ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 212

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 63
26. junij 2020


Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

PRIPOROČILA

 

Evropski odbor za sistemska tveganja

2020/C 212/01

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 27. maja 2020 o omejitvi razdelitev med pandemijo bolezni COVID-19 (ESRB/2020/7)

1


 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2020/C 212/02

Menjalni tečaji eura — 25. junij 2020

7

2020/C 212/03

Izjava Komisije po predložitvi Direktive Komisije (EU) 2020/739 Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s preventivo ter varovanjem zdravja in varnosti delavcev, ki so ali bi lahko bili poklicno izpostavljeni SARS-CoV-2

8


 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2020/C 212/04

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9830 – Avacon Natur/NEW AG/Stadtenfalter JV) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

11


 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

PRIPOROČILA

Evropski odbor za sistemska tveganja

26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/1


PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA

z dne 27. maja 2020

o omejitvi razdelitev med pandemijo bolezni COVID-19

(ESRB/2020/7)

(2020/C 212/01)

SPLOŠNI ODBOR EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (1) ter zlasti člena 3(2)(b), (d) in (f) in členov 16 do 18 Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa ESRB/2011/1 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja (2) ter zlasti člena 15(3)(e) in členov 18 do 20 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kriza v zvezi s koronavirusno boleznijo 2019 (COVID-19) se je iz dramatičnih zdravstvenih izrednih razmer hitro razvila v močan gospodarski šok, ki bi se lahko razširil v sistemsko finančno krizo. Ni gotovo, kako dolgo bo ta kriza trajala niti kako resna bi lahko bila. Jasno je, da morajo imeti finančne institucije dovolj kapitala, da lahko ublažijo sistemsko tveganje in prispevajo h gospodarskemu okrevanju.

(2)

Več institucij, ki so članice Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), in sicer Evropski bančni organ (3) (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (4) (EIOPA), Evropska centralna banka (5) (ECB) in mnogi nacionalni organi so spodbudili banke, zavarovalnice in pozavarovalnice v Uniji, naj se vzdržijo prostovoljnih izplačil (npr. dividend, bonusov in odkupov delnic z namenom plačila delničarjem). S tem ukrepi se lahko izboljša odpornost finančnega sektorja, okrepi njegova sposobnost kreditiranja realnega gospodarstva v stresnih razmerah in zmanjša tveganje propada finančnih institucij zaradi krize v zvezi z boleznijo COVID-19.

(3)

ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v Uniji in bi moral prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga ter s tem zagotoviti trajnosten prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. ESRB pozdravlja in v celoti podpira pobude institucij, ki so njegove članice, meni pa tudi, da je treba izdati priporočilo, s katerim se zagotovi, da bodo finančne institucije v celotnem finančnem sektorju, ki lahko pomenijo tveganje za finančno stabilnost, ohranile visoko raven kapitala.

(4)

To priporočilo priznava, da banke ravnajo prociklično in da je njihova vloga v gospodarstvu bistvena. Njegov cilj je omejiti razdeljevanje dobička in kapitala, da bi se povečala odpornost bank med krizo in spodbudilo potrebno kreditiranje realnega gospodarstva. Cilj je tudi zmanjšati tveganje, da bi takrat, kadar države podprejo banke med krizo, delničarji in višje vodstvo spremenili razporeditev kapitala v svojo korist. Če bi poleg tega banke uporabile izplačila dividend kot znak moči na trgu, bi tako ravnanje lahko ogrozilo primerjalni položaj previdnejših finančnih institucij, ki lahko postanejo stigmatizirane. Ta zadnji argument je v prid širokega, usklajenega in zavezujočega ukrepanja. Investicijska podjetja so uvrščena na seznam finančnih institucij po tem priporočilu, ker so pomembna za delovanje trga in lahko pomenijo podobno tveganje kot banke.

(5)

To priporočilo upošteva tveganje, ki ga ta kriza pomeni za solventnost zavarovalnic in pozavarovalnic. Verjetno bo prišlo do zmanjšanja denarnega toka iz novih poslov v kombinaciji z večjimi obveznostmi zaradi daljšega obdobja zelo nizkih obrestnih mer in manjšo donosnostjo sredstev v prihodnje. Ker imajo zavarovalnice in pozavarovalnice bistveno vlogo v finančnem sektorju, obstaja tudi tveganje običajne strategije za zmanjševanje tveganja, kot je prodaja visoko donosnih podjetniških obveznic, ki bi bilo še bolj izrazito zaradi obsežnih znižanj bonitete. Poleg tega za zavarovalnice in pozavarovalnice velja enak argument kot za banke, ki se nanaša na izplačila dividend kot znak moči na trgu in povezano stigmatizacijo omejitev.

(6)

To priporočilo je zasnovano tako, da zajema centralne nasprotne stranke (CNS), in sicer zaradi njihove sistemsko pomembne vloge pri kliringu transakcij na finančnem trgu. CNS bi lahko z dodatnimi lastnimi sredstvi pokrile izgube, ki niso povezane z neizpolnjevanjem obveznosti, kar je posebej pomembno za operativno tveganje, ki ga CNS pokrivajo z lastnimi sredstvi in ne s prispevki klirinških članov. To priporočilo bo zagotovilo usklajenost med finančnimi institucijami v času, ko lahko na prihodke CNS ugodno vpliva večji obseg tržnih transakcij, in bo, kadar to pride v poštev, CNS omogočilo prostovoljno povečanje lastne udeležbe v kaskadnem pristopu k neplačilom glede na splošno povišano tveganje zaradi večje nestanovitnosti na trgu. Nazadnje, predvideva se, da bi ohranjanje kapitala v CNS zmanjšalo verjetnost porabe davkoplačevalskega denarja ob izgubah (povezanih ali nepovezanih z neplačili) v času, ko je javnofinančna poraba že tako pod posebnim pritiskom. Nasploh je pomembno, da CNS poleg začetnega kritja in jamstvenih skladov ohranjajo zadostna predhodno financirana lastna sredstva.

(7)

Namen tega priporočila je, da zajame tista dejanja finančnih institucij, katerih posledica je zmanjšanje višine in kakovosti njihovega kapitala ali zmanjšanje njihove sposobnosti pokrivanja izgub v času krize zaradi bolezni COVID-19. To vključuje izplačila dividend, odkupe navadnih delnic in izplačila variabilnih prejemkov. Če bi želela finančna institucija nadomestiti navadne delnice, bi bilo to skladno s tem priporočilom.

(8)

To priporočilo priznava načela enotnega trga ter vlogo prostega pretoka kapitala in delitve tveganj v Uniji pri povečevanju rasti. Njegov cilj je upoštevati tveganje morebitnih negativnih zunanjih učinkov, ki izhajajo iz odločitev čezmejnih finančnih institucij v težavnem času. Umik v varne oblike naložb ali pristranskost v korist matične države, ki sta pogosta času finančnih težav, lahko negativno vplivata na lokalna gospodarstva. To priporočilo ustreznim organom svetuje, naj v primeru odločanja o predpisovanju omejitev izplačil za podrejene družbe finančnih institucij iz Unije vzpostavijo dialog.

(9)

Regulativne ureditve se po sektorjih in državah članicah razlikujejo, zato bi morali ustrezni organi uporabiti vsa razpoložljiva nadzorniška orodja po pravu Unije in nacionalnem pravu, na primer priporočila ali smernice, da bi dosegli cilje tega priporočila, kolikor je to pravno dovoljeno.

(10)

To priporočilo določa minimalni seznam finančnih institucij, za katere bi morale veljati omejitve. Organi lahko po prosti presoji predpišejo omejitve za druge finančne institucije, ki zagotavljajo kreditiranje realnega gospodarstva, na primer za družbe za finančni zakup.

(11)

To priporočilo je zasnovano kot podpora prejšnjim pobudam ECB, EBA, EIOPA in nacionalnih organov ter kot okrepitev prizadevanj za enoten pristop po vsej Uniji in po različnih segmentih finančnega sektorja ob hkratnem upoštevanju ključne vloge teh segmentov za realno gospodarstvo v času krize. Končni cilj je, da v finančnih institucijah ostane dovolj kapitala in sposobnosti pokrivanja izgub za ublažitev posledic trenutne krize, kar bo prispevalo k nemotenemu okrevanju celotnega vseevropskega gospodarstva.

(12)

To priporočilo ne posega v pooblastila centralnih bank v Uniji v zvezi z denarno politiko.

(13)

Priporočila ESRB se objavijo potem, ko so o njih obveščeni naslovniki ter je splošni odbor obvestil Svet Evropske unije o nameri, da jih objavi, in mu dal možnost, da se odzove –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

ODDELEK 1

PRIPOROČILO

Priporočilo A – omejitev razdelitev

Priporoča se, da ustrezni organi najmanj do 1. januarja 2021 od finančnih institucij pod svojim nadzorom (6) zahtevajo, naj se vzdržijo naslednjih dejanj:

(a)

razdelitve dividend ali nepreklicnih zavez za razdelitev dividend,

(b)

odkupa navadnih delnic,

(c)

ustvarjanja obveznosti izplačila variabilnih prejemkov prevzemnikom pomembnega tveganja,

zaradi česar se zmanjšuje količina ali kakovost kapitala na ravni skupine v EU (ali na posamični ravni, če finančna institucija ni del skupine v EU) in, če je primerno, na subkonsolidirani ravni ali na posamični ravni.

ODDELEK 2

IZVAJANJE

1.   Opredelitev pojmov

1.

V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„ustrezni organ“ pomeni:

(i)

pristojni organ;

(ii)

organ, ki je pristojen za sprejetje in/ali aktiviranje ukrepov makrobonitetne politike, med drugim:

1.

imenovani organ v skladu s poglavjem 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) ali členom 458(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8);

2.

makrobonitetni organ s cilji, ureditvami, nalogami, pooblastili, instrumenti, zahtevami glede odgovornosti in drugimi značilnostmi, določenimi v Priporočilu ESRB/2011/3 (9).

(b)

„pristojni organ“ pomeni pristojni ali nadzorni organ, kakor je opredeljen v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali členu 13(10) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) ali naveden v členu 22 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11), kot je primerno;

(c)

„finančna institucija“ pomeni katero koli od naslednjih podjetij, ki imajo sedež ali registrirani sedež v Uniji:

(i)

institucijo, kakor je opredeljena v točki (3) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)

zavarovalnico, kakor je opredeljena v členu 13(1) Direktive 2009/138/ES;

(iii)

pozavarovalnico, kakor je opredeljena v členu 13(4) Direktive 2009/138/ES;

(iv)

centralno nasprotno stranko, kakor je opredeljena v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)

„prevzemnik pomembnega tveganja“ pomeni predstavnika kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti finančne institucije, vključno s predstavnikom kategorije zaposlenih iz člena 92(2) Direktive 2013/36/EU ali točke (c) člena 275(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 (12) ali višje vodstvo centralne nasprotne stranke, kakor je opredeljeno v členu 2(29) Uredbe (EU) št. 648/2012, kot je primerno;

(e)

„organ za reševanje“ pomeni organ, kakor je opredeljen v točki (18) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU (13).

2.   Izvzetja

Ustrezni organi lahko finančno institucijo izvzamejo iz omejitve izvajanja katerega koli od dejanj iz točk (a) do (c) priporočila A, če je ta finančna institucija pravno zavezana izvesti to dejanje.

3.   Merila za izvajanje

1.

Za izvajanje tega priporočila s strani ustreznih organov se uporabljajo naslednja merila:

(a)

upoštevati je treba načelo sorazmernosti in pri tem upoštevati zlasti naravo finančnih institucij in njihovo sposobnost prispevati k ublažitvi sistemskega tveganja za finančno stabilnost, ki je posledica krize zaradi bolezni COVID-19, in h gospodarskemu okrevanju;

(b)

treba se je izogibati regulativni arbitraži;

(c)

ustrezni organi bi morali redno ocenjevati posledice omejitev razdelitev, ki so jih predpisali, glede na cilje tega priporočila.

2.

Za izvajanje priporočila A(a) in (b) se uporabljajo naslednja posebna merila: ustreznim organom se priporoča, da pri presoji, ali je omejitve primerno uporabiti na subkonsolidirani ravni ali na posamični ravni, upoštevajo naslednja načela:

(a)

Načelo 1: ustrezni organi bi morali ob upoštevanju potrebe po preprečevanju ali blažitvi sistemskega tveganja za finančno stabilnost v svoji državi članici in Uniji podpirati nemoteno delovanje notranjega trga in upoštevati potrebo po tem, da finančni sektor zagotavlja trajnostni prispevek h gospodarski rasti v državah članicah in celotni Uniji.

(b)

Načelo 2: ustrezni organi bi morali zagotoviti, da nobena omejitev ne bo nesorazmerno negativno vplivala na celoten finančni sistem ali dele finančnega sistema v drugih državah članicah ali celotni Uniji.

(c)

Načelo 3: ustrezni organi bi morali tesno sodelovati med seboj in z ustreznimi organi za reševanje, tudi v kolegijih, kadar to pride v poštev.

4.   Časovni okvir za nadaljnje ukrepanje

V skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 morajo naslovniki Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvestiti, katere ukrepe so sprejeli na podlagi tega priporočila, ali utemeljiti vsako neukrepanje. Obvestila je treba poslati na obrazcu iz Priloge do 31. julija 2020.

5.   Spremembe tega priporočila

Splošni odbor bo odločil, če in kdaj je treba to priporočilo spremeniti. Take spremembe bi lahko zajemale zlasti podaljšanje obdobja, v katerem se uporablja priporočilo A.

6.   Spremljanje in ocenjevanje

1.

Splošni odbor oceni ukrepe in utemeljitve, ki jih sporočijo naslovniki, ter lahko, kjer je primerno, presodi, da to priporočilo ni bilo upoštevano in naslovnik ni ustrezno utemeljil, zakaj ni ukrepal.

2.

Metodologija, določena v priročniku za ocenjevanje skladnosti s priporočili ESRB, ki opisuje postopek za ocenjevanje skladnosti s priporočili ESRB, se ne bo uporabljala.

V Frankfurtu na Majni, 27. maja 2020

Vodja sekretariata ESRB,

v imenu splošnega odbora ESRB

Francesco MAZZAFERRO


(1)  UL L 331, 15.12.2010, str. 1.

(2)  UL C 58, 24.2.2011, str. 4.

(3)  https://eba.europa.eu/eba-provides-additional-clarity-on-measures-mitigate-impact-covid-19-eu-banking-sector.

(4)  https://www.eiopa.europa.eu/content/eiopa-statement-dividends-distribution-and-variable-remuneration-policies-context-covid-19_en.

(5)  Priporočilo Evropske centralne banke ECB/2020/19 z dne 27. marca 2020 o politiki razdelitve dividend med pandemijo bolezni COVID-19 in o razveljavitvi Priporočila ECB/2020/1 (UL C 102I, 30.3.2020, str. 1).

(6)  To ne zajema podružnic finančnih institucij.

(7)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(8)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(9)  Priporočilo ESRB/2011/3 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 22. decembra 2011 o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov (UL C 41, 14.2.2012, str. 1).

(10)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(11)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(12)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).

(13)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).


PRILOGA

Obveščanje o ukrepih, sprejetih na podlagi tega priporočila

1.   Podatki o naslovniku

Priporočilo

 

Država naslovnika

 

Institucija

 

Vloga (*1)

 

Ime in kontaktni podatki osebe, ki odgovarja

 

Datum obvestila

 

2.   Obveščanje o ukrepih

Priporočilo

Ste skladni? (da/ne/ni relevantno)

Opišite sprejete ukrepe za zagotavljanje skladnosti

Če niste skladni ali ste delno skladni, navedite ustrezno utemeljitev

Navedite podrobnosti (npr. povezavo, uradni list, številko objave) o ukrepu, ki je bil sprejet na podlagi tega priporočila

Priporočilo A(a)

 

 

 

 

Priporočilo A(b)

 

 

 

 

Priporočilo A(c)

 

 

 

 

3.   Opombe

1.

Ta obrazec se uporablja za obveščanje na podlagi člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010.

2.

Vsak naslovnik mora izpolnjen obrazec predložiti ESRB prek sekretariata ESRB elektronsko v ustrezno mapo v sistemu DARWIN ali po elektronski pošti na naslov notifications@esrb.europa.eu. (Sekretariat ESRB bo poskrbel za posredovanje obvestil v zbirni obliki Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji).

3.

Od naslovnikov se pričakuje, da predložijo vse ustrezne informacije in dokumentacijo v zvezi z izvajanjem tega priporočila in merili za izvajanje, vključno z informacijami o vsebini (na primer o pravni obliki ukrepa in vrsti vključenih finančnih institucij) in časovnem razporedu sprejetih ukrepov.

4.

Če je naslovnik usklajen samo delno, mora predložiti celovito obrazložitev obsega neskladnosti ter druge podrobnosti o delni usklajenosti. V obrazložitvi je treba jasno navesti ustrezne dele priporočila, s katerimi naslovniki niso usklajeni.


(*1)  Navedite, v kakšni vlogi odgovarjate, torej kot pristojni ali nadzorni organ v skladu s točko (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali členom 13(10) Direktive 2009/138/ES, pristojni organ iz člena 22 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali makrobonitetni organ.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/7


Menjalni tečaji eura (1)

25. junij 2020

(2020/C 212/02)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,1200

JPY

japonski jen

120,25

DKK

danska krona

7,4534

GBP

funt šterling

0,90133

SEK

švedska krona

10,4865

CHF

švicarski frank

1,0637

ISK

islandska krona

155,60

NOK

norveška krona

10,8748

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

26,796

HUF

madžarski forint

354,35

PLN

poljski zlot

4,4653

RON

romunski leu

4,8420

TRY

turška lira

7,6776

AUD

avstralski dolar

1,6321

CAD

kanadski dolar

1,5282

HKD

hongkonški dolar

8,6805

NZD

novozelandski dolar

1,7465

SGD

singapurski dolar

1,5600

KRW

južnokorejski won

1 347,73

ZAR

južnoafriški rand

19,4883

CNY

kitajski juan

7,9206

HRK

hrvaška kuna

7,5670

IDR

indonezijska rupija

15 988,00

MYR

malezijski ringit

4,7914

PHP

filipinski peso

56,075

RUB

ruski rubelj

77,7516

THB

tajski bat

34,647

BRL

brazilski real

6,0012

MXN

mehiški peso

25,6315

INR

indijska rupija

84,7120


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/8


Izjava Komisije po predložitvi Direktive Komisije (EU) 2020/739 Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s preventivo ter varovanjem zdravja in varnosti delavcev, ki so ali bi lahko bili poklicno izpostavljeni SARS-CoV-2

(2020/C 212/03)

1.   

Komisija je zavezana doseganju najboljše možne ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev v Uniji. EU in njene države članice so od začetka pandemije sprejemale ukrepe, kakršnih še ni bilo, da bi zaščitile življenja in možnosti preživljanja. EU je podprla nacionalna prizadevanja za obvladovanje zdravstvene krize in ublažitev gospodarskih posledic. Za boj proti virusu je sprostila vsa razpoložljiva proračunska sredstva ter uvedla popolno prožnost proračunskih pravil in pravil o državni pomoči. Sprejela je več pobud, da bi zagotovila razpoložljivost osebne zaščitne opreme ter pomagala zaščititi državljane in delavce.

2.   

Komisija poudarja, da se bodo s predlogom za pobudo REACT-EU za strukturna sklada za obdobje 2020–2022 zagotovila dodatna sredstva v višini 58,3 milijarde EUR. Ta sredstva bodo med drugim namenjena podpori delavcem, vključno z njihovim varovanjem pred SARS-CoV-2, malim in srednjim podjetjem, zdravstvenim sistemom ter zelenemu in digitalnemu prehodu ter bodo na voljo v vseh sektorjih.

3.   

Komisija meni, da Direktiva Komisije (EU) 2020/739 (1) znatno izboljšuje obstoječo raven varovanja, in sicer z vključitvijo SARS-CoV-2, tj. virusa, ki povzroča bolezen COVID-19, v Prilogo III k Direktivi 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) o bioloških dejavnikih, zlasti glede varovanja najbolj izpostavljenih delavcev.

4.   

Komisija opozarja, da je v členih 6 in 9 Okvirne direktive Sveta 89/391/EGS (3) v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu določena obveznost, o kateri se ni mogoče pogajati, da morajo imeti vsi delodajalci izvedeno popolno in ažurno oceno tveganja. To pomeni, da je treba vsa tveganja – vključno z izpostavljenostjo SARS-CoV-2 – na delovnem mestu obravnavati in oceniti skupaj, vključno z interakcijo take izpostavljenosti s psihosocialnimi, biološkimi, kemičnimi in ostalimi tveganji.

5.   

Komisija poudarja, da se zato uvedejo ustrezni preventivni in zaščitni ukrepi, tudi v specifičnem primeru morebitne izpostavljenosti SARS-CoV-2, ter da delodajalec zagotovi vse potrebne informacije o vseh varnostnih in zdravstvenih tveganjih ter vseh zaščitnih in preventivnih ukrepih in dejavnostih tako z vidika podjetja in/ali obrata na splošno kot z vidika posamezne vrste delovne postaje in/ali delovnega mesta.

6.   

Komisija opozarja tudi, da je ustrezno usposabljanje delavcev, ki bi lahko bili izpostavljeni SARS-CoV-2, prav tako izredno pomembno ter da ima vsak delavec pravico do takega usposabljanja, zlasti v obliki informacij in navodil, specifičnih za njegovo delovno postajo ali delovno mesto.

7.   

Komisija nadalje opozarja na naslednje posebne in stroge obveznosti glede zdravja in varnosti iz Direktive 2000/54/ES o bioloških dejavnikih:

člen 6, ki vključuje podrobne ukrepe za zmanjšanje tveganj, vključno s kolektivnimi in individualnimi varnostnimi ukrepi, higienskimi ukrepi, delovnimi postopki za preprečitev ali zmanjšanje izpostavljenosti in uporabo ustreznih opozorilnih znakov,

člen 8 o higieni in individualni zaščiti, ki med drugim določa pravico delavcev, da so preskrbljeni z ustrezno varovalno obleko ali drugimi ustreznimi posebnimi oblačili,

člen 9 o informiranju in usposabljanju, ki delavcem zagotavlja pravico do jasnih informacij, na primer o možnih zdravstvenih tveganjih, varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje izpostavljenosti, higieni ter nošenju in uporabi osebne varovalne opreme,

člen 10, ki od delodajalcev zahteva, da zagotovijo pisna navodila in izobesijo obvestila, ki vključujejo postopek, po katerem je treba ravnati v primeru resne nesreče ali izrednega dogodka, ki vključuje ravnanje z biološkim dejavnikom, neodvisno od njegove razvrstitve v skupino.

8.   

Komisija poudarja, da se vse navedene določbe uporabljajo za vse delavce in vsa delovna mesta. Edina izjema je člen 10(1)(b). Ta določba se nanaša na navodila za delavce, ki ravnajo z dejavnikom iz skupine 4, pri čemer gre za minimalno zahtevo in torej ni izključeno, da bi se ta obveznost uporabljala za druge delavce, ter se nanaša na delavce, ki dejansko ravnajo z virusom, in ne na delavce, ki so mu nenamerno izpostavljeni. Komisija močno spodbuja države članice, naj zagotovijo, da se pisna navodila zagotovijo vsem delavcem, izpostavljenim SARS-CoV-2, kot je priporočeno tudi v smernicah EU za zaščito delavcev (4).

9.   

Komisija potrjuje svojo odločenost, da zagotovi dosledno izvajanje v državah članicah, vključno z obveznostjo zagotavljanja pisnih navodil na delovnem mestu in po potrebi izobešanja obvestil, ki vključujejo vsaj postopek, po katerem je treba ravnati v primeru delavcev, izpostavljenih temu biološkem dejavniku. Odbor višjih inšpektorjev za delo bo pozvala k podpornim izvršilnim ukrepom v zvezi s tem. Komisija bo v tesnem sodelovanju s tristranskim Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu na ravni delovnega mesta v vseh primerih spodbujala vključitev postopkov, ki jih je treba upoštevati kot dobro prakso na tem področju, poleg tega pa bo EU-OSHA naročila, da to dobro prakso vključi v zadevno spletno orodje za oceno tveganja in smernice.

10.   

Komisija poudarja, da je bil virus SARS-CoV-2 razvrščen v rizično skupino 3 po vzoru SARS-CoV-1 in MERS, kar pomeni, da bodo v stvarnem smislu zajete posebne in stroge pravice in obveznosti iz členov 7, 11, 13, 14(4), 15 in 16. Te vključujejo pravico in s tem povezano obveznost glede načrta v primeru nevarne situacije, seznama izpostavljenih delavcev (z navedbo vrste opravljanega dela ter evidenco izpostavljenosti, nesreč in izrednih dogodkov), predhodnega obvestila pristojnim organom o prvi uporabi, hranjenja zdravstvenih kartotek za določeno število let in osamitvenih ukrepov iz prilog V in VI.

11.   

Komisija nadalje poudarja, da ni razlike v varovanju delavcev glede na razvrstitev v skupino 3 ali 4 zunaj laboratorijev ali industrijskih procesov, pri katerih se ravna z vzorci virusa, na primer pri razvoju ali izdelavi cepiva, ali prostorov za izolacijo, v katerih so bolniki, ki so okuženi z virusom ali za katere obstaja sum okužbe z virusom.

12.   

Za te prostore veljajo določbe iz prilog V in VI, specifične za te procese. Te določbe se za dejavnike iz skupine 4 uporabljajo brez kakršne koli možnosti za prožnost. Večina se jih uporablja tudi za skupino 3, pri čemer imajo najstrožje oznako „Priporočljivo“, kar pomeni, da se načeloma uporabljajo, razen če rezultati ocene tveganja kažejo nasprotno.

13.   

Komisija ugotavlja, da v skladu s točko 6 Priloge III k direktivi o bioloških dejavnikih seznam razvrščenih bioloških dejavnikov odraža stanje znanja v času njegovega oblikovanja in da bo posodobljen takoj, ko ne bo več odražal najnovejših dognanj. Komisija priznava, da se znanost nenehno razvija, ter se zato zavezuje, da bo to kategorizacijo stalno pregledovala v skladu z znanstvenim razvojem. To je tudi v skladu s členom 19 direktive o bioloških dejavnikih in členom 16 okvirne direktive 89/391/EGS. Komisija se zavezuje, da bo Evropski parlament in Svet redno obveščala o rezultatih teh pregledov.

14.   

Komisija poudarja, da so novi ukrepi že uvedeni in da jih morajo države članice v nacionalno zakonodajo prenesti najpozneje v 5 mesecih. Komisija bo države članice podpirala pri prenosu ukrepov v najkrajšem možnem času. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da več držav članic že uporablja razvrstitev v skupino 3 iz Direktive (EU) 2020/739.

15.   

Komisija bo v novem strateškem okviru za varnost in zdravje pri delu obravnavala potrebo po nadaljnjih ukrepih za izboljšanje delovanja obstoječega regulativnega okvira EU za zdravje in varnost, med drugim tudi v primerih pandemije. Komisija bo v ta namen zagotovila tesno sodelovanje Evropskega parlamenta, Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu ter Odbora višjih inšpektorjev za delo.

16.   

Komisija bo nemudoma ocenila potrebo po spremembi direktive o bioloških dejavnikih na podlagi spoznanj iz krize brez primere, da se zagotovita boljša pripravljenost in načrtovanje odzivanja na vseh delovnih mestih, ter bo do konca leta 2020 obvestila Evropski parlament.


(1)  UL L 175, 4.6.2020, str. 11.

(2)  UL L 262, 17.10.2000, str. 21.

(3)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

(4)  COVID-19: NAZAJ NA DELOVNA MESTA – Prilagajanje delovnih mest in zaščita delavcev.


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/11


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9830Avacon Natur/NEW AG/Stadtenfalter JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 212/04)

1.   

Komisija je 18. junija 2020 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:

NEW Smart City GmbH („NEW Smart City“, Nemčija), ki pripada skupini NEW AG („NEW“, Nemčija),

Avacon Natur GmbH („Avacon Natur“, Nemčija), katerega končno obvladujoče podjetje je E.ON SE („E.ON“),

Stadtentfalter GmbH („Stadtentfalter“, Nemčija).

Podjetji Smart City in Avacon Natur pridobita v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Stadtentfalter.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic v novoustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

podjetje Avacon Natur upravlja več termoelektrarn in prodaja električno energijo, plin ter daljinsko ogrevanje in hlajenje,

podjetje NEW Smart City je dejavno na področju rešitev za pametna mesta in električne mobilnosti,

podjetje Stadtentfalter bo dejavno pri izgradnji in upravljanju omrežij za daljinsko ogrevanje in hlajenje, vključno z izgradnjo naprav za proizvodnjo in dobavo hlajenja in ogrevanja, proizvodnjo električne energije za prodajo znotraj teh omrežij ter storitvami svetovanja, inženiringa in upravljanja, povezanimi z daljinskim ogrevanjem/hlajenjem.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.9830 – Avacon Natur/NEW AG/Stadtentfalter JV

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

Poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.