Priporočila nacionalnim sodiščem v zvezi z začetkom postopka predhodnega odločanja

(2019/C 380/01)

V teh priporočilih, ki so pripravljena za sodišča držav članic Unije, so povzete določbe naslova III Poslovnika Sodišča (1). V njih je opozorjeno na bistvene značilnosti postopka predhodnega odločanja in na elemente, ki jih morajo upoštevati nacionalna sodišča, preden pri Sodišču vložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe, ter se z njimi sodiščem posredujejo praktični napotki glede oblike in vsebine predlogov za sprejetje predhodne odločbe. Ker se namreč ti predlogi, potem ko so prevedeni, vročijo vsem zainteresiranim subjektom iz člena 23 Protokola o Statutu Sodišča Evropske unije in ker se odločbe Sodišča, s katerimi se postopek konča, načeloma objavijo v vseh uradnih jezikih Evropske unije, je treba veliko pozornost nameniti predstavitvi predlogov za sprejetje predhodne odločbe in zlasti varstvu osebnih podatkov, ki so v njih navedeni.

Kazalo

Točke
Uvod		1–2
I.	Določbe, ki se uporabljajo za vse predloge za sprejetje predhodne odločbe	3–32
Avtor predloga za sprejetje predhodne odločbe		3–7
Predmet in obseg predloga za sprejetje predhodne odločbe		8–11
Primeren čas za vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe		12–13
Oblika in vsebina predloga za sprejetje predhodne odločbe		14–20
Varstvo osebnih podatkov in anonimizacija predloga za sprejetje predhodne odločbe		21–22
Posredovanje predloga za sprejetje predhodne odločbe in spisa nacionalnega postopka Sodišču		23–24
Medsebojni učinki postopka predhodnega odločanja in nacionalnega postopka		25–27
Stroški in brezplačna pravna pomoč		28–29
Potek postopka pred Sodiščem in uporaba njegove odločbe s strani predložitvenega sodišča		30–32
II.	Določbe, ki se uporabljajo za predloge za sprejetje predhodne odločbe, za katere se zahteva posebej hitra obravnava	33–41
Pogoji za uporabo hitrega in nujnega postopka predhodnega odločanja		34–36
Predlog za uporabo hitrega ali nujnega postopka predhodnega odločanja		37–39
Korespondenca med Sodiščem, predložitvenim sodiščem in strankami v sporu o glavni stvari		40–41
Priloga – Bistveni elementi predloga za sprejetje predhodne odločbe

UVOD

1.

Predhodno odločanje, ki je določeno v členu 19(3)(b) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju: PEU) in členu 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU), je temeljni mehanizem prava Evropske unije. Njegov namen je zagotoviti enotno razlago in uporabo tega prava v Uniji tako, da se sodiščem držav članic da na voljo instrument, ki jim omogoča, da Sodišču Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče) v predhodno odločanje predložijo vprašanja glede razlage prava Unije ali veljavnosti aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije.

2.

Postopek predhodnega odločanja temelji na tesnem sodelovanju med Sodiščem in sodišči držav članic. Za zagotovitev polne učinkovitosti tega postopka je treba opozoriti na njegove bistvene značilnosti in podati nekatera pojasnila za razjasnitev določb Poslovnika, zlasti kar zadeva avtorja, predmet in obseg predloga za sprejetje predhodne odločbe ter obliko in vsebino takega predloga. Ta pojasnila, ki se uporabljajo za vse predloge za sprejetje predhodne odločbe (I), so dopolnjena z določbami, ki se nanašajo na predloge za sprejetje predhodne odločbe, za katere se zahteva posebej hitra obravnava (II), in Prilogo, v kateri so povzeti vsi elementi, ki jih mora vsebovati predlog za sprejetje predhodne odločbe.

I.   DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA VSE PREDLOGE ZA SPREJETJE PREDHODNE ODLOČBE

Avtor predloga za sprejetje predhodne odločbe

3.

Sodišče izvaja pristojnost za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage ali veljavnosti prava Unije izključno na pobudo nacionalnih sodišč, ne glede na to, ali so stranke v sporu o glavni stvari izrazile željo, da se Sodišču predloži predlog za sprejetje predhodne odločbe. Ker nacionalno sodišče odloča o sporu in mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki jo bo izdalo, je namreč le to – in samo to – sodišče dolžno, da glede na posebnosti vsake zadeve presodi potrebo po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo odločbo, in upoštevnost vprašanj, ki jih postavi Sodišču.

4.

Sodišče pojem „sodišče“ razlaga kot samostojen pojem prava Unije. V zvezi s tem pa upošteva več dejavnikov, kot so zakonska podlaga predložitvenega organa, njegova stalnost, obveznost njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost njegovega postopka, njegova uporaba pravnih pravil in njegova neodvisnost.

5.

Sodišča držav članic lahko Sodišču predložijo vprašanje glede razlage ali veljavnosti prava Unije, če menijo, da mora Sodišče glede tega vprašanja sprejeti odločitev, ki jim bo omogočila izreči sodbo (glej člen 267, drugi odstavek, PDEU). Predlog za sprejetje predhodne odločbe je lahko še posebej koristen, kadar se pred nacionalnim sodiščem postavi novo vprašanje glede razlage, ki je splošnega pomena za enotno uporabo prava Unije, ali kadar v obstoječi sodni praksi niso na voljo pojasnila, ki so potrebna v novih pravnih ali dejanskih okoliščinah.

6.

Kadar je vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodišče vseeno dolžno Sodišču predložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe (glej člen 267, tretji odstavek, PDEU), razen če na zadevnem področju že obstaja ustaljena sodna praksa ali če pravilna razlaga zadevnega pravnega pravila ne dopušča nobenega razumnega dvoma.

7.

Poleg tega je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da lahko nacionalna sodišča sicer zavrnejo razloge za neveljavnost, ki se pred njimi navajajo zoper akt institucije, organa, urada ali agencije Unije, vendar lahko le Sodišče razglasi neveljavnost takega akta. Sodišče države članice se mora torej, kadar dvomi o veljavnosti takega akta, obrniti na Sodišče in navesti razloge, zakaj o tem dvomi.

Predmet in obseg predloga za sprejetje predhodne odločbe

8.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se mora nanašati na razlago ali veljavnost prava Unije, in ne na razlago pravil nacionalnega prava ali na dejanska vprašanja, ki se zastavljajo v okviru postopka v glavni stvari.

9.

Sodišče lahko o predlogu za sprejetje predhodne odločbe odloči le, če je v postopku v glavni stvari treba uporabiti pravo Unije. V zvezi s tem je nujno, da predložitveno sodišče navede vse upoštevne dejanske in pravne okoliščine, na podlagi katerih meni, da naj bi se v obravnavanem primeru uporabile določbe prava Unije.

10.

V zvezi s predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanašajo na razlago Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je treba spomniti, da se določbe Listine v skladu z njenim členom 51(1) uporabljajo za države članice samo, ko te izvajajo pravo Unije. Čeprav so lahko primeri takega izvajanja raznoliki, je kljub temu nujno, da iz predloga za sprejetje predhodne odločbe jasno in nedvoumno izhaja, da je treba v postopku v glavni stvari uporabiti pravilo prava Unije, ki ni Listina. Ker Sodišče ni pristojno za odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, kadar neki pravni položaj ne spada na področje uporabe prava Unije, določbe Listine, na katere se morebiti sklicuje predložitveno sodišče, kot take te pristojnosti ne morejo utemeljiti.

11.

Nazadnje, Sodišče pri izdaji odločbe sicer nujno upošteva pravni in dejanski okvir spora o glavni stvari, kakor ga je predložitveno sodišče opredelilo v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, vendar pa prava Unije sámo za ta spor ne uporabi. Kadar Sodišče odloči o razlagi ali veljavnosti prava Unije, si prizadeva dati koristen odgovor za rešitev spora o glavni stvari, vendar je predložitveno sodišče tisto, ki mora na podlagi tega odgovora izpeljati ustrezne sklepe, pri čemer po potrebi ne uporabi nacionalnega pravila, ki je bilo razglašeno za neskladno s pravom Unije.

Primeren čas za vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe

12.

Nacionalno sodišče lahko predlog za sprejetje predhodne odločbe vloži pri Sodišču, takoj ko ugotovi, da je za izdajo njegove sodbe potrebna odločitev glede razlage ali veljavnosti prava Unije. To sodišče namreč lahko najbolje presodi, v kateri fazi nacionalnega postopka je treba ta predlog vložiti.

13.

Ker pa bo ta predlog podlaga za postopek pred Sodiščem in ker mora to imeti na voljo vse podatke, na podlagi katerih lahko preizkusi svojo pristojnost, da odgovori na postavljena vprašanja, in če je ta pristojnost podana, na ta vprašanja koristno odgovori, je nujno, da se odločitev o vložitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe sprejme v tisti fazi postopka, v kateri predložitveno sodišče lahko dovolj natančno opredeli pravni in dejanski okvir postopka v glavni stvari ter pravna vprašanja, ki jih postavlja. Za učinkovito izvajanje sodne oblasti je morda prav tako primerno, da se predlog vloži po kontradiktorni obravnavi.

Oblika in vsebina predloga za sprejetje predhodne odločbe

14.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe je lahko v kakršni koli obliki, ki jo dovoljuje nacionalno pravo, vendar je treba upoštevati, da bo ta predlog podlaga za postopek pred Sodiščem in da se vroči vsem zainteresiranim subjektom iz člena 23 Protokola o Statutu Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Statut), med drugim vsem državam članicam, da se pridobijo njihova morebitna stališča. Ker je treba predlog za sprejetje predhodne odločbe posledično prevesti v vse uradne jezike Evropske unije, mora predložitveno sodišče predlog napisati preprosto, jasno in natančno, brez odvečnih elementov. Glede na izkušnje približno deset strani pogosto zadostuje za ustrezno predstavitev pravnega in dejanskega okvira predloga za sprejetje predhodne odločbe ter razlogov za vložitev tega predloga pri Sodišču.

15.

Vsebino predloga za sprejetje predhodne odločbe določa člen 94 Poslovnika Sodišča, povzeta pa je tudi v prilogi k temu dokumentu. Poleg besedila vprašanj, ki se Sodišču predložijo v predhodno odločanje, mora predlog za sprejetje predhodne odločbe vsebovati: — povzetek predmeta spora o glavni stvari in upoštevnih dejstev, kakor jih je ugotovilo predložitveno sodišče, ali vsaj navedbo dejanskih okoliščin, na katerih vprašanja za predhodno odločanje temeljijo, — vsebino nacionalnih določb, ki naj bi se uporabile v obravnavani zadevi, in po potrebi upoštevno nacionalno sodno prakso, — razloge, ki so predložitvenemu sodišču vzbudili dvom o razlagi ali veljavnosti nekaterih določb prava Unije, ter pojasnitev zveze, ki po mnenju predložitvenega sodišča obstaja med temi določbami in nacionalno zakonodajo, ki jo je treba uporabiti v sporu o glavni stvari. V primeru neobstoja enega ali več zgoraj navedenih elementov se lahko Sodišče predvsem na podlagi člena 53(2) Poslovnika izreče za nepristojno za odločanje o vprašanjih, predloženih v predhodno odločanje, ali predlog za sprejetje predhodne odločbe kot nedopusten zavrže.

16.

Predložitveno sodišče mora v predlogu za sprejetje predhodne odločbe navesti natančna sklicevanja na nacionalne določbe, ki se uporabljajo za dejansko stanje v sporu o glavni stvari, in določbe prava Unije, katerih razlaga se predlaga ali katerih veljavnost je sporna. Če je mogoče, ta sklicevanja vsebujejo tudi navedbo natančnega naslova in datuma sprejetja aktov, v katerih so navedene zadevne določbe, ter sklicevanja na objavo teh aktov. Kadar se predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe sklicuje na sodno prakso, je poleg tega pozvano, naj navede številko ECLI („European Case Law Identifier“) zadevne odločbe.

17.

Če predložitveno sodišče meni, da je to potrebno za razumevanje zadeve, lahko strnjeno navede bistvene trditve strank v sporu o glavni stvari. V tem okviru je koristno opozoriti, da se prevede le predlog za sprejetje predhodne odločbe, ne pa tudi morebitne priloge k temu predlogu.

18.

Predložitveno sodišče lahko poda tudi strnjeno mnenje o odgovorih, ki jih je treba dati na vprašanja, predložena v predhodno odločanje. Taka navedba je lahko za Sodišče koristna, zlasti kadar je pozvano, naj o predlogu odloči po hitrem ali nujnem postopku.

19.

Nazadnje, vprašanja, predložena Sodišču v predhodno odločanje, morajo biti v posebnem, jasno označenem delu predložitvene odločbe, najbolje na njenem začetku ali koncu. Biti morajo sama po sebi razumljiva, ne da bi bilo treba iskati pojasnila v obrazložitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe.

20.

Za lažje branje predloga za sprejetje predhodne odločbe je pomembno, da ga Sodišče prejme natipkanega ter da so strani in odstavki predložitvene odločbe oštevilčeni. Ročno napisanih predlogov za sprejetje predhodne odločbe Sodišče ne obravnava.

Varstvo osebnih podatkov in anonimizacija predloga za sprejetje predhodne odločbe

21.

Da se zagotovi optimalno varstvo osebnih podatkov v okviru obravnavanja zadeve s strani Sodišča, vročitve predloga za sprejetje predhodne odločbe zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta in poznejšega posredovanja končne odločbe v vseh uradnih jezikih Unije, je predložitveno sodišče, ki edino v celoti pozna spis, predložen Sodišču, pozvano, naj opravi anonimizacijo zadeve, tako da na primer imena fizičnih oseb, ki so navedene v predlogu, nadomesti z začetnicami ali kombinacijo črk in da prikrije podatke, na podlagi katerih bi bilo te osebe mogoče identificirati. Zaradi naraščajoče uporabe nove informacijske tehnologije, zlasti iskalnikov, se lahko anonimizacija, opravljena po vročitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta in po objavi obvestila o obravnavani zadevi v Uradnem listu Evropske unije, izkaže za manj učinkovito.

22.

Kadar ima predložitveno sodišče različico predloga za sprejetje predhodne odločbe z imeni in popolnimi podatki strank v sporu o glavni stvari ter anonimizirano različico tega predloga, je pozvano, naj Sodišču posreduje obe različici, da bo to lažje obravnavalo zadevo.

Posredovanje predloga za sprejetje predhodne odločbe in spisa nacionalnega postopka Sodišču

23.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe mora biti datiran in podpisan ter se nato sodnemu tajništvu Sodišča posreduje po elektronski poti ali po pošti (Greffe de la Cour de justice, Rue du Fort Niedergrünewald, L-2925 Luxembourg). Sodišče iz razlogov, povezanih zlasti s potrebo po zagotovitvi hitrega obravnavanja zadeve in optimalne komunikacije s sodiščem, ki mu predloži zadevo, priporoča, naj zadnjenavedeno sodišče uporabi aplikacijo e-Curia. Pogoje dostopa do te aplikacije, ki omogoča vlaganje in vročanje procesnih aktov po elektronski poti, ter pogoje uporabe te aplikacije je mogoče najti na spletnem mestu institucije (https://curia.europa.eu/jcms/jcms/P_78957/sl/). Da se Sodišču olajša obravnavanje predlogov za sprejetje predhodne odločbe in predvsem prevod teh predlogov v vse uradne jezike Evropske unije, so nacionalna sodišča pozvana, naj poleg izvirne različice predloga za sprejetje predhodne odločbe, poslane prek e-Curie, pošljejo tudi različico tega predloga, ki jo je mogoče urejati (s programi za urejanje besedila, kot so „Word“, „Open Office“ ali „LibreOffice“), na ta naslov: DDP-GreffeCour@curia.europa.eu.

24.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe mora biti sodnemu tajništvu poslan z vsemi upoštevnimi dokumenti, ki bodo Sodišču koristili pri obravnavanju zadeve, zlasti z natančnimi podatki o strankah v sporu o glavni stvari in njihovih morebitnih zastopnikih ter spisom iz postopka v glavni stvari ali njegovim prepisom. Ta spis (ali njegov prepis) – ki ga je mogoče posredovati po elektronski poti ali po pošti – bo ves čas postopka pred Sodiščem hranjen v sodnem tajništvu, kjer bodo, če predložitveno sodišče ne bo navedlo drugače, zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta lahko vanj vpogledali.

Medsebojni učinki postopka predhodnega odločanja in nacionalnega postopka

25.

Čeprav predložitveno sodišče ostane pristojno za sprejetje začasnih ukrepov, zlasti v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe glede presoje veljavnosti, vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe kljub temu povzroči prekinitev nacionalnega postopka do odločitve Sodišča.

26.

Čeprav Sodišče načeloma odloča o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, dokler ga predložitveno sodišče ne umakne, je kljub temu treba upoštevati vlogo, ki jo ima Sodišče v postopku predhodnega odločanja, in sicer da prispeva k učinkovitemu izvajanju sodne oblasti v državah članicah, ne pa da izdaja posvetovalna mnenja o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih. Ker v postopku predhodnega odločanja velja domneva, da spor dejansko poteka pred predložitvenim sodiščem, mora slednje obvestiti Sodišče o vseh procesnih vprašanjih, ki bi lahko vplivala na postopek, ki poteka pred njim, zlasti pa o umiku ali mirni rešitvi spora o glavni stvari in vsakršni drugi okoliščini, na podlagi katere se je postopek v glavni stvari končal. To sodišče mora Sodišče obvestiti tudi o morebitnem sprejetju odločbe, izdane v okviru pravnega sredstva, vloženega zoper predložitveno odločbo, in o posledicah te odločbe za predlog za sprejetje predhodne odločbe. Za učinkovit potek postopka predhodnega odločanja pred Sodiščem in predvsem zato, da se prepreči, da Sodišče namenja čas in sredstva za zadevo, ki bi lahko bila umaknjena ali bi postala brezpredmetna, je treba take podatke Sodišču sporočiti čim prej.

27.

Nacionalna sodišča so še opozorjena, da umik predloga za sprejetje predhodne odločbe lahko vpliva na reševanje podobnih zadev s strani predložitvenega sodišča. Kadar je izid več zadev, ki se obravnavajo pred tem sodiščem, odvisen od odgovora Sodišča na vprašanja predložitvenega sodišča, je lahko primerno, da predložitveno sodišče, preden pri Sodišču vloži predlog za sprejetje predhodne odločbe, te zadeve združi, da temu omogoči, da kljub morebitnemu končanju enega ali več postopkov odgovori na postavljena vprašanja.

Stroški in brezplačna pravna pomoč

28.

Postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem je brezplačen in to ne odloča o stroških strank v postopku, ki poteka pred predložitvenim sodiščem. Za odločitev o tem je pristojno zadnjenavedeno sodišče.

29.

Če katera od strank v postopku v glavni stvari nima zadostnih sredstev, ji lahko Sodišče dodeli brezplačno pravno pomoč za pokritje stroškov, zlasti stroškov, ki jih ima z zastopanjem pred Sodiščem. Vendar je to pomoč mogoče dodeliti le, če zadevni stranki še ni bila odobrena pomoč na nacionalni ravni ali če se s to pomočjo stroški postopka pred Sodiščem ne krijejo oziroma se krijejo le delno. Ta stranka je vsekakor pozvana, naj Sodišču posreduje vse podatke in potrdila, ki omogočajo oceno njenega dejanskega premoženjskega stanja.

Potek postopka pred Sodiščem in uporaba njegove odločbe s strani predložitvenega sodišča

30.

Sodno tajništvo Sodišča ves čas postopka ostane v stiku s predložitvenim sodiščem, ki mu pošilja prepis vseh procesnih aktov in po potrebi zahtev za podrobnejše navedbe ali pojasnila, za katera meni, da so potrebna za koristen odgovor na vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče.

31.

Sodišče po koncu postopka, ki načeloma zajema pisni in ustni del, o vprašanjih, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, odloči s sodbo. Vendar lahko Sodišče v nekaterih primerih o teh vprašanjih odloči brez ustnega dela postopka in celo brez pisnih stališč zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta. Tako je zlasti, če je vprašanje, predloženo v predhodno odločanje, enako vprašanju, o katerem je Sodišče že odločalo, če je iz sodne prakse mogoče jasno sklepati, kakšen je odgovor na tako vprašanje, ali če odgovor na vprašanje, predloženo v predhodno odločanje, ne dopušča nobenega razumnega dvoma. Sodišče bo v takih primerih na podlagi člena 99 svojega poslovnika o postavljenem vprašanju hitro odločilo z obrazloženim sklepom, ki je enako učinkujoč in zavezujoč kot sodba.

32.

Sodno tajništvo po razglasitvi sodbe ali podpisu sklepa, s katerim se postopek konča, odločbo Sodišča pošlje predložitvenemu sodišču in ga pozove, naj Sodišče obvesti o tem, kako je uporabilo njegovo odločbo v postopku v glavni stvari. Končno odločitev predložitvenega sodišča je treba z izrecno navedbo številke zadeve pred Sodiščem poslati na ta naslov: Follow-up-DDP@curia.europa.eu.

II.   DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA PREDLOGE ZA SPREJETJE PREDHODNE ODLOČBE, ZA KATERE SE ZAHTEVA POSEBEJ HITRA OBRAVNAVA

33.

Pod pogoji iz člena 23a Statuta in členov od 105 do 114 Poslovnika se lahko predlog za sprejetje predhodne odločbe v nekaterih okoliščinah obravnava po hitrem ali nujnem postopku. O uporabi teh postopkov odloči Sodišče na ustrezno obrazložen ločen predlog predložitvenega sodišča, v katerem so navedene pravne in dejanske okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega(teh) postopka(-ov), ali izjemoma po uradni dolžnosti, kadar je to potrebno zaradi narave ali okoliščin zadeve.

Pogoji za uporabo hitrega in nujnega postopka predhodnega odločanja

34.

V skladu s členom 105 Poslovnika je tako mogoče predlog za sprejetje predhodne odločbe z odstopanjem od določb tega poslovnika obravnavati po hitrem postopku, če je treba zadevo zaradi njene narave obravnavati v čim krajšem času. Ker so s tem postopkom naložene velike omejitve vsem udeležencem postopka, zlasti vsem državam članicam, ki so pozvane, naj stališča podajo pisno ali ustno v precej krajših rokih kot običajno, je njegovo uporabo mogoče predlagati le, kadar posebne okoliščine izkazujejo nujnost, ki upravičuje hitro odločitev Sodišča o postavljenih vprašanjih. Tako lahko predvsem ob povečani in neposredni nevarnosti za javno zdravje ali okolje hitra odločitev Sodišča prispeva k temu, da se v zelo kratkem času preprečijo ali – kadar to narekujejo posebne okoliščine – odpravijo negotovosti, povezane s temeljnimi vprašanji nacionalnega ustavnega prava in prava Unije. V skladu z ustaljeno sodno prakso številnost oseb ali pravnih položajev, na katere bi se lahko nanašala odločba, ki jo mora izdati predložitveno sodišče, potem ko je pri Sodišču vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, obstoj pomembnih gospodarskih vprašanj ali celo obveznost predložitvenega sodišča, da hitro odloči, pa kot taki niso izjemne okoliščine, ki bi lahko upravičile uporabo hitrega postopka.

35.

Ta ugotovitev velja še toliko bolj glede nujnega postopka predhodnega odločanja iz člena 107 Poslovnika. S tem postopkom, ki se uporablja le na področjih iz naslova V tretjega dela PDEU v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice, se namreč zadevnim udeležencem postavljajo še večje omejitve, ker je z njim omejeno število strank, ki lahko predložijo pisna stališča, in ker je z njim v izjemno nujnih primerih omogočeno, da se pisni del postopka pred Sodiščem povsem opusti. Uporaba tega postopka se tako lahko predlaga le v okoliščinah, v katerih je absolutno nujno, da Sodišče o vprašanjih, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, odloči zelo hitro.

36.

Čeprav na tem mestu takih okoliščin ni mogoče taksativno našteti, zlasti zaradi raznolikosti pravil prava Unije, ki urejajo območje svobode, varnosti in pravice, in zaradi razvoja teh pravil, lahko nacionalno sodišče predlaga nujni postopek predhodnega odločanja na primer v primeru iz člena 267, četrti odstavek, PDEU glede osebe, ki je priprta ali ji je odvzeta prostost, če je odgovor na postavljeno vprašanje odločilen za presojo pravnega položaja te osebe, ali v sporu glede roditeljske pravice ali varstva in vzgoje malih otrok, zlasti če je rešitev spora o glavni stvari odvisna od odgovora na vprašanje za predhodno odločanje ter bi lahko uporaba rednega postopka resno in celo nepopravljivo škodovala odnosu med otrokom in njegovimi starši (ali enim od njih) ali razvoju otroka ter njegovi vključitvi v družinsko in socialno okolje. Zgolj gospodarski interesi, čeprav pomembni in legitimni, pravna negotovost, ki vpliva na položaj strank v postopku v glavni stvari ali drugih strank v podobnih sporih, veliko število oseb ali pravnih položajev, na katere bi se lahko nanašala odločba, ki jo mora izdati predložitveno sodišče po tem, ko je pri Sodišču vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, ali celo veliko število zadev, na katere bi se lahko nanašala odločitev Sodišča, pa kot taki niso okoliščine, ki bi lahko upravičile uporabo nujnega postopka predhodnega odločanja.

Predlog za uporabo hitrega ali nujnega postopka predhodnega odločanja

37.

Da bi Sodišče lahko hitro odločilo, ali je treba uporabiti hitri ali nujni postopek predhodnega odločanja, je treba v predlogu natančno navesti pravne in dejanske okoliščine, ki izkazujejo nujnost, ter zlasti tveganje v primeru uporabe rednega postopka za odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe. Predložitveno sodišče mora čim bolj jedrnato navesti tudi svoje stališče glede odgovorov na postavljena vprašanja. Taka navedba namreč omogoča hitrejši potek postopka, saj stranke v sporu o glavni stvari in drugi udeleženci v postopku lažje oblikujejo stališče.

38.

Predlog za uporabo hitrega ali nujnega postopka predhodnega odločanja mora vsekakor biti podan nedvoumno, tako da lahko sodno tajništvo nemudoma ugotovi, da se za spis zahteva posebna obravnava. Zato je zaželeno, da predložitveno sodišče pojasni, kateri od teh dveh postopkov se predlaga za obravnavano zadevo, in v predlogu navede upoštevni člen Poslovnika (člen 105 v zvezi s hitrim postopkom ali člen 107 v zvezi z nujnim postopkom). Ta navedba mora biti na jasno vidnem mestu v predložitveni odločbi ali v ločenem dopisu predložitvenega sodišča.

39.

Glede same predložitvene odločbe je treba opozoriti, da je njena jedrnatost še toliko pomembnejša v primeru nujnosti, saj prispeva k hitrejšemu postopku.

Korespondenca med Sodiščem, predložitvenim sodiščem in strankami v sporu o glavni stvari

40.

Sodišče, ki predlaga uporabo hitrega ali nujnega postopka predhodnega odločanja, je pozvano, naj prek aplikacije e-Curia ali po elektronski pošti (DDP-GreffeCour@curia.europa.eu) posreduje ta predlog in sámo predložitveno odločbo, skupaj z besedilom te odločbe v formatu, ki ga je mogoče urejati (s programi za urejanje besedila, kot so „Word“, „Open Office“ ali „LibreOffice“).

41.

Za lažje poznejše komuniciranje Sodišča s predložitvenim sodiščem in strankami v sporu o glavni stvari je predložitveno sodišče tudi pozvano, naj navede svoj elektronski naslov in, eventualno, številko telefaksa, ki ju Sodišče lahko uporabi, ter elektronske naslove in, eventualno, številke telefaksa zastopnikov strank v sporu o glavni stvari.

---

(1)  UL L 265, 29.9.2012, str. 1.