ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 370

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 62
31. oktober 2019


Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2019/C 370/01

Sporočilo Komisije Ustrezne mejne vrednosti iz direktiv 2014/23/EU, 2014/24/EU, 2014/25/EU in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

1


 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2019/C 370/02

Sklep Sveta z dne 24. oktobra 2019 o imenovanju namestnika izvršnega direktorja Europola

4

 

Evropska komisija

2019/C 370/03

Menjalni tečaji eura — 30. oktober 2019

6

2019/C 370/04

Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije

7

 

Evropska služba za zunanje delovanje

2019/C 370/05

Sklep visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. oktobra 2019 o izvedbenih pravilih v zvezi z varstvom osebnih podatkov v Evropski službi za zunanje delovanje in uporabo Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta

9

2019/C 370/06

Sklep visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. oktobra 2019 o notranjih predpisih glede omejitev nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru delovanja Evropske službe za zunanje delovanje

18

 

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

2019/C 370/07

Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o reviziji uredb EU o vročanju pisanj in pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (Celotno besedilo mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču evropskega nadzornika za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP), www.edps.europa.eu)

24

 

INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM

 

Nadzorni organ Efte

2019/C 370/08

Obvestilo Nadzornega organa Efte o obrestnih merah za vračilo državne pomoči in referenčnih obrestnih merah / diskontnih stopnjah za države Efte, ki veljajo od 1. oktobra 2019 (Objavljeno v skladu s pravili o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, ki so določena v delu VII Smernic Nadzornega organa o državni pomoči in členu 10 Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004)

28


 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Evropska komisija

2019/C 370/09

Razpis za zbiranje predlogov za podporo za ukrepe za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) za leto 2020

29

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2019/C 370/10

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9568 – Marcegaglia Plates/Evraz Palini Bertoli) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

30

 

DRUGI AKTI

 

Evropska komisija

2019/C 370/11

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

32


 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

31.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/1


Sporočilo Komisije

Ustrezne mejne vrednosti iz direktiv 2014/23/EU, 2014/24/EU, 2014/25/EU in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 370/01)

Ustrezne mejne vrednosti iz direktiv 2014/23/EU (1), 2014/24/EU (2), 2014/25/EU (3) in 2009/81/ES (4) v nacionalnih valutah razen eura so naslednje:

80 000 EUR

BGN

lev

156 464

 

CZK

češka krona

2 054 080

 

DKK

danska krona

596 408

 

GBP

funt šterling

70 778

 

HRK

kuna

594 576

 

HUF

forint

25 484 800

 

PLN

zlot

341 544

 

RON

romunski leu

374 040

 

SEK

švedska krona

821 512


139 000 EUR

BGN

lev

271 856

 

CZK

češka krona

3 568 964

 

DKK

danska krona

1 036 259

 

GBP

funt šterling

122 976

 

HRK

kuna

1 033 076

 

HUF

forint

44 279 840

 

PLN

zlot

593 433

 

RON

romunski leu

649 895

 

SEK

švedska krona

1 427 377


214 000 EUR

BGN

lev

418 541

 

CZK

češka krona

5 494 664

 

DKK

danska krona

1 595 391

 

GBP

funt šterling

189 330

 

HRK

kuna

1 590 491

 

HUF

forint

68 171 840

 

PLN

zlot

913 630

 

RON

romunski leu

1 000 557

 

SEK

švedska krona

2 197 545


428 000 EUR

BGN

lev

837 082

 

CZK

češka krona

10 989 328

 

DKK

danska krona

3 190 783

 

GBP

funt šterling

378 660

 

HRK

kuna

3 180 982

 

HUF

forint

136 343 680

 

PLN

zlot

1 827 260

 

RON

romunski leu

2 001 114

 

SEK

švedska krona

4 395 089


750 000 EUR

BGN

lev

1 466 850 EUR

 

CZK

češka krona

19 257 000

 

DKK

danska krona

5 591 325

 

GBP

funt šterling

663 540

 

HRK

kuna

5 574 150

 

HUF

forint

238 920 000

 

PLN

zlot

3 201 975

 

RON

romunski leu

3 506 625

 

SEK

švedska krona

7 701 675


1 000 000 EUR

BGN

lev

1 955 800 EUR

 

CZK

češka krona

25 676 000

 

DKK

danska krona

7 455 100

 

GBP

funt šterling

884 720

 

HRK

kuna

7 432 200

 

HUF

forint

318 560 000

 

PLN

zlot

4 269 300

 

RON

romunski leu

4 675 500

 

SEK

švedska krona

10 268 900


5 350 000 EUR

BGN

lev

10 463 530

 

CZK

češka krona

137 366 600

 

DKK

danska krona

39 884 785

 

GBP

funt šterling

4 733 252

 

HRK

kuna

39 762 270

 

HUF

forint

1 704 296 000

 

PLN

zlot

22 840 755

 

RON

romunski leu

25 013 925

 

SEK

švedska krona

54 938 615


(1)  UL L 94, 28.3.2014, str. 1.

(2)  UL L 94, 28.3.2014, str. 65.

(3)  UL L 94, 28.3.2014, str. 243.

(4)  UL L 2016, 20.8.2009, str. 76.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet

31.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/4


SKLEP SVETA

z dne 24. oktobra 2019

o imenovanju namestnika izvršnega direktorja Europola

(2019/C 370/02)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (1) ter zlasti členov 54 in 55 Uredbe,

v vlogi organa s pooblastili za imenovanje izvršnega direktorja in namestnikov izvršnega direktorjev Europola,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mandat enega od sedanjih namestnikov izvršnega direktorja Europola bo potekel 31. oktobra 2019. Zato je treba imenovati novega namestnika izvršnega direktorja Europola.

(2)

Sklep upravnega odbora Europola z dne 1. maja 2017 določa pravila za izbor, podaljšanje mandata in razrešitev izvršnega direktorja Europola in njegovih namestnikov.

(3)

V skladu s točko (a) člena 3(1) Sklepa upravnega odbora Europola z dne 1. maja 2017 eno od mest namestnika izvršnega direktorja Europola velja za prosto od 31. januarja 2019, kar je devet mesecev pred koncem mandata enega od trenutnih namestnikov izvršnega direktorja Europola. Obvestilo o prostem delovnem mestu namestnika izvršnega direktorja Europola je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije23. januarja 2019 (2).

(4)

V skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) 2016/794 ožji seznam kandidatov pripravi izbirna komisija, ki jo ustanovi upravni odbor (v nadaljnjem besedilu: izbirna komisija). Izbirna komisija je 8. maja 2019 pripravila ustrezno obrazloženo poročilo.

(5)

Na podlagi poročila izbirne komisije in v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 ter sklepom upravnega odbora z dne 1. maja 2017 je upravni odbor 23. maja 2019 izdal obrazloženo mnenje o imenovanju namestnika izvršnega direktorja Europola, v katerem je Svetu predložil ožji seznam treh kandidatov, primernih za to delovno mesto.

(6)

Svet je 18. julija 2019 za novega namestnika izvršnega direktorja Europola izbral Jürgena EBNERJA in za namene četrtega pododstavka člena 54(2) Uredbe (EU) 2016/794 o izboru obvestil pristojni odbor Evropskega parlamenta.

(7)

Izbrani kandidat je 5. septembra 2019 nastopil pred Odborom Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Svet pa je bil o mnenju, ki ga je navedeni odbor sprejel v skladu s četrtim pododstavkom člena 54(2) Uredbe (EU) 2016/794, obveščen z dopisom z dne 18. oktobra 2019 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Jürgen EBNER se imenuje za namestnika izvršnega direktorja Europola za obdobje od 1. novembra 2019 do 31. oktobra 2023 v razredu AD 14.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 24. oktobra 2019

Za Svet

Predsednica

Aino-Kaisa PEKONEN


(1)  UL L 135, 24.5.2016, str. 53.

(2)  UL C 28 A, 23.1.2019, str. 1.


Evropska komisija

31.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/6


Menjalni tečaji eura (1)

30. oktober 2019

(2019/C 370/03)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,1106

JPY

japonski jen

120,99

DKK

danska krona

7,4709

GBP

funt šterling

0,86200

SEK

švedska krona

10,8010

CHF

švicarski frank

1,1032

ISK

islandska krona

138,10

NOK

norveška krona

10,2488

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,512

HUF

madžarski forint

329,72

PLN

poljski zlot

4,2629

RON

romunski leu

4,7577

TRY

turška lira

6,3615

AUD

avstralski dolar

1,6199

CAD

kanadski dolar

1,4534

HKD

hongkonški dolar

8,7080

NZD

novozelandski dolar

1,7504

SGD

singapurski dolar

1,5141

KRW

južnokorejski won

1 297,21

ZAR

južnoafriški rand

16,5609

CNY

kitajski juan

7,8371

HRK

hrvaška kuna

7,4606

IDR

indonezijska rupija

15 600,04

MYR

malezijski ringit

4,6423

PHP

filipinski peso

56,591

RUB

ruski rubelj

70,9556

THB

tajski bat

33,580

BRL

brazilski real

4,4611

MXN

mehiški peso

21,2538

INR

indijska rupija

78,7705


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


31.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/7


Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije

(2019/C 370/04)

V skladu s členom 9(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 (1) se Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije (2) spremenijo:

na strani 412:

9503 00 70Druge igrače, v kompletih ali na podlagah

se v četrtem odstavku kot druga alinea (za izrazom „krede,“) vstavi naslednje besedilo:

„—kompleti za ustvarjanje, namenjeni otrokom za izdelavo mozaikov. Sestavljeni so iz vnaprej potiskanih lepenk/kartončkov in različnih samolepljivih okraskov, ki se pritrdijo na kartončke (npr. majhni barvni koščki pene in barvite plastične bleščice). Vsebujejo lahko tudi druge majhne predmete, na primer stojalo. Namenjeni so za razvedrilo otrok, pa tudi za njihov razvoj zaznavanja barv in oblik ter finomotoričnih spretnosti.

Primeri izdelkov:

Image 1

Image 2


(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(2)  UL C 119, 29.3.2019, str. 1.


Evropska služba za zunanje delovanje

31.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/9


Sklep visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

z dne 1. oktobra 2019

o izvedbenih pravilih v zvezi z varstvom osebnih podatkov v Evropski službi za zunanje delovanje in uporabo Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta

(2019/C 370/05)

VISOKI PREDSTAVNIK UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE IN VARNOSTNO POLITIKO JE –

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (2010/427/EU) (1) (v nadaljnjem besedilu: sklep Sveta o ESZD) ter zlasti člena 11(3) Sklepa,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba) ter zlasti členov 43, 44 in 45 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi večje odgovornosti upravljavcev podatkov, določene v Uredbi, je treba sprejeti nov izvedbeni sklep, ki bo nadomestil Sklep PROC HR(2011) 016 visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 8. decembra 2011 o pravilih glede varstva podatkov v ESZD.

(2)

Vloga pooblaščene osebe za varstvo podatkov in odgovornosti upravljavca podatkov v Evropski službi za zunanje delovanje morajo biti jasno določene in prilagojene zahtevam iz Uredbe –

SKLENIL:

ODDELEK 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta sklep v skladu s členom 45(3) Uredbe določa naloge, dolžnosti in pooblastila pooblaščene osebe za varstvo podatkov v ESZD.

2.   Ta sklep nadalje določa notranje postopke in odgovornosti upravljavcev in obdelovalcev podatkov ter vlogo, naloge in dolžnosti koordinatorjev in korespondentov za varstvo podatkov, zlasti v skladu s členoma 26 in 29 Uredbe.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu in brez poseganja v opredelitve pojmov iz Uredbe:

(a)

„upravljavec podatkov“ pomeni ESZD ali njene organizacijske subjekte, vključno z delegacijami EU, ki same ali skupaj z drugimi določajo namene in načine obdelave osebnih podatkov;

(b)

„predstavnik upravljavca podatkov“ pomeni člane vodstva ESZD ali vodje njenih organizacijskih subjektov, ki nadzorujejo upravljavce podatkov iz točke (a) zgoraj in so odgovorni za obdelavo osebnih podatkov;

(c)

„pooblaščeni upravljavec“ pomeni službo ali osebje v organizacijskem subjektu upravljavca podatkov, zadolženo za upravljanje dejavnosti obdelave osebnih podatkov;

(d)

„skupni upravljavci“ pomeni dva ali več organizacijskih subjektov, ki skupaj določijo namene in načine obdelave osebnih podatkov ter vloge in odgovornosti upravljavcev, vključno z njihovimi dolžnostmi v zvezi z uveljavljanjem pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti kadar ESZD nadzoruje obdelavo skupaj z drugimi institucijami, organi, agencijami ali uradi EU ali drugimi subjekti;

(e)

„pooblaščena oseba za varstvo podatkov“ pomeni člana osebja ESZD, ki ga ESZD v skladu s členom 43 Uredbe imenuje za podporo, obveščanje in svetovanje upravljavcem podatkov;

(f)

„koordinator in korespondent za varstvo podatkov“ (v nadaljnjem besedilu: KVP) pomeni člane osebja ESZD na sedežu oziroma v delegacijah EU, ki so imenovani za pomoč njihovim upravljavcem podatkov pri zadevah v zvezi z varstvom podatkov;

(g)

„obdelovalec“ pomeni subjekt znotraj ali zunaj ESZD, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca podatkov;

(h)

„obvestila o varstvu podatkov“ so obvestila, kot so izjave o varstvu osebnih podatkov, v skladu s katerimi upravljavec podatkov posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zagotovi informacije v skladu s členoma 15 in 16 Uredbe;

(i)

„osebje ESZD“ v skladu s členom 6 sklepa Sveta o ESZD pomeni uradnike in druge uslužbence EU, ki delajo za ESZD, vključno z osebjem iz diplomatskih služb držav članic EU, napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in pripravniki.

ODDELEK 2

POOBLAŠČENA OSEBA ZA VARSTVO PODATKOV

Člen 3

Imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov

1.   Generalni sekretar ESZD v skladu s členom 43 Uredbe imenuje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov izmed osebja ESZD in jo registrira pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP).

2.   Poleg zahtev iz člena 43(3) Uredbe mora pooblaščena oseba za varstvo podatkov dobro poznati službe ESZD ter njihovo strukturo, informacijske sisteme, upravna pravila in postopke. Imeti mora strokovno znanje s področja varstva podatkov ter biti sposobna trezno presojati in ohranjati nepristransko in objektivno držo v skladu s kadrovskimi predpisi.

3.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov se imenuje za mandat petih let in se lahko ponovno imenuje.

4.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je lahko razrešena s položaja samo s privolitvijo ENVP, če ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za opravljanje njenih dolžnosti.

5.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je upravno povezana z generalnim sekretarjem.

6.   Kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo podatkov se objavijo na intranetu ESZD in zunanjem spletišču ESZD ter se sporočijo ENVP.

Člen 4

Položaj pooblaščene osebe za varstvo podatkov

1.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov deluje neodvisno in v sodelovanju z ENVP. ESZD pooblaščeni osebi za varstvo podatkov ne izdaja nobenih navodil v zvezi z opravljanjem njenih nalog.

2.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ne sme biti razrešena ali kaznovana zaradi opravljanja svojih nalog.

3.   Pooblaščeno osebo za varstvo podatkov je treba obvestiti o vseh stikih z zunanjimi osebami v zvezi z uporabo Uredbe in tega sklepa, predvsem o vsakem sodelovanju z ENVP in člani mreže pooblaščenih oseb za varstvo podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah EU.

4.   Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov stopijo v stik glede vseh vprašanj, povezanih z obdelavo njihovih osebnih podatkov ali uveljavljanjem njihovih pravic na podlagi Uredbe.

5.   S pooblaščeno osebo za varstvo podatkov se lahko upravljavec podatkov ali njegov predstavnik, kadrovski odbor in vsak član osebja posvetujejo o vseh zadevah v zvezi z razlago ali uporabo Uredbe, ne da bi morali ukrepati po uradni poti. Nihče ne sme trpeti škode, ker je zadevo predložil pooblaščeni osebi za varstvo podatkov.

Člen 5

Naloge pooblaščene osebe za varstvo podatkov

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

(a)

je vključena v posvetovanja o vseh vprašanjih v zvezi z varstvom osebnih podatkov;

(b)

zagotavlja smernice in proaktivno svetuje subjektom ESZD in njihovim izvajalcem, ki izvajajo dejavnosti obdelave osebnih podatkov, o tem, kako izvajati Uredbo in ta sklep, vključno s posvetovanjem o obvestilih o kršitvah varstva osebnih podatkov, ocenah učinka in potrebi po predhodnem posvetovanju z ENVP;

(c)

prek rednih stikov z upravljavci podatkov spremlja skladnost z določbami o varstvu podatkov in upravljavce podatkov podpira pri njihovih nalogah, zlasti s prispevanjem k pripravi in objavi obvestil o varstvu podatkov ter pripravi odgovorov na zahteve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(d)

vzdržuje redne stike s KVP na sedežu ESZD in v delegacijah EU ter upravlja mrežo KVP v ESZD;

(e)

spodbuja splošno ozaveščenost o varstvu podatkov, organizira usposabljanja in informativne sestanke;

(f)

sodeluje s pooblaščenimi osebami za varstvo podatkov iz drugih institucij, organov, uradov in agencij EU, zlasti z izmenjavo izkušenj in najboljših praks;

(g)

vodi centralni register dejavnosti obdelave, ki jih izvaja ESZD, na podlagi evidenc, ki jih pripravijo upravljavci podatkov v skladu s členom 31 Uredbe, in poskrbi, da je register javno dostopen;

(h)

pomaga pri zagotavljanju zastopanja visokega predstavnika ali ESZD na mednarodni ravni v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z varstvom podatkov.

Člen 6

Pooblastila

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov pri opravljanju svojih nalog:

(a)

lahko vedno dostopa do podatkov, ki jih obdelujejo subjekti ESZD in njihovi izvajalci, ter do vseh uradov, centrov za obdelavo podatkov in nosilcev podatkov;

(b)

organu za imenovanja pred vsako odločitvijo o zadevah v zvezi z uporabo določb o varstvu podatkov predloži svoje mnenje;

(c)

lahko predlaga upravne ukrepe in izda splošna priporočila za ustrezno uporabo Uredbe in tega sklepa;

(d)

lahko vodstvu ESZD, njenemu osebju in vsaki zadevni zunanji osebi poda priporočila za praktično izboljšanje varstva podatkov;

(e)

lahko preiskuje zadeve v zvezi z varstvom podatkov ter o rezultatu preiskave poroča osebi, ki je zahtevala preiskavo ali vložila pritožbo, upravljavcu podatkov in kateremu koli zadevnemu članu vodstva ESZD;

(f)

lahko razvija predloge in notranje postopke, navodila ali politike za zagotavljanje smernic upravljavcem in obdelovalcem podatkov;

(g)

lahko uporablja storitve zunanjih strokovnjakov, vključno s strokovnjaki za informacijsko tehnologijo;

(h)

lahko organ za imenovanja ESZD obvesti o primerih, ko član osebja ne izpolnjuje obveznosti iz Uredbe in tega sklepa, ter predlaga začetek upravne preiskave;

(i)

lahko izda notranje smernice o varstvu podatkov (smernice pooblaščene osebe za varstvo podatkov), ki jih je treba upoštevati pri obdelavi osebnih podatkov.

Člen 7

Viri

1.   Pooblaščeni osebi za varstvo podatkov se zagotovijo ustrezno osebje in viri, potrebni za opravljanje nalog iz člena 5 tega sklepa.

2.   Pooblaščeni osebi za varstvo podatkov pri opravljanju nalog iz člena 5 tega sklepa pomaga vse osebje ESZD, zlasti upravljavci in obdelovalci podatkov, ki zagotovijo zahtevane informacije o dejavnostih obdelave podatkov in dostop do osebnih podatkov ter pripravijo osnutke odgovorov na zahteve, ki jih pooblaščena oseba za varstvo podatkov prejme od posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki uveljavljajo pravico do dostopa, spremembe in izbrisa, vendar so povezane z dejavnostmi obdelave, za katere je odgovoren upravljavec podatkov.

3.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ima lahko namestnika ali pomočnika ter upravno osebje in administrativno podporo, kot je potrebno. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko uporabi tudi druge subjekte ESZD ali pogodbene subjekte in zunanje strokovnjake.

4.   Namestnik ali pomočnik pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar je imenovan, podpira pooblaščeno osebo za varstvo podatkov pri opravljanju njenih nalog in jo lahko zastopa v primeru njene odsotnosti. Členi 4, 5 in 6 tega sklepa se uporabljajo tudi za namestnika ali pomočnika pooblaščene osebe za varstvo podatkov.

5.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ima ustrezne prostore, v katerih je mogoče zagotoviti varnost in zaupnost informacij, vključno z osebnimi podatki, ter ustrezno shranjevanje in arhiviranje podatkov in dokumentov.

6.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ima na voljo elektronsko orodje, ki lahko (i) vodi evidenco dejavnosti obdelave osebnih podatkov v skladu s členom 31 Uredbe in (ii) shranjuje obvestila o varstvu podatkov, obvestila o kršitvah varstva osebnih podatkov, ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, zahteve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in evidenco prenosov podatkov.

7.   ESZD pooblaščeno osebo za varstvo podatkov podpira pri ohranjanju in širjenju njenega strokovnega znanja, med drugim z omogočanjem udeležbe na medinstitucionalnih ali zunanjih tečajih usposabljanja, konferencah ali dogodkih, povezanih z varstvom podatkov, ter na srečanjih in usposabljanjih, ki jih organizirata ENVP in mreža pooblaščenih oseb za varstvo podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah EU.

ODDELEK 3

SUBJEKTI, VKLJUČENI V POSTOPKE V ZVEZI Z VARSTVOM PODATKOV

Člen 8

Upravljavci in obdelovalci podatkov

1.   Pooblaščeni upravljavci ter predstavniki upravljavcev in obdelovalcev so v imenu upravljavca podatkov odgovorni za zagotovitev, da so vse dejavnosti obdelave pod njihovim nadzorom v skladu z Uredbo, zlasti členom 26 Uredbe, in določbami tega sklepa. Naloge obdelave podatkov lahko v skladu s členom 29 Uredbe po potrebi zaupajo osebju ESZD, ki dela pod njihovo odgovornostjo, ali pogodbenim subjektom.

2.   Upravljavci podatkov zlasti:

(a)

odgovarjajo, zagotavljajo in dokazujejo, da se obdelava izvaja v skladu z Uredbo in tem sklepom;

(b)

evidentirajo vsako dejavnost obdelave in vse bistvene spremembe obstoječe dejavnosti obdelave;

(c)

zagotavljajo, da so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, obveščeni o obdelavi njihovih podatkov v skladu s členoma 15 in 16 Uredbe, in sicer z objavo obvestil o varstvu podatkov;

(d)

sodelujejo s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in ENVP, zlasti z zagotavljanjem informacij v odgovorih na njune zahteve v 14 koledarskih dneh od datuma zahteve;

(e)

obvestijo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kadar osebne podatke v imenu upravljavca podatkov obdeluje izvajalec;

(f)

imenujejo KVP, ga podpirajo pri opravljanju njegovih dolžnosti in obvestijo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov o kakršni koli spremembi osebe ali funkcije KVP;

(g)

se posvetujejo s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov o tem, ali so dejavnosti obdelave v skladu z Uredbo in tem sklepom. S pooblaščeno osebo za varstvo podatkov ali drugimi strokovnjaki se lahko posvetujejo o vprašanjih v zvezi z zaupnostjo, razpoložljivostjo in celovitostjo dejavnosti obdelave ter varnostnih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 33 Uredbe.

3.   Upravljavci podatkov lahko v skladu z določbami Uredbe kot obdelovalce uporabljajo druge subjekte v ESZD ali pogodbene subjekte, če v svojih evidencah dokumentirajo, kdo je obdelovalec, naloge, ki so mu zaupane, in sprejete varnostne ukrepe.

4.   Upravljavec podatkov zagotovi, da je pooblaščena oseba za varstvo podatkov nemudoma obveščena:

(a)

o vseh vprašanjih, ki imajo ali bi lahko imela posledice za varstvo podatkov;

(b)

o vseh sporočilih in odločitvah vodstva ESZD v zvezi z uporabo Uredbe, zlasti o sodelovanju z ENVP.

Člen 9

Koordinator in korespondent za varstvo podatkov

1.   Glede na njihovo velikost in vrsto osebnih podatkov, ki se obdelujejo, imajo organizacijski subjekti ESZD KVP, ki deluje kot kontaktna točka za varstvo podatkov. Vsak upravni direktorat ali direktorat na sedežu ESZD in vsaka delegacija EU imenuje koordinatorja za varstvo podatkov oziroma korespondenta za varstvo podatkov. Vsi oddelki, ki redno obdelujejo veliko količino osebnih podatkov, posebne kategorije podatkov ali občutljive osebne podatke, katerih obdelava predstavlja veliko tveganje, prav tako imenujejo svojega KVP. Funkcija KVP je dodeljena položaju, ki omogoča pregled nad dejavnostmi subjekta.

2.   KVP ima potrebne spretnosti in pridobi znanje o varstvu podatkov. Deležen je uvodnega usposabljanja v zvezi z varstvom podatkov ter se lahko udeleži informativnih sestankov in sestankov mreže KVP.

3.   KVP:

(a)

brez poseganja v pristojnosti pooblaščene osebe za varstvo podatkov pomaga upravljavcem podatkov pri izpolnjevanju njihovih obveznosti;

(b)

olajšuje komunikacijo med pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in upravljavci podatkov;

(c)

je kontaktna točka za zadeve v zvezi z varstvom podatkov v svoji službi in se povezuje s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov;

(d)

obvešča in podpira sodelavce pri zadevah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov;

(e)

osebju posreduje informacije o dogodkih ozaveščanja in usposabljanjih;

(f)

sodeluje s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov pri sestavljanju in posodabljanju popisa obstoječih in novih dejavnosti obdelave osebnih podatkov;

(g)

stopi v stik s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in jo uradno obvesti o vseh osebnih podatkih, ki so bili obdelani v okviru službe;

(h)

pomaga pri določanju ustreznih pooblaščenih upravljavcev in obdelovalcev podatkov;

(i)

razvija evidence na svojem strokovnem področju;

(j)

podpira upravljavce podatkov pri vzpostavljanju in pregledovanju evidenc ter ustvarjanju obvestil o varstvu podatkov;

(k)

prispeva k preverjanjem skladnosti in ocenam učinka;

(l)

zagotavlja, da njegova služba objavlja in pravilno uporablja ustrezna obvestila o varstvu podatkov;

(m)

pooblaščeno osebo za varstvo podatkov uradno obvesti o vseh kršitvah varstva osebnih podatkov;

(n)

v sodelovanju s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov pripravi odgovor na zahteve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, s katerimi ti uveljavljajo svoje pravice, ter obravnava pritožbe in vprašanja v zvezi z dejavnostmi obdelave podatkov v svoji službi.

4.   KVP ima pravico pridobiti informacije, ki so potrebne za opredelitev dejavnosti obdelave osebnih podatkov, in se v imenu svoje službe posvetovati s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. To ne vključuje pravice dostopa do osebnih podatkov, za obdelavo katerih je odgovoren upravljavec podatkov.

Člen 10

Organ za imenovanja

Organ za imenovanja se s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov posvetuje o vsaki zahtevi ali pritožbi v skladu s členom 90 Kadrovskih predpisov v zvezi z uporabo Uredbe.

Člen 11

Osebje ESZD

1.   Vse osebje ESZD pri obdelavi osebnih podatkov uporablja pravila o zaupnosti in varnosti, kakor je določeno v členih 33, 34 in 35 Uredbe. Noben član osebja ESZD, ki ima dostop do osebnih podatkov, ne sme obdelovati podatkov brez navodil upravljavcev podatkov.

2.   Vsi člani osebja ESZD svojemu vodji sporočijo, ko morajo obdelovati osebne podatke, da lahko upravljavci podatkov obdelavo dokumentirajo v svojih evidencah o varstvu podatkov in pripravijo potrebna obvestila o varstvu podatkov.

3.   Vsak član osebja ESZD lahko pooblaščeni osebi za varstvo podatkov predloži zahtevo ali izrazi skrb, tudi v zvezi z domnevno kršitvijo varstva osebnih podatkov, ali vloži pritožbo pri ENVP v zvezi z domnevno kršitvijo Uredbe ali tega sklepa, ne da bi moral o tem obvestiti svoje nadrejene.

4.   Če kateri koli član osebja meni, da tretja država, ozemlje ali eden ali več določenih sektorjev v tretji državi, ali mednarodna organizacija ne zagotavlja ustrezne ravni varstva v smislu člena 45(3) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali člena 36(3) Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (4), o tem uradno obvesti pooblaščeno osebo za varstvo podatkov.

ODDELEK 4

UKREPI IN POSTOPKI

Člen 12

Varnostni ukrepi ter vgrajeno in privzeto varstvo podatkov

1.   Zaščitni, tehnični in organizacijski ukrepi za preprečevanje kršitev varstva osebnih podatkov, uhajanja ali nepooblaščenega razkritja podatkov vključujejo:

(a)

ustrezno opredelitev vlog, odgovornosti in postopkovnih korakov;

(b)

varno elektronsko okolje, ki preprečuje nezakonit ali nenameren dostop do elektronskih podatkov ali njihov prenos nepooblaščenim osebam, z varnostnimi ukrepi, vgrajenimi v različne aplikacije informacijske tehnologije, ki se uporabljajo;

(c)

varno obdelavo in hrambo dokumentov v papirni obliki;

(d)

elektronski in fizični dostop samo za pooblaščeno osebje s pravico do dostopa, ki se dodeli posamično.

2.   Upravljavci podatkov pred pripravo dejavnosti obdelave podatkov izvajajo vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, kot je določeno v členu 27 Uredbe. Za izvajanje vgrajenega in privzetega varstva podatkov se lahko upravljavec podatkov posvetuje s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in drugimi ustreznimi službami, vključno s službo za informacijsko tehnologijo in varnost informacijske tehnologije.

Člen 13

Uradno obveščanje o kršitvah varstva osebnih podatkov

Po odkritju kakršnega koli incidenta, zlasti kršitve varnosti, ki povzroči nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so bili preneseni, shranjeni ali kako drugače obdelani (kršitev varstva osebnih podatkov), upravljavec ali obdelovalec podatkov nemudoma uradno obvesti pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in v 72 urah ENVP ter incident ustrezno dokumentira.

Člen 14

Preiskave in obravnava zahtev in pritožb s strani pooblaščene osebe za varstvo podatkov

1.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko začne preiskavo v zvezi z domnevno kršitvijo obveznosti iz Uredbe na lastno pobudo ali na zahtevo. Zahteve se na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov naslovijo v pisni obliki.

2.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko od upravljavca podatkov, ki je odgovoren za zadevno dejavnost obdelave podatkov, zahteva pisno izjavo o zadevi. Upravljavec podatkov mora pooblaščeni osebi za varstvo podatkov odgovoriti v 14 koledarskih dneh od prejema te zahteve. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko zahteva dostop do dodatnih informacij, dokumentov, nosilcev podatkov, podatkovnih centrov, prostorov in sistemov drugih služb ESZD, zlasti oddelka za informacijsko tehnologijo, direktorata za varnost in generalnega direktorata, ki se ukvarja z upravnimi poizvedbami in disciplinskimi postopki. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov mora informacije ali mnenje prejeti v 14 koledarskih dneh.

3.   V primeru očitno neutemeljenih, neprimernih in pretiranih zahtev, zlasti kadar se ponavljajo zahteve istega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 14 Uredbe zavrne ukrepanje v zvezi z zahtevo. Vložnika zahteve se o tem ustrezno obvesti.

ODDELEK 5

POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC POSAMEZNIKOV, NA KATERE SE NANAŠAJO OSEBNI PODATKI

Člen 15

Splošne določbe

1.   Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, se lahko za uveljavljanje svojih pravic v skladu s členi 14 do 24 Uredbe obrnejo na upravljavca podatkov ali pooblaščeno osebo za varstvo podatkov.

2.   Zahteve za uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, se vložijo pisno. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov po potrebi pomaga posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pri iskanju ustreznega upravljavca podatkov. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov prejete zahteve posreduje ustreznemu upravljavcu podatkov, ki se lahko z njo posvetuje.

3.   Upravljavci podatkov obdelajo zahtevo in odgovorijo neposredno posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Člen 16

Obdelava zahtev za uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki

1.   Upravljavci podatkov ukrepajo v zvezi z zahtevo šele po tem, ko je bila preverjena identiteta vložnika, ali ko je v primeru zahteve, vložene s strani predstavnika posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, podano dovoljenje tega posameznika.

2.   Upravljavec podatkov, odgovoren za dejavnost obdelave podatkov, vložniku zahteve v 14 koledarskih dneh od dneva, ko je ESZD prejela zahtevo, pošlje potrdilo o prejemu. Če ni določeno drugače, upravljavec podatkov na zahtevo odgovori v enem mesecu od registracije zahteve. Upravljavec podatkov bodisi poda pozitiven odgovor na zahtevo bodisi pisno navede razloge za popolno ali delno zavrnitev. Rok za odgovor se lahko v skladu s členom 14(3) Uredbe podaljša za največ dva dodatna meseca, pri čemer se upoštevata kompleksnost zadeve in število vloženih zahtev.

3.   Zahteva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, se lahko zavrne, če:

(a)

ni utemeljena;

(b)

se uporabi izjema, določena v Uredbi;

(c)

se uporabi omejitev v skladu z notranjimi predpisi (5), sprejetimi na podlagi člena 25 Uredbe.

4.   V primeru očitno neutemeljenih, neprimernih in pretiranih zahtev, zlasti kadar se ponavljajo zahteve istega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko upravljavec podatkov po posvetovanju s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov v skladu s členom 14 Uredbe zavrne ukrepanje v zvezi z zahtevo. Vložnika zahteve se o tem ustrezno obvesti.

Člen 17

Izjeme in omejitve

Omejitve v skladu z notranjimi predpisi, sprejetimi na podlagi člena 25 Uredbe, ter izjeme iz členov 15 do 19 in 21 do 24 Uredbe se uporabljajo samo po posvetovanju s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov.

ODDELEK 6

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Obveščanje o tem sklepu

1.   V skladu s členom 41 Uredbe se o tem sklepu obvesti ENVP.

2.   Ta sklep se da na ustrezen način na voljo osebju ESZD, zlasti z objavo na notranjem spletišču ESZD.

Člen 19

Razveljavitev

Sklep PROC HR(2011) 016 visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 8. decembra 2011 o pravilih glede varstva podatkov se razveljavi.

Člen 20

Učinkovanje

Ta sklep začne učinkovati dan po sprejetju.

V Bruslju, 1. oktobra 2019

Federica MOGHERINI

Visoka predstavnica


(1)  UL L 201, 3.8.2010, str. 30.

(2)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(3)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(4)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(5)  Sklep visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o notranjih predpisih glede omejitev nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru delovanja Evropske službe za zunanje delovanje (ADMIN(2019) 10).


31.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/18


Sklep visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

z dne 1. oktobra 2019

o notranjih predpisih glede omejitev nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru delovanja Evropske službe za zunanje delovanje

(2019/C 370/06)

VISOKI PREDSTAVNIK UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE IN VARNOSTNO POLITIKO JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (1),

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (2) („Uredba (EU) 2018/1725“) ter zlasti člena 25 Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 28. junija 2019 v skladu s členom 41(2) Uredbe (EU) 2018/1725,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska služba za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) izvaja svoje dejavnosti v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU.

(2)

V skladu s členom 25(1) Uredbe (EU) 2018/1725 omejitve pri uporabi členov 14 do 21, 35 in 36 ter člena 4 navedene uredbe, če njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 21, določi ESZD v notranjih predpisih, kadar te ne temeljijo na pravnih aktih, sprejetih na podlagi Pogodb.

(3)

Ti notranji predpisi, vključno z določbami o oceni nujnosti in sorazmernosti omejitve, se ne bi smeli uporabljati, kadar pravni akt, sprejet na podlagi Pogodb, določa omejitev pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(4)

Če ESZD opravlja svoje dolžnosti v zvezi s pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, prouči, ali velja katera od izjem iz navedene uredbe.

(5)

Take omejitve se lahko uporabljajo za različne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vključno z zagotavljanjem informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, pravico do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave, obveščanjem posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov ali zaupnostjo komunikacij.

(6)

ESZD v okviru svoje organizacije in delovanja izvaja dejavnosti, ki vključujejo osebne podatke, pri čemer je lahko v demokratični družbi nujno in sorazmerno, da se uvede omejitev v skladu s členom 25(1) Uredbe (EU) 2018/1725, da se zaščiti zakoniti interes ob hkratnem spoštovanju bistva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(7)

Take omejitve se lahko uporabljajo za več kategorij osebnih podatkov, vključno z dejanskimi podatki in podatki o oceni.

(8)

Ocene, pripombe in mnenja se štejejo za osebne podatke v smislu člena 3(1) Uredbe (EU) 2018/1725. Omejitve, zlasti glede dostopa, popravka in izbrisa takih ocen, pripomb ali mnenj v okviru postopkov za izbor in ocenjevanje osebja ter v okviru dejavnosti zdravstvene službe, službe za mediacijo ter služb za notranjo revizijo in inšpekcijske preglede za delegacije in urade Unije, so predvidene v teh posebnih upravnih postopkih.

(9)

V zvezi s postopki za izbor in zaposlovanje ter ocenjevanje osebja in postopki za oddajo javnega naročila se pravica do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve lahko uveljavlja le v določenih trenutkih, kot je predvideno v ustreznem postopku, da se zavarujejo pravice drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter spoštujeta načeli enakega obravnavanja in tajnosti posvetovanj.

(10)

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko uveljavlja pravico do popravka ocen ali mnenj zdravnikov in zdravstvenih svetovalcev ESZD, tako da predloži svoje pripombe ali poročilo zdravnika po lastni izbiri.

(11)

V zvezi s postopki za izbor in zaposlovanje ni mogoče spremeniti mnenja ali ocene natečajne komisije. To pravico je mogoče uveljavljati s pritožbo zoper odločitev natečajne komisije. Za ocene s strani posameznih članov natečajne komisije in notranje razprave natečajne komisije velja tajnost posvetovanj.

(12)

V zvezi z ocenjevanjem osebja, vključno s postopki ocenjevanja, ni mogoče spremeniti mnenja ali ocene različnih udeležencev, ki sodelujejo v postopku ocenjevanja. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko pravico do popravka uveljavljajo s predložitvijo pripomb ali vložitvijo pritožbe, kot je predvideno v postopku ocenjevanja osebja.

(13)

Omejitve pravic in obveznosti v zvezi z osebnimi podatki se uporabljajo za vsak primer posebej in se ohranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za izpolnitev namena omejitve.

(14)

ESZD je v največji možni meri zavezana k spoštovanju temeljnih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vključno s pravico do zagotavljanja informacij, dostopa in popravka, pravico do izbrisa in omejitve obdelave, pravico do obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov ali zaupnostjo komunikacij, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1725. Vendar je lahko ESZD dolžna omejiti pravice in obveznosti z namenom zaščite svojih dejavnosti ter temeljnih pravic in svoboščin drugih –

SKLENIL:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta sklep v skladu s členom 25 Uredbe (EU) 2018/1725 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) določa pravila v zvezi s pogoji, pod katerimi lahko ESZD v okviru svojih dejavnosti iz odstavka 2 omeji uporabo pravic in obveznosti iz členov 14 do 21, 35 in 36 ter člena 4 Uredbe, če njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 21.

2.   Ta sklep se uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani ESZD za namene naslednjih dejavnosti:

(i)

notranje preiskave, vključno z varnostnimi preiskavami, upravne preiskave, tudi v zvezi z nadlegovanjem ali prijavljenimi nepravilnostmi, disciplinski postopki in postopki začasne odstranitve z delovnega mesta;

(ii)

obveščanje in posredovanje zadev Preiskovalnemu in disciplinskemu uradu Komisije (IDOC) ter Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF);

(iii)

varnostne analize v zvezi z incidenti na področju kibernetske varnosti ali zlorabo sistema IT, vključno z zunanjim sodelovanjem CERT-EU, zagotavljanje notranje varnosti z videonadzorom, nadzorom dostopa in preiskovalnimi dejavnostmi, varovanje komunikacijskih in informacijskih sistemov ter izvajanje tehničnih varnostnih protiukrepov;

(iv)

preiskovanje zadev, ki so neposredno povezane z nalogami pooblaščene osebe za varstvo podatkov pri ESZD;

(v)

notranje revizije;

(vi)

inšpekcijski pregledi delegacij in uradov EU;

(vii)

dejavnosti zdravstvene službe in zdravstvenih svetovalcev, ki jih zaposli ESZD;

(viii)

dejavnosti službe za mediacijo;

(ix)

postopki za oddajo javnega naročila;

(x)

postopki za izbor osebja in ocenjevanje osebja;

(xi)

zbiranje podatkov za obveščevalne namene, vključno s situacijskim zavedanjem, protiobveščevalnimi dejavnostmi, zgodnjim opozarjanjem in analizo obveščevalnih podatkov v podporo različnim organom EU, pristojnim za odločanje na področjih skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), boja proti terorizmu in hibridnih groženj;

(xii)

postopki v zvezi z omejevalnimi ukrepi (sankcijami) pri doseganju posebnih ciljev zunanje in varnostne politike Unije;

(xiii)

dejavnosti za zaščito drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti ciljev SZVP.

Za namene tega sklepa zgoraj navedene dejavnosti vključujejo pripravljalne in nadaljnje ukrepe, ki so neposredno povezani z istimi dejavnostmi.

3.   Kategorije osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z zgoraj navedenimi dejavnostmi, lahko vsebujejo dejanske podatke in podatke o oceni. Dejanski podatki vključujejo podatke v zvezi z osebno identifikacijo in druge upravne podrobnosti, metapodatke v zvezi z elektronskimi komunikacijami in podatke o prometu. Podatki o oceni vključujejo opis in oceno situacij in okoliščin, mnenja, pripombe v zvezi s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, oceno ravnanja ali uspešnosti posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in obrazložitev posameznih odločitev v zvezi z upravnim delovanjem ESZD.

Člen 2

Opredelitev upravljavca in zaščitnih ukrepov

1.   ESZD vzpostavi posebne zaščitne ukrepe za preprečevanje kršitev varstva osebnih podatkov, uhajanj ali nepooblaščenega razkritja podatkov, za katere velja omejitev, kot so:

(a)

okrepljeni varnostni ukrepi za shranjevanje fizičnih nosilcev z osebnimi podatki;

(b)

posebni varnostni ukrepi za elektronske podatkovne zbirke in orodja;

(c)

omejitve dostopa in dnevniške datoteke.

2.   Upravljavec podatkov za dejavnosti obdelave podatkov je ESZD. Organizacijski subjekti, ki lahko omejijo pravice in obveznosti iz člena 1(1), so službe, ki so pristojne za dejavnosti, opisane v členu 1(2).

3.   Omejitve pravic in obveznosti v zvezi z osebnimi podatki se ohranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za izpolnitev namena omejitve. Obdobje hrambe osebnih podatkov, za katere velja omejitev, se opredeli ob upoštevanju namena obdelave in vključuje časovni okvir, potreben za upravni in sodni pregled.

Člen 3

Omejitve

1.   ESZD lahko za vsak primer posebej uporabi omejitev iz tega sklepa za zagotavljanje:

(a)

nacionalne varnosti, javne varnosti ali obrambe držav članic, kar med drugim vključuje nadzor in obdelavo podatkov v obveščevalne namene ali za varovanje človeškega življenja, zlasti kot odziv na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, in teroristične napade;

(b)

preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, kar med drugim vključuje preprečevanje groženj javni varnosti; takšne preiskave lahko vključujejo upravne poizvedbe, disciplinske postopke ali preiskave urada OLAF, če obstaja povezava s preprečevanjem ali preiskovanjem kaznivih dejanj;

(c)

pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti ciljev skupne zunanje in varnostne politike ali pomembnih gospodarskih ali finančnih interesov Unije ali države članice, kar med drugim vključuje denarne, proračunske in davčne zadeve, javno zdravje in socialno varnost ter postopke za oddajo javnega naročila in preiskave, ki služijo pomembnim ciljem v javnem interesu Unije;

(d)

notranje varnosti institucij in organov Unije, kar med drugim vključuje elektronska komunikacijska in informacijska omrežja;

(e)

varstva neodvisnosti sodstva in sodnih postopkov, vključno s pravnim svetovanjem;

(f)

preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kršitev etike v reguliranih poklicih ali kršitev obveznosti iz kadrovskih predpisov (3) in finančne uredbe (4), vključno s primeri, ki niso povezani s kaznivimi dejanji;

(g)

funkcij spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanih, lahko tudi zgolj občasno, z izvajanjem javne oblasti v primerih iz točk (a) do (c), kar med drugim vključuje ciljno usmerjeno revizijo, inšpekcijski pregled ali preiskavo;

(h)

varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih, kar med drugim vključuje zaščito prič, oseb, zaslišanih v okviru varnostnih preiskav, upravnih preiskav, inšpekcijskih pregledov in revizij, žvižgačev in domnevnih žrtev nadlegovanja;

(i)

uveljavljanja civilnopravnih zahtevkov.

2.   ESZD lahko ob upoštevanju členov 4 do 8 omeji pravice in obveznosti iz člena 1(1) v zvezi z osebnimi podatki, pridobljenimi od druge institucije, organa, agencije ali urada Unije, pristojnih organov države članice ali tretje države ali mednarodne organizacije, v naslednjih primerih:

(a)

če bi uveljavljanje teh pravic in obveznosti lahko omejila druga institucija, organ, agencija ali urad Unije na podlagi ustreznih pravnih aktov, sprejetih v skladu s členom 25 ali poglavjem IX Uredbe, ali svojega ustanovitvenega akta;

(b)

če bi uveljavljanje teh pravic in obveznosti lahko omejili pristojni organi države članice na podlagi pravnih aktov, sprejetih v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ali v okviru nacionalnih ukrepov za prenos členov 13(3), 15(3) ali 16(3) Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(c)

če bi uveljavljanje teh pravic in obveznosti lahko ogrozilo sodelovanje ESZD s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami pri izvajanju njenih dejavnosti, razen če nad to potrebo po sodelovanju prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Pred uporabo omejitve iz tega odstavka se ESZD posvetuje z ustrezno institucijo, organom, agencijo, uradom Unije, mednarodno organizacijo ali pristojnimi organi države članice, razen če je očitno, da je omejitev določena s pravnim aktom iz tega odstavka, ali če bi tako posvetovanje ogrozilo dejavnosti ESZD.

3.   ESZD pred uporabo omejitve prouči, ali je nujna in sorazmerna v demokratični družbi ter ali spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

ESZD mora pri ocenjevanju nujnosti in sorazmernosti za vsak primer posebej:

i.

pretehtati tveganje za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, glede na tveganje za pravice in svoboščine drugih. Tveganja za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, se navezujejo predvsem na njegovo zasebnost, ugled in trenutek, ko lahko začne uveljavljati svojo pravico do obrambe; in

ii.

proučiti, ali je treba zaščititi cilj dejavnosti ESZD iz člena 1(2), zlasti pred tveganjem uničenja ali prikrivanja dokazov.

Ta ocena nujnosti in sorazmernosti ter razlogi za omejitev se dokumentirajo. V ta namen se vsaka omejitev posebej zabeleži v popisu, ki ga upravlja upravljavec podatkov, ter se navede, kako bi izvrševanje omejenih pravic in obveznosti iz člena 1(1) ogrozilo namen dejavnosti iz člena 1(2) ali negativno vplivalo na pravice in svoboščine drugih. Registrirajo se tudi dokumenti, ki vsebujejo temeljne dejanske in pravne elemente omejitve. Evidenca se na zahtevo da na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

Dostop do evidence v popisu, vključno z zaznamkom o oceni, se omeji tako dolgo, dokler omejitev, ki je podlaga zanjo, ostane veljavna v skladu z odstavkoma 4 in 5.

4.   Omejitev se odpravi takoj, ko razlogi, ki jo upravičujejo, ne obstajajo več.

5.   Potreba po ohranitvi omejitve se pregleda v ustreznih časovnih presledkih vsaj vsakih šest mesecev po njenem sprejetju, v vsakem primeru pa ob zaključku ustreznega postopka v zvezi z dejavnostmi iz člena 1(2).

Člen 4

Pregled s strani pooblaščene osebe za varstvo podatkov

1.   Vsak organizacijski subjekt brez nepotrebnega odlašanja pisno obvesti pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ko omeji izvrševanje pravic in obveznosti iz člena 1(1), ko opravi pregled omejitve in ko omejitev podaljša ali odpravi. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ima dostop do evidence, vzpostavljene v skladu s členom 3(3).

2.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko od upravljavca podatkov pisno zahteva pregled uporabe omejitve. Upravljavec podatkov pooblaščeno osebo za varstvo podatkov pisno obvesti o rezultatu zahtevanega pregleda.

3.   Dokumenti iz tega člena se na zahtevo dajo na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

Člen 5

Zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in informacij o omejitvah

1.   ESZD na svojem spletnem mestu ali intranetu objavi izjave o varstvu osebnih podatkov in obvestila o varstvu podatkov, s katerimi posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvesti o svojih dejavnostih, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, njihovih pravicah in morebitnih omejitvah teh pravic.

2.   Upravljavec podatkov lahko pravico do zagotavljanja informacij omeji v zvezi z dejavnostmi iz člena 1(2)(i), (ii), (iii), (iv), (v), (vi), (viii), (xi), (xii) in (xiii). Brez poseganja v odstavek 4 ESZD, kadar je to sorazmerno, zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, brez nepotrebnega odlašanja in v pisni obliki posamično obvesti o uporabi omejitve. Če je zahteva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zavrnjena zaradi omejitve, je treba posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, obvestiti o glavnih razlogih, na katerih omejitev temelji, in o njegovi pravici do vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov.

3.   Omejitev iz tega člena se uporablja v skladu s členoma 3 in 4.

4.   Zagotavljanje informacij o omejitvi v skladu s tem sklepom se lahko odloži, opusti ali zavrne, če bi se s tem izničil učinek omejitve. Ta odlog, opustitev ali zavrnitev se uporablja v skladu z določbami členov 3 in 4.

Člen 6

Pravica do dostopa

1.   Pravica do dostopa v skladu s členom 17 Uredbe se lahko omeji v zvezi z dejavnostmi iz člena 1(2)(i), (ii), (iii), (iv), (v), (vi), (vii), (viii), (x), (xi), (xii) in (xiii).

2.   Če posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zahtevajo dostop do svojih osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru posebne dejavnosti iz člena 1(2), ESZD svoj odziv omeji na osebne podatke, ki se obdelujejo za navedeno dejavnost.

3.   Če ESZD v celoti ali delno omeji pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do dostopa do osebnih podatkov, kakor je določena v členu 17 Uredbe (EU) 2018/1725, zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v odgovoru na zahtevo za dostop brez nepotrebnega odlašanja pisno obvesti o uporabljeni omejitvi in glavnih razlogih zanjo. Zagotavljanje informacij o razlogih za omejitev se lahko odloži, opusti ali zavrne, dokler bi ogrožalo namen omejitve.

4.   ESZD lahko za vsak primer posebej omeji pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do neposrednega dostopa do zdravstvenih podatkov s področja psihologije ali psihiatrije, če je verjetno, da dostop do takih podatkov predstavlja tveganje za zdravje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ta omejitev je sorazmerna obsegu, ki je nujno potreben za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. V takih primerih se dostop do informacij omogoči zdravniku, ki ga izbere posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki.

5.   Omejitev iz tega člena se uporablja v skladu s členi 3, 4 in 5.

Člen 7

Pravica do popravka, izbrisa in omejitve obdelave

1.   Pravica do popravka, izbrisa in omejitve obdelave v skladu s členi 18, 19(1) in 20(1) Uredbe se lahko omeji v zvezi z dejavnostmi iz člena 1(2)(i), (ii), (iii), (iv), (v), (vi), (vii), (viii), (ix), (x), (xi), (xii) in (xiii).

2.   V zvezi z zdravstvenimi podatki lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, uveljavljajo pravico do popravka ocen ali mnenj zdravnikov ali zdravstvenih svetovalcev ESZD, tako da predložijo svoje pripombe ali poročilo zdravnika po lastni izbiri.

3.   Omejitev iz tega člena se uporablja v skladu s členi 3, 4 in 5.

Člen 8

Obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov

1.   Pravica do obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov v skladu s členom 35 Uredbe se lahko omeji v zvezi z dejavnostmi iz člena 1(2)(i), (ii), (iii), (iv), (v), (vi), (viii), (xi), (xii) in (xiii).

2.   Omejitev iz tega člena se uporablja v skladu s členi 3, 4 in 5.

Člen 9

Zaupnost elektronskih komunikacij

1.   Obveznost zagotavljanja zaupnosti elektronskih komunikacij se lahko omeji le v zvezi z dejavnostmi iz člena 1(2)(i), (ii), (iii), (iv), (xi), (xii) in (xiii) v naslednjih izjemnih primerih:

(a)

če je omejitev obveznosti zagotavljanja zaupnosti identifikacije klicne linije potrebna zaradi izsleditve nadležnih klicev;

(b)

če je omejitev obveznosti zagotavljanja zaupnosti identifikacije klicne linije in podatkov o lokaciji potrebna, da se službam za ukrepanje ob nesrečah omogoči učinkovito opravljanje nalog;

(c)

če je omejitev obveznosti zagotavljanja zaupnosti komunikacij, podatkov o prometu in podatkov o lokaciji potrebna zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti, javne varnosti ali obrambe držav članic, notranje varnosti institucij in organov Unije, preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, kršitev kadrovskih predpisov in finančne uredbe ali nedovoljene uporabe elektronskega komunikacijskega sistema, kakor je določeno v členu 25 Uredbe.

2.   Omejitev iz tega člena se uporablja v skladu s členi 3, 4 in 5.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 1. oktobra 2019

Federica MOGHERINI

Visoka predstavnica


(1)  UL L 201, 3.8.2010, str. 30.

(2)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(3)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o Kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (UL 45, 14.6.1962, str. 1385, v prečiščeni različici).

(4)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(5)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(6)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).


Evropski nadzornik za varstvo podatkov

31.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/24


Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o reviziji uredb EU o vročanju pisanj in pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah

(Celotno besedilo mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču evropskega nadzornika za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP), www.edps.europa.eu)

(2019/C 370/07)

Evropska komisija je 31. maja 2018 izdala dva predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (1) na eni strani ter uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (2) na drugi strani. Namen predlogov je predvsem izboljšati nemoteno delovanje pravosodnega sodelovanja na teh področjih, med drugim z zagotavljanjem posredovanja dokumentov in zaprosil za pridobivanje dokazov prek decentraliziranega sistema IT.

ENVP priznava, da so izmenjave osebnih podatkov nujni elementi za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice. Zato pozdravlja splošne cilje predlogov za izboljšanje učinkovitosti pravosodnega sodelovanja v civilnih ali gospodarskih zadevah v zvezi s pridobivanjem dokazov in uporabo dokumentov, zlasti z digitalizacijo in uporabo informacijske tehnologije. Strinja se, da bi predlagana zakonodaja lahko resnično vplivala na vsakdanje življenje državljanov EU.

V tem mnenju so navedena tri glavna priporočila, s katerimi naj bi konstruktivno pomagali zakonodajalcema pri doseganju tega zelo pomembnega cilja, hkrati pa zagotovili skladnost z Listino in Splošno uredbo o varstvu podatkov:

zagotavljanje jasne pravne podlage za sistem IT, ki bi se uporabljal za posredovanje pisanj, zaprosil in sporočil za namene teh uredb. Če bi sistem IT vključeval sodelovanje institucije, organa, agencije ali urada EU, bi bilo treba to pravno podlago načeloma zagotoviti v zakonodajnem aktu EU. Tudi če bi se obdelava osebnih podatkov izvajala v okviru obstoječega informacijskega sistema, ENVP priporoča, da se uporaba tovrstnega sistema predvidi v samem zakonodajnem aktu. Vendar bi moral biti obstoječi sistem, predviden za uporabo, ustrezno vzpostavljen na podlagi pravnega akta, sprejetega na ravni EU, kar trenutno ne velja za sistem e-CODEX. Če bi zakonodajalec EU izbral rešitev v okviru sistema e-CODEX, bi bilo treba nemudoma odpraviti pomanjkanje pravnega instrumenta na ravni EU, ki bi določal in urejal sistem;

vključitev dobrega opisa vidikov sistema IT tudi v same zakonodajne akte, kot so odgovornosti za varstvo podatkov ali ustrezni veljavni zaščitni ukrepi, ki bi bili podrobneje opredeljeni v izvedbenih aktih. Če bi bili namreč v delovanje novega sistema vpleteni Komisija ali druga institucija, organ, agencija ali urad EU, bi moral pravni akt po možnosti opredeliti njihove odgovornosti kot (skupni) upravljavec ali obdelovalec;

izvedba ocene učinka na varstvo podatkov pri pripravi izvedbenih aktov.

Nadaljnja podrobna priporočila je ENVP podal v tem mnenju.

ENVP je institucijam na voljo za nadaljnje svetovanje med pogajanji v okviru zakonodajnega postopka ter v izvedbeni fazi uredb, ko bosta ti sprejeti.

1.   Uvod in ozadje

1.

Komisija je 31. maja 2018 sprejela dva predloga (3) uredb Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi spremenili:

Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: uredba o pridobivanju dokazov);

Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (v nadaljnjem besedilu: uredba o vročanju pisanj).

2.

Uredba o pridobivanju dokazov, ki se uporablja od leta 2004, določa dva načina pridobivanja dokazov med državami članicami: pridobivanje dokazov prek zaprošenega sodišča in neposredno pridobivanje dokazov s strani sodišča, ki je zaprosilo za dokaze.

3.

Uredba o vročanju pisanj, ki se uporablja od leta 2008, določa različne načine pošiljanja dokumentov iz ene države članice v drugo za namene vročitve v slednji prek organov za pošiljanje in sprejem ali prek konzularnih ali diplomatskih kanalov. Določa tudi enotne pravne pogoje za vročitev pisanja po pošti neposredno prek meja in zagotavlja neposredno vročanje prek pristojne osebe zaprošene države članice, kadar je to dovoljeno v skladu z zakonodajo te države članice. Vključuje nekatere minimalne standarde glede varstva pravice do obrambe. Uporaba uredbe „ni omejena na postopke pred civilnimi sodišči, ker njeno področje uporabe zajema tudi „zunajsodna“ pisanja, katerih vročitev se lahko pojavi v različnih izvensodnih postopkih (npr. v dednih zadevah pred javnim notarjem ali v družinskopravnih zadevah pred javnim organom), ali celo brez kakršnega koli sodnega postopka, na katerem temelji“ (4).

4.

Predlogi so vključeni v delovni program Komisije za leto 2018 v okviru pobud REFIT na področju pravosodja in temeljnih pravic, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju (5). Predlogoma je priložena ocena učinka (6).

5.

Oba predloga določata posredovanje dokumentov, zaprosil in sporočil prek obveznega decentraliziranega sistema IT, ki ga sestavljajo nacionalni informacijski sistemi, ki so med seboj povezani s komunikacijsko infrastrukturo za varno in zanesljivo čezmejno izmenjavo informacij med nacionalnimi informacijskimi sistemi. Prav tako določata uporabo Uredbe (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu (7).

6.

Evropski parlament je 13. februarja 2019 sprejel zakonodajni resoluciji o obeh predlogih v prvi obravnavi (8), med drugim se je strinjal z vzpostavitvijo decentraliziranega sistema IT, ki določa, da takšen sistem temelji na sistemu e-CODEX ter da se izvajanje takšnega sistema zagotavlja z delegiranimi akti.

7.

V Svetu je 6. junija 2019 potekala orientacijska razprava. Predsedstvo je sklenilo, da „je Svet potrdil potrebo po posodobitvi postopkov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah. Predsedstvo je ugotovilo, da se države članice nagibajo k decentraliziranemu in zavarovanemu informacijskemu sistemu. Dodalo je, da bi ministri lahko sprejeli obvezno uporabo sistema le pod določenimi pogoji, vključno z daljšim prehodnim obdobjem in s povratnim referenčnim sistemom, ki ga zagotovi Komisija. Upoštevati bo treba tudi seznam potrebnih izjem. Predsedstvo je ugotovilo tudi, da bi bila lahko v ta namen uporabljena programska oprema za sistem e-CODEX. Nadaljnje delo bo treba opraviti na tehnični ravni“ (9).

8.

Komisija je 23. aprila 2019 zaprosila za posvetovanje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP), da bi ocenila skladnost obeh predlogov s splošno uredbo o varstvu podatkov. ENVP pozdravlja posvetovanje, za katerega je zaprosila Komisija.

3.   Sklepne ugotovitve

24.

ENVP pozdravlja splošne cilje predlogov za izboljšanje učinkovitosti pravosodnega sodelovanja, zlasti z digitalizacijo in uporabo informacijske tehnologije pri pridobivanju dokazov in vročanju pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah. Zato je namen tega mnenja zagotoviti konstruktivno in objektivno svetovanje institucijam EU.

25.

ENVP pozdravlja opredelitev strukture sistema na visoki ravni v samem zakonodajnem aktu in obveznost zanesljive izmenjave informacij ter potrebo po uporabi storitev zaupanja, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 910/2014.

26.

ENVP ima tri pomembna priporočila za zagotovitev skladnosti z Listino in splošno uredbo o varstvu podatkov:

zagotavljanje jasne pravne podlage za sistem IT, ki bi se uporabljal za posredovanje dokumentov, zaprosil in sporočil za namene teh uredb. Če bi sistem IT vključeval sodelovanje institucije, organa, agencije ali urada EU, bi bilo treba to pravno podlago načeloma zagotoviti v zakonodajnem aktu EU. Tudi če bi se obdelava osebnih podatkov izvajala v okviru obstoječega informacijskega sistema, ENVP priporoča, da se uporaba tovrstnega sistema predvidi v samem zakonodajnem aktu. Vendar bi moral biti obstoječi sistem, predviden za uporabo, ustrezno vzpostavljen na podlagi pravnega akta, sprejetega na ravni EU, kar trenutno ne velja za sistem e-CODEX. Če bi zakonodajalec EU izbral rešitev v okviru sistema e-CODEX, bi bilo treba nemudoma odpraviti pomanjkanje pravnega instrumenta na ravni EU, ki bi določal in urejal sistem;

vključitev dobrega opisa vidikov sistema IT v same zakonodajne akte, kot so odgovornosti za varstvo podatkov ali ustrezni veljavni zaščitni ukrepi, ki bi bili podrobneje opredeljeni v izvedbenih aktih. Če bi bili namreč v delovanje novega sistema vpleteni Komisija ali druga institucija, organ, agencija ali urad EU, bi moral pravni akt po možnosti opredeliti njihove odgovornosti kot (skupnega) upravljavca ali obdelovalca;

izvedba ocene učinka o varstvu podatkov pri pripravi izvedbenih aktov.

27.

ENVP priporoča tudi, da se:

v obeh zakonodajnih aktih določi, da bo izvedbeni akt podrobneje opredelil sistem IT in da izvedbeni akti zajemajo nove določbe o elektronskih storitvah in neposrednem pridobivanju dokazov prek videokonference, s čimer se vključijo posebni zaščitni ukrepi tudi v zvezi s temi postopki obdelave;

v primeru skupnega upravljanja v izvedbenih aktih določi razmerje med skupnimi upravljavci in vsebino obvezne ureditve med njimi;

v izvedbenih aktih opredelijo zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo dostop do omejenega števila pooblaščenih uporabnikov;

čim bolj podrobno opredelijo statistični elementi, ki jih je treba zbrati v izvedbenih aktih.

28.

ENVP pa bo Komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu še vedno na voljo za svetovanje v nadaljnjih fazah tega procesa. Priporočila v tem mnenju ne posegajo v morebitne dodatne pripombe, ki bi jih ENVP lahko podal, če bi se pojavila nadaljnja vprašanja. Opozarja, da se mora Komisija v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 posvetovati z ENVP pri pripravi izvedbenih ali delegiranih aktov, ki vplivajo na varstvo pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Zato pričakuje, da se bodo z njim pozneje posvetovali o določbah osnutka izvedbenih ali delegiranih aktov v zvezi s tem.

V Bruslju, 13. septembra 2019

Wojciech Rafał WIEWIÓROWSKI

Evropski nadzornik za varstvo podatkov


(1)  UL L 174, 27.6.2001, str. 1.

(2)  UL L 324, 10.12.2007, str. 79.

(3)  Predlog COM (2018) 378 final (v nadaljnjem besedilu: predlog o pridobivanju dokazov) in predlog COM(2018)379 final (v nadaljnjem besedilu: predlog o vročanju pisanj).

(4)  Obrazložitveni memorandum, str. 2.

(5)  Delovni program Komisije za leto 2018: načrt za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Evropo (COM (2017) 650 final, 24.10.2017), Priloga II, točki 10 in 11.

(6)  Delovna dokumenta služb Komisije SWD (2018) 285 in SWD (2018)287.

(7)  Obrazložitveni memorandum predloga o pridobivanju dokazov, str. 3, in predloga o vročanju pisanj, str. 4: „[č]eprav državam članicam načeloma nič ne preprečuje, da digitalizirajo način sporazumevanja, pretekle izkušnje in projekcije o tem, kaj se bo zgodilo brez ukrepanja EU, kažejo, da bi bil napredek zelo počasen in da tudi v primeru ukrepanja držav članic interoperabilnosti ni mogoče zagotoviti brez okvira na podlagi prava EU. Cilja tega predloga ne morejo zadovoljivo doseči države članice same, temveč ga je mogoče doseči samo na ravni Unije.“

(8)  P8_TA(2019)0103 in P8_TA(2019)0104.

(9)  Izid seje Sveta (9970/19), str. 7, začasna različica na voljo na naslovu: https://www.consilium.europa.eu/media/39709/st09970-en19.pdf.

V skladu s poročilom predsedstva (9566/19), odstavka 8 in 13, „v ocenah učinka, ki ju je Komisija priložila predlogoma, je e-CODEX omenjen kot najprimernejši sistem IT, ki je tudi edini že na razpolago. Če bi želeli razviti še en decentralizirani sistem, bi to pomenilo, da bi se morali ponovno ukvarjati z istimi izzivi, ki so že bili obravnavani pri razvoju sistema e-CODEX.“„Ena od obstoječih rešitev je e-CODEX, tj. sistem, ki ga je ob finančni podpori EU skoraj deset let razvijal konzorcij držav članic. E-CODEX se trenutno uporablja: kot sistem povezovanja poslovnih registrov (BRIS); za medsebojno povezavo nacionalnih registrov insolventnosti; kot digitalni sistem za izmenjavo e-dokazov. Ne glede na to pa glede na primere uporabe, ki temeljijo na prostovoljnem sodelovanju, vse države članice še niso uvedle sistema e-CODEX in ga tudi še ne uporabljajo. Glede na to je med razpravami v delovni skupini Komisija menila, da bi lahko za države članice, v katerih trenutno še ni sistemov IT, ki bi podpirali elektronske postopke, razmislila o razvoju referenčne izvedbene rešitve za zaledni sistem na nacionalni ravni, pod pogojem, da bi delegacije dovolj odločno in široko podprle obvezno elektronsko komunikacijo. Vsi sistemi bi morali biti tehnično interoperabilni in bi morali izpolnjevati enake tehnične specifikacije (protokoli, standardi, sheme XML in potek).“


INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM

Nadzorni organ Efte

31.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/28


Obvestilo Nadzornega organa Efte o obrestnih merah za vračilo državne pomoči in referenčnih obrestnih merah / diskontnih stopnjah za države Efte, ki veljajo od 1. oktobra 2019

(Objavljeno v skladu s pravili o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, ki so določena v delu VII Smernic Nadzornega organa o državni pomoči in členu 10 Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 (1))

(2019/C 370/08)

Izhodiščne obrestne mere so izračunane v skladu s poglavjem o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj Smernic Nadzornega organa o državni pomoči, kakor so bile spremenjene s Sklepom Nadzornega organa št. 788/08/COL z dne 17. decembra 2008. Za pridobitev veljavne referenčne stopnje je treba v skladu s smernicami o državni pomoči ustrezne mere prišteti izhodiščni obrestni meri.

Izhodiščne obrestne mere so bile določene, kot sledi:

 

Islandija

Lihtenštajn

Norveška

1.10.2019 –

4,93

–0,66

1,72


(1)  UL L 139, 25.5.2006, str. 37 in Dopolnilo EGP št. 26, 25.5.2006, str. 1.


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Evropska komisija

31.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/29


Razpis za zbiranje predlogov za podporo za ukrepe za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) za leto 2020

(2019/C 370/09)

Obveščamo vas o objavi razpisa za zbiranje predlogov za ukrepe za informiranje na področju SKP za proračunsko leto 2020.

Predlogi se lahko oddajo za naslednji razpis: IMCAP – Podpora za ukrepe za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) za leto 2020.

Ta razpis za zbiranje predlogov, vključno z roki in proračuni za različne dejavnosti, je na voljo na portalu za Financiranje in javna naročila (https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home), kjer so dostopne tudi smernice za vlagatelje glede oddaje predlogov in informacije o drugih povezanih dejavnostih. Na tem portalu se bodo vse te informacije tudi posodabljale.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

31.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/30


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9568 – Marcegaglia Plates/Evraz Palini Bertoli)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 370/10)

1.   

Komisija je 24. oktobra 2019 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

Marcegaglia Plates S.p.A. („Marcegaglia Plates“, Italija), ki je odvisno podjetje v popolni lasti skupine Marcegaglia Group (Italija),

Evraz Palini & Bertoli S.r.l. („Evraz Palini“, Italija).

Podjetje Marcegaglia Plates pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem Evraz Palini.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za podjetje Marcegaglia Plates: valjanje težkih kvarto plošč,

za skupino Margegaglia Group: predelava jekla (2),

za podjetje Evraz Palini: valjanje težkih kvarto plošč.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (3) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

Zadeva M.9568 – Marcegaglia Plates/Evraz Palini Bertoli

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

Poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  Marcegaglia Group je največji neintegrirani dobavitelj jekla v Evropi, ki predeluje pretežno mehko jeklo, pa tudi nerjavno jeklo v valjarnah in jeklarskih centrih.

(3)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.


DRUGI AKTI

Evropska komisija

31.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/32


Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 370/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

PAUILLAC

PDO-FR-A0713-AM03

Datum obvestila: 9. avgust 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Razmejeno območje parcel

V drugo alineo odstavka 2 točke IV poglavja I specifikacije proizvoda je dodan datum 6. september 2018.

2.   Geografsko območje

V odstavku 1 točke IV specifikacije proizvoda:

so za besedo „potekajo“ dodane besede „na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 27. aprila 2018“,

je črtana občina „Cissac-Médoc“.

Ta sprememba je bila uvedena zaradi razmejitev, pri katerih je bilo ugotovljeno, da se parcele v občini Cissac-Médoc ne uporabljajo za označbe, zato je bila občina umaknjena z geografskega območja.

Posledično je spremenjena točka 1.6 enotnega dokumenta o geografskem območju.

3.   Povezava z geografskim območjem

V točki (a) odstavka 1 točke X specifikacije proizvoda sta črtani besedi „Cissac-Médoc“.

Ta sprememba je posledica spremembe geografskega območja.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4.   Parcele zunaj občine Pauillac

Po opravljenih razmejitvah je bil posodobljen seznam parcel zunaj občine Pauillac, ki lahko uporabljajo označbo „Pauillac“.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Pauillac

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1. Vino

4.   Opis vin

Označba „Pauillac“ se uporablja samo za mirna rdeča vina.

Ta vina imajo:

najmanjši volumenski delež naravnega alkohola: 11 %,

volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi: 13,5 %,

vsebnost jabolčne kisline: ≤ 0,30 g/l,

vsebnost fermentirnih sladkorjev: ≤ 2 g/l,

vsebnost hlapnih kislin za vina, ki se tržijo neustekleničena: ≤ 13,26 meq/l do 31. julija leta, ki sledi letu trgatve, in ≤ 16,33 meq/l po tem datumu.

Barva vin z označbo „Pauillac“ je zelo poudarjena. Ta vina so močna in dobro strukturirana, zlasti zaradi zvrščanja, pri katerem še posebno prevladuje sorta cabernet sauvignon N. Iz tega izhaja taninska struktura, zaradi katere so ta vina izredno primerna za staranje. Vendar sorta merlot N ostaja prisotna, ker daje zaokroženost in sadežnost. Strukturo in kompleksnost krepi sorta cabernet franc N, redkeje celo sorta petit-verdot N. Ta vina po dolgem staranju razvijejo zelo kompleksno cvetico.

Druga merila so v skladu z veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

 

Najnižja vsebnost skupnih kislin

 

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

 

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

5.   Enološki postopki

a.   Osnovni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Tehnike obogatitve z rektifikacijo so dovoljene do koncentracije 15 %.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13,5 %.

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 7 000 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 1,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,80 metra.

Rez vinske trte se izvede najpozneje na stopnji razvitih listov (fenofaza 9 po Lorenzu).

Trsi se obrezujejo z naslednjima rezema z največ dvanajstimi očesi na trs:

s tako imenovano rezjo „médoc“ na šparone ali rezjo na kratko in na šparone, pri čemer sta na trsu dva šparona z največ štirimi očesi na šparon za sorte vinske trte cot N, cabernet-sauvignon N, merlot N in petit verdot N ali največ petimi očesi na šparon za sorti vinske trte cabernet franc N in carmenère N. Nadomestni les se reže na dve vidni očesi,

z rezjo na kratko na dva kordona ali pahljačasto rezjo na štiri krake.

Namakanje v obdobju rasti trte se lahko odobri v skladu z določbami člena D.645-5 zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

b.   Največji donosi

63 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter proizvodnja, obdelava in donegovanje vina potekajo na ozemlju občine Pauillac departmaja Gironde ter na parcelah, navedenih v Prilogi k specifikaciji proizvoda za naslednje občine: Saint-Estèphe, Saint-Julien Beychevelle in Saint-Sauveur.

7.   Glavne sorte vinske trte

Petit verdot N

Cabernet franc N

Merlot N

Carmenère N

Cot N – malbec N

Cabernet-sauvignon N

8.   Opis povezave

V departmaju Gironde in na osrednjem delu polotoka Médoc, 50 kilometrov severno od Bordeauxa na levem bregu ustja reke, geografsko območje pridelave kontrolirane označbe porekla „Pauillac“ zajema občino Pauillac ter del ozemlja občin Saint-Estèphe, Saint-Julien-Beychevelle in Saint-Sauveur.

Območje, na katerem se pridelujejo vina s to označbo, ima zmerno oceansko podnebje in ugodne podnebne dejavnike za vinogradništvo zaradi učinka toplotnega uravnavanja, ki ga omogočajo vode Atlantskega oceana in reke Gironde. Zaradi oceanskega podnebja, ki ga v posameznih letih spremljajo deževna jesenska obdobja nizkega zračnega pritiska ali pa vroče in zelo sončne pozne jeseni, ima vsak letnik svoje posebnosti. Vendar so glavne značilnosti te regije povezane predvsem z geološkimi značilnostmi tega sedimentnega bazena, edinstveno geološko zgodovino njegovih tal, obliko in topografijo, pa tudi sedanjo pedološko sestavo vinorodnih zemljišč.

Območje pridelave zajema parcele, na katerih so tla gruščnata ali peščeno-gruščnata, če je le malo drobnega peska, ki ga običajno nanese veter, in so tla ustrezno prepustna. Tla v občini Pauillac so idealna za pridelavo sorte cabernet-sauvignon N, vendar tam zelo dobro uspeva tudi sorta merlot N. Nasprotno so parcele, ki ležijo na mlajših naplavinah, na peščenih ploščah, nastalih zaradi delovanja vetra, ki so obsežne ali slabo odcedne, ker ležijo na neprepustni zemeljski podlagi, izločene z območja parcel, primernih za pridelavo. Enako velja za umetno spremenjene in pozidane parcele ali parcele, ki se izkoriščajo za pridobivanje gramoza. Obdelovanje vinograda je zelo selektivno z omejenim razmikom med vrstami ter uravnavanjem največje obremenitve parcele in posameznega trsa.

Kakovost in značilnost vin s kontrolirano označbo porekla „Pauillac“ izhajata iz narave tal in njihove topografske lege v bližini rečnega ustja, ki vinograde varuje pred skrajnimi podnebnimi razmerami.

Še bolj kot pri drugih označbah za vina s polotoka Médoc so bili izjemni vinogradi („crus“) občine Pauillac v različnih razvrstitvah posestev, opravljenih od konca 17. stoletja, deležni velikega priznanja. Z 18 „crus classés“ (med katerimi sta bila prva Lafite-Rothschild, Latour leta 1855 in Mouton-Rothschild leta 1973) ima ta občina danes največje število „crus classés“.

Barva vin z označbo „Pauillac“ je zelo poudarjena. Ta vina so močna in dobro strukturirana, zlasti zaradi zvrščanja, pri katerem še posebno prevladuje sorta cabernet sauvignon N. Iz tega izhaja taninska struktura, zaradi katere so ta vina izredno primerna za staranje. Vendar sorta merlot N ostaja prisotna, ker daje zaokroženost in sadežnost. Strukturo in kompleksnost krepi sorta cabernet franc N, redkeje celo sorta petit-verdot N. Ta vina po dolgem staranju razvijejo zelo kompleksno cvetico.

Način obdelovanja vinograda z dejansko gostoto, ki precej presega 7 000 trsov na hektar, zahtevanih v specifikaciji označbe, omogoča, da se z uravnavanjem donosa pridobiva zelo zrelo, zdravo in zelo koncentrirano grozdje. Tako je mogoča zelo dolga maceracija in velika ekstrakcija, s katerima se doseže potrebna struktura za staranje. Zato je nepogrešljivo vsaj šestmesečno donegovanje, da se spodbudi povezovanje taninov in antocianov, potrebno za stabilizacijo barve in zaokroženje taninov, ki tako izgubijo svojo trdoto.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

 

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

 

izjema pri proizvodnji na opredeljenem geografskem območju

Opis pogoja:

 

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo, obdelavo in donegovanje vin, poleg parcel, navedenih v Prilogi, zajema ozemlje naslednjih občin departmaja Gironde: Cissac-Médoc, Saint-Estèphe, Saint-Julien-Beychevelle, Saint-Laurent-Médoc, Saint-Sauveur, Saint-Seurin-de-Cadourne in Vertheuil.

Pravni okvir:

 

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

 

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

 

Pri označevanju se lahko navede večja geografska enota, „Bordeaux - Médoc“, „Vin de Bordeaux - Médoc“ ali „Grand Vin de Bordeaux - Médoc“.

 

Velikost črk za to poimenovanje niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-6d2525a4-0869-49f7-97bf-4a489bee5499


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo (UL L 9, 11.1.2019, str. 2).