanja, sklenjeni med zavarovalnico in podjetjem – zavarovalcem, ter kot dejanski vlagatelj denarnih sredstev, ki se plačujejo kot zavarovalna premija?

2.

Ali je treba v primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje člen 36(1) v povezavi z delom A, točki 11 in 12, Priloge III k Direktivi 2002/83/ES […] (ni prevedeno) razlagati tako, da v okviru pravnega razmerja, kot je navedeno v prvem vprašanju, obveznost posredovanja informacij o značilnostih kapitalskih sredstev, povezanih s skladom kapitalskega zavarovanja, pomeni tudi, da mora biti potrošnik – zavarovanec izčrpno in na razumljiv način obveščen o vseh tveganjih, povezanih z naložbami v sredstva kapitalskega sklada (kot so strukturirane obveznice ali izvedeni finančni instrumenti), njihovi vrsti in obsegu, ali pa je v smislu navedene določbe dovolj, da se potrošniku – zavarovancu posredujejo le osnovni podatki o glavnih vrstah tveganja, povezanega z vlaganjem sredstev prek sklada kapitalskega zavarovanja?

3.

Ali je treba člen 36(1) v povezavi z delom A, točki 11 in 12, Priloge III k Direktivi 2002/83/ES razumeti tako, da v okviru pravnega razmerja, opisanega v prvem in drugem vprašanju, da mora biti potrošnik, ki pristopi k pogodbi o življenjskem zavarovanju kot upravičenec, obveščen o vseh naložbenih tveganjih in s tem povezanih pogojih, o katerih je izdajatelj sredstev (strukturiranih obveznic ali izvedenih finančnih instrumentov), ki sestavljajo sklad kapitalskega zavarovanja, obvestil zavarovatelja?

4.

Ali je treba v primeru pritrdilnega odgovora na predhodna vprašanja člen 36(1) Direktive 2002/83/ES razlagati tako, da mora potrošnik, ki kot zavarovanec pristopi k pogodbi o skupinskem življenjskem in doživljenjskem zavarovanju v okviru sklada kapitalskega zavarovanja, dobiti informacije o lastnostih kapitalskih sredstev in tveganjih, povezanih z naložbami v ta sredstva, pred sklenitvijo pogodbe v ločenem predpogodbenem postopku, in torej ali ta člen nasprotuje takšni določbi nacionalne zakonodaje [kot je] člen 13(4) ustawy o działalności ubezpieczeniowej (zakon o zavarovalništvu) z dne 22. maja 2003, […] v skladu s katero zadostuje, da se ti podatki razkrijejo šele v vsebini zavarovalne pogodbe in med njeno sklenitvijo, trenutek prejema informacij pa v postopku pristopa k pogodbi ni nedvoumno in jasno opredeljen in ločen?

5.

Ali je treba v primeru pritrdilnega odgovora na vprašanja od prvega do tretjega člen 36(1) v povezavi z delom A, točki 11 in 12, Priloge III k Direktivi 2002/83/ES razlagati tudi tako, da mora biti pravilna izpolnitev tam določene obveznosti obveščanja obravnavana kot bistveni element pogodbe o skupinskem življenjskem in doživljenjskem zavarovanju, in ali posledično ugotovitev, da ta obveznost ni bila pravilno izpolnjena, lahko zavarovanemu potrošniku daje pravico, da zahteva vračilo vseh plačanih zavarovalnih premij zaradi morebitne razveljavitve pogodbe oziroma njene neveljavnosti ab initio ali zaradi morebitne razveljavitve oziroma neveljavnosti posamične izjave o pristopu k takšni pogodbi?

---

(1)  UL 2002, L 345, str. 1.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesverwaltungsgericht Steiermark (Avstrija) 26. maja 2020 – LM

(Zadeva C-219/20)

(2020/C 304/10)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesverwaltungsgericht Steiermark

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: LM

Nasprotna stranka: Bezirkshauptmannschaft Hartberg-Fürstenfeld

Ob udeležbi: Österreichische Gesundheitskasse Kompetenzzentrum LSDB

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 6 EKČP ter člena 41(1) in 47(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnemu pravilu, s katerim je za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, v upravnokazenskem postopku določen obvezen petletni zastaralni rok?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 3. junija 2020 – MT/Landespolizeidirektion Steiermark

(Zadeva C-231/20)

(2020/C 304/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagatelj revizije: MT

Nasprotna stranka v postopku z revizijo: Landespolizeidirektion Steiermark

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali mora nacionalno sodišče v kazenskem postopku, ki teče za zaščito monopolne ureditve, predpis o kazenskih sankcijah, ki ga mora uporabiti, preizkusiti glede na svobodo opravljanja storitev, če je pred tem že preizkusilo monopolno ureditev glede na smernice Sodišča Evropske unije in je pri tem preizkusu ugotovilo, da je monopolna ureditev utemeljena?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: 2. a) Ali je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki za ponujanje kot izvajalec loterij, ki so po zakonu o igrah na srečo prepovedane, določa obvezno naložitev globe na igralni avtomat brez absolutne zgornje omejitve za skupni znesek naloženih glob? 2. b) Ali je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki za ponujanje kot izvajalec loterij, ki so po zakonu o igrah na srečo prepovedane, določa obvezno naložitev najnižje globe v višini 3 000 EUR na igralni avtomat? 2. c) Ali je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki za ponujanje kot izvajalec loterij, ki so po zakonu o igrah na srečo prepovedane, določa izrek nadomestne kazni odvzema prostosti na igralni avtomat brez absolutne zgornje omejitve za skupno izrečeno nadomestno kazen odvzema prostosti? 2. d) Ali je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki v primeru kaznovanja zaradi ponujanja kot izvajalec loterij, ki so po zakonu o igrah na srečo prepovedane, določa naložitev plačila prispevka za stroške kazenskega postopka v višini 10 % naloženih glob?

3.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: 3. a) Ali je treba člen 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki za ponujanje kot izvajalec loterij, ki so po zakonu o igrah na srečo prepovedane, določa obvezno naložitev globe na igralni avtomat brez absolutne zgornje omejitve za skupno vsoto naloženih glob? 3. b) Ali je treba člen 49(3) Listine razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki za ponujanje kot izvajalec loterij, ki so po zakonu o igrah na srečo prepovedane, določa obvezno naložitev najnižje globe v višini 3 000 EUR na igralni avtomat? 3. c) Ali je treba člen 49(3) Listine razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki za ponujanje kot izvajalec loterij, ki so po zakonu o igrah na srečo prepovedane, določa izrek nadomestne kazni odvzema prostosti na igralni avtomat brez absolutne zgornje omejitve za skupno izrečeno nadomestno kazen odvzema prostosti? 3. d) Ali je treba člen 49(3) Listine razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki v primeru kazenskih sankcij zaradi ponujanja kot izvajalec loterij, ki so po zakonu o igrah na srečo prepovedane, določa naložitev plačila prispevka za stroške kazenskega postopka v višini 10 % naloženih glob?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 7. julija 2020 – BUND Naturschutz in Bayern e.V./Landkreis Rosenheim

(Zadeva C-300/20)

(2020/C 304/12)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranke v postopku v glavni stvari

Vlagateljica zahtevka in revizije: BUND Naturschutz in Bayern e.V.

Nasprotna stranka v postopku o zahtevku in revizijskem postopku: Landkreis Rosenheim

Intervenienta: Landesanwaltschaft Bayern, Vertreter des Bundesinteresses beim Bundesverwaltungsgericht

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 3(2)(a) Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (1) razlagati tako, da je okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov iz prilog I in II k Direktivi 2011/92/EU (2) (v nadaljevanju: Direktiva PVO) določen že, če so v uredbi za varstvo narave in krajine določene splošne prepovedi z možnostjo oprostitve in obveznostmi pridobitve dovoljenja, ki niso posebno povezane s projekti iz prilog k Direktivi PVO?

2.

Ali je treba člen 3(2)(a) Direktive 2001/42/ES razlagati tako, da so bili pripravljeni načrti in programi za kmetijstvo, gozdarstvo, rabo zemljišč itd., kadar je njihov namen določiti referenčni okvir prav za eno ali več teh strokovnih področij? Ali pa zadostuje, da so za varstvo narave in krajine določene splošne prepovedi in obveznosti pridobitve dovoljenja, ki jih je treba preučiti v postopkih za odobritev številnih projektov in rabe ter lahko posredno („refleksno“) vplivajo na enega ali več teh področij?

3.

Ali je treba člen 3(4) Direktive 2001/42/ES razlagati tako, da je določen okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov, če so z uredbo, sprejeto za varstvo narave in krajine, za številne abstraktno opisane projekte in ukrepe v ohranitvenem območju določene splošne prepovedi in obveznosti pridobitve dovoljenja, dejanski projekti pa ob sprejetju niso niti predvidljivi niti predvideni in zato ni posebne povezave z dejanskimi projekti?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 157.

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL 2012, L 26, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administratīvā apgabaltiesa (Latvija) 9. julija 2020 — SIA Visma Enterprise/Konkurences padome

(Zadeva C-306/20)

(2020/C 304/13)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Administratīvā apgabaltiesa

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: SIA Visma Enterprise

Tožena stranka: Konkurences padome

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je mogoče sporazum med proizvajalcem in distributerji v obravnavani zadevi (v skladu s katerim ima distributer, ki je potencialni posel prijavil, v obdobju 6 (šestih) mesecev od prijave potencialnega posla prednost pri izvedbi postopka prodaje zadevnemu končnemu uporabniku, razen če ta temu nasprotuje), v skladu s pravilno razlago Pogodbe o delovanju Evropske unije šteti za sporazum med podjetji, katerega cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence, v smislu člena 101(1) [PDEU]?

2.	Ali sporazum med proizvajalcem in distributerji v obravnavani zadevi, če se razlaga v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, vsebuje znake, na podlagi katerih je mogoče presojati o tem, ali ta sporazum ni izvzet iz splošne prepovedi omejevalnih sporazumov?

3.

Ali je treba sporazum med proizvajalcem in distributerji, ki je obravnavan v tej zadevi, če se razlaga v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, šteti za izjemo? Ali izjema, ki omogoča vertikalne sporazume, s katerimi se vzpostavijo omejitve aktivne prodaje na izključno ozemlje ali izključni skupini odjemalcev, ki si jo je pridržal dobavitelj ali ki jo je dobavitelj dodelil drugemu kupcu, če ta omejitev kupčevim odjemalcem ne omejuje prodaje in če tržni delež dobavitelja (tožeča stranka) ne presega 30 %, velja samo za sisteme izključne distribucije?

4.

Ali je lahko nezakonito ravnanje enega samega gospodarskega subjekta konstitutivni element sporazuma med proizvajalcem in distributerji, ki je obravnavan v tej zadevi, če se ta razlaga v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije? Ali je v okoliščinah obravnavane zadeve, če se razlagajo v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, treba presojati o tem, ali obstajajo znaki udeležbe enega samega gospodarskega subjekta pri omejevalnem sporazumu?

5.

Ali je v okoliščinah obravnavane zadeve, če se razlagajo v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, treba presojati o tem, ali obstajajo znaki zmanjševanja (izkrivljanja) konkurence v okviru distribucijskega sistema ali prednosti v korist tožeče stranke ali negativnega učinka na konkurenco?

6.

Ali je v okoliščinah obravnavane zadeve, če se razlagajo v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, če tržni delež distribucijskega omrežja ne presega 30 % (tožeča stranka je proizvajalec, zato njegov tržni delež vključuje tudi obseg prodaje njegovih distributerjev), treba presojati o tem, ali obstajajo znaki negativnih učinkov na konkurenco v distribucijskem sistemu in/ali zunaj njega in za ta sporazum velja prepoved omejevalnih sporazumov?

7.

V skladu s členom 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 2 v povezavi s členom 4(b) Uredbe Komisije (ES) št. 330/2010 (1) z dne 20. aprila 2010: — Ali izjema velja za distribucijski sistem, na podlagi katerega (i) distributer (trgovec) sam izbere potencialnega odjemalca, s katerim bo sodeloval; (ii) dobavitelj na podlagi objektivnih, jasno znanih in preverljivih meril ni predhodno določil izključne skupine odjemalcev, za katero bi vsak distributer opravljal storitve; (iii) dobavitelj na zahtevo distributerja (trgovca) za tega distributerja rezervira potencialne odjemalce; (iv) drugi distributerji ne poznajo ali niso predhodno obveščeni o rezervaciji potencialnega odjemalca; ali na podlagi katerega je (v) edino merilo za rezervacijo potencialnega odjemalca in za vzpostavitev poznejšega izključnega distribucijskega sistema v korist določenega distributerja zahteva tega distributerja, in ne določitev s strani dobavitelja; ali na podlagi katerega (vi) rezervacija ostane v veljavi 6 (šest) mesecev po prijavi potencialnega posla (izključna distribucija po izteku šestih mesecev preneha veljati)? — Ali je treba šteti, da pasivna prodaja ni omejena, če sporazum, sklenjen med dobaviteljem in distributerjem, vključuje pogoj, da lahko kupec (končni uporabnik) nasprotuje navedeni rezervaciji, vendar o tem ni bil obveščen? Ali lahko ravnanje kupca (končnega uporabnika) vpliva na (upravičenje) pogojev sporazuma med dobaviteljem in distributerjem?

---

(1)  Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL 2010, L 102, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 13. julija 2020 – Regione Veneto/Plan Eco S.r.l

(Zadeva C-315/20)

(2020/C 304/14)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Regione Veneto

Tožena stranka: Plan Eco S.r.l

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali:

v primeru, v katerem so bili mešani komunalni odpadki, ki ne vsebujejo nevarnih odpadkov, mehansko obdelani v obratu za energetsko predelavo (postopek R1/R12 v skladu s Prilogo C h Codice dell’Ambiente (italijanski okoljski zakonik) in v katerem se po tem postopku obdelave izkaže, da obdelava ni bistveno vplivala na prvotne lastnosti mešanih komunalnih odpadkov, ti pa so bili v okviru Klasifikacijskega seznama odpadkov razvrščeni pod oznako odpadka 19 12 12, česar stranke v postopku niso izpodbijale; za namene presoje legitimnosti ugovorov izvorne države zoper zahtevo za predhodno dovoljenje za prenos obdelanega odpadka v evropsko državo v proizvodni obrat za uporabo kot sredstvo pri sosežigu ali vsekakor kot sredstvo za proizvodnjo energije, ki so jih podali pristojni organi v izvorni državi na podlagi načel Direktive 2008/98/ES (1), zlasti ugovorov, kot so ti v obravnavani zadevi, ki temeljijo na:

—	načelu varstva zdravja ljudi in okolja (člen 13);

—

načelih samozadostnosti in bližine, določenih v členu 16(1), ki določa: „Države članice sprejmejo, v sodelovanju z drugimi državami članicami, kadar je to potrebno ali priporočljivo, ustrezne ukrepe za vzpostavitev integriranega in ustreznega omrežja naprav za odstranjevanje odpadkov in naprav za predelavo mešanih komunalnih odpadkov, zbranih iz zasebnih gospodinjstev, vključno tudi kadar takšno zbiranje vključuje mešane odpadke drugih povzročiteljev, ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnik.“;

—	načela, določenega v členu 16(2), zadnji stavek, ki določa: „Države članice prav tako lahko omejijo odhajajoče pošiljke odpadkov iz okoljskih razlogov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1013/2006.“;

—

uvodni izjavi 33 te direktive iz leta 2008, v kateri je navedeno: „Za namene uporabe Uredbe (ES) št. 1013/2006 (2) … o pošiljkah odpadkov so mešani komunalni odpadki iz člena 3(5) navedene uredbe še vedno mešani komunalni odpadki tudi po postopku obdelave odpadkov, ki njihovih lastnosti ni bistveno spremenil.“:

Klasifikacijski seznam odpadkov (v zadevnem primeru oznaka odpadka 19 12 12, drugi odpadki (tudi mešanice materialov) iz mehanske obdelave odpadkov R1/R12) in ustrezne razvrstitve posegajo v ureditev [prava Unije] o pošiljanju odpadkov, ki so bili pred mehansko obdelavo mešani komunalni odpadki, in če je odgovor pritrdilen, v kolikšni meri in kako?

Natančneje, ali v zvezi s pošiljanjem odpadkov, ki so nastali z obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, določbe člena 16 navedene direktive iz leta 2008 in njene uvodne izjave 33, ki se izrecno nanašajo na pošiljanje odpadkov, prevladajo glede na klasifikacijo, ki izhaja iz Klasifikacijskega seznama odpadkov?

Sodišče naj, če meni, da je to primerno in koristno, presodi, ali ima navedeni Klasifikacijski seznam odpadkov normativni značaj ali pa gre zgolj za tehnično certifikacijo, ki je primerna za homogeno sledljivost vseh odpadkov.

---

(1)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL 2008, L 312, str. 3).

(2)  Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL 2006, L 190, str. 1).

Sklep predsednika drugega senata Sodišča z dne 2. marca 2020 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal d'instance Epinal – Francija) – Cofidis SA/YU, ZT

(Zadeva C-616/18) (1)

(2020/C 304/15)

Jezik postopka: francoščina

Predsednik drugega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 436, 3.12.2018.

Tožba, vložena 8. julija 2020 – Société générale in drugi/EOR

(Zadeva T-444/20)

(2020/C 304/16)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Société générale (Pariz, Francija), Crédit du Nord (Lille, Francija), SG Option Europe (Puteaux, Francija) (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost sklepa SRB/ES/2020/24 o izračunu prispevkov ex ante 2020 v Enotni sklad za reševanje v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

—

na podlagi člena 277 PDEU ugotovi, da se ne uporabljajo naslednji členi Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje, Izvedbene uredbe in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje; — členi 4(2), 6 in 7 ter Priloga I k Delegirani uredbi; — člen 4 Izvedbene uredbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev načela enakega obravnavanja s tem, da načini izračuna letnih prispevkov ex ante v Enotni sklad za reševanje (ESR), določeni v Uredbi o enotnem mehanizmu za reševanje (EMR) in Delegirani uredbi, ne odražajo dejanske velikosti ali dejanskega tveganja institucij.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti s tem, da mehanizem prispevkov ex ante v ESR, določen v Uredbi o enotnem mehanizmu za reševanje in Delegirani uredbi temelji na oceni, ki naj bi umetno oteževala profil tveganja velikih francoskih institucij, kakršne so tožeče stranke, in torej vodi do nesorazmerno visokih prispevkov glede na dejansko tveganje, ki ga predstavljajo te institucije.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti, ker izračun zneska prispevkov ex ante, določen v Uredbi o enotnem mehanizmu za reševanje, Delegirani uredbi in Izvedbeni uredbi, na eni strani ne bi mogel biti vnaprej dovolj natančno predviden, in na drugi strani, ni odvisen toliko od situacije in profila tveganja institucije, temveč bolj od relativne situacije glede na druge institucije, ki plačujejo prispevke. Nazadnje, tožeče stranke menijo, da naj Komisija ne bi smela imeti pristojnosti za izračun pokazateljev tveganja v okviru Delegirane uredbe, saj imajo ta merila izrazito strukturno in odločilno vlogo pri določanju zneskov prispevkov (člen 290 PDEU).

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja s tem, da EOR za izračun spremenljivke tveganja ne uporablja vseh meril tveganja, predvidenih z Delegirano uredbo. Tožeče stranke menijo, da izpodbijani sklep poleg tega ne pomeni dovolj jasnih in popolnih elementov, da bi lahko ponovno izračunale znesek dolgovanega prispevka, kar prav tako pomeni kršitev člena 296 PDEU.

Tožba, vložena 8. julija 2020 – Crédit agricole in drugi/EOR

(Zadeva T-445/20)

(2020/C 304/17)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Crédit agricole SA (Montrouge, Francija) in 48 drugih tožečih strank (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost odločbe SRB/ES/2020/24 o izračunu prispevkov ex ante za leto 2020, ki jo je izdal EOR, v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

—

na podlagi člena 277 PDEU razglasi, da so neizvršljive naslednje določbe Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje, Uredbe o izvrševanju in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje; — členi 4(2), 6 in 7 ter Priloga I k Delegirani uredbi; — člen 4 Uredbe o izvrševanju;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-444/20, Société générale in drugi/EOR.

Tožba, vložena 8. julija 2020 – Confédération nationale du Crédit mutuel in drugi/EOR

(Zadeva T-446/20)

(2020/C 304/18)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Confédération nationale du Crédit mutuel (Pariz, Francija) in 25 drugih tožečih strank (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje (EOR)

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost sklepa SRB/ES/2020/24 o izračunu prispevkov ex ante 2020 v Enotni sklad za reševanje v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

—

na podlagi člena 277 PDEU ugotovi, da se ne uporabljajo naslednji členi Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje, Izvedbene uredbe in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje; — členi 4(2), 6 in 7 ter Priloga I k Delegirani uredbi; — člen 4 Izvedbene uredbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge, ki so v bistvu enaki ali podobni kot tožbeni razlogi, navedeni v okviru zadeve T-444/20, Société générale in drugi/EOR.

Tožba, vložena 8. julija 2020 – BNP Paribas/EOR

(Zadeva T-447/20)

(2020/C 304/19)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: BNP Paribas (Pariz, Francija) (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost sklepa SRB/ES/2020/24 o izračunu prispevkov ex ante 2020 v Enotni sklad za reševanje v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

—

na podlagi člena 277 PDEU ugotovi, da se ne uporabljajo naslednji členi Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje, Izvedbene uredbe in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje; — členi 4(2), 6 in 7 ter Priloga I k Delegirani uredbi; — člen 4 Izvedbene uredbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge, ki so v bistvu enaki ali podobni kot tožbeni razlogi, navedeni v okviru zadeve T-444/20, Société générale in drugi/EOR.

Tožba, vložena 8. julija 2020 – BPCE in drugi/EOR

(Zadeva T-448/20)

(2020/C 304/20)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: BPCE (Pariz, Francija) in 44 drugih tožečih strank (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje (EOR)

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost sklepa SRB/ES/2020/24 o izračunu prispevkov ex ante 2020 v Enotni sklad za reševanje v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

—

na podlagi člena 277 PDEU ugotovi, da se ne uporabljajo naslednji členi Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje, Izvedbene uredbe in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje; — členi 4(2), 6 in 7 ter Priloga I k Delegirani uredbi; — člen 4 Izvedbene uredbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge, ki so v bistvu enaki ali podobni kot tožbeni razlogi, navedeni v okviru zadeve T-444/20, Société générale in drugi/EOR.

Tožba, vložena 8. julija 2020 – Banque postale/EOR

(Zadeva T-449/20)

(2020/C 304/21)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: La Banque postale (Pariz, Francija) (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi ničnost sklepa SRB/ES/2020/24 o izračunu prispevkov ex ante 2020 v Enotni sklad za reševanje v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

—

na podlagi člena 277 PDEU ugotovi, da se ne uporabljajo naslednji členi Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje, Izvedbene uredbe in Delegirane uredbe: — členi 69(1), 69(2), 70(1) in 70(2)(a) in (b) Uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje; — členi 4(2), 6 in 7 ter Priloga I k Delegirani uredbi; — člen 4 Izvedbene uredbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge, ki so v bistvu enaki ali podobni kot tožbeni razlogi, navedeni v okviru zadeve T-444/20, Société générale in drugi/EOR.

Tožba, vložena 14. julija 2020 – Roxtec/EUIPO – Wallmax (Prikaz črnih krogov na oranžnem kvadratu)

(Zadeva T-455/20)

(2020/C 304/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Roxtec AB (Karlskrona, Švedska) (zastopnika: J. Olsson in J. Adamsson, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Wallmax Srl (Milano, Italija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije (prikaz črnih krogov na oranžnem kvadratu) – znamka Evropske unije št. 14784 375

Postopek pred EUIPO: postopek izbrisa

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 20. aprila 2020 v zadevi R 2385/2018-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo zavrne;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov postopka.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(e)(ii) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 22. julija 2020 – Industria de Diseño Textil/EUIPO – Ffauf Italia (ZARA)

(Zadeva T-467/20)

(2020/C 304/23)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Industria de Diseño Textil; SA (Arteixo, Španija) (zastopnika: G. Marín Raigal in E. Armero Lavie, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Ffauf Italia SpA (Riese Pio X, Italija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije ZARA – zahteva za registracijo št. 89 29952

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 8. maja 2020 v zadevi R 2040/2019-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bilo ugodeno ugovoru za blago in storitve iz razredov 29, 30, 35 in 43, in zavrne obstoj verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta za vse izpodbijano blago in storitve;

—	EUIPO in, če je potrebno, drugi stranki v postopku pred EUIPO naloži plačilo stroškov te tožbe.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 47(2) in (3) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta ter pravila 22(3) in (4) Izvedbene uredbe Komisije (ES) 2868/95;

—	kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 24. julija 2020 – LB/Parlament

(Zadeva T-468/20)

(2020/C 304/24)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: LB (zastopnik: O. Schmechel, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo tožene stranke z dne 2. julija 2020 o prerazporeditvi tožeče stranke v urad za stike Evropskega parlamenta v Luxembourgu s 1. septembrom 2020;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja naslednje tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve — Odločba o prerazporeditvi je formalno nezakonita, saj ne vsebuje obrazložitve. V skladu s členoma 41(2) in 296 PDEU pa je obrazložitev nujna, ker je bil interes tožeče stranke v zvezi s tem za toženo stranko jasno prepoznaven.

2.

Drugi tožbeni razlog: neupoštevanje poteka v skladu z določbami odločbe — Tožeča stranka je v skladu z določbami odločbe imela pravico do zavrnitve delovnega mesta v uradu za stike Evropskega parlamenta v Luxembourgu, in je to tudi storila. Prerazporeditev na to delovno mesto zato ni prišla več v poštev.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja. Prerazporeditev v drug kraj službovanja bi kršila dolžnost skrbnega ravnanja delodajalca, saj ni združljiva z več temeljnimi pravicami iz Listine EU o temeljnih pravicah. Kršene bi bile zlasti naslednje pravice: — pravica do zasebnega in družinskega življenja (člena 7 in 33) in pravica mladoletne hčerke do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema (člen 24) bi bili kršeni, saj bi družina tožeče stranke morala živeti ločeno, hčerka bi ostala z očetom v Berlinu, tožeča stranka pa bi se morala sama preseliti v Luxembourg. — enakost pred zakonom (člen 20) in nediskriminacija (člen 21) bi bili kršeni. Za tožečo stranko urada EP za zvezo, kot poročeno uradnico in mati mladoletne hčerke, za katero si z zakoncem deli skrbništvo, velja mobilnost, zaradi katere bi morala biti prerazporejena v Luxembourg. Uradniki urada EP za zvezo, ki živijo sami in so razvezani, in ki si delijo skrbniško pravico za mladoletnega otroka, so oproščeni mobilnosti do otrokove polnoletnosti, ne da bi za to obstajal vsebinski razlog za to neenako obravnavanje.

4.

Četrti tožbeni razlog: nesorazmernost prerazporeditve v drug kraj službovanja — Ni bilo tehtanja interesov tožeče stranke in tožene stranke, čeprav je tožena stranka v okviru svoje dolžnosti dobrega upravljanja (člen 41 Listine EU o temeljnih pravicah) k temu zavezana. — Varovani interesi tožeče stranke bistveno pretehtajo nad interesi tožene stranke do prerazporeditve. — Prerazporeditev iz urada EP za zvezo v Berlinu v urad za zvezo EP v Luxembourgu ni v službenem interesu.

5.	Peti tožbeni razlog: zloraba diskrecijske pravice — Tožena stranka ne pripozna svoje diskrecijske pravice in je zato ne izvaja.

6.

Šesti tožbeni razlog: varstvo zaupanja v pravo — Od imenovanja tožeče stranke leta 2001 do sprejetja Sklepa predsedstva Evropskega parlamenta leta 2018 glede mobilnosti je veljalo načelo, da za uradnike iz funkcionalne skupine AST, kot je tožeča stranka, mobilnost ne velja. To načelo je veljalo od sklepa glede mobilnosti leta 1998 in je bilo podkrepljeno s sklepi predsedstva Evropskega parlamenta v letih 2002 in 2004. — Zaupanje tožeče stranke v nadaljnji obstoj izjeme od mobilnosti je bilo varovano. Sprememba ureditve zato zahteva ustrezno prehodno ureditev in ustrezne izjeme. Predvideni triletni prehodni rok ni primeren, ker ne odpravi ločitve družine tožeče stranke. Manjka izjema za tožečo stranko.

7.

Sedmi tožbeni razlog: izguba — Tožena stranka je izgubila možnost, da tožeči stranki odredi mobilnost s posledico, da spremeni kraj službovanja, saj je s ponavljajočimi izjemami glede mobilnosti za uradnike iz funkcionalne skupine AST pri tožeči stranki ustvarila vtis, da spremembe kraja službovanja ni za pričakovati.

Tožba, vložena 28. julija 2020 – Bigben Connected/EUIPO – Forsee Power (FORCE POWER)

(Zadeva T-478/20)

(2020/C 304/25)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Bigben Connected (Fretin, Francija) (zastopnik: M. Chaminade, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Forsee Power (Pariz, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije FORCE POWER – zahteva za registracijo št. 16 541 377

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. maja 2020 v zadevi R 2184/2019-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO in nasprotni stranki naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka pred oddelkom za ugovore in stroški pritožbe pred odborom za pritožbe.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 28. julija 2020 – Eurobolt in drugi/Komisija

(Zadeva T-479/20)

(2020/C 304/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Eurobolt BV (‘s-Heerenberg, Nizozemska), Fabory Nederland BV (Tilburg, Nizozemska), ASF Fischer BV (Lelystad, Nizozemska), Stafa Group BV (Maarheeze, Nizozemska) (zastopniki: S. De Knop, B. Natens in A. Willems, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	tožbo razglasi za dopustno;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/611 z dne 30. aprila 2020 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 91/2009 o uvozu nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije ali ne (1); in

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo tri tožbene razloge.

1.	S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje, da Uredba (EU) 2020/611 s tem, da kršitev bistvenih postopkovnih zahtev „odpravlja“ retroaktivno, krši člena 266 in 264 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter načelo učinkovitega sodnega varstva.

2.	Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje, da Uredba (EU) 2020/611, ker nima veljavne pravne podlage, krši člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (2), člena 5(1) in 5(2) Pogodbe Evropske unije (PEU) ter načelo dobrega upravljanja.

3.	S tretjim tožbenim razlogom se zatrjuje, da Uredba (EU) 2020/611 s tem, da prepoveduje plačilo in nalaga vračilo protidampinških dajatev, krši člena 5(1) in 5(2) PEU.

---

(1)  UL 2020, L 141, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009, L 343, str. 51).

Tožba, vložena 28. julija 2020 – Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics in Jushi Egypt for Fiberglass Industry/Komisija

(Zadeva T-480/20)

(2020/C 304/27)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE (Ain Sukhna, Egipt) in Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE (Ain Sukhna) (zastopnika: B. Servais in V. Crochet, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

razglasi ničnost Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/776 z dne 12. junija 2020 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (1) ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/492 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta v delu, v katerem se nanaša na tožeči stranki;

—	naloži Komisiji in vsakemu intervenientu, ki bi mu bila dovoljena intervencija v podporo Komisije, naj nosijo stroške tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata šest tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: Komisijina metodologija za izračun subvencijske stopnje za tožečo stranko krši člene 1(1), 5(1), 6, 12(1)(c) in 24(1) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (2).

2.	Drugi tožbeni razlog: Komisijina odločitev o izravnavi finančnega prispevka, ki so ga zagotovili kitajski javni organi, krši člene 2(a), 2(b), 3(1)(a), 4(2) in 4(3) Uredbe (EU) 2016/1037.

3.	Tretji tožbeni razlog: Komisijina odločitev v zvezi z zagotovitvijo zemljišča družbi Jushi krši pravice tožečih strank do obrambe in člen 30 ter člene 3(2), 5 in 6(d) Uredbe (EU) 2016/1037.

4.	Četrti tožbeni razlog: Komisijina odločitev o izravnavi sistema rabatov uvozne cene za uvožene material krši člene 3(1)(a)(ii), 3(2) in 5 Uredbe (EU) 2016/1037.

5.	Peti tožbeni razlog: Komisijina odločitev o izravnavi davčne obravnave izgube iz tečajnih razlik krši člena 3(2) in 4(2)(c) Uredbe (EU) 2016/1037.

6.	Šesti tožbeni razlog: Komisijina metodologija za določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v zvezi s tožečima strankama krši člene 1(1), 2(d), 8(1), 8(2) in 8(5) Uredbe (EU) 2016/1037.

---

(1)  UL 2020, L 189, str. 1.

(2)  Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (kodificirano besedilo) (UL 2016, L 176, str. 55).

Tožba, vložena 31. julija 2020 – Magnetec/EUIPO (CoolTUBE)

(Zadeva T-481/20)

(2020/C 304/28)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Magnetec – Gesellschaft für Magnettechnologie mbH (Langenselbold, Nemčija) (zastopniki: M. Kloth, R. Briske in D. Habel, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: Prijava besedne znamke Evropske unije CoolTUBE – Prijava št. 18022606

Izpodbijana odločba: Odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. maja 2020 v zadevi R 1755/2019-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov, vključno s stroški pritožbenega postopka.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2017/1001;

—	Kršitev člena 7(1)(c) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2017/1001.

Tožba, vložena 3. avgusta 2020 – SATSE/Komisija

(Zadeva T-484/20)

(2020/C 304/29)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Sindicato de Enfermería (SATSE) (Madrid, Španija) (zastopnica: M. Sesmero González, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

—

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj Direktivo Komisije (EU) 2020/739 z dne 3. junija 2020 o spremembi Priloge III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES glede vključitve SARS-CoV-2 na seznam bioloških dejavnikov, za katere je znano, da okužijo ljudi, in spremembi Direktive Komisije (EU) 2019/1833, ki je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena 04.06.2020 (L 175/11 – L 175/14), razglasi za nično.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 2 in 18 Direktive 2000/54/ES v povezavi s prilogo III k tej direktivi. — V zvezi s tem trdi, da proti biološkemu dejavniku SARS-CoV-2 ni na voljo učinkovitega zdravljenja ali profilakse; da gre za virus, ki je zaveden kot zelo kužen in mutirajoč, zaradi česar je zelo verjetno, da se širi v skupnosti; in da koronavirus SARS-CoV-2 povzroča hude patologije in simptome, zaradi česar povzroči hudo obolenje pri človeku, kar pomeni resno tveganje za delavce.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev bistvenih določb postopka zaradi neobrazložitve razvrstitve biološkega dejavnika SARS-CoV-2 v skupino 3. — V zvezi s tem trdi, da je, čeprav je Komisija priznala, da ni na voljo cepiva ali učinkovitega zdravljenja, in kljub določbam člena 2 Direktive 2000/54/ES SARS-CoV-2 razvrščen v rizično skupino 3 namesto rizične skupine 4.

Tožba, vložena 5. avgusta 2020 – Junqueras i Vies/Parlament

(Zadeva T-485/20)

(2020/C 304/30)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Oriol Junqueras i Vies (Sant Joan de Vilatorrada, Španija) (zastopnik: A. Van den Eynde Adroer, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj razglasi ničnost Sklepa Evropskega parlamenta (Generalni direktorat za finance – direktorat za finančne in socialne pravice poslancev), ki ji je bil vročen z dopisom Didierja KLETHIJA z dne 7. maja 2020 in s katerim je bilo določeno, da se lahko plača evropskega poslanca Oriola Junquerasa i Viesa v skladu s členom 10 Statuta poslancev Evropskega parlamenta izplača le za obdobje od 25. septembra 2019 do 2. januarja 2020, in toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev sodbe velikega senata Sodišča Evropske unije z dne 19. decembra 2019, izrečeno v postopku predhodnega odločanja C-502/19, Junqueras Vies, v delu, v katerem se z njo O. Junquerasu priznava status evropskega poslanca od 13. junija 2019, ker na podlagi navedene sodbe ni podana nezdružljivost iz člena 7.2 Akta o volitvah iz leta 1976.

2.

Drugi tožbeni razlog: v obravnavanem primeru je potrebna neformalistična razlaga člena 7.2 Akta o volitvah iz leta 1976, ker je bilo O. Junquerasu zaradi neaktivnosti Parlamenta pri zaščiti njegove imunitete materialno in fizično ter proti njegovi volji preprečeno, da se odpove mandatu poslanca Congreso de los Diputados (poslanski kongres, Španija) in nastopi polno izvrševanje svoje funkcije kot član Evropskega parlamenta.

3.

Tretji tožbeni razlog: v obravnavanem primeru je potrebna vsebinska, ne pa formalna razlaga člena 7.2 Akta o volitvah iz leta 1976, ker nezdružljivost vsebinsko ni obstajala, ker so bile O. Junquerasu ves čas prekinjene izvrševanje funkcije poslanca poslanskega kongresa ter vse pravice in plačila, ki so povezana s to funkcijo, poleg tega pa je bil na navedeni funkciji ohranjen proti svoji volji, ker mu je bilo fizično in materialno ter proti njegovi volji preprečeno, da se odpove navedeni funkciji, da bi nastopil polno izvrševanje svoje funkcije kot član Evropskega parlamenta.